plačana t gotovini. STB V. 194. V LJUBLJANI, torek, dne 31. avgusta 1926. PoHamezna številka Din 1'—. leto ra. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje m praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani ta P° pošti. Din 20'—, inozemstvo Din 30' . političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. e UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG STE V. 8. Rokopisi se ne vračajo. — Ogla3i po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13,633. lelačin-Ogrinova lista. drugi strani objavljamo združeno stanovsko kandidatno listo trgovcev, obrtnikov in industrijcev, ali kakoi se ju vsled prijaznih osebnih napadov e3^eesarekega tiska splošno imenuje: •folafi* - Ogrinova lista. Z veseljem in tudi z zanosom pozdravlja n« samo slovenski gospodarski svet, temveč vsa Slovenija to listo, zakaj s to listo je mogočno manifestirano, da je slovenski gospodarski svet vzvišen nad vsemi strankarskimi boji, da odklanja vsako varužtvo in da je vselej solidaren, kadar gre braniti najvišje interese Slovenije. J« t® lista slovenskega naroda. Pristaši vseh strank so na tej listi in tudi naj-večji ■politični nasprotniki so si podali ro,k®> da s složnim delom pribore Sloveniji enakopravnost na gospodarskem po- la ker je to lista slovenskega naroda, je sklenjena tudi na podlagi poštenega sporazuma. Niti govora ni bilo nikdar o te«, da bi kdo drugega prevaril ali izrabil njegovo dobro voljo, še bolj pa je seveda izključeno, da bi obstojala tu le senca nevarnosti, da bi kdo dano besedo tako cinično prelomil kakor SDS leta 1924. Pa še druga vrlina Jelačin - Ogrinove liste je takoj vidna. V njej je produkcijski moment upoštevan tako, ko treba. Kaši najodličnejši gospodarstveniki so na tei bsti in sicer v razmerju, da pride-"Vse’ produkcijske panoge našega go-sPodarslva do veljave. Je to lista, kakršne slovensko gospodarstvo rabi in zato tudi naravno, če uživa ta lista splošno zaupanje. Predvsem pa naš gospodarski svet zaupa Jel&čin-Ogrinovi listi, ker ve, da ji sme, ker so kandidati te liste v©4no stali v ospredju boja za slovenske gospodarske interese in jih tudi najlju-tejši boji in niti najbolj nizkotna bojkot-&#. kampanja ni mogla preplašiti. Čim bolj napada esdeesarski tisk g. Jelačina, *e*» bolj obenem dokazuje njegovo mo- 1 »n tem bolj ga priporoča sloven-’ ' gospodarskemu svetu, kajti slo-< ' ;iCa javnost ve, da bi g. Jelačinu po-v® xi njegovi današnji nasprotniki esti, samo če bi jim hotel delali tlako, ko nekateri drugi. Osamosvojitev sionskega gospodarskega sveta od partizanstva pomeni Je-lačifi-Ogrinova lista in zato je vsa Slove- aija ta te listo. Odtcd pa tudi naravnost strastno sovraštvo esdeesarjev proti tej tisti. ^sumljivo je končno to sovraštvo, ker ^ neslavni SDS pri sedanjih zborničnih Tolitvah za biti in nebiti. Dne 22. septembra se brani SDS na svoji zadnji ,ari a i m sicer že na Čisto razstreljeni m zato ves gnev in V8e sovraštvo Toda druga stvar je, da tudi nekateri tr8«vci in obrtniki smatrajo važnejše da lužijo RDS, kakor pa da služijo sloven-'^etnu gospodarstvu in slovenskemu na-iodn. Naj ti gospodje ne mislijo, da bo slovenski narod pozabil, kdo je bil v usodnem trenutku proti njemu! Boi Je razvit na vsej črti in pod praporom Jelačin-Ogrinove liste stopa slovenski gospodarski svet na volišče za svoje pravice, za poštenost v javnem življenju in za napredek Slovenije. Vsa Slovenija spremlja ta boj s svojimi simpatijami in zato je tudi ponosna imaga Je- U«*-Ogrinove *'s*e s>gurna-tem pa je tudi zasigurana *maga slo-TfBSkc gospodarske skupnosti. ' — ■ PRBSTOLONASEDNIK - NI OBOLEL. Beograd, 31. avgusta, z avtentične strani se demantirajo vse vesti o obolelosti kraljeviča Petra. Uzunovičev odgovor na Radičeve grožnje. Beograd, 31. avgusta. Predsednik vlade Uzunovič je podal sinoči novinarjem to-le značilno izjavo: Ni nikakih važnih momentov. Ako bi ne bil smatral za potrebno in koristno, da ide Stjepan Radič v Ženevo, bi ga ne bil za to določil. Vi pravite, da sedaj ne bo šel. Ker sem ga že določil, je težko verjeti, da bi človek njegove vrste, ko dobi tako važno misijo, vezal to misijo s kakim osebnim vprašanjem. Smisel moje včerajšnje izjave je ta, da ne verujem, da bi Radič ne šel v Ženevo. A vi pravite, da ne pojde. Ako res pride do take situacije, se bo že našel namestnik. Zjutraj so me neki gospodje vprašali o zborovanjih. To se ni samo enkrat zgodilo, da se demantirajo novinarske vesti o teh zborovanjih. Sam vem iz lastne izkušnje, da se je vedno pisalo to, kar sem rekel, a tam, kjer se žvižga, kjer zvone zvonovi in kjer se vpije, lahko nastanejo pogreške. Kar se tiče vlade, je tu parlament in kdor hoče zrušiti vlado, naj napravi to v parlamentu. Vi boste rekli, da smo razgnali parlament. Parlament pa je samo na počitnicah, a se bo sestal. Enako ni treba da se pripisuje važnost kombinacijam, ki jih vi zapišete tako, kakor jih čujete. Vlada je tu. Ona smatra, da jo drže pristojni faktorji in dokler se na pristojnih mestih ne izpremeni situacija, je treba smatrati vlado za stabilno brez ozira na razne kombinacije. Radikali po St. Radičevem govoru. Beograd, 31. avgusta. Včerajšnjo politično situacijo so precej pretresli zadnji Radičevi govori, v katerih je ultimativno zahteval razčiščenje in razbistrenje Niki-čevega vprašanja. Zlasti se ^komentira oni del govora, v katerem je rečeno, da Stjepan Radič z dr. Krnjevičem