PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Junij 2005 • Številka 5 Letnik: VI - ISSN 1580-0547 fSOTOČJE Anketa Na sliki: Monika Pintar, več na strani 30 Foto: Tina Dokl Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis, z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Rišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: SomUsIri glas a w beleži čas. 1 dobrem In slebem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice iz vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi ne ročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. CJ DA □ NE SOTOČJE (ISSN 1560 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Suzana P. Kovačič. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefarc 04/201-42-13. E-mail: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 5 je priloga 46. številke Gorenjskega glasa, 10. junija 2005. V nakladi 4850 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode Dvorana naj bo večnamenska "Nova športna dvorana je objekt, ki ga v Medvodah nujno potrebujemo,” so se strinjali naši sogovorniki. Odprli naj bi jo septembra. V tokratni anketi smo spraševali tudi, za kakšne namene naj bi jo uporabljali. Vsi so menili, da bi jo bilo treba čimbolj izkoristiti. Tina Klemenčič, Pirniče: "Medvode to dvorano nedvomno potrebujejo. Mladi nimajo nobenega prostora, kjer bi lahko organizirali prireditve. Lahko jo bomo uporabljali za razna športna prvenstva. Mladi in seveda tudi starejši bi jo lahko s pridom uporabljali za rekreacijo." Antonija Krek, Pirniče: "Dvorana je nujno potreba za telovadbo v šoli. V njej bi se lahko rekreirali tudi odrasli. Mladi bi jo lahko izkoristili za izvedbo različnih prireditev in koncertov. Ta naložba ne bo nikakor zgrešena. Morali bi narediti urnik in jo čimbolj izrabiti. Vsekakor bi morala biti večnamenska." Marjan Golc, Svetje: "Vsak objekt, ki se zgra-I di ima svoj namen. In I tudi ta dvorana ga ima. I Največ bo po mojem I mnenju doprinesla mla-, dini. Upam, da se jih bo I v športne aktivnosti f vključilo veliko, saj bo na ta način v Medvodah manj nasilja, drog in vandalizma. Sicer pa bi jo lahko uporabljali tudi za druge namene.” Zaharija Durmiševič, Medvode: "Ja, dvorano zares potrebujemo. Mladim bo veliko pomenila, saj se nimajo kam dati. Odprta bi morala biti za vsakogar. Dodal pa bi še, da pogrešam bazen v Medvodah. V vročih poletnih mesecih se občani nimamo kje ohladiti. Bazen bi bil tudi lepo zbirališče za mladino.” Jusuf Hodžič, Medvode: "Nujna je, ker se sedaj ne more nikjer nič dogajati. Uporabiti bi jo morali še za druge stvari ne samo za športne prin ditve, ampak tudi za zabavne in kulturne prireditve ter za ples. Biti bi morala večnamenska, bilo bi škoda, da bi jo uporabljali samo za košarko in nogomet.” Vinko Mlakar, Verje: "Dvorano bi lahko uporabljali za različne namene, ne samo za šport. Škoda je tudi, da dvorana Partizan tako propada. Vem namreč, da imajo tam že dolgo časa opremo za drsališče, zato bi lahko v Partizanu uredili tudi to. Novo dvorano pa bi lahko uporabili za vse družabne prireditve.” Ana Hartman, foto: Gorazd Kavčič Polepšajmo Medvode Urejeno okolje je eden od dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja v lokalni skupnosti. Občina Medvode preko svojih strokovnih služb skrbi za urejenost javnih zelenih površin. Turistična zveza Medvod pa želi spodbuditi občane in podjetja k urejanju lastnih objektov in njihove okolice, zato letos prvič pripravlja akcijo s sloganom: Naj Medvode zacvetijo. Akcija je namenjena tudi 100-letnici turizma v Medvodah. Turistična zveza Medvod vabi vse občane, da se nam pridružijo pri prvem srečanju, ki bo v soboto, 11. junija, ob 8.00 uri, pred občino Medvode. V ta namen naj vsak prinese rožo (v beli ali modri barvi), ki jih boste posadili na naši novi zelenici pri železniški progi ob Petrolu. Eden izmed letošnjih ciljev Turistične zveze je, da se uredijo vpadnice v Medvode, ki vodijo skozi zelena vrata glavnega mesta. Prisrčno vabljeni! Obvestilo! Nove kolesarske poti, ki smo jih v SotočjuV». eventim.si Zxe/de večera bodo zapitek \ hotelu K()\(i() plačale s kartico tMLRK I \ / A/VV/.A. lema po^osora bodo mirne A/M HO na vozilih (H ROI \ iz II TO ///.?/. Kranj. Po koncertnem večeru jih l/.RM/: S\(>\ /A vabijo na oddih. v eč na vvwvv.koncerli-shi.si NOVAK JOŽICA s p. PAPIRNICA IN KNJIGARNA, FOTOKOPIRANJE Medveška cesta 3, BC MEDVODE tel.: 01/361-72-80, fax: 01/361-72-85 www.citanka.com info@citanka.com PISARNIŠKI MATERIAL DARILA FOTOKOPIRANJE VSE ZA SOLO Za šolsko leto 2005/06 SPREJEMAMO PREDNAROČILA za šolske knjige in šolske potrebščine (do 10.7. ’os). UGODNI POGOJI: PLAČILO NA OBROKE ali S PLAČILNIMI KARTICAMI Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota: od 8. do 13. ure OBČINA MEDVODE - OBČINSKI PBAZNIK 6. JULIJ PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU V JUNIJU IN JULIJU 2005 LETOS BELEŽIMO 160-LETNICO ROJSTVA JAKOBA ALJAŽA IN 110-LETNIC0 POSTAVITVE ALJAŽEVEGA STOLPA NA TRIGLAVU JAKOB ALJAŽ - rojen 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro, umrl 4. maja 1927 na Dovjem na Gorenjskem DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO 24.06.2005 Topol pri Medvodah, PROSLAVA OB 50-LETNICI OŠ Preska TURISTIČNI BIRO ob 10.00 uri ŠOLE NA TOPOLU 361 43 46 OŠ Preska 361 26 36 25.06.2005 Začetek pohoda pred TRADICIONALNI POHOD Turistično društvo TURISTIČNI BIRO OŠ Preska, "PO POTEH ROPARSKIH VITEZOV” Žlebe-Marjeta 361 43 46 ob 9.00 uri Start pohodnikov ob 9.00 uri pred OŠ Preska ga. Olga VEROVŠEK Start kolesarjev ob 12.30 pred frizerskim 031 621 503 salonom Plazar v Goričanah ^26.06.2005 Izletniška kmetija SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV KUD Oton Župančič Sora TURISTIČNI BIRO ROBEŽ, IN GODCEV NA ROBEŽU 361 43 46 ob 16.00 uri 26.06.2005 Start pred TURISTIČNIM 7. KOLESARSKI VZPON NA Kolesarski klub TURISTIČNI BIRO BIROJEM MEDVODE, "KATARINO” Medvode 361 43 46 ob 15.00 uri (Vzpon je v sklopu Slovenija kolesari) g. Mirko PLAZAR 040 263 015 1.07.2005 Zbilje, SLAVNOSTNA AKADEMIJA PGD Zbilje TURISTIČNI BIRO ob 20.00 uri OB 50-LETNICI PGD ZBILJE E-mail: pgdzbilje@email.si 361 43 46 1.07.2005 Log pod Rakovnikom, OBČINSKO PRVENSTVO V STRELJANJU Lovska družina TURISTIČNI BIRO ob 15.00 uri NA UMETNE GOLOBE Medvode 361 43 46 2.07.2005 Zbilje, PROSLAVA S PARADO IN DRUŽENJEM PGD Zbilje TURISTIČNI BIRO ob 18.00 uri OB 50-LETNICI PGD ZBILJE WWW: 361 43 46 pgdzbilje. naspletu.com 2.07.2005 Zavrh pod Šmarno Goro, OSREDNJA PRIREDITEV Odbor za prireditve TURISTIČNI BIRO ob 9.00 uri OB OBČINSKEM PRAZNIKU Občine Medvode, 361 43 46 POČASTITEV ROJSTVA Gorniški klub Jakob Aljaž JAKOBA ALJAŽA Planinsko društvo Medvode (3 S KULTURNIM PROGRAMOM od 2. do Prostor ob Savi SREČANJE KOZJEREJCEV: Kozjerejsko društvo ga. Marija PODVEZ 3.07.2005 pri cesti za Verje, OCENJEVANJE ŽIVALI, Gorenjske 041 384 098 ob 12.00 uri MOLŽA ZVEČER IN ZJUTRAJ, 362 14 43 PREDELAVA MLEKA IN DEGUSTACIJA TER KOZJE DIRKE 4.07.2005 Ploščad POTUJOČI KINO Odbor za prireditve TURISTIČNI BIRO pred BC Medvode, 100-LETNICA SLOVENSKEGA FILMA Občine Medvode 361 43 46 ob 21.00 uri OGLED FILMA Z NASLOVOM: TISTEGA LEPEGA DNE V režiji Franca Štiglica 5.07.2005 Knjižnica Medvode SLAVNOSTNA SEJA Občina Medvode TURISTIČNI BIRO ob 19.00 uri OBČINSKEGA SVETA 361 43 46 SREČANJE OBČANOV MEDVOD V TAMARJU 10.07.2005 Zbirno mesto: POHOD NA Planinsko društvo g. Jože KRŠINAR Parkirišče pred BC VISOKO RATEŠKO PONČO (2274m) Medvode 361 32 30 Medvode, (Zgornje Mangartsko jezero-Koča L. Zacchi- TURISTIČNI BIRO ob 4.00 uri Visoka Ponca-Srednja Ponca-Tamar-Planica), 361 43 46 8 ur hoje na zelo zahtevni označeni poti. Julijske Alpe 10.07.2005 Zbirno mesto: POHOD OD ZELENCEV DO TAMARJA Odbor za prireditve g. Jože KRŠINAR Parkirišče pred Občino (primerno za vse starostne skupine) Občine Medvode 361 32 30 Medvode, cca. 3 ure zelo lahke hoje Planinsko društvo TURISTIČNI BIRO ob 9.00 uri Medvode 361 43 46 Navdušeni nad godbeniki Konec maja je v Medvodah potekalo tradicionalno srečanje godb, na katerem je nastopilo več kot dvesto glasbenikov. Takole so po nastopih godb obiskovalci čakali na zabavo z ansamblom Svetlin. Medvode - Na prelepo nedeljsko popoldne se je tradicionalnega srečanja godb po ocenah organizatorjev udeležilo okoli petsto gledalcev. Na prireditvi so poleg medvoških godbenikov, ki letos praznujejo 75-letnico, sodelovali tudi Pihalni orkester Kočevje, Prekmurska godba Bakovci z mažoretami. Godbeno društvo rudarjev Idrija in Pihalni orkester Tržič. Gledalci so bili, po aplavzih sodeč, nad nastopajočimi in prireditvijo, ki se je zavlekla do večera, navdušeni. Nastopajoči so se ob drugi uri zbrali na Zbiljah, kjer je sledila predstavitev godb. Eno uro kasneje je bila na programu slovesna povorka od zgornjega Mercatorja do občine. V povorki so sodelovale tudi mažorete Prekmurske godbe Bakovci in Godbe Medvode. Sledili so kratki koncerti vseh nastopajočih godb, ki sojih gledalci nagradili z bučnimi aplavzi. Predsednik domačih godbenikov Robert Megušarje bil s potekom prireditve zelo zadovoljen. "Lepo bi bilo sicer, če bi se nam pridružilo še več občanov. Pričakovali smo malce več obiskovalcev,” je še dodal. Tudi Bojan Zadravec, ki je nastopil s Prekmursko godbo Bakovci, je bil s prireditvijo zelo zadovoljen. ”Ne srečanju smo se imeli prekrasno. Tudi Medvode in njihova okolica, ki mi do sedaj ni bila preveč znana, se mi zdijo zelo lepe. Še posebej Zbilje, kjer bi na primer preživel tudi svoj dopust,” je dejal Zadravec in