ne pojde v Ženevo, ako se prej ne likvidira dr. Ni-kicevo vprašanje. V radikalnih krogih se govori, da je Stjepan Radič na ta način spravil v težaven položaj predsednika vlade in sam sporazum. Na radikale so napravili zadnji govori Stjepana Radiča največji vtis in večja skupina radikalov želi, da se od Stjepana Radiča zahteva, da se v pogledu svojih govorov drži harmonije med obema vladnima skupinama, kar je v interesu sporazuma in skupnega dela vlade. Nadalje se je trdilo med člani vlade, da se to da na miren način rešiti v vladi sami in njenih skupinah, ne pa na zborovanjih, ker se s tem ruši avtoriteta vlade. Posebno je radikalne prvake iznenadil oni pasus iz Radičevega govora o monarhiji Bože Maksimoviča in seljaški monarhiji. Neprimerno je, da se na glasovan-njili vlačiti v govor monarhijo in krono. Ta nepričakovan govor Stjepana Radiča je povzročil ogorčenost v radikalnih krogih, ker sta na zadnjem sestanku Stjepan Radič in Uzunovič prišla do skupnih sporazumnih točk. Boža Maksimovič in dr. Vasa Jovanovič, ki jih je napadel Radič v svojem govoru, sta zahtevala, da se preneha s ta-iim delom in s toleriranjem Radičevih govorov Del radikalnih poslancev je zahteval, da se ali vlada zavaruje pred takimi napadi ali pa da se prekine s so-delcvnjem z Radičem, četudi gre ta potem v opozicijo. V političnih krogih je zaradi Radiča velika napetost, a se je zatrjevalo, da je sedaj zelo neprimerno prekinti sporazum radičevci. Ni izključeno, da se N. Nikič žrtvuje, da se lahko vzdrži sporazum z radičevci. KOMBINACIJE. S strani, ki je dobro informirana o politični situaciji in o politični prognozi, se domava, da poskušajo nekateri radikali ustvariti nove kombinacije, ako bi došlo do preloma z Radičem. Prva taka kombinacija je s skupino Voje Marinkoviča in dr. Nikiča, tem bi se pridružil Preka s svojo skupino. To kombinacijo bi podpirali Črnogorci in hrvatski federalisti. Druga kombinacija bi bila skupina radikalov, Pribičeviča in dr. Nikiča s pomočjo in z lojalno opozicijo hrvatskih federalistov. Tretja kombinacija, ki je pa najmanj verjetna, bi bila radikali, Pribi-čevič in dr. Korošec. Kolikor se ve, se v *tem smislu vodijo razgovori, ni pa dosti verjetno, da pride do ustvaritve ene od teh kombinacij. V hotelu i-Pariz : so imeli radikalni prvaki sestanek, na katerem so ostro obsojali Radiča in zahtevali cd Uzunovičeve vlade, da napravi skrajne korake, da se ohrani ugled radikalne stranke na dostojni višini. Z avtentičnega mesta se doznava, da se dela z vso silo na to, da se ta spor mirno likvidira in spravi v red. Je upanje, da to tudi uspe. V vprašanju dr. Nikiča bo vlada sklepala ta teden. RADIČ GRE V ŽENEVO. Zagreb, 8. avgusta. Na potu v Dalmacijo se je ustavil dr. Ninčič v Zagrebu in sprejel St. Radiča, ki se je z njim pogovarjal dve uri. Po sestanku z Ninčičem je izjavil St. Radič, da so vsa nesoglasja odstranjena in da odide v Ženevo. PAšlčEVO ZDRAVJE SE POSLABŠALO. i31, av8usta. Odločitev po-ll/Tn 1 <0 ® Pflšiča v Beograd je po-h lca pos a Sanja njegovega zdravja. Verjetno je, da pojde Pagi6 v teku prihodnjega tedna iz Monte Carla v Cavtat da bo tako lažje in hitreje informiran o politični situaciji (!). PAVLE RADIČ NI KONFERIRAL Z DRAGOVIČEM. Beograd, 31. avgusta. Pavle Radič je izjavil na vprašanje novinarjev, da ni bilo med njim in Dragovičem nikakih konferenc in da je samo Dragoviču na ljubo izmenjal z njim nekaj prijateljskih besed. MIREN ODGOVOR PROMETNEGA MINISTRA.. Beograd, 31. avgusta. Minister za promet di'- Vasa Jovanovič ni podal, ko je prišel cd ministrskega predsednika Uzu-noviča, nikakih izjav na napade Stjepana Radiča. Zmigal je z rameni rekoč: Morda sem slabič v primeri z onim, kar hoče Radie, a nisem slabič napram temu, kar hočem jaz. OPOZICIJA ZADOVOLJNA. Beograd, 31. avgusta. V predsedništvu vlade so^ zagotavljali, da smatra Uzunovič zadnje Radičeve govore za resno in težko nevarnost za nadaljevanje sporazuma med Srbi in Hrvati. Na celo situacijo, kakor je nastala vsled zadnjih govorov Stjepana Radiča, gledajo z zadovoljstvom demokrati z ožjim opozicional-nim blokom, ker mislijo, da pridejo na koncu koncev na upravo države. Oni trde, da je skrajni čas, da se država reši pred gospodarskim in finančnim polomom in da se dvigne njen ugled v inozemstvu. Govor dr. V. Kukovca v Ločah. V needljo, dne 29. avgusta je imel dr. A7. Kukovec zelo dobro obiskan shod kmetske stranke v Ločah pri Konjicah. Podamo iz govora nekatere za razvoj razmer važne po-vdarke. Klic >Slov. Gospodarja , ki izzveni nepričakovano vznemirjen v »Ven z radičevci iz Slovenije!« je zelo nedosleden. Ali izvoli bili pisec tolSko prijazen, da ga je naperil tudi zoper mene? Morebiti z mojimi dovčerajš-njimi političnimi prijatelji sporazumno? Morda dolična znamenja sicer varajo — imeni je tudi taka koalicija verjetna — toda stvar je tem manj tragična. Jaz in drugi, ki delamo v kmetski organizaciji, smo se dvignili kakor iz ostalega slovenskega provincijaliama tudi čez ženiranje, v slučaju če bi bili tendenc i-jozno nazivani radičevcem, ker !»e ni lega naziva danes sramovati. V resnici se pa naši rojaki, katere se z gornjim nazivom skuša nekako grditi in plašiti, sami smatrajo in bi jih po poštenih manirah tudi drugi'morali imenovati člane slovenske kmetske stranke. In zoper take ima kdo pogum dvigniti Mie:. Ven iz Slovenije! Tu smo rojeni, svobodni in enakopravni in naj bi mislili na umik iz Slovenije! Pred kom neki? Na lake lahkomiselne besede bi bilo odgovoriti, naj le dotičniki poskusijo to izvršiti, če mislijo. Morebiti dosežejo to za sebe! Toda verujmo za danes, daje besedo pripisati Je neopravičeni nervoznosti. Če bi se cula drugič, je še čas. baviti se z isto. Komaj je minilo nekaj let od časa, ko so moji poslanski tovariši v Beogradu, poslanec dr. Holmjec, dr. Korošec in drugi z nami drugače govorili, če 6mo jim naznačili potrebo, da treba v interesu Slovencev, da se zedinimo za kako pozitivno delo. >Brez sporazuma s Hrvati mi nikdar in ker so Hrvati za Radičem, tudi ne brez sporazuma z njim.c To smo čuli neštetokrat, Davidovičeva vlada, na 'kateri je snoval dr. Korošec, -se je' predstavljala celo kot zmaga te misli. To vlado je celo podpiral ah imel podpreti Radič (Juli so se takrat Koroščevi komplementi, da se z Radičem da delati in Radičevi o Korošcu, da je ‘socijailen človek, s katerim se da delati. Zakaj ne sme to veljati za stranko Ivana Puclja tri leta pozneje? Dovolj, da rečemo, da je vse to nedosledno postopanje in celo klic »ven z radičevci« deplasirana in nedosledna govorica, ki ne more zenirati niti vrabca na strehi. Tudi domnevo, da bi jaz bil menjal program ali način dela, imoram zavračati. Pred ‘25 leti sem stopil v politično borbo in sicer bistveno na istem programu, na katerem sem danes. Komaj smo osnovali narodno stranko za- Štajersko, ki se nikdar ni istovetila z liberalizmom, ampak je bila skoro to, kar je današnja Kmetska stranka, zalotile so na« najburnejše volitve v državni zbor. Pod geslom neodvisnih kmetov smo zmagali s kmetskima kandidatoma Roblekom in ježov-nikom in smo se čutili srečni in nikdo od inteligence ni silil na Dunaj. Res smo po osvobojencu v obliki jugoslovanske demokratske stranke s strnitvijo mnogoštevilnih predvojnih strank osnovali kooperacijo, iz katere se ni utegnila izcimiti notranje enotna demokratska stranka, četudi je izvršila precejšnjo nalogo tudi kot svobodna kooperacija. Ce je razpadla, zakaj bi mogel neikdo trditi, da je nedosledno, če evo'j vložek dvignemo in ga vložimo v današnjo kmetsko stranko. Ptakor ob času Robleka in Ježovnika! Kdor hoče drugače, prosto mu. Za mene je dovoli, da na tem razvoju izkažem, kako malega pomena je, meni očitati spremembo programa Ponovno sem letos v zagrebških »Novostih* čita'1 članke, ki dokazujejo, da programnega razločka med Radičevo in Pribičevičevu •stranko ni mnogo, razloček je bolj v osebah in ambicijah voditeljev. Ali se pa imamo bati očitka, da pridemo z ozirom na zvezo dveh kmetskih strank preblizu Hrvatom? Ko je v Sloveniji med vojno kruha zmanjkovalo in je deca umirala, javilo se je tisoče hrvatskih kmetov, ki so deco Slovencev ‘prevzeli na svoje domove in jim rešili življenje. Kot minister socijalne politike se spominjam, kake težave so bile, to deco v spremenjenih razmerah slovenskim staršem vrniti. Otroci so se v hrvaških hišah tako udomačili, da se niso Hoteli vrniti. Narod, ki je v vseh Časih bil z nami v prijateljstvu in nikdar v hudem sporu ali vojski, narod tolike srčne kulture kmečkega doma, je tudi slovenski kmečki stranki dober zaveznik. OBRAČUN S ŠPANSKIM DIKTATORJEM SE PRIČENJA. Berlin, Sl. avgusta. Potrjujejo se vesti iz Gibraltarja in s franeeskc-španske meje, da so se pojavili v Španiji resni nemiri. Artiljerijski častniki so se odločili* da obračunajo s Primo de Rivera. Združena stanovska kandidatna lista za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Naše votivne priprave za sedanje volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo potekajo s tolikim uspehom, da smo prepričani, da bodo naši kan-d i d a t j e pri teh volitvah zmagali. Združili smo se vsi brez ozira na politično prepričanje, kot stanovski tovariši, na skupen gospodarski program, zedinili smo se tako glede števila, kakor tudi glede osebnosti kandidatov in sedaj je še samo na posameznih volivcih, da točno store svojo dolžnost. Vsi, naj si bomo pristaši SLS ali SKS ali radikali ali neopredeljeni, volimo enotno listo, skupne kandidate. Samo pristaši SDS niso hoteli sporazuma, samo oni so postavili posebno kandidatno listo in jo bodo gotovo vsiljevali tudi Vam. Samostojni demokrati agitirajo med volivci-trgovei z neresnico hovi kandidati nepolitični, postavljeni od trgovskih gremijev. To ni res. pisani kot predsednik Zveze trgovskih gremijev Jelačin konstatiram, da so to strankarski SDS kandidati tako agitirajo med obrtniki, češ, da so njihove kandidate postavile obrtne zadruge. Tudi to je navadna neresnica, ker je te kandidate postavljal Žerjavov kandidat Franchetti z nekaterimi samostojno demokratskimi pristasi. Borbo za pravo stanovsko obrtno listo vodi podpisani P 0 ^' predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki i e obenem predsednik obrtnega odseka te zbor- da so nji-Pod-I v a n Isto- je niče. A. TRGOVINSKI ODSEK. 2. IVAN ČERNE, sedlar, Lesce. 3. HANS SCHULLER, hotelir, Slovenjgradec. 4. JAKOB JAŽ, izdelovalec olja, Št. Ilj pod Turjakom. *• IV. Kategorija: 1. JANEZ VREČAR, mizarski mojster, Sp. Domžale. 2. JAKOB BABNIK, vodovodni inštalater, Ljubljana, Kapiteljska ul. 8. MILOŠ IIOHNJEC, kipar, Celje, Razlagova ul. 4. FRANC KORAŽIJA, dimnikarski mojster, Maribor, Stritarjeva ul. Namestniki: 1. JOŠKO TOPORIŠ, krojaški moster in predsednik obrtne zveze, Tržič. 2. ŠTEFAN LITROP, čevljarski mojster, Turnišče. 