dodal, da se mu zdijo medvoški godbeniki zelo kvalitetni. Tudi Gregor Košir iz Pi- halnega orkestra Kočevje je na prireditvi zelo užival. ”V Medvodah še nismo nastopali, zato smo bili povabila zelo veseli. Za nas je bilo povabilo na Gorenjsko zelo lepa sprememba, saj večinoma nastopamo v naših krajih. Sicer pa se mi zdijo medvoški godbeniki odlični glasbeniki in pravi veseljaki,” pravi Košir. Andre- ja Hribar iz Medvod je bila navdušena predvsem nad domačimi godbeniki. "Super so bili. Tudi drugi nastopajoči so mi bili všeč. Ogledala sem si tudi. Prireditev je bila res nekaj posebnega in kaj takega bi se v Medvodah moralo večkrat dogajati,” je dodala Hribarjeva. Ana Hartman Godba kot način življenja Vaše - Drago Kopač iz Vaš se je godbenikom pridružil leta 1945, ko je dopolnil 16 let. Spremlja jih že skoraj 60 let. ”Na ta leta imam zelo lepe spomine. To so bili časi ... Povsem drugačni kot danes. Na nastope smo se vozili s tovornjakom, na katerega smo dali klopi, ali pa preprosto kar s kolesi, če ni bilo treba iti daleč,” se danes spominja Drago. Poleg tega, da je Drago Kopač najstarejši medvoški godbenik, je tudi član, ki je pri Godbi preživel največ časa. Leta 1945 se je poleg njega godbenikom pridružilo kar 17 novih članov. ”To je bil ravno čas po drugi svetovni vojni. Nekaj starih godbenikov je padlo v bojih, nekateri pa so odnehali, zato so potrebovali toliko novih glasbenikov,” je pripovedoval Drago. Godbi so se pridružili na pobudo Jurčkovega Franca (Franca Krelja) s Svetja, ki je imel tudi prve glasbene vaje s "prenovljeno” godbo. Na začetku jih je bilo 30. "Vaje smo imeli trikrat tedensko v Godbenem domu na S vetju, kjer se še danes zbiramo. Glasbe in igranja pa nas je kasneje učil Franc Dolinar iz Gori- čan,” pravi Drago, ki je nekaj časa igral trobento, sedaj pa nastopa s tubo. Prvega nastopa, ki so ga imeli ob procesiji na velikonočno soboto leta 1946, se še danes dobro spominja. "Vse od takrat sem bil zvest godbenikom. Bili so vzponi in padci v kvaliteti in članstvu. Okoli leta 1950 nas je kar nekaj mladih fantov moralo v vojsko, kar se je poznalo tudi na številu članov. Takrat smo namreč v vojski preživeli kar dve leti.” Drago ni nikoli obžaloval, da se jim je pridružil. "Čeprav sem vaje vložil veliko ur in za nastop "žrtvoval” marsikateri vikend.” Na leto imajo medvoški godbeniki po Dragovih ocenah tudi do 50 nastopov. Včasih so bili vsi tudi včlanjeni planinsko društvo. Tako je bil Drago skupaj z Godbo dvakrat na Triglavu, prvič leta 1959, ko so praznovali 30-letnico, in drugič leta 1979, ko so se godbeniki srečali z abraha-mom. "Ta podvig ni bil lahek, saj smo morali poleg opreme nositi še vse inštrumente. Bili smo eden izmed prvih slovenskih pihalnih orkestrov, ki je osvojil vrh Triglava," je pojasnil. Sicer pa se je Dragu v vseh teh letih v spomin najbolj vtisnil koncert v Tamarju ob 80-letnici planinske zveze. "Tam je bilo zelo lepo nastopati. Dolina je prekrasna, nad nami so se dvigale mogočne gore,” pravi in dodaja, da so dvakrat nastopili tudna Slovaškem, kjer je prav tako užival. Drago je za godbo navdušil tudi svoja dva sinova in štiri hčere. "Žal pa danes ni nobenega več med nami, saj imajo družinske obveznosti in službe. Nekaj časa je pri godbi sodelovala tudi moja vnukinja, ki se je kasneje usmerila v solo petje,” je povedal Drago in dodal, da bi morali godbeniki in glasbena šola tesneje sodelovati, saj bi jim zelo prav prišli mladi glasbeniki. Ana Hartman Najstarejši član Godbe Medvode Drago Kopač. -------------------------------------- Ljudje in dogodki Izziv mu predstavlja avtobiografija 91 -letni Jože Jan iz Medvod je včasih pogosto pisal prispevke za strokovne revije in časopise. Sedaj pravi, da bi napisal še knjigo o svojem življenju. Medvode - ”Veste, v vseh teh letih sem doživel toliko stvari, da razmišljam, da bi napisal knjigo o svojem življenju in delu,” pravi Jože Jan, ki s svojo ženo Frančiško preživlja starost v medvoškem Centru starejših. Še danes sem ter tja napiše kakšen članek za časopis. ”Prav sedaj končujem prispevek Boj Slovencev za obstanek in razvoj,” pravi in mi pokaže že več kot deset strani dolg rokopis. ”Sedaj moram le še dobiti nekoga, ki mi bo to objavil,” še doda Jože. Jožetu Janu, ki seje rodil leta 1914 na Bledu, so se v spomin zelo vtisnila leta med drugo svetovno vojno in po njej, saj je deloval kot obveščevalec pri Varnostno-obveščevalni službi. rVedel sem, da so Nemci pol leta pred koncem vojne imeli atomsko bombo skrito v podzemski jami v Baltiškem morju. Dostop do nje je bil možen samo s podmornico. Ta podatek sem izdal Rusom, ki so zasedli nemško atomsko bazo. Leta 1946 mi je ruski vojni ataše prišel povedat, da je sam Stalin prejel moje sporočilo,” se še danes zelo živo spominja Jože. Nekatere stvari, ki jih je doživel med vojno, je med drugim opisal tudi v zgodbi "Moje obveščevalne akcije”, ki jo je objavil leta 1990 v reviji Obramba. Kasneje se je Jože posvetil raziskovanju in razvoju gradbenih materialov. S svojimi zamislimi je sodeloval pri gradbenih projektih in vršil nadzor nad deli. Napravil je tudi predlog sistema hidroelektrarne na Soči. Bil je soustanovitelj Donita ter ustanovitelj in prvi direktor Termike v Škofji Loki, ki se je kasneje preimenovala v Termo. ”Tb smo razvijali metode Vedno zgovorni Jože Jan. izoliranja hiš, da ostanejo tople s čim manj goriva,” se spominja Jože, ki je v lem času pridobil ogromno strokovnega znanja. "Takrat sem pogosto pisal za strokovne in gospodarske časopise. Eden izmed takih je bil na primer Elektrotehniški vestnik,” je dodal. Pisanje mu ni delalo nobenih problemov. Danes Jože veliko bere, za časopise pa ne piše več tako pogosto kot včasih. Kljub temu pa ima željo napisati svojo avtobiografijo. Kakorkoli že, v svojem življenju je doživel tako veliko zanimivih stvari, da mu tem za pisanje ne bo kar tako zmanjkalo. Za konec nam je zaupal še, kako se doživi takšno starost. "Treba je trezno živeti, brez kakršnega koli alkohola. Veliko sem delal in se pogosto posvečal ženi Frančiški. Sicer pa mora življenje tako ali tako biti aktivno in mirno, potem se pa doživi tako starost.” Ana Hartman Srečanje upokojencev občine Medvode Društvo upokojencev Medvode, Zgornje Pirniče in Smlednik vabi na 2. srečanje upokojencev občine Medvode. Srečanje bo v četrtek, 16. junija 2005, z začetkom ob 11. uri pred gostilno Mihovec v Zgornjih Pirničah. Organizacijski odbor pripravlja bogat kulturni program in zabavo z družabnimi igrami. Igral bo ansambel Poplavni val. Svojo udeležbo potrdite na sedežu društva. S.K. Rešitev ugank iz današnjega Sotočja: L Direktor vaške TV 2. Pravilno se glasi: ob deroči Sori 3. Koruzna bilka svoj lat 4. 1 - dleto, 2 - oklic TURISTIČNA AGENCIJA MEDVODE, Donova 2 (Titanik) tel.: 01 361 75 16, fax: 01 361 75 17 AVTO MEDVODE • Gotovinski odkup vozil • Prepisi vozil • Kredit na položniee • Leasing Gorenjska c. 12, Medvode tel./fax: 01/36 II 601 www.avtomedvodc.com ffSIll" 041 .330 i)78 OIISKV. d.o.o.. Ilafnrrjnvii ne«. ŽV. Škulja Loke TRGOVINA TCATIKA (nasproti BC Medvode) JENKO MARIJA, s.p. Kraišnikova ulica 10, Medvode SE PD1POBOČAM! ELEKTRO KUŠAR ZVONE KUŠAR s.p. Kajakaška c. 52,1000 Ljubljana tel.: +386 (0)1 511 62 14 fax: +386 (0)1 511 67 44 gsm: +386 (0)41 618 273 e-mail: elektro.kusar@siol.net ZAPOSLIM ELEKTROINŠTALATERJE FRIZERSKI ATELJE CREA3V DONOVA CESTA 2, 1215 MEDVODE TEL.: 01/361 52 90 DELOVNI ČAS: PON. - PET. 7.00 -19.00 SOB. 7.00 -12.00 GOSTILNA (N PlCEROfl Mavčiče 69. 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 12. do 22. ure. razen ob četrtkih zaprto • Pice iz krušne peči • Kosila e Jedi po naročilu • Usak dan sveže postrvi Dostava hrane na dom 04 250 II 69. 041 581 327 Pol stoletja šole na Topolu Praznovanje bo 24. junija. Ob obletnici bodo izdali poseben zbornik, CD in koledar. "Začetek šolstva na Katarini sega že v leto 1877. V Registru osnovnih šol je napisano, da je bila tega leta v župnišču ustanovljena prva zasilna šola. Prvi učitelj je bil župnik Simon Žužek, ki je otroke poučeval dvanajst let. Iz tistega časa je ohranjenih zelo malo dokumentov, v nekaterih je na primer navedeno, iz katerih vzrokov so učenci izostajali od pouka. Doma so ostajali zaradi bolezni, pa tudi zato, ker so morali peljati butare h kupcem, voziti gnoj na njivo, vlačiti drva. Deklice pa so pomagale gospodinjiti in paziti na mlajše otroke.” To je le kratek izsek iz šolske kronike, ki jo je zbrala učiteljica Pavla Petač, in ki bo temeljito predstavljena v zborniku in na CD-ju, ki bosta izšla ob 50 letnici šole. "Pravo" šolo so dobili na Topolu šele leta 1955. Graditi so jo začeli maja 1954, vrata za prvo generacijo otrok, nekaj čez 40 jih je bilo, so odprli septembra 1955. Dogodek so objavili tudi v Ljubljanskem Dnevniku: "Otvoritev šole pomeni za domačine lepo priznanje, saj so za gradnjo sami oskrbeli sto m3 gramoza, prispevali vse drogove za električno razsvetljavo, s prostovoljnim delom pa oskrbeli vse dohodne ceste, tako daje danes mogoča vožnja z vse- suhih hrušk in kraških pojavov. Poti bosta opisani tudi v zborniku, ki bo izšel ob Darja Šinko, vodja šole, v družbi učenk Kristine Kozmos in Neje Kršinar. Za 50. 50-letnici šole, in sta namenjeni vsem radovednim pohodnikom. rojstni dan šole so dekorirali izvirna darila za povabljene goste in sponzorje. NOVO - NOVO - NOVO Trgovina NATURA v BC Mercator, 1. nadstropje Darila in specializirana prodajalna z zdravili in medicinskimi pripomočki Odprto od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, v soboto od 8. do 14. ure Telefon: 01/361 51 63 Nudimo vam strokovno svetovanje, sedem brezplačnih masaž in prijazno postrežbo. DIAGNOSTIKA VSEH TIPOV OSEBNIH VOZIL!!! Avtoalarmi, centralno, daljinsko zaklepanje, električni pomik stekel, avtoakustika, klimatske naprave, BOSCH servis PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS! AVTO JAMNIK, d.o.o. AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA Sp. Senica 19c tel.: 01/3611279 1215 Medvode GSM: 041/568-353 e-mail: grega.jamnik@iemail.si "Moja babica se spominja, kako je v petem razredu pri uri slovenščine učiteljica poklicala sošolca Toneta k tabli. Vprašala ga je sklanjatve, ker pa tega ni znal, se je pretvarjal, da mu je slabo. Učiteljica mu je verjela, zato ga je odpeljala na zrak. Tone je to ponovil še enkrat, tretjič mu učiteljica ni več verjela. Zgrabila ga je za majico, ga privlekla k tabli in mu jih je z lesenim ravnilom naložila po zadnji plati,” je napisal Jan Kršinar iz 4. razreda Podružnične šole Topol. mi vozili prav do šole.” Šola je postala tudi kulturno središče kraja, za kar lahko rečemo, da velja še danes. Le otrok je manj, kot jih je bilo včasih. V tem šolskem letu imajo 24 učencev v kombiniranih razredih. ”Ob tej priložnosti se moram zahvaliti občini, ki nam pomaga pri obstoju, saj je šola pomembna za kraj in dogajanje na vasi. Občina nam financira oddelek na predmetni stopnji, zato lahko delujemo kot devetletka. Podaljšano bivanje pa smo Miha Čarman, učenec 7. razreda devetletke, ki v družbi dveh sester, brata in sosede v šolo vsak dan pride peš. Pod od doma do šole je dolga nekaj manj kot tri kilometre. Miha pravi: "Sploh ni naporno, saj smo navajeni. Po poti se vedno zabavamo. Če močno dežuje ali pa pozimi, ko je slabo vreme, nas v šolo pripeljejo z avtom. Ko zapade veliko snega, kdaj ostanemo tudi doma." spremenili v popoldansko varstvo, tako smo lani učiteljice opravile veliko brezplačnih ur, ko smo v šoli ostajale do pol štirih,” pripoveduje vodja šole Darja Šinko, ki se vsak dan pripelje na delo iz Smlednika, a ji tudi na misel ne pride, da bi si poiskala delo drugje. In kljub temu, da ena učiteljica poučuje tudi do osem različnih predmetov, številna priznanja iz šolskih tekmovanj dokazujejo, da kakovost pouka zaradi tega ne trpi. "Vsako leto pripravimo jesensko tržnico. Na njej se učenci in učitelji prelevimo v branjevce in obiskovalcem prodajamo domače dobrote ter jim pripovedujemo o lepotah naše okolice. Tržnica je vedno dobro obiskana, izkupiček pa namenimo za nakup šolskih potrebščin in za končni izlet,” pripoveduje Sinkova. To je le utrip dela in življenja na Podružnični šoli Topol. "Športno vzgojo imamo v Sori, tja nas odpelje šolski avtobus. Pozimi, ko naravo pobeli sneg, pa na bližnji hrib postavimo prenosno vlečnico in se smučamo,” še doda Sinkova. Veliko je še drugih zgodbic: "Nič nenavadnega ni, če po celem snegu naša učiteljica Mojca Vzgojiteljica Nasta Kopač in učiteljica Mojco Belič -Zevnik sta mentorici projekta Koledar 2006, na katerem so zbrani motivi starih kozolcev, loncev, senikov, vodnjakov, pip ... "Osredotočili smo se na črno-belo fotografijo in na detajle,” je povedala Nasta. Pri tem jim je zelo pomagal fotograf Boris Primožič. Koledar bo izšel ob obletnici šole in bo naprodaj. Nekaj teh fotografij so poslali tudi na natečaj Mi urejamo krajino, ki ga je razpisalo Društvo krajinskih arhitektov Slovenije. Prejeli so prvo nagrado v kategoriji posameznikov in tudi prvo nagrado kot skupina (na sliki nagrajena fotografija). pri pešači iz doline,” pripoveduje vzgojiteljica Nasta. Obletnico šole bodo proslavili v petek, 24. junija. Dopoldan bo program namenjen najmlajšim, nastopila bosta Damjana Golavšek in Sten Vilar. Ob 18. uri bo osrednja slovesnost. V programu, ki nastaja pod mentorstvom Pavle Petač, se bodo učenci "sprehodili” skozi zgodovino šole in kraja. Nastopil bo tudi šolski pevski zbor pod vodstvom Polone Kožlakar. Po uradnem delu bo goste in krajane zabavala skupina Rock ‘n’ band. Zvečer bodo zakurili kres, tudi v počastitev občinskega praznika. In odmevala bo himna "Katarinska pesem” vsepovsod. Suzana P. Kovačič, foto: arhiv šole in Suzana P. Kovačič Vrata v vratih skoraj brez spodnjega pragu! CHAMBERLAIN POGONI ID\/iŽ/\IA VRATA msvsiems ^ GASILCI Industrijska vrata Mlakarjeva ulica 107, OPCŠENČUR tel: 04/251 69 69 Teharska cesta 4, CEDE; tel: 03/ 548 22 93 www.mkl-systems.si Smledniški pritrkovalci Franc Bonča seje te umetnosti naučil že v družini. Danes kot sekcija v Kulturnem društvu ustvarjajo glasbo na zvonovih tudi v tujini, nazadnje so bili v Kupresu v Bosni na srednjeevropskem shodu, pred 15.000 romarji. Kako sc je začelo? "Začeli smo pred 41 leti. Pred petnajstimi leti smo prvič šli v tujino, na Dunaj, kjer je bila prireditev Slovenski pozdrav Dunaju. Mi smo poskrbeli za pritrkovanje v Votivkirche. Da smo se lahko organizirali, smo potovali skupaj s Thristično olepševalnim društvom Smlednik. Predsednik krajevne skupnosti pravi, da smo prva pritrkovalska skupina v Sloveniji, ki je od občine dobila kakšno dotacijo. Ni veliko, nekaj pa je vendarle. Lahko smo zadovoljni, da smo pripomogli k prepoznavnosti pritrkovalstva.” Kako je bilo na Dunaju? "Votivkirche ima pet zvonov, podobno, kot jih ima cerkev v Komendi. Tudi velikost zvonov je podobna. Dva člana sta šla že 14 dni prej na ogled, kar je nujno, da se lahko pripraviš za pritrkavanje. Zvonik nam mora biti povsem domač. Takrat nas je snemala tudi Dunajska glasbena akademija. Tamkajšnji profesor je kasneje organiziral avtobus študentov v Smlednik, kjer smo jim v živo v zvoniku pokazali, kako se to počne. Povabili so nas tudi v Mariazell, kjer smo bili pritrkovalci v zvoniku bazilike. Pričakovali smo, da bomo le v zvoniku, vendar so nas povabili še v dvorano na prireditev. Še dobro, da smo imeli s seboj tudi male zvončke, ki so namenjeni za učenje. Posnela nas je avstrijska televizija. Ko smo igrali na Dunaju, sem videl, da so ljudje na ulici kar obstali in strmeli v zvonik." Mar v Nemčiji in Avstriji tega ne poznajo? "Profesor Jurij Strajnar je ugotovil, da ne, čeprav so mu pred nekaj leti povedali, da nekje v Nemčiji pritrkovanje je. Morda celo v Dalmaciji. Vendar slišimo, da smo to tja zanesli že Slovenci.” V koliko cerkvah ste že pritrkavali? "Ne vem, ker ne vodim evidence. Brat Andrej vodi evidenco po zvonikih, koliko so zvonovi težki in veliki, sam pa tega ne počnem. Lahko pa povem, da smo obhodili veliko cerkva in igrali na veliko slovesnostih.” Največji zvon, na katerem ste pritrkovali? "To je zvu.. " Mariazellu, ki tehta čez 5 ton. Samo kembel (kovinska palica znotraj zvona) tehta 300 kilogramov. Morali smo ga privezati, da smo olajšali pritrkovanje. Pa še dva sta morala pritrkavali.” Poznamo bronaste zvonove. Kakšni so še drugi? "Kar nekaj je še železnih, tudi kvalitetnih, ki sojih naredili na Jesenicah. Nekaj jih je iz Žalca, kjer delajo iz silicijevega brona, ti bolj piskajo. Sicer pa prihajajo nazaj bronasti, ki so najprijetnejši za poslušanje.” Kje ste se naučili pritrkovali? "Izhajam iz Moš in moj oče je bil cerkovnik. Torej sem imel stik s cerkvijo že od malega, učil pa sem se od starejših bratov. Ko so prišli kasetofoni, smo se melodij učili preko njih. Razvoj je šel naprej.” Ali pri pritrkovalcih obstaja hierarhija? "Najprej se mora vsak naučiti zvoniti veliki zvon. Treba se je naučiti, da se zvona ne "cuka”. Potem se je treba naučiti udarjati v "žvake”. Zatem pride ubiranje. S tem že nastane viža, ko med udarci velikega zvona pridejo trije udarci malih zvonov. Potem udarci postanejo številnejši. Med dvema udarcema velikega zvona pride kar sedem udarcev dveh malih zvonov. To je že pritrkavanje. Nadalje pride še, da poslušaš vse zvonove kot celoto. Vsi pritrkoval- ci poslušajo drug drugega. Če kdo malo zakasni ali veliki zvon zamuja, mora viža vedno lepo teči. Vsak zvonik ima svoje posebnosti, tako da se je treba vedno prilagoditi na drugačne razmere. Velika razlika je tudi med teorijo in prakso. Dokler ne poskusiš, je videti precej lahko. Vendar šele z veliko prakse pride tudi rutina.” Se mladi zanimajo za to? "Pri nas zaenkrat ne. Moj sin seje nekaj časa zanimal, pa ni imel družbe. Nekateri pravijo, da smo preveč zaprta družba. Lepo pa bi bilo, da bi se pritrkovanje v krajih ohranilo. V Dru-lovki pri Kranju se je tako začelo. Fantje so dvakrat prišli k meni, dvakrat sem šel jaz tja in so se že toliko naučili, da se bo ohranilo.” Obstaja tudi neka pesmarica, kajne? "Prvo je napisal Marcina, nekje 1920. Ivan Malavašič pa je pred leti izdal pravo pesmari-, co, kjer so vse osnove. Ohranilo se je tudi ve-' liko drugih zapisov, tako da se vsak mlad pritrkovalec lahko nauči. Tildi sam sem zapisal nekaj melodij in imam manjši arhiv.” Tildi sami kaj skladate? "No ja, včasih tudi. Si pa zapisujem ideje in ustvarjam arhiv. Vedno se porodijo kakšne nove ideje, ki jih skupaj z drugimi potem preizkušamo.” Dominik Frelih KAVARNA IN KLUB 4 MAČKE Medveška c. 1, MEDVODE tel.: 01/3617-963 PREIZKUSITE NAŠO PONUDBO NA SLADOLEDNEM VRTU i® ® Cesta ob Sori 7, tel.: 01/361 52 52 ; ODPRTO: I pon. - pet.: 7.00 - 20.00 sobota: 7.00 - 12.00 i S tem oglasom vam podarjamo 5 % popusta do 8. julija 2005 | (ne velja za akcijo ENDVATRI in izdelke nadaljnje nege) S Binkoštna nedelja z rojaki po svetu Karavana ambasadorjev slovenske besede, pesmi in narodnega izročila na gostovanju v deželi Severno Porenje - Vestfalija. Vsi skupaj v Kevelarju. Mladinska folklorna skupina, Moški pevski zbor in dekliška vokalna skupina Polončiče, vsi iz KUD Oton Župančič Sora, skupaj z rete-škimi tamburaši in narodnozabavnim ansamblom Vesele Štajerke so zapeli, zaigrali in zaplesali na tradicionalnem binkoštnem srečanju Slovencev, ki živijo na severu Nemčije. V Essen jih je lani, ko so se v podobni zasedbi na poti na Švedsko ustavili tudi v Hannovru, povabil nekdanji župnik v Sori Lojz Zaplotnik. Karavana ambasadorjev slovenske besede in arodnega izročila se je na pot v deželo Severno Porenje - Vestfalija podala v soboto v zgodnjih jutranjih urah in se v poznih popoldanskih, po dobrih trinajstih urah vožnje z avtobusom, ustavila v Diisseldorfu, kjer jih je pričakal Lojze Zaplotnik, župnik v Sori kar dvajset let, sedaj pa že osmo leto v Essnu. Ob tej priložnosti je dejal: ”To naše tradicionalno župnijsko srečanje je na binkoštno nedeljo prav zato, ker je še naslednji dan dela prost. Slovencev v Vestfaliji je namreč okrog osem tisoč v desetih skupnostih in če bi rekli po slovensko, so iz Murske Sobote pa vse tja do Kopra oziroma od Paderborna do Aachna na belgijsko nizozemski meji. Da pridem konec tedna do njih, naredim mesečno tudi po sedem tisoč kilometrov." Na binkoštno nedeljo so goste iz Slovenije najprej odpeljali na najbolj obiskano Marijino božjo pot v Nemčiji v Kevelaer, kjer se prvo nedeljo v oktobru že sicer srečajo Slovenci, ki žive v Nemčiji ali v bližnjih državah. Uvod v vseslovensko srečanje je bila sveta maša v precej moderno zasnovani cerkvi sv. Antona v Neukirchen - Vluyn, nadaljevalo pa seje s kulturnim in družabnim srečanjem v bližnji večnamenski dvorani. "Glede na to, daje bilo kar nekaj dvomov, kdo se bo udeležil tega gostovanja, kajti predvsem mladi so imeli šolske in druge obveznosti, sem kar zadovoljen, da seje vse lepo izšlo in smo dostojno opravili svoje poslanstvo,” je dogajanje komentiral Franc Plešec, predsednik KUD Oton Župančič Sora, ki je tokrat nastopil tudi kot član moškega pevskega zbora. "Za današnji nastop smo izbrali predvsem narodne pesmi, ki gredo v uho vsem generacijam, tako mladim kot starim. Na žalost smo na gostovanju morali pogrešati dva pevca in nas je bilo le deset. V tako majhni zasedbi še nismo nastopili, zato sem z nastopom kar zadovoljen," je dejal najmlajši med njimi, zborovodja Andrej Benedik. Na gostovanju sta bila tudi dva od sicer treh pevcev, ki pri zboru prepevata že od njihovega prvega nastopa za Vse svete leta 1952. "Menim, da je naše društvo opravilo res lepo poslanstvo. Pokazali smo različne dejavnosti. Tako mladina kot mi smo se dobro odrezali. Z mnogimi rojaki sem se pogovarjal in vsi so rekli, da jim je ravno tega manjkalo; nekaj za dušo, kar je nadgradnja vsega Lojz Zaplotnik in Franc Plešec. ostalega življenja,” je bil zadovoljen tudi Zdravko Veber, eden izmed ustanovnih članov zbora. V popolni zasedbi tokrat ni bila niti dekliška vokalna skupina Polončiče. Poleg vodje Polone Kešar so manjkale še tri. Druge obveznosti pa so še bolj razredčile vrste mladinske folklorne skupine, zato so jim morale na pomoč priskočiti tudi Polončiče, kar ni bilo težko, saj večina njih izhaja prav iz folklornih vrst. Po oceni organizacijskega vodja Dominika Bradeška so opravili odlično. Tokrat so zaplesali gorenjske, štajerske in belokranjske plese. Slednje ob spremljavi šestčlanske skupine reteških tamburašev, ki s sorškimi folkloristi sodelujejo že četrt stoletja. "Glede na to, da je naš župnik zelo bolan, smo se odločili, da ga pri organizaciji tega srečanja, ki ga sofinancira tudi zunanje ministrstvo, podpremo dvestoodstotno. Sama sem prevzela več nalog; sem kuharica, nudim prenočišče, sem vaša vodička, skratka deklica za vse,” je v imenu ostalih povedala Rozina Lovrenčič, ki je v tujini že 35 let. Hči in sin prepevata v pevski skupini Eskala, ki tako kot mešani pevski zbor Slovenski svet neguje lepo slovensko pesem. Oba zbora sta nastopila tudi na tokratni prireditvi. Kulturnemu programu je sledilo rajanje pozno v noč z Veselimi Štajerkami, ki so med drugim zapele tudi z opernim pevcem, baritonistom Matjažem Robavsom, ki v tej dneh gostuje v operni hiši v sosednji Belgiji. Sledila je še ena nočitev v dveh mladinskih hotelih in v ponedeljek zjutraj, ko je v Nemčiji še vedno dela prost dan, ogled znamenite katedrale v Kdlnu in povratek domov. Tekst in foto: Silvana Knok Občina Ex-tempore v Smledniku Sredi maja je v Smledniku potekal že šesti Ex-tempore, ki ga je organiziralo TUristično olepševalno društvo Smlednik. Udeležili so se ga učenci in mentorji iz šol v občini Medvode, OŠ Vodice in OŠ Koseze. Slikali so na območju Valburge in Smlednika, letos so si nekateri prvič, od kar obstaja ex-tempore na tem območju, za motiv izbrali Stari grad. Ocenjevalna komisija je imela težko nalogo, na koncu so se odločili, da je najlepša kolekcija učenk iz OŠ Medvode (Eva Logonder, Tina Kajzer, Eva Miklič, mentorica Anesa Maurič). Iz vseh sodelujočih šol, osem jih je bilo, so nagradili tudi po enega posameznika. To so bili: Martin Tomaž Lauko (OŠ S.J. Smlednik), Krista Velkovrh (OŠ Vodice), Kristina Kozmos (POŠ Topol), Eva Logonder (OŠ Medvode), Luka Bergant (OŠ Preska), Špela Kopač (OŠ Pirniče), Dino Muharemovič (VIZ Frana Milčinskega), Urška Rihtar (OŠ Koseze). Za svoje umetnine so si posebno priznanje zaslužili tudi učenci iz VIZ Frana Milčinskega, ki so ustvarjali pod mentorstvom Gabrijele Grosar Zupan in Slavka Zupana. Razstavo del so postavili na ogled na sedežu Krajevne skupnosti Smlednik. S.K. Gasilski podmladek Prireditveni prostor na Zbiljski dobravi so v soboto, 3. junija, dopoldne zasedle pionirske in mladinske desetine Gasilske zveze Medvode in Gasilske zveze Vodice. Pionirke in pionitji so se svoje znanje in pripravljenost preverili v vajah z vedrovko in vaji prenašanja vode, mladinci pa v vaji "napad” z motorno brizgalno in štafetnem teku. "Zadovoljni smo tako s prikazanim znanjem kot tudi z udeležbo, saj je to vendarle kadrovanje v gasilske vrste,” je bil zadovoljen predsednik tekmovalnega odbora Franc Lavrinc, predsednik GZ Medvode. Med enajstimi pionirskimi desetinami iz vseh prostovoljnih gasilskih društev združenih v medvoški zvezi so se najbolje odrezale pionirke iz PGD Zbilje in pionirji iz PGD Sora, med enajstimi mladinskimi desetinami pa mladinke iz PGD Zbilje in mladinci iz PGD Zg. Pirniče. To je bil prvi preizkus pripravljenosti za nastop na tekmovanju regije Ljubljana I. v mesecu oktobru, na katerem bodo poleg zmagovalcev nastopili še drugo in tretje uvrščeni na tokratnem tekmovanju. Lansko leto se je na državno tekmovanje, ki poteka vsako drugo leto, uspelo uvrstiti mladinkam iz Sore in mladinkam ter pionirkam iz Zbilj. Slednje so dosegle odlično 4. mesto. Tekst in foto: S. Knok Smo v povprečni kondiciji Ekipa Zdravstvenega doma Medvode je v soboto, 14. maja, prav na svetovni dan hipertenzije, v Goričanah v neposredni bližini nekdanjega kopališča ob reki Sori, že petič zapored organizirala test hoje na dva kilometra. Povabilu, da preverijo telesno kondicijo, brezplačno izmerijo krvni tlak, raven holesterola in krvnega sladkorja ter se nato še posvetujejo z zdravnico, se je odzvalo rekordno število ljudi, kar 160. Najstarejša med njimi je štela že 78 let. Rezultati so pokazali, da je slaba polovica njih v povprečni telesni pripravljenosti, slaba četrtina malo pod in dobrih sedemnajst odstotkov rahlo nad povprečjem. "Komedija da te kap” Gosposka kmetija Spoštovani krajani in krajanke občine Medvod in okolice. KUD Fran Šaleški Finžgar vas vabi na poletno predstavo, gledališko uprizoritev komedije na prostem, ki se bo zgodila na odru pred KS Senica konec junija. "Komedija da te kap" GOSPOSKA KMETIJA, bo zagledala luč sveta v predpremieri v petek, 24. junija 2005, premierna prireditev bo v soboto, 25. junija 2005, in ponovitev v nedeljo, 26. junija 2005. Predstave se bodo začele ob 20.30. Komedijo je spisal in postavil na oder Konrad Pižorn-Kondi, z uveljavljenimi igralci s Senice, brez profesionalcev. Dogaja se na dvorišču Bregarjeve turistične kmetije, če pa vas zanima kaj več, vas vabimo, da si predstavo pridete ogledat. Vstopnice bodo v predprodaji 22. in 23. junija 2005 v KS Senica od 19. do 20. ure. Želimo si, da z nami preživite vesel večer, da se nasmejite iz srca, naj bo prireditev nova uspešnica. Vabljeni. Portret Montažerka Darinka Peršin Andromako Tiha” sodelavka režiserjev m ljudska I iiiter/n Škofja I oku ll’ "Tildi najboljšemu režiserju lahko montažer film pokvari in obratno. Se je zgodilo, da se iz posnetega materiala ni dalo videti ne repa ne glave, pa je film na koncu vendarle dobil nagrado,” pravi Darinka Peršin Andromako, svobodna filmska delavka - montažerka, Medvoščan-ka od leta 1970 dalje. Dober del kupnine za novo stanovanje na Kržišnikov! je zaslužila z montažo celovečernega filma Legenda o žonglerju, ameriškega režiserja Miltona Leherja. ”To je bilo najbrž prvič in edinkrat, da se mi je (montaža tudi finančno res splačala,” pravi danes, ko je pri svojih 76 še vedno aktivna spremljevalka filmskega dogajanja, članica Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev in več kot primerna sogovornica ob 100-letnici slovenskega filma. Soustvarjala gaje več kot štiri desetletja. K filmu je prišla po naključju po končani gimnaziji leta 1947, ko je bilo pri Triglav filmu na voljo prosto delavno mesto. Dodatno se je izobraževala na srednji tehnični (triletni "Teh-nikum”) pri Milanu Kumru in Rudiju Omoti. Prvo resno delo je bila montaža napovednika za celovečeren film Na svoji zemlji. Film ji je že takrat zaznamoval tako dušo kot telo, slednjega dobesedno. Ko je namreč iz ognjenih zubljev reševala filmski trak in lastnino, je po rokah dobila opekline tretje stopnje. Že maja leta 1951 je tako rekoč čez noč, hočeš nočeš, tako kot vsi sodelavci, postala svobodna filmska delavka. Tako je bila namreč zasnovana posebna zakonodaja, s katero so se hoteli v Beogradu znebiti odvečnih ljudi pri timu. ”To pa pomeni, da sem se morala vedno na novo potrjevati in dokazovati, da sem vredna novih in novih projektov, kar pa za samo 1‘otllubnik hi 4220 Škofja l-oka tel.: 04/506 13 00 fa\: 04/512 08 88 »»vv.lii-sknfjaloka.si Darinka Peršin Andromako kvaliteto dela niti ni bilo tako slabo. Najtežje je bilo morda prav to prvo leto, ko smo ostali brez prave socialne varnosti, vendar mi dela ni nikoli zmanjkalo. Spominjam se, da sem bila nekoč kar cele tri dni skupaj v montaži in to prav za Groblerjev film Nočni izlet, ki so ga snemali tudi v Medvodah, na križišču pod Slavkovim domom. Takrat mi je eden izmed režiserjev dejal, da bi me lahko dali v cirkus, da bi ostali videli, koliko lahko človek zdrži. To so bili pač časi, ko se je vedno mudilo, saj so bile premiere filmov kot po pravilu vedno vezane na neke pomembne obletnice in dogodke. Mož in sin sta bila vajena, da sem bila veliko zdoma," se spominja. ... Kača v puščavi se spremeni v rožo, ki požre moškega, se spet spremeni v golo žensko in ko si zapne zadrgo na kavbojkah, iz nje spet prileze množica kač. Tako je popisan eden izmed kratkih risanih filmov, ki ga je montirala in je le eden izmed mnogih, ki so bili deležni nagrade na festivalu dokumentarnega, kratkega in animiranega filma v Beogradu. "Pa Portret meniha, pa Cukrarna, pa Življenje neke skulpture,...” bi lahko še kar naprej nizala nagrajene dokumentarce, ki jim je tudi sama dala pečat. Zadnji med njimi, s katerim je tudi zaključila delo montažerke, je bil Klopčičev Svet tišine, lirični orisi slovenskih cerkva. V njenem popisu je poleg montaže množice dokumentarnih in risanih filmov, reklam, portretov ali zgolj zabeležk dogajanja še 27 celovečernih umetniških igranih filmov; prvi Kala iz leta 1955 in poslednji Coprnica Zofka iz leta 1989, vmes pa tudi priljubljeni Srečno Kekec (1963), nagajivi To so gadje (1977) in iščoč Iskanja (1979). Prav slednji Klopčičev film ji je ostal v posebnem spominu in če bi se že morala med množico filmov, ki jih je montirala, odločiti za bolj ljubega, potem bi bil to prav ta. Izbrala bi si ga tudi, če bi morala, kolje skorajda nuja v tem jubilejnem letu, izbirati med vsemi slovenskimi filmi nasploh. Je upodobitev literarnega dela Izidorja Cankarja S poti in pripoveduje o duhovniku Cirilu in njegovem prijatelju Fritzu, ki potujeta iz Ljubljane po Italiji. Prvi zato, da našel notranji mir, drugi zato, da bi ušel vsakdanjiku. "Film ima tako lepo kostumografijo... Snemal se je v Benetkah ... FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER razpisuje v Škofji Loki dodiplomski in podiplomski izredni študijski program Management Dodiplomski študij: vpisujemo v 1. letnik strokovnega in univerzitetnega študijskega programa Podiplomski študij: vpisujemo v specialistični študijski program Management, ki je enakovreden 1. letniku magistrskega programa; diplomanti bodo imeli možnost vpisa v 2. letnik magistrskega programa INFORMATIVNI DAN za podiplomski študij: četrtek, 23. junya, ob 17. uri v bivši vojašnici, Partizanska 1, Škofja Loka (v prostorih Ljudske univerze Škofja Loka) Informacije: 04/506-13-70 www.fm-kp.siwww.lu-skofjaloka.si Cavazza je bil še tako mlad... Skratka film ima tisto nekaj več. Že ko berem neko knjigo, imam vsak kader, vsak detajl, vso snemalno knjigo tako rekoč vedno jasno v mislih. In knjige berem po večkrat in tudi filme si ogledam po večkrat. Da bi me film pritegnil, je prvenstveno pomembna zgodba in seveda, kako je ta zgodba narejena. Mora biti obrtno dobro narejen izdelek, ki pa ima še tisto več, dušo. Ja, pa Pretnarjev Idealist, pri katerem sem navedena kot asistentka, mi je pri srcu, pa Vdovstvo Karoline Žašler, ki sem ga videla neštetokrat, in Dediščina,” na koncu spet ne more zaobiti ljubih Klopčičevih filmov in mimogrede pozabi omeniti, da je za montažo slednjega prijela tudi sama Badjurovo nagrado. "Montažer je obrtnik, ki ima v sebi nekaj umetniškega. Smo tihi sodelavci režiserjev. Velikokrat se je zgodilo, da sem kot montažerka videla stvari, ki jih režiserji, obremenjeni z vsem predhodnim dogajanjem na snemanju, niso bili sposobni več opaziti. Nekaj malega od skupaj 30 ali 40 tisoč metrov filmskega traku, kolikor ga je običajno bilo posnetega za en celovečeren film, se izloči že pri prvem pregledu, sledi izbira materiala skupaj z režiserjem, da se ga na koncu uporabi le slaba desetina. Nemalokrat me je kdo izmed njih pobaral, kateri kader menim, da je boljši. Pa smo izbrali začetek iz enega in konec iz drugega. Nekateri režiserji so mi dali celo tako proste roke, da bi lahko za film rekla, da je moj. Ko sem brskala po arhivu, skorajda nisem mogla verjeti, da sem sodelovala s skoraj petdesetimi režiserji, za različne produkcijske hiše doma, pa tudi izven meja,” pravi in skromno zamolči dejstvo, da so jo vabili tudi v tujino. O ustvarjalcih slovenskega filma pa vendarle vse dobro ... Silvana Knok Mladi POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA. LIČARSKE IN KLEPARSKE USLUGE AVTOMEHANIKA LUSlNA Franc s.p.. Gosteče 8 4220 Škofja Loka UŠINAI Tel.: 04/50 22 000 E-mail: prodaja.lusina > siol.net www.avto-lusina.si AVTOHIŠA -s#l Dan šole v Preski Njihov moto je bil, kdor ne pozna preteklosti, ne vidi svoje prihodnosti. Takšne darilne kozarčke z medom so učenci naredili na čebelarskih delavnicah. ”V okviru letošnje prireditve smo "potovali” po zgodovini. Osredotočili smo se na leta pred vojno in po njej. Prireditev je bila hkrati tudi uvod v 150-lctnico šolstva v Preski, ki jo bomo praznovali prihodnje leto,” je pojasnila vodja projekta, učiteljica Vojka L. Pipan. Bistvo projekta je bilo tudi povezovanje otrok s starši in starimi starši. Projekt je potekal skozi celo šolsko leto. "Učenci so bili razdeljeni v več skupin. Ena je bila, na primer, skupina za ustno zgodovino, ki je sodelovala celo s predsednico centra za ustno zgodovino Andrejo Burja. Seznanila jih je z načini zbiranja podatkov, učenci pa so potem obiskali več starejših ljudi, naredili pogovore z njimi, jih posneli in zmontirali ter predstavili na prireditvi,” je pojasnila Pipanova. Drugo skupino so sestavljali učenci, ki so obiskovali izbirni predmet ljudski ples. Pri tem jim je pomagala vodja mladinske folklorne skupine iz Sore Alenka Perme. Pri glasbi so se naučili pesem domačega skladatelja Lovra Hafnerja in izdelali raziskovalno nalogo o njegovem življenju. Učenci, ki so sodelovali pri obrteh, so poslikali panjske končnice, so-, delovali v čebelarski delavnici ter se seznanili s pletenjem košar, ročnimi deli, klekljanjem in makramejem. Taja Trampuš iz četrtega razreda je obiskovala čebelarske delavnice. "Skupaj s starši smo naredili darilne kozarčke, v katere smo natresli suho sadje in oreščke ter jih zalili z medom,” je razložila Taja, Klara Bezlaj, s katero sta na prireditvi prodajali darilne kozarčke, pa je dodala: "Da je bil končni izdelek še lepši, smo pokrovčke prekrili z dekorativnimi karirastimi krpicami.” V okviru tehnične vzgoje so raziskovali žage venecijanke in napravili pet maket, učenci iz oddelka podaljšanega bivanja pa so prikazali igre, ki jih danes bolj slabo poznamo. V okviru kulinarike so učenci, ki obiskujejo gospodinjstvo in izbirni predmet prehrana, pripravili jedi po starih receptih. "Skupaj s sošolci sem pekel pehtranovo potico,” je povedal Klemen Tehovnik. Sicer pa so pripravili tudi ocvirkovico, enolončnico, je-šprenjček s suhimi slivami, krhke flancate in druge dobrote. A.H. 1.699.000 tolarskih kovancev ■ ranosljlvl Gatz. 1,10L s klimo. HVUnOAl Hyundal je po raziskavah J D Power and Associates, Strateglc Vision Inc. in revije Which? Car med najzanesljlvejšlml avtomobili. POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA, LIČARSKE IN KLEPARSKE USLUGE AVTOMEHANIKA LUŠINA Franc s.p.. Gosteče 8 4220 Škofja Loka lih USIHAM Tel.: 04/50 22 000 E-mall: prodaja lusma - siol.net www.avto-lusina.si AVTOHIŠA Košarkarski turnir v Medvodah Na zunanjem košarkarskem igrišču v Medvodah bo 25. in 26. junija potekal Adriaticov košarkarski turnir. Začel se bo v soboto ob 10. uri s tekmami mlajših selekcij in zaključil v nedeljo ob 18. uri s finalno tekmo najboljših članskih ekip. Vabljeni ste, da državni praznik preživite v dobri športni družbi in da si tudi sami prislužite katero od številnih nagrad. Za udeležbo na tekmovanju je potrebno izpolniti le prijavnico, ki vam je na voljo tudi na internetni strani www.aktiv.si. Zanimivosti Iz preteklosti za sedanjost Nekdaj je za varnimi zidovi Starega gradu ždela j ara gospoda graščakovih. Po širnih gozdovih tega slemena vse do cerkvice Sv. Tilna in za obrambnimi stolpiči gradišča pa so se potikali rokovnjači in razbojniki. Časi so se do današnjih dni povsem predrugačili. Kako tudi ne, saj so vmes stoletja burne zgodovine. Naj vas vse skupaj povabim na kratek, a prijazen sprehod po poteh, ki jih vsak dan ali pa skoraj vsak dan ubirajo Smledniča-ni. In če si boste na noge nataknili planinske čevlje, boste storili umno in tudi nahrbtnik s pijačo za poplaknit grlo in z malico za privezat dušo vam bo prišel prav, saj boste nanj privezali oblačila, ko bo postalo prevroče. Zapeljimo se do Valburge, kjer bomo že od daleč opazili Kalvarijo s kapelicami križevega pota Božje poti. Kapelice ob potki so postavili že daljnega leta 1772 na zemlji tedanjega krnela svobodnjaka, ki je ta breg zamenjal za fliko grajskega gozda. Vrh Kalvarije pridemo na cesto, s katero si olajšamo vzpon, lahko pa po stezi nadaljujemo do razvalin Starega gradu, kjer bomo ob vikendih naleteli na gruče razpoloženih pohodnikov na klopeh ob mizah gostišča. Mi si gostišče prihranimo za nazaj grede, saj je presit težko hoditi. Odrinemo naprej. Prvi del poti je kolovoz, ki vodi nekaj nižje pod gozdnim slemenom proti vzhodu, a se kmalu za kratek čas predrugači v stezo, pa spet v slab kolovoz, po katerem se da peljati tudi s kolesom, pa malo gori in malo doli, zadnji del poti tudi med borovničevjem, dokler se v malo daljšem spustu ne znajdemo pri cerkvici Sv. Tilna nad Repnjami. Tod je bil v turških časih tabor, zdaj pa sta ohranjena dva mogočna branika ter nekaj obzidja. Je kar prav, da tako kot smledniški Stari grad tudi to gradišče vsaj po malem obnavljajo, saj nam nemara še kdaj prav pride, kot bi nam lahko prišel tudi prav skriven rov spod branika, dolg skoraj en kilo-■teter skozi repenjski hrib, če ne bi bil že precej zasut. Izpod tabora je lep pogled na Grintovce. Če smo znali priti sem, greste nazaj lahko brez mene, pa vam zato povem kratko, toda avtentično pripovedko Starega gradu. Nekdaj je tod živel vitez, ki je bil strašno vdan igri s koc- kami. Tako srečo je imel, daje dobil vsako stavo. Ko se že nihče drug ni upal igrati z njim, je poklical samega hudobca, da mu je delal tovarišijo pri igri. Nekoč sta igrala vso noč. Tedaj pa se je sreča obrnila, vitez je izgubljal in je zaigral vse svoje imetje. Toda strast mu še ni dala miru, zato je zastavil še svojo naj mlajšo hčerko in slednjič še svojo dušo. Izgubil je tudi to igro. Strašen vihar je razsajal tisto noč okoli gradu. Drugo jutro so zaman iskali viteza in hčer. Naposled so njega našli v neki izbi: bilje mrtev, obraz mu je bil ves ožgan. Hčere ni bilo nikjer. Ko so stikali za njo, so zagledali le ostudno kačo, ki se je plazila z gradu. Ko so želeli mrliča pokopati, so začuli v rakvi čudno rožljanje. Brž so sneli pokrov, toda v rakvi so našli le vitezove čevlje, vse drugo je že vrag vzel. O zakleti vitezovi hčerki pa pripovedujejo, da čuva na tem gradu neizmerne zaklade, ki so povezani v tri rjuhe. Neki pastirček, ki se je vsak dan umival v bistrem studenčku pod gradom, je nekega dne na ta opravek pozabil. Prav ta dan je ugledal čudno veliko kačo pri gradu, ki mu je žalostno zaklicala: "Ko bi se tudi danes umil, bi me bil rešil in bi smel zdajle seči v polne rjuhe cekinov. Tako pa si zapravil mojo in svojo srečo.” Tedaj je kača izginila in nihče več je ni videl. Tako torej pripovedka s Starega gradu, ki pa vam bi jo nemara kdo drug povedal nekoliko drugače. A nikarte razkopavati tam okoli razvalin gradu. Sreče ne boste našli le v cekinih ... Jože Praprotnik KAKO DOBRO POZNAMO NAŠO DEŽELO NAGRADNO VPRAŠANJE: Kaj je na sliki in kje to najdemo? Odgovore nam pošljite do konca meseca na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom "Sotočje”. Nekoga bomo nagradili z uporabnim darilom. Na odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke "Kje se nahaja edini pravi slap v občini in kako se imenuje potoček, ki teče preko skal?” je odgovoril Andrej Mihovec iz Medvod, ki bo po pošti prejel dve karti za Terme Snovik. Napisal je: "To je Slap v bližini kmetije Rovtar na koncu doline Ločnice. Potok se imenuje Rovtarjev greben.” Prejeli smo še nekaj zanimivih odgovorov, ki dopuščajo možnost, daje v občini še kakšen slap več ... Pogovor Gusar Berto je trden kot skala Sten Vilar ustvarja predstave za velike in male otroke. Kmalu bo izšla njegova prva slikanica Ta čudovita zemlja. ”Ja, sem rojen Medvodčan. Točno na sotočju dveh rek stoji moja rojstna hiša. Sem dvojček po horoskopu in sem zelo živahen (smeh).” Tako se je v šali predstavil ustvaijalec Sten Vilar, ki je med najmlajšim občinstvom najbolj poznan po Gusarju Bertu. To je tisti gusar, ki skupaj z Lukom odide na moije iskat zaklad. Zaklad najdeta na barki, imenuje pa se prijateljstvo. Vse mlade prijateljčke vabi, naj se mu pridružijo na predstavi Vrtiljak, v petek, 24. junija, ob 18. uri pred okrepčevalnico Stan. Predstavo bo podaril vsem medvoškim otrokom ob koncu šolskega leta, družbo mu bo delal tudi čarodej Roman Frelih. Nikdar se niste umetniško preimenovali v na primer čarodeja Stena, tako kot je to naredilo veliko vaših prijateljev. Ostajate Sten Vilar. Kako to? ”V družini je veliko Stanislavov, Stankov, jaz pa sem ostal kar Sten. To je švedsko ime in pomeni skala. Po duši sem predvsem pedagog, psiholog, prijatelj otrok, nisem pa tiste vrste svobodni umetnik, za katere pravijo, da dolgo spijo in ponoči delajo. Pogosto delam ves dan, v domačem studiu imam tudi delavnico, kjer je treba poprijeti za vsako delo.” Se spomnite prvega nastopa pred mladim občinstvom? "Nastopati sem začel že kot otrok. Imeli smo krasno učiteljico v 4. razredu, Majdo Ločniškar, ki se je ukvarjala z dramatizacijo tekstov. Potem sem začel sodelovati na Odru treh herojev v Pirničah, kjer je bil moj mentor Peter Militarev in kjer sem ustvarjal tudi z Janezom Škofom in Francem Cegnarjem. Ostal sem zvest gledališču vse do danes.” Ste bili sploh kdaj v službi ali ste raje ostali ”na prostosti”? ”Po izobrazbi sem profesor pedagogike in specialni pedagog. Prva služba je bila v zamejstvu, v Gorici v Italiji, kjer sem delal 12 let kot animator, vzgojitelj in profesor v dijaškem domu. Med drugim sem skrbel tudi za to, da so dijaki gojili ljubezen do slovenskega jezika. Še vedno sem se predajal gledališču in spoznal mnoge slovenske ustvarjalce, kot so Božo Kos, Janez Bitenc, Janez Mejač, Svetlana Makarovič in ostali. Moja prva služba v Sloveniji pa je bila pri reviji Ciciban, kjer sem bil urednik Cici vesele šole. Nekaj časa sem delal tudi za založbo Epta. Potem je prišel čas, ko sem se odločil, da grem na svoje in Studio Anima prav letos praznuje 10-letnico delovanja.” Poleg tega da na oder postavite zgodbe iz znanih slikanic in drugih kiyig, imate tudi sami veliko idej. Vaša avtorska igra je Skrinjica želja. Kako nastajajo te zgodbe? "Skrinjica želja je bila naročeno delo za otroke iz Celovca, iz zamejstva, ki so imeli težave s pretiranim gledanjem televizije. Skrinjica želja je ena lepa skrinja, v kateri so dobre knjige, dobre ideje in pesmi, dobri rekviziti in igrače. Vse to je naša domišljija, s katero lahko preženemo dolgčas in ki je dobra alternativa gledanju televizije. Pred letom in pol smo postavili na oder predstavo Ta čudovita zemlja, po kateri nastaja prva slikanica izpod mojega peresa in peresa moje sodelavke Andreje Stare. Ilustratorka je Matjana Šegula Miš.” Vas pesem spremlja vsepovsod? "Vedno. Rad prepevam, izdal sem tudi tri zgoščenke Hop Cefizelj, Hip hura in Vrtiljak. Skladbe na njih so iz mojih predstav, na vsaki je po ena pesem Frana Milčinskega Ježka. Rad prepevam tudi pesmi Toneta Pavčka in Janeza Bitenca. Sodelujem s Tomažem Kozlevčarjem, vokalno skupino Pinocchio, Boštjanom Grabnarjem, ki je znan aranžer in z Damjano Golav-šek.” Kaj želite povedati ljudem v svojih nasto-pih? "Moje predstave so namenjene ljudem vsey starosti, zato sem jih tudi poimenoval Predstave za velike in male. Sporočila so življenjske vrednote, ki so potrebne vsem. Lepo je živeti, v življenju je potrebno biti optimist, treba je verjeti v svoje lastne sile.” Predstave tržite, po drugi strani pa se ukvarjate tudi z dobrodelnostjo ... "Približno 15 do 20 projektov na leto podarim, največkrat bolnišnicam in ustanovam, ki si ne morejo privoščiti plačila. Redni gostje smo v Pediatrični kliniki v Ljubljani in tudi drugod.” Izobražujete tudi odrasle za delo z najmlajšimi ... "Resje. Odrasli vzgajamo otroke, odločamo o tem, kako bodo otroci preživeli prosti čas, kaj bodo brali in kaj bodo gledali. Pomembno se mi zdi povedati (bodočim) staršem in vzgojiteljem, naj otrokom omogočijo prijazno otroštvo, saj se prepogosto dogaja, da se jim ga jemlje, tudi z agresivnimi reklamami in z agresivno pesmijo, ki jo posluša komaj trileten otrok. Zato pripravil Ijam delavnice Igra - gibalo življenja. DiplomN' ral sem na področju otroške igre in prav igra je osnova za delo z mladino.” Ali so vaši štirje otroci najbo|j kritično občinstvo? "Najbolj kritična je moja žena (smeh). Najbolj kritični so otroci pri treh, štirih letih starosti. Pri njih ni nobenega sprenevedanja. Kritika je potrebna. Moj sin, šestletni Nejc, je ogledalo, v katerega se pogledam. On potuje z mano, me včasih nadomesti, se z mano igra. Ostali trije otroci so starejši, a mi sledijo in prav tako živijo z mojim delom.” Pripravljate kakšen nov projekt? "Poleg že utečenih šestih predstav za oktober načrtujem dve premieri. Prva bo muzikal z Damjano Golavšek "Najboljši par”. Ta par sta mačka in pes, za njiju pravijo, da ne moreta živeti skupaj, kar sploh ni res. Pes in mačka lahko živita v sožitju, kar je stvar vzgoje. Druga predstava bo malce nenavadna, saj bo temeljila na pantomimi in na glasbi. Boštjan Grabnar bo napisal glasbo, tekst sva napisala skupaj z Andrejo Stare. Naslov je "Jan čevljar”. Ker smo že v Evropi, zgodba govori o značaju čevljev in posredno o značaju ljudi.” Suzana P. Kovačič Prireditve, oglasi Po poteh roparskih vitezov TURISTIČNO DRUŠTVO ŽLEBE - MARJETA vas vabi na tradicionalni pohod ”Po poteh roparskih vitezov”, ki bo v soboto, 25. junija 2005. Zbor pohodnikov bo ob 9.00 uri pred Osnovno šolo Preska, zbor kolesarjev ob 10.30 pred OŠ Preska. Pohod bodo vodili lokalni vodniki, ki se že veselijo druženja z vami, za jedačo in pijačo bo poskrbljeno! Pohod bo organiziran ob vsakem vremenu. Vabijo vas TD Žlebe-Marjeta in odbor za prireditve občine Medvode Kolesarjenje in kresovanje v Hrašah TUristično društvo Hraše bo letos že šestič organiziralo Kolesarjenje ob državnem in občinskem prazniku, v soboto, 25. junija. Kolesarjenje bo potekalo od 9. ure do približno 10.30 na relaciji Hraše - Rcpnje - Šmartno - Pirniče - Smlednik -Hraše. Zbor kolesarjev bo ob 9. uri pred Domom krajanov v Hrašah. Skupina bo v koloni prevozila zgornjo pot, v Zavrhu bodo kolesatji položili cvetje k rojstni hiši Jakoba Aljaža. Prireditev se bo zaključila s prijetnim druženjem ob malici. Vabijo vse, ki radi kolesarite. V četrtek, 23. junija, na kresni večer, pa Turistično društvo Hraše organizira kresovanje. Kres bodo zakurili ob 20. uri ob bajerju v Hrašah. Poskrbeli bodo za prijetno druženje, pa tudi za hrano in pijačo. S.K. LB l.jud>ka l nherza Okolja l oka 4220 Škofja Loka td.: 04/506 13 00 fax: 04/512 08 88 wh m .lu-bkofjaloka.si Srednješolski programi poklicnega, strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja za poklice: VZGOJITELJ/ICA PREDŠOLSKIH OTROK EKONOMSKI TEHNIK (4 leta ali 2 leti - PT1) TURISTIČNI TEHNIK PRODAJALEC BOLNIČAR - NEGOVALEC ADMINISTRATOR Vpisni pogoj za program PTI je končana šola za prodajalca ali administratorja, za ostale programe končana OŠ ali nedokončana katerakoli tri ali štiriletna šola. K vpisu vabimo tudi vse, ki se želijo prekvalificirati v zgoraj navedene poklice. Prekvalifikacija v poklic prodajalec traja samo eno leto. Prijave in informacije - telefon: 506 13 60 www.lu-skofjaloka.si Godešič 100, 4220 Škofja Loka ! tel.: 04/515 38 38 j _ ^__ e-mail: kform@siol.net ^ fr 6 ' 'M tl - o - <=>. 1 salon keramike V K form po kopalnico vaših sanj Na Godešiču, tik ob cesti Jeprca-Škofja Loka, ima svoje prostore salon keramike K form z veliko izbiro keramičnih ploščic, mozaikov, kopalniškega pohištva Kolpa san in Gorenje, sanitarne keramike Catalano in Dolomite, armatur in različnih podov. Na zalogi imajo tudi silikonske kite v barvah fugirnih mas, fugirne mase, lepila in profile. Na vašo željo vam kopalnico v celoti prenovijo, kupcem pa z veseljem svetujejo tudi glede razporeditve kopalniških elementov. Janez Krajnik, direktor podjetja: "Kopalnico lahko poživite z raznobarvnimi mozaiki. Uporabite jih lahko namesto dražjih bordur, z njimi obložite kopalno kad, umivalnike ali pa jih položite po celotni kopalnici." Medvoški košarkarji v novo dvorano in v višjo ligo KK Tinex Medvode bo v prihodnji sezoni igral v 2. slovenski ligi. V novi dvorani na S vetju bo dovolj prostora za vse ljubitelje košarke. Košarkarji KK Tinex so v že končani košarkarski sezoni igrali v 3. slovenski ligi in se z uspešnimi predstavami uvrstili v 2. ligo. Pogovarjali smo se s trenerjem kluba Antonom Bohincem. Kako je prišlo do selitve v tretjo ligo? Pred leti ste bili namreč v prvi. "V Medvodah se košarka igra že 54 let. Klub pod sedanjim imenom obstaja od leta 1991. Naš naj večji uspeh je bil igranje v Pokalu pokalnih zmagovalcev, nekaj let smo igrali tudi v 1. slovenski ligi. Po izpadu v 2. ligo smo se začeli srečevati s prostorsko problematiko. Zaradi neprimernega objekta smo izpadli v najnižji razred tekmovanja, 3. slovensko ligo. V njej smo sedaj igrali tri leta.” Letos ste si priigrali 2. ligo. Kot kaže, boste dobili tudi novo dvorano? "Računamo, da bo uradna otvoritev nove dvorane na S vetju ob OŠ Medvode septembra ali oktobra. Dvorana se pospešeno gradi. Velikost igralne površine bo 64 (32 metrov, tako da bo v njej možno organizirali tudi kakšno rokometno tekmo. Skupaj s fiksnimi in premičnimi tribunami bo lahko sprejela okrog 2000 gledalcev in bo velika pridobitev za Medvode.” Je večina vaših fantov domačinov? "Igrali smo v glavnem z domačimi igralci. Ogrodje ekipe je letnik 1983. Glavni igralec, kije tudi najbolj zaslužen za letošnji uspeh, pa je 26-letni Dejan Bunčič. Nazaj v matični klub je prišel pred dvema sezonama, pred tem pa je igral v Cerknici. Uspeha pa seveda ne bi bilo brez celo- tne ekipe in kot trener se zahvaljujem prav vsem igralcem in mojemu pomočniku Adamu Šomodvaracu.” So to profesionalci ali je vse bolj ljubiteljsko? "Igralci ne dobijo nobenega denarja. Tudi v 2. ligi ne bo nobenih pogodb. Vse je bolj na amaterski osnovi. Kljub temu pa klub za delovanje potrebuje kar nekaj sredstev. Trenutno potekajo pogovori s sponzorji, saj samo za člansko ekipo za prihodnjo sezono potrebujemo 7 milijonov tolarjev. 60 odstotkov sredstev gre za tekme. Ena tekma doma ali v gosteh nas stane okrog 100 tisočakov." Kakšni so načrti? "Za novo sezono želimo dobiti dva igralca; organizatorja igre in centra pod košem in ostati v 2. ligi. Dolgoročno pa je želja I.B slovenska liga, do katere se želimo prebiti do sezone 2009/10. Izboljšati je potrebno tudi delo z mladimi. V šoli košarke jih imamo trenutno okrog 50.” Maja Bertoncelj -M ROLETARSTVO BERČAN Mala vas 33, Ljubljana Berčan Matjaž s.p. TENDE - MARKIZE Popust do 20% Brezplačne izmere in svetovanje, na izbiro več kot 200 vzorcev platna, ročni ali elektro pogon, strokovna montaža brez stročkov prevoza Tel.: 01/565 32 32 ali 047/630 700 BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE? IZDELAVA GEODETSKIH NAČRTOV ŽE OD 65.000 SIT! 1laz, pretrgane električne napeljave ali podobno, kar bi ogrožalo življenja ali zdravje ljudi, živali, premoženje ali okolje in pri tem ugotovimo, da sami ali s svojimi najbližjimi ne bomo mogli rešiti, čim hitreje pokličemo Center za obveščanje in sicer na telefon 112. Po klicu moramo povedati osnovne podatke (kdo kliče, kaj in kdaj se je zgodilo, kakšne so poškodbe in koliko je ponesrečencev, kakšna je nesreča, kakšne in v kakšnem obsegu so poškodbe na objektih, prisotnost elektrike, plina, nevarnih snovi in podobno). Poklicati moramo tudi v primeru, da potrebujemo nujno medicinsko pomoč, pomoč gorskih, jamarskih reševalcev ali drugih reševalnih služb. Zelo pomembno pri vsaki nesreči je, da ostanemo čim mirnejši in skupaj z drugimi poskušamo po svojih močeh in navodilih reševalcev pomagati sebi in drugim. Javna opozorila ob nesrečah Ob vsaki naravni in drugi večji nesreči se najprej oglasijo sirene, ki alarmirajo vse potrebne strokovne službe. S tem enotnim sistemom v državi upravlja Center za obveščanje RS ter regijski centri za obveščanje. Tudi v naši občini imamo sistem alarmiranja. Sirene na štirih mestih so povezane preko radijskih zvez na regijski center za obveščanje in se jih lahko vsak moment sproži. Montirane so na stavbah PGD: Zg. Pirniče, Preska-Medvode, Sora in Smlednik. Uporabljamo tri vrste uradnih zvočnih znakov: OPOZORILO ZA NEVARNOST (enoličen zvok sirene, ki traja dve minuti, uporablja se za nevarnost bližajoče se visoke vode, požara, ekološke ali druge nesreče) NEPOSREDNA NEVARNOST (zavijajoč zvok sirene, ki traja eno minuto, se uporabi ob nevarnostih poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, vojaškem napadu in drugih nevarnostih) KONEC NEVARNOSTI (enoličen zvok sirene, ki traja samo trideset sekund, se obvezno uporabi ob prenehanju nevarnosti. Poleg tega lahko vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri poslušamo preizkus siren, kjer uporabijo enak zvočni znak, kot se uporabi za konec nevarnosti. Nujna je pomoč občanov Že nekoč so dejali, da je največ vredna tista pomoč, ki prva in hitro pride. Večina nesreč (razen potresov, eksplozij in prometnih nesreč) se lahko s hitrim ukrepanjem precej omili in s tem prepreči nesrečo večjih razsežnosti. Zato je v takem primeru zelo pomembno obveščanje in tista prva pomoč, ki jo lahko ponudi prvi sosed ali krajan, ki je v neposredni bližini. Uprava RS za zaščito in reševanje je izdala dve zelo koristni zloženki: Kako ravnamo v primeru nesreče in potresna nevarnost pri nas, ki bi bilo koristno, da bi jih imelo vsako gospodinjstvo doma. Nekaj jih je še na zalogi. Za pravilno in hitro obveščanje pa so potrebni ljudje (potrebujejo jih v vsaki vasi ali zaselku), ki so usposobljeni za pravilno delovanje ob takih dogodkih. Zato je Štab zelo zainteresiran za posameznike, ki bi jim bili pripravljeni z nekaj urami izobraževanja pomagati ob takih primerih. Zavedati se moramo, da s tem ne koristimo samo drugim, temveč tudi sebi. Morda se bo kaj takega zgodilo tudi komu izmed nas in takrat bo še kako pomembno, da bomo o tem kaj vedeli - tudi to, kdo nam lahko najučinkoviteje pomaga. Vsi, ki bi bili pripravljeni pristopiti k tej človekoljubni pomoči, vas vabimo, da pokličete ob sredah zvečer po 19. uri na mobilni telefon 031/308-560, svetovalca za omenjeno področje mag. Leopolda Kneza in se o tem pogovorite. Pregovor pravi: Nikoli ni prepozno! J.J. Prodaja, montaža, servis, svetovanje Donova 4, Medvode TeL:01 36 11 893 info@amf.si Oglas • volja.net Na vo(jo 7 dvoposteljnih sob. Penzion odprt neprekinjeno. Sladoledni vrt: odprt v petek od 15.-21. ure sobota, nedelja, prazniki od 10.30 21. ure -§•<- FOTO ATELJE 040 MARKDESIGN, d.o.o. Seškova 12 1215 Medvode Tel.: 01 361 42 19 Faks: 01 361 34 74 www.foto-dd.com ATELJE S TRADICIJO DIGITALNI FOTOAPARAT OUTMPUS C-370 ZA SAMO 37.990 SIT DIGITAL Zanimivosti Monikina strast je nakit Nakita ne kupuje, ampak ga izdeluje sama. Pravi, da ta dodatek pove veliko o karakterju človeka. "Veliko ur presedim ob izdelovanju nakita, verjetno tudi zato, ker ga sama zelo rada nosim. Sem pa samouk," pravi Monika Pintar, ki prihaja iz Preske in ki krasi naslovnico tokratnega Sotočja. Izpod njenih rok nastajajo ogrlice, zapestnice in uhani, prstanov ne izdeluje, ker jih tudi sama ne nosi. "Veliko izdelkov podarim, čeprav moram povedati, da vsak kos izdelam na karakter človeka. Zelo pomembno je, kakšne barve in oblike je ogrlica, kako velika in razkošna je ali pa mora biti ravno obratno. Veliko materiala najdem v naravi, zelo rada izdelujem tudi iz fimo mase in nakitu dodam razne perle ali celo blago,” pripoveduje študentka Višje šole za komercialiste, ki jo do konca študija ločita še dva izpita. A to ni njena edina izkušnja z ustvarjanjem. Vodila je delavnice ročnih del v župnišču Preska, ki so bile namenjene otrokom. "Ker je bilo treba ob študiju zaslužiti še kakšen tolar, sem morala to na žalost opustiti. Še vedno pa je prisotna želja, da bi še kdaj imela animacije za otroke,” načrtuje Monika, ki rada poriše tudi slikarsko platno. "Privlačijo me motivi iz narave, veliko imam naslikanih rož v pastelnih barvah. Zbran imam cel arhiv še iz osnovnošolskih dni." Kljub temu da je očitno nadarjena za oblikovanje in ustvarjalni izraz, pa se za nadaljevanje šolanja v tej smeri ni odločila, iz zanimivega razloga: "Kar naprej sem tekmovala in se primerjala s svojim bratom. Ko se je on odločil za gimnazijo, sem se še jaz,” razlaga Monika, ki si energijo nabira s sprehodi v naravi. Suzana P. Kovačič Koiya so nam za naslovnico posodili v Konjeniškem klubu Janhar v Hrašah. Mladi Žan, gospodatjev sin, ga je opisal z besedami: "Konju je ime Iki in je star 13 let. Ima brata Ramzija, ki je leto dni starejši. Ikija poleg mene jahata moja brata Žiga in Urban. Je šolski konj, zato se na njem učijo jahanja tudi drugi.” Na posesti imajo okrog 40 konj, pol od teh jih imajo v oskrbi, druga polovica dejavnosti je namenjena vzreji. "Kmetijo smo morali preusmeriti iz mlečne proizvodnje, ki ni bila donosna, v konjerejo. To je bilo pred 11 leti. Res je tudi, da gojimo veliko ljubezen do teh živali,” je povedal gospodar Jože Janhar, ki se sicer s konjerejo ukvarja že 25 , let. Pred leti je bil zaposlen na Brdu priv™ Kranju, kjer je bil štiri leta pri kasačih in štiri leta v jahalni šoli. "Sem tudi inštruktor jahanja. Veliko sodelujemo s Turističnim društvom Hraše, tudi ob raznih prireditvah,” je še povedal gospodar, ki za prihodnost načrtuje Kmetijo odprtih vrat. Za konje želijo narediti še eno streho, a še čakajo na ustrezna dovoljenja. Na sploh meni, da bi se morala občina še bolj turistično razviti in še: "Škoda, ker nismo v nobenem evropskem projektu.” »možnost plačila 50:50 pp£\/£R|T"E{ ■■■■■■■■■ RENAULT KALAN MEDVODE Šetinova 4, 1215 Medvode, tel. 01/36 19 603 Kalan trade d o o . Seti nova 4, 1215 Medvode NOVA OCTAVIA KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE ZA VSE ZNAMKE VOZIL MOTORJI IN SKUTERJI: <£> KVMCO PRODAJA VOZIL: 01/51-82-000, 51-99-760 SERVIS: 01/51-91-558, 51-91-593 Servis, del. čas: 6.00 -18.00, sobota 8.00 -13.00 RABUENA VOZILA: 01/51-90-339, 041 23 41 96 ORIGINALNI REZERVNI DELI: 01/51-91-547 VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL V POOBLAŠČENI SERVISER IN TRGOVSKI ZASTOPNIK VOZIL ŠKODA Autoemona d.d., Celovška 252, 1000 Ljubljana, Slovenija y - Razvedrilo Za smeh in razvedrilo Na sodišču Sodnik: "Gospod Pimpek, torej priznate, da ste ukradli Petričku 10.000 tolarjev.” Obtoženi Pimpek: ”Da, to že priznam, da sem mu vzel 10.000 tolarjev, odločno pa zavračam vaše trditve, da sem pri tem dejanju imel kakšen slab namen!” Resnice pa ne Sodnik: "Obtoženi, najbolje je, da poveste vse po resnici, in bo kazen najmanjša.” Obtoženi: "To pa ne. Enkrat sem to že storil, pa mi je še danes žal!” Umazano delo Sodnik: "Dragi Bertolek, povejte nam že, za-aj ste vlomili v prodajalno s čistilnimi sred-Ivi?" Obtoženi Bertolek: "Zato, gospod sodnik, ker mi vedno govorite, kako je tatinski posel umazan!” Daj mi mir Mož: "No, ženka, ali si gotova, da greva?” Žena: "Daj mi že prenehaj težiti! Že pred eno uro sem ti dejala, da bom v eni minuti gotova, pa še vedno sprašuješ.” Priznanje Petriček: "Pandi, ali ti vedno priznaš, kadar nimaš prav?” Pandi: "Ne! Samo tedaj, kadar vedo drugi.” Ribiška V ribarnico pride medvoški ribič in zahteva Ni prodajalke, naj mu izbere največjo postrv. ^ Ribič: "Zdaj mi jo pa še zavijte.” Prodajalka ribo komaj zavije, ker je tako velika. On poravna račun in reče: "Zdaj jo pa vrzite meni v roke.” "Zakaj pa spet to?" vpraša prodajalka. Ribič: "Veste, ko bom prišel v društvo med prijatelje, da bom lahko rekel, da sem jo sam ujel!” Na nogometni tekmi Na nogometni tekmi se večja skupina navijačev spravi na nekega fantalina. Otrok, ki to opazuje na nasprotni strani tribune, vpraša očeta: "Zakaj ga pa tepejo?” "Ali nisi videl, ko je prej metal kamne v sodnika?” "Pa saj ga ni zadel!” odgovori sinko. "Saj prav zaradi tega ga sedaj tepejo!” mu odgovori oče. Sosedi - prijateljici Micka vpraša svojo prijateljico Mojco, kdaj ima rojstni dan. "Zakaj te pa to zanima?” jo vpraša Mojca. "Vsak večer te gledam skozi okno, ko počneš z možem tiste stvari. Na oknu nimaš zaves, pa sem se odločila, da ti, jih kupim,” ji odgovori Micka "Fino, hvala ti prijateljica. Pa tudi mene zanima, kdaj imaš ti rojstni dan?” pravi Mojca. "Zakaj te pa to zanima?” jo vpraša Micka. "Zato, ker bom tebi pa kupila očala, da boš videla, da to ni moj, temveč tvoj mož!” TV prenos "Daj možek, zdaj se pa le zbudi, ugasni ta vražji televizor in pridi v posteljo, da nama bo lepo. Saj si tekmo že zdavnaj nehal gledati, pa tudi 1:10 je že ...” "Kaj 1 : 10? Za naše?” vpraša mož. Hvalisanje Trije prijatelji se hvalijo, kaj so svojemu sošolcu kupili za poročno darilo. Bertolek: "Od mene je dobil servis za kavo za 12 oseb.” Prinček: "Jaz sem mu podaril jedilni pribor za 24 oseb." Sanček: "Midva z ženo pa sva mu podarilo zobotrebce za 100 oseb.” Pogovor prijateljev Prijatelja tarnata nad težkimi ekonomskimi časi. Ni dela, ni denarja, težko se živi. Pa pravi Pinpek prijatelju Sančku: "Ja, ja, prišel je čas, ko boš moral tudi ti zategniti pas.” Sanček: "Ja, veš kaj, saj bi ga, ampak pri nas ženska nosi hlače, zato bo morala ona pas zategniti in ne jaz.” Uganke 1. Posetnica Viktor Rešket - Dav (kakšno funkcijo omenjeni gospod opravlja?) 2. Tiskovna napaka Sora je zelo znana vas, ki leži ob deroči Gori! (v čem je napaka?) 3. Vprašanje Katera krušna mati svojega sinka do smrti v plenice povitega na prsih nosi? 4. Dve vprašapji Katero leto je najkrajše? Kateri klic poslušajo dekleta najrajši? Kuharski nasveti Ocvirkovi žličniki za v juho Na drobno sesekljaj 10 dkg mrzlih ocvirkov, deni jih v skledo in jim primešaj deci liter hladnega mleka, 20 dkg moke in debelo jajce. Testo dobro stepaj. Potem ga zajemaj s kavno žličko (velikost naj bo po okusu in želji) in ga polagaj v osoljeno vrelo vodo, kjer naj se omenjeni žličniki kuhajo cca 10 minut. Zatem jih poberi iz vode in stresi v skledo in nanje nalij čiste domače goveje juhe ali fižolove, paradižnikove glede na okus in želje ljudi, ki jim je juha namenjena. Korenje kot solata Neostrgane korene operi in skuhaj. Kuhane ostrgaj in zreži na rezance, osoli, prilij olje in kis, po želji tudi malo na drobno narezane čebule, drobno zrezanega zelenega peteršilja ali popra. Korenju lahko primešaš tudi na liste zrezan kuhan krompir. KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE • krmila in krmne komponente za domače živali • organska in mineralna gnojila • semena cvetlic, vrtnin in poljščin • sredstva za varstvo rastlin • pomožni materiali v vrtnarstvu in živinoreji • sadilni in okrasni lončki • hrana za male živali in zunanje ptice (ZOO program) • gospodinjski in industrijski plin AKCIJA \ • NAFTA D - 2 • KURILNO OLJE ELKO | • sadike zelenjave • sadike začimb • balkonsko cvetje • strukturne rastline • semena okrasnih trav • zemlje in substrati PRODAJALNE: MEDVODE, Cesta ob Sori 11, tel.: 01/3613-300, VODICE, Kamniška 8, tel.: 01/8324-011, VIŽMARJE, Tacenska 67, tel.: 01/5124-666 Nespreglejte! v n + Ob nakupu dveh škatlic mehkih kontaktnih leč vam podarimo tekočino za shranjevanje kontaktnih leč! Akcija traja od 10.6. do 31.7. 2005. Optiko moli i B očesno ambulanta ^ Medvoiko cMla 3, 1215 MEDVODE, Tel.: 01/36 178 36 | iter. Glavni trg ao, Kranj 17. 6. Večer šansonov in zimzelenih melodij DARJA ŠVAJGER, JURE IVANUŠIČ, ROMANA KRANJČAN, LARA JANKOVIČ 18. 6. Koncert za zaljubljene ZORAN PREDIN IN ŽIVE LEGENDE ter ARSEN DEDIČ 21.6. Gledališka predstava HOTEL BABILON Violeta Tomič 24. 6. Koncert dalmatinskih pesmi KLAPA CRIKVENICA 25. 6. Koncert SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE pod taktirko dirigenta Georga Pehlivaniana 28. 6. Gledališka predstava OBUTI MAČEK Spas teater 30. 6. Mehiški večer, koncert MARIACHI in BALLET FOLCLORICO POLICROMIA MENICANA 1. 7. Kubanski glasbeno plesni šov CONJUNTO ARTISTICO MARAGUAN 2. 7. Koncert CUBISMO 5.7. Gledališka predstava FUNNY MONEY Spas teater 9. 7. Operna predstava NABUCCO SNG opera in balet Ljubljana m i ri r ( ! I w www.ffi‘itivalcamiola. , »va www.artcenter.si Prodaja vstopnic: Kranj: Študentski servis CMOK, Aligator Musič shop Kranj Kompasove poslovalnice in prodajna mesta EVENTIM po celi Sloveniji spletna prodaja: www.eventim.si,www.vstopnice.com Na voljo je tudi abonmajska vstopnica po ceni 7.500 SIT. cJjds memu omSna munj