3. ANTON BENEGALJA, krojaški mojster, Ljubljana, Poljanski nasip. 4. VINKO SIMONIČ, mehanik, Ptuj. Kandidate »a industrijski odsek bomo še sporočili. Za oolivni odbor združenih stanovskih in kandidatnih list trgoteer, obrt»ik*v in industrijcev v Sloveniji: IVAN JELAČIN, IVAN OGRIN 1. r. predsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo in predsednik zveze trg. gremijev. podpredsednik zbornice za trgori*», *fc-t in industrijo. I. Kategorija: 1. JOSIP VERLIČ, veletržec, Ljubljana, Cesta na Gorenjsko železnico. 2. RUDOLF STERMECKI, veletržec in načelnik celjskega trgovskega gremija. Celje, Kralja Petra c. 3. JURIJ PICEK, trgovec, Novo mesto. 4. VID MURKO, trgovec, Maribor, Meljska c. 24. Namestniki: 1. ANTON RAVHEKAR, trgovec, Ljubljana, Pred Škofijo 20. 2. MARTIN VRABL, trgovec, Ptuj. 3. FRANC LIPEJ, veletrgovec, Brežice. 4. ANTON KARAZINC, trgovec, Celje, Kr. Petra c. 27. II. Kategorija: 1. LEOPOLD BRUDERMAN, trgovec, Konjice. 2. VENČESLAV BREZNIK, trgovec in odbornik ljubljanskega trgovskega gremija, Ljubljana. .. 3. IVAN GROSEK, trgovec in odbornik novomeškega trgovsk. gremija, Trebnje. 4. FRANC PEČUH, trgovec, Gaberje pri Celju. Namestniki: 1. JOŽEF GASPAR, trgovec, Murska Sobota. 2. JOSIP GAGEL, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra c. 3. MAKS VALE, trgovec, Št. Jernej, Dolenjsko. 4. FRANC CAJNKO, trgovec z vinom, Slovenjgradec. III. Kategorija: 1. STANKO LENARČIČ, načelnik trgovskega gremija, Nova vas pri Rakeku. 2. FLORIJAN GAJŠEK, trgovec, Loka pri Žusmu. 3. AVGUST ČADEŽ, trgovec in načelnik trgovske in obrtne zvese, Ljubljana. Kolodvorska ulica 35. 4. EDVARI) KUKEC, trgovec s hmeljem. Žalec. Namestniki: 1. MATIJA ROM, trgovec in načelnik kočevskega trgovskega gremija, Kočevje. 2. KRIŠTOF ŠPANIČEK, trgovec, Rogaška Slatina 3. MARKO KARDINAR, trgovec, Sv. Marjeta na Dravskem Polju. 4. RUDOLF KOVAČIČ, trgovec, Ljubljana, Kongresni trg 19. IV. Kategorija: 1. IVAN JELAČIN ml., načelnik Zveze slovenskih trgovskih gremijev, Ljubljana, 2 ANTON STERGAR, trgovec in načelnik kamniškega trg. gremija, Kamnik. 3. FRANC KOROŠEC, trgovec, Gornja Radgona. 4. JANKO TAVČAR, trgovec, Maribor. Namestniki: 1. JOSIP PETELINC, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra c. 7. 2. JOSIP LAVTIŽAR, trgovec in župan, Kranjska Gora. 3. DAVORIN TOMBAH, trgovec in načelnik Trgovske zadruge, >- 4. MAKS TURNŠEK, trgovec, Marija Nazarje pri Mozirju. B. OBRTNIŠKI ODSEK. I. Kategorija: 1. JOŽE HAFNER, lastnik žage in župan, Škofja Loka. 2. JANEZ LANČIČ, kleparski mojster, Gor. Radgona. 3. IVAN ROJINA, lastnik pogrebnega zavoda, Ljubljana VII., 5». 4. AVGUST PEN. gostilničar, Tržeč, občina Jurjevci, pri Ptuju. Namestniki: 1. FRANC ZAVODNIK, mizarski mojster in predsednik obrtne zveze, Glince, p. Št. Vid nad Ljubljano. 2. ANTON LEKŠE, miz. mojster, Mozirje. 3. IGNAC ŠINIGOJ, strojar, Ljutomer. 4. IVAN SREBOT, čevljarski mojster, Ljubljana, Ramiharjera " II. Kategorija: 1. JERNEJ LOŽAR, krojaški mojster in odnačelnik krojaške zadruge, LJub- 0 ^ZUPANC, brivski mojster, načelnik Obrtne zadruge, Laško. u , FRIJAN SPRUSCHINA, mehanik in prevoznik, Ptuj, Miklošičeva c. 3. t KARL STUPAN, zidarski mojster, Slov. Bistriea. Namestniki: JliRIJ HOSEB, to«M* “l 2. ANTON BULC, mesar m Trno* 3. PETER ZADRAVEC, lastnik 4. FRANC BREZNIK, pekovski mojster, Menca. III. Kategorija: 1. IVAN OGRIN, stavbenik in opekarn« v Uubljan^ 1 ss»isssjfcrss ks&su tar"* J ™ POLAK. »IrojJ i» obrtne »d™!«' Namestniki: Glas trgovca z dežele Tudi na deželi nas je več trgovcev in obrtnikov, ki 'ljubimo in smo p-onosni na naš poklic. Zato pa smo vestno zasledovali razvoj stanovskega boja pri določitvi kandidatov v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Z razglasom v > Jut rut z dne 27. avgusta 1926, ‘da .so eksopnenti SDS, takozvani zastopniki induBtrijalcev, postavili svoje kandidatne liste — je zastor padel. Sedaj gremo lahko pogumno v volilni boj z odikritimi 'vezirji. Ne glede na pripadnost k tej ali oni politični stranki, povemo že sedaj, da bomo volili tudi mi posamezni člani trgovskih gremijev in Obrtnih zadrug, ki nas je ogromno število več kakor pa načelnikov in delegatov, ono listo, ki bode nam ugajala. In povemo kar naravnost, da je to Jelačinov a lista. Oddati naše glasove listi kandidatov, ki so jo postavili načelniki gremijev in zadrug ter njihovi delegati brez naše vednosti — nismo obvezani. To pa zato ne, ker nas tudi nihče vprašal ni za naše mnenje pri Sestavi omenjenih list. To našim načelstvom na znanje! Kar se pa naše pripadnosti tiče, povemo SDS na uho, da nam je politična stranka pri teh volitvah zadnja briga, pač pa bomo volili listo onih kandidatov, ki jih poznamo v resnici za skušene strokovnjake in vestne može. In med njimi je na prvem mesta g. Jelačin. Toliko za sedaj, če bo treba, pa se še oglasimo. — Več trgovcev in obrtnikov. SOMIŠLJENIKI! Misel Slovenske gospodarske fronte sijajno napreduje po vsej Sloveniji. .Edina nada SDS eo še teroristična nasilja, s katerimi bo skušala SIDS pridobiti večino v Zbornici. Ne pustite se vstrahovati od njihovega terorja. Volitve so tajne in nihče ne more ugotoviti, katero listo ste volili. Pazite, da ne zaupate svojih glasovnic kakemu zaupniku SDS. Vsak trgovec, obrtnik in industrijec. ki niu je na srcu obstoj Slovenije, bo volil le Slovensko gospodarsko listo. Glede informacij, tičočih se volitev, se obračajte na našo volilno pisarno, Kolodvorska ulica 8. Agitirajte za idejo Slovenske gospodarske fronte! da poroča kralju o vsebini toalgarsike Politične vesti I FRANC PUST, t«8*r»ki mojster, Ljubljana, Streliška ul. = Po Radičevem ultimatu. Radičeva grožnja, da ne gre v Ženevo, če ostane še dr. Nikič v vladi in da ima vlada voliti med njim in dr. Nikičem, je naredila v Beogradu globok utis. Takoj, ko se je izvedelo v Beogradu za 'vsebino Radičevega govora, se je vršila konferenca radikalnih prvakov. Do definitivnih sklepov na tej konferenci ni prižl«. Govori se pa, da mislijo : mn, na Radičevo grožnjo s protigrožnjo, da nam reč razbijejo koalicijo z radičev« m da vzamejo v vlado mesto njih davidovicevce ju eventualno tudi SLS. — Jasno je sicer, da bi radikali najraje odgovorili na Radičevo «rrožnjo z razpustom skupščine in homogeno radikalno volilno vlado. To pa je nemogoče, ker so državne blagajne tako prazne, da na volitve niti misliti ni. Zato morajo gledati radikali, da si osigurajo v skupščini večino. Drugo vprašanje pa je seveda, če bo to talco lahko šlo, ker je med davidovičevci zelo malo volje, da bi reševali radikale, še manj take volje pa je med SLS. Ker je to seveda Radiču tudi dobro znano, ni ravno verjetno, da bi radikalna grožnja dosti učinkovala. Izključeno pa seveda to tudi ni, ke je znano, da je Radič včasih nepreračunljiv — V slučaju pa, da bi radikali res ne hotel, več sodelovati z Radičem m da ne bi hoteli ati demokrati z radikali, potem bi se situacija silno poostrila. Moglo bi se tedaj zgoditi, da bi sestavil novo vlfldo D&vklovic, moglo pa pi s® tudi .zgoditi, da bi ves naš parlamentarizem dobil nad vse nevaren udarec. Ne bi imeli samo strankarske krize, temveč prišli bi naravnost v krizo parlamentarizma in zato 'bodo dogodki tega tedna največje važnosti za državo. — V slučaju, da ozdravi Ljuba Jovanovič. pa je sigurno, da bo tudi njemu pripadla nad vise odlična vloga. , = Bolgarski odgovor na naio noto je v soboto prinesel v Beograd poseben kurir, vsebini note se še ni moglo ničesar izvedeti, ker je dejal dr. Ninčič, da more sporočiti vsebino odgovora šele posvetoval z ministrskim predsednikom^U Sovičem. Le ta je izjavil, ^ ljena v zelo pomirljivem top bolgarskega V noti je , tudi obilne smejo bolgarske voine*aJT„!ftfna noben način dovoliti tero-Sni^bSria® prehoda na bolgarsko oaem-bo najbrže odpotoval danes ni Bled. note. — Angleška rudarska starka traja Pogajanja med rudarji in zastopniki vlad® niso privedla do nobenega rezultata. Zastopniki delavcev so izjavili, da nikakor »e odstopijo od sedemurnika in da tudi n« privole v znižanje plač. Ko je pozval Churchill delavske delegate, da predlože nove predloge, s?uH Ogovorili, da nimajo nobenih toaadev-nih instrukcij. Vsled tega se misli, da delavcem sploh ni šlo toliko za pogajanja sama, temveč da so hoteli doseči od vlade eamo podporo. — Tangersko vprašanje. Dne 13. septembra bodo tri leta, odkar je P rimo de Rr»era postal diktator Španije. Ob trii etn ici bodo ljudje seveda delali bilanco o dosedanjih uspehih diktatorja. Ker pa teh nikjer ni, ratven, da je pezeta padla od 34 na 31, ho«« Prim0 de Rivera na vsak način doseči kak «*peh v zunanji politiki. Zato je 'sprožil Taafersko vprašanje, zato zahteva za Španijo statvo me- | sto v Zvezi narodov in zato je bil sklenjen prijateljski pakt z Italijo. Tanger upravlja sedaj francosko-angležko-španska komisija in sicer na način, da je Tanger eno »ajslabše upravljanih mest na svetu. Zato hi bilo res treba, da se to vprašanje že enkrat refci. Toda Tanger leži nasproti Gibraltarju i» vsled tega nočejo Angleži niti slišati o tew, da bi prišel pod Španijo. Zato pravijo, da »ima Tanger nobene skupnosti z Zvezo aarodov in da ima ta sedaj rešiti že toliko kompliciranih vprašanj, da ni treba zasedaaj« Zv«ze narodov komplicirati še s tem vprašanjem. Španci pa so nasprotnega mnenja in pravijo, da odnehajo od svoje zahteve, če b© prisodi Španiji Tanger, ker bi »e v tem etoteju videlo, da ima Španija v Zvezi narodor ugled. V resnici pa j’e stvar tj, da Špaael redo, tu je sedaj, ko ima Nemčija vstopiti t Zvezo narodov in kar je nemogoče brea prtataaka Španije, najugodnejši čas, ko bi se dalo od velesil nekaj izsiliti. Vprašanje pa je, le se bo to izsiljevanje posrečilo. — Kitajska. Kan-tonska armada je »opel dosegla velike u&pelie in se bliža a* »estu Hankau. General Vupejfu je zato odpotoval v Hankau, kjer zbira čete, da zadrti prodiranje rdeče kantonske armade. — Med Ča*g-solinom in sovjeti je prišlo do ostrega konflikta. Čangfcolin je dal zapleniti ■vse tusSjo trgovsko brodovje na reki Sungari, dotoku Aniurja. Obenem je dosegel od pekuiske vlade, da je ta izgnala sovjetskega poslani; ka Karahana, ki mora v treh Kitajsko. Vsled tega so odnošap džuiiskim absolutistom in sovjetsko vlado skrajnosti napeti. _______ POPOLBN PORAZ EeiDBESAJUBV. V okrajno-cestni Odbor kc»tan jevilki SO bili izvoljeni: za občino Kostanjevi«* Lavo-slav Bučar iz Kostanjevice, za obiico ftt. Jernej Maks Vale iz St. Jerneja in Iva* Jordan iz Draškovca, za občino Catea ok Savi Matija Kožar iz Vel. Malenc, Ka oblilo Vel. Dolina Jože Heimbring iz Ponikve, aa občino Sv. Križ France, Kerin od Sv. Kriša. V isti cestni odbor je imenoval veliki 'Jupa* sledeča člana: Jože Kodrič, od Sv. Kriia in Jož® Jordan iz Malih Malem; pri Kostanjevi*). V tem odboru" sta 2 prletaža SLS, vtsi dru- S "k?' so -takor vse - tudi v te* ceste v slabem stanju, je pričakoval nega in incijativnega dela. Kratke vesti. 25. svetovni kongres za mir je bi) * Soboto otvorjen v Ženevi. V Solanu je bil aretiran neiki grffitWJ*ii, ki je dospel tja, da izvrši atentat na p»erala Plaetirasa. _____ Beležke. (JUOD BRAT DEMONSTRANDU* ^ -Totalna polomija je 'bil ^botni^jJ ^ či eedeeeareki tisk. Toda tej P£ jj je svetilo sJutro« že pol s^r“ei uvodnik, še >Slov. Narod* po»v'miajo toliko iprosto-Ali so to resni 1»“’ raAU ^rr polomije bilo ni? koliko PRISTAŠEV JELAČINA J8 MBD K LJUBLJANSKIMI TRGOVCI? Na to vprašanje odgovarja »Slov. Narod« včeraj večkrat, ko pravi, kollko_ 1 jttd 1 b* *<>' ralo biti na sobotnem shodu- 2400 ljoblgn-skih trgovcev in Btir.u5njaško« je vse to njegovo argumentiranje, par primerov: Smlaika g. Milenkovič sploh ne pozna, temveč samo Reko in njej daje ravno tako veliko zaledje ko Splitu in Šibeniku obenem. Dvakrat večje zaledje, kakor Splitu in Šibeniku pa daje Kotom in Baru. Zakaj? Da mo-re predlagati,, da se ima Beograd zvezati f Kotorjem, a ne s Splitom. Veliko je nažel pri g. Milenkoviču tudi Drac, aa .ie albanski in njegova luka čisto_ nepozabna. Kratkomalo čisto neraben načrt. In sukaj vse to omenjamo? Ker je 'izjavi ministrski predsednik Uzuiumč, da je načrt . za gradnjo novih železnic izdelan že v \sen podrobnostih in da je ta načrt izdelal g. Pera Milenkovič. Lepe stručnjake imamo! — Ceni naročnikom sporočamo, da smo T svrho poravnave tekoče naročnine danas-iiji (Številki priložili poštne položnice. One cenj. Baročnike pa, ki so že za vnaprej plačali, prosimo, da bi oddali položnico svojim znancem in prijateljem, da se na naš list iia-roče. — Zakonski načrti ministrstva za poljedelstvo in vode. V ministrstvu za poljedelstvo in vode so izdelani sledči zakonski načrti: zakon o poljski policiji, zakon o fakultativnem zavarovanju goveje živine izmenjala in dopolnitev zakona o zavarovanju posevkov, dopolnitev zakona o kontroli semena in kulturi rastlin pri uvozu, zakon o uničevanju škodljivih živali in raslin. Pripravlja se tudi pnificirani zakonski načrt o vodnih zadrugih, kakor tudi dopolnila o unifikaciji zakona o vinogradništvu. — Redukcija v ministrstvu zunanjih del. — maneni minister dr. Perič-se je sestal z dr. Mincičem in z njim diskutiral o potrebi redukcije uradnikov zunanjega ministrstva. Finančni minister je predložil dr. Ninčiču načrt za to redukcijo. Dr. Ninčič je pristal na načrt finančnega ministra. — Ukinitev abiturdjeiitskega tečaja na trgovski akademiji v Ljubljani. Minister trgovine in industrije je odredil, da se abituri-ientski tečaj na državni trgovski akademiji v Ljubljani e prihodnjim Šolskim letom ukine. Dijaki, iki so posečali tečaj y šolskem letu 1925/26 in imajo polagati izpit v jesenskem roku, smejo polagati izpite še tekom šolskega leta 1926/27. • _ Pobijanje korupcije med železničarji. — Prometno ministrstvo je dobilo številne pritožbe, da dovoljujejo železniški sprevodniki lK*t»ikom proti plačilu gotove ugodnosti, in sicer pogosto na Škodo drugih potnikov, tako na primer, da rezervirajo potnikom proti napitnini več prostora kot jim gre, jih zaklepajo v kupejeitd. Vsled tega je odredilo prometno ministrstvo, da je uvesti zoper take krivce v prihodnje takoj disciplinarno preiskavo. — Dopust profesorjem za mednarodni profesorski kongres. Ministrstvo prosvete je dovolilo delegatom profesorskih društev, ki se udeleže mednarodnega profesorskega kongresa, 10 dnevni dopust. — Akcija proti »atvoritvi osjeSke gimnazije. Kakor smo že poročali, je odločilo prosvetno ministrstvo, da se zatvonjo višji raz-redi gimnazije v Osijeku. Radi tega odide 'e dni iz Osijeka delegacija k ministru pro- *a zaprosi, da se ti razredi ne uki-55 8e je prijavilo dovoljno število di-.■ . v. Delegacijo bo vodil nadškof Aksamo-VIC“ osiješki gupan dr. Hengl. v . ™cdnaro(U|a razstava psov v Ljubljani, ^odstvo razstave opozarja vse interesente, da vn ®P!o6no željo podaljšan rok za prija-Kn raaaiavo do vključno 3. septeim- •> fPrejema dnevno od 9. do ' , vr n urf r°2«tavna posloval- nica, Ljubljana, Poljanska cesta 8. Poznejših prijav ne bo možno več upoštevati za objavo v razstavnem katalogu. — Za 25 letno Jubilejno Vrtnarsko razsta-T° * f oananju, katera se vrši od dne 25. sep-'einbra do 3. oktobra 192G, je naše železniško ^'nistrstvo dovolilo 50% popust na vseh železnicah kraljevine SHS, in to na brzlh, oseb- i® mešanih vlakih izvzemši S. O. E. — Legitimacije kakor tudi vsa brezplačna pojas-^tnri R- Golebiowsiki, Ljubljana, Telefon 497. — Aretacije komunistov v Zagrebu. Kakor poročajo iz Zagreba Je aretirala zagrebška policija V soboto več oseb, kt so znani nri- komunistične stranke. Policija j" j^vr-5ila tudi več hišnih preiskav, katerih rezul-'ati 6e niso znani. Domnevajo, da so te are-tacij« [q hijiie preiskave v zvezi z živahno komunistično propagando, ki se je baje poja-v,la v naši državi. — Kongres udeležencev svetovne vojne v ' aršavi. Federacija medzavezniških udeležencev svetovne vojne — Fidac, ki ima 8 milijonov organiziranih članov. in v katero bo pristopilo tudi jugoslovensko udruženje, bo i^tteLa dne 5. t. m. v Varšavi svoj veliki kon-^rf». Na tem kongresu se bo poleg drugih ' ažnih točk razpravljalo tudi o ustanovitvi mednarodne zveze uedležencev svetovne vojne s sedežem v Ženevi, v katero bi vstopili Nemci, Madjari in Bolgari. Nemci, Ma-'arf *n Bolgari upajo baje, da se jim bo posrečilo s pomočjo te močne organizacije ublažiti vojne obveze ki jim jih nalagaj« mirovne pogodbe. — Plavanje oblig&ten učni predmet na du-■ttjsklh Šolah. Na dunajskih meščanskih in srednjih šolah se uvede s prihodnjim šolskim letom splošen obllgatoričen pouk v plavanju. Solarji bodo dobivali tudi breaplačno kopalno perilo. — Zanimiv dodatek k ruskemu kazenskemu zakoniku. Iz Moskve poročajo, da je izdelala sovjetska vlada dodatek k novemu kazenskemu zakoniku. V smislu tega dodatka se ima obsoditi na prisilno delo vsaka oseba, ki postavi drugo osebo v nevarnost, da dobi spolno bolezen. Epidemija kolere na Kitajskem se nevarno širi. Kot poroča »Chicago Tribune« iz Šanghaja, zahteva bolezen samo v Šanghaju in okolici vsak dan po 1000 žrtev. Med umrlimi se nahajata doslej samo dva Evropejca. — Rumena mrzlica v Španiji. Kot poroča »Newyork lierald« iz Madrida, je obolelo v okolici Saragose nad 30 oseb na rumeni mrzlici. Sedem od njih je umrlo. — 60 rudarjev zasutih. Iz Indiane poročajo: V rudokopu pri Cleanfieldu je bilo vsled eksplozije zasutih 60 delavcev. Takoj po katastrofi je prihitel na kraj nesreče rešilni oddelek. Dasi je delalo moštvo nadvse požrtvovalno, pri čemer se je nahajalo samo v smrtni nevarnosti, je rešilo izpod ruševin samo 0 ponsrečencev živih, razven tega so izvlekli izpod ruševin 30 mrtvecev, ostalih trupel še niso našli. — D-vlak Franfurt-Berlin skočil s tira. Iz Berlina poročajo: Na kolodvoru v Kosenu je skočilo v soboto več voz D-vlaka Frankfurt a/M—Berlin s tira. Neka mlada deklica je bila težko, več drugih potnikov lahko poškodovanih. — Samomor budinvpestanskega univerzitetnega profesorja. V Budimpešti je izvršil te dni samomor univerzitetni profesor in ravnatelj instituta za patologično anatomijo dr. Ed-mund Krompeclier. Skočil je skozi okno svojega stanovanja ter obležal na vrtu s polomljenimi ekstremitetami in težkimi notranjimi poškodbami. Prenesli so ga nezavestnega na kliniko, kjer je kmalu nato umrl, ne da bi se zavedel. Profesor Krompeclier se je pri izvrševanju svojega poklica inficiral. Ker je uvidel, da si je nakopal s tem neozdravljivo bolezen, je skleni), da si vzame življenje. Krompecher je bil eden od najpro-minentnejših dermatologov v Evropi, (ki si je iztekel, tako na polju proučavanja kožnih bolezni, kakor tudi na polju proučevanja raka velike zasluge. — .Samomor zdravnice. Brezplačna zdravniška pomočnica v neki graški otroški bolnici dr. Johanna Maveriioter - Grunhiibel. hčerka upokojenega feldmaršallajtnanta Jožefa Mayerhoferja, se je zastrupila te dni v /> voj i zdravniški sobi v bolnici z veronalom ter si pognala nato kroglo v usta. Obležala je na mestu mrtva. Zdravnica je uživala med stanovskimi tovariši dober sloves. Zapustila je.pismo, v katerem naznanja, da jo je pognala v smrt velika beda. — Samomor direktorja »Živnostcnske banke«. Iz Prage poročajo, da je izVršil samomor direktor »Živnostenske banke«, Novak. Vrgel se je pod brzovlak. Vzrok samomora še ni pojasnjen. — Bivši nadvojvoda Fridrik zahteva Be-lje nazaj. Bivši nadvojvoda Friderik je vložil pri haškem sodišču zoper našo državo tožbo, v kateri zahteva, da se mu vrne državna domena Belje. Pri tem se sklicuje na člen 250 trianonske pogodbe, češ da je madžarski državljan. Ker pa naša država Belja ni kon-fiscirala zato, ker je Friderik madjarski državljan, temveč zato, ker je avstrijski nadvojvoda, je njegova tožba popolnoma neutemeljena ter 'bo berzdvomno zavrnjena. — Pri belem dnevu v Maksimiru s silo odvedena. V Zagrebu se je pripetilo te dni na-silstvo, ki je doslej v zagrebški policijski kroniki pač edino svoje vrste. Prodajalec preprog Tahil Gjananovic iz Bosne se je seznanil z neko 191etno deklico, ki živi šele malo časa v Zagrebu pri svojih sorodnikih. Zvečer ob G. sta šla skupaj v Mak* im ir na izprehod. V gozdiču se jima je približala nenadoma skupina štirih sumljivih individuov, ki so začeli deklico nadlegovati. Ko je Gja-nanovič zoper to protestiral, so ga tako pretepli, da se je privlekel komaj do bližnje policijske stražnice, kjer je zadevo ovadil. Do-čim so pustili lopovi njega oditi, so viekeli deklico s silo v gozd. Njni kriki so obrnili nase pozornost več vojakov in nekega policij-, skega stražnika v bližini, ki so zasledovali lopove s puškami. Ker se je v gozdu kmalu popolnoma stemnilo, je bil njihov trud zaman ter so se morali vrniti, ne da bi kaj opravili. Policija je poslala še ponoči več spretnih dtektivov v park, vendar pa ni prišla lopovom niti do danes na sled. V gozdu so našli detektivi par cunj od obleke, ki so jih strgali najbrže lopovi z obupno se braneče deklice. Deklico je našla policija predvčerajšnjim. . — Atentati na železniške vlake v Gorenji šleziji še vedno niso prenehali. Kot poroča >Lokalanzeiger«, so odpeli te dni neznani zlikovci v Zaborcih 5, pol ure pozneje pa 20 voz nekega tovornega vlaka. Vozovi so drveli nato z veliko brzino po viseči progi. V bližini Hindenburga sta skočila dva voza s tira ter se popolnoma razbila. Prejšnjo noč so položili neznani lopovi blizu Kreuzburga na tračnice železne plošče, ki jih je pa odrinil vlak k sreči na stran ne da bi se pripetila kaka nesreča. v,,~I„Za*^n6tna drama se je odigrala te dni na enem izmed dunajskih mostov. Okrog polnoči sta se borila na mostu neznan moški in neznana ženska. Slednja je klicala na pomoč, predno pa jt je mogel priskočiti oddaljeni očividec na pomoč, jo je vrgel moški v Donavo in skočil takoj tudi sam za njo. Oba sta utonila, njihovih trupel še niso dobili. — Novinarska afera. Madjarski Ust »Del-baeska« v Novem Sadu je priobčil ob priliki znanih napadov na uredništvo novosadskih »ladjarskih listov članek, v katerem je napadel »Orjuno« in njen list »Vidov dan*. Ko je šel v soboto glavni ureednik »Delbacske« Kottas mimo mestne hiše, je pristopil k njemu glavni urednik »Vidovdanac Jevdjevič in ga vprašal, kdo je napisal žaljivi članek. Ker Kottos tega ni hotel povedati, temveč se je skliceval na odgovornega urednika, mu je I prisolil Jevdjevič krepko zaušnico, nakar je zbežal Koltas v mestno hišo, kjer se je skril, i Kottas si hoče poiskati zadoščenje za zauš-j nico pred sodiščem. I — Poizkušen samomor Valentinove obože-vatcljicc v Beogradu. Smrt nekdanjega natakarja Giorgio-a Guglielmi-a, slavnega filmskega »stara« Rudolfa Valentina je našla j tudi v krogih beograjskih kinoobiskovalk od-■ mev. Eksaltirana 191etna Jelena Kovačičeva, 1 uradnica nekega anončnega zavoda, se je v Valentina — dasi ga je videla vedno samo na filmu — tako »zatelebalas, da je izpila predvčerajšnjim spričo njegove smrti v samomorilnem namenu steklenico lizola. Vso noč, predno je izvršila samomor, je krčevito jokala ter si pulila lase, tako da je njena mati, misleč, da se je dekletu zmešalo, od začudenja kar prekrižavala se. K sreči pa je bil strup premalo močan, tako da je dobila deklica samo lažje poškodbe ter bo kmalu okrevala, zdravniki upajo, da bo ozdravela tudi od nesrečne ljubezni, čeprav je napisala pred poizkusom samomora poslovilno pismo, v katerem pravi, da življenje po Valentinovi smrti zanjo nima nobenega pomena več. — Valentinovega pogreba se je udeležilo nad 20.000 oseb. Guječa je bila tolika, da je morala intervenirati celo policija na konjih. Kljub temu je bilo ranjenih nad 60 oseb od konjskih kopit. Mnogo oken in izložb je bilo vsled gnječe utrtih. — Klub ljubiteljev športnih psov opozarja vse lastnike športnih in hišnih psov, naj nemudoma javijo pse z ali brez rodovnika za Mednarodno razstavo psov, ki se vrši 8. in 9. septembra. Prijavo je treba nasloviti na posredovalnico za Mednarodno razstavo psov v Ljubljani, Poljanska cesta 3. Razdeljenih bo več nagrad. — Aparat za čiščenje vina je izumil Vinko Simonič, mehaničar v Ptuju. Pritrdi se samo ob pipo na sodu in vsako tudi najbolj skaljeno vino priteče popolnoma čisto in bistro. Ker aparat mehanično odstrani vse nečiste kali iz vina, dobi isto seveda tudi takoj pravi okus. Aparat je prijavljen v patentova-nje ter se že razprodaja ]>od imenom >Vino-bister«. Ljubljana. 1— Francoski inženjerji v Ljubljani. Predvčerajšnjim je prispela v Ljubljano s tržaškim vlakom ob 23.30 skupina francoskih inženjerjev pod vodstvom prof. Henry Cha-pauta, o katere prihodu -smo že poročali. Gosta sta pozdravjia na kolodvoru v imenu fran-caskega konzula tajnik Findeisen, v imenu fraucoskega krožki pa prof. Detela. Včeraj dopoldne so si ogledali francoski inženjerji mesto, nakar so poselili univerzo, kjer jih je sprejel rektor dr. Leonid Pitanic. Prorektor dr. Hinterlechner jim je razkazal univeralo-ški institut. Kmalu po obedu, ki jim je bil prirejen na Glavnem kolodvoru, so se odpeljali francoski inženjerji v Trbovlje, da si ogledajo tamkajšnje rudnike, od tam pa v Zagreb. 1— Pogreb pokojne Danice Škuljeve se vrši danes ob pol petih popoldne in ne ob 3., popoldne, kakor je bilo pomotoma javljeno v osmrtnici. nike kongresa pravnikov iz naše države, ki se vrši v Ljubljani v dneh od 8. do 11. septembra 1926. Vsi oni, ki bi za te dni lahko odstopiti proti odškodnini kako posteljo, oziroma divan, naj to javijo nujno, vsaj pa do 3. septembra 1926 v mestnem ekspeditu (Mestni trg 27/IIL, od 8. do 2. popoldne. 1— Beneško noč priredi gradbeni odsek Rožnodolskega doma v nedeljo dne 5. septembra na Strelišču pod Rožnikom. Spored: Godba, ples, kolo sreče, kupleti. Začetek ob 16. uri popoldne- Ob pol 8. uri zvečer beneška razsvetljava. Plesi z lampijončkom — konfeti — umetni ogenj. Za slučaj slabega vremena se preloži na sredo dne 8. septembra. 1— Vočjc število postelj se rabi za poset- 1— Tatvine. V nedeljo popoldne so bili v Ljubljani tatovi pridno na delu. Neznan, precej elegantno opravljen lopov je vdrl z vitri-hom iv stanovanje občinskega tajnika v Tr-‘ bovljah Mateja Ornejca, ki stanuje na Kongresnem trgu št. 15 ter odnesel za okrog 7 tisoč dinarjev zlatnine in srebrnine. — Drugi neznani uamovič’se je utihotapil v stanovanje Ivana Slapničarja za Bežigradom ter odnesel 200 Din gotovine. Tretji pravtako ne-znani tat je odpeljal kovaču Josipu Škerlju na Viču ročni voziček, id ga ceni lastnik na 750 Din. ^ . .Iss le _ dobra in oKusna O L IN.S K Maribor. in— Izredna seja mariborskega občinskega sveta se vrši dne 3. septembra. Na dnevnem redu je v prvi vrsti dovolitev potrebnega kredita za sprejem pravnikov dne 12, septembra in dovolitev več manjših kreditov za razna nujna popravila. m— Velika tatvina pri kolodvorski pošti Maribor 2. Tu je bil nameščen kot sluga neki Šuster ki je bil v petek od mariborske policije aretiran in predan sodišču radi tatvine. Šuster je pred tednom odšel na dopust in v tem prostem času živel ‘res prav razkošno. Pil je kot goba, se vozil s fiiakerji, plačeval s tisočaki itd. Da. pa drž. uslužbenci — najmanj pa sluge — dandanes ne morejo živeti tako razkošno, je pač razumljivo. Radi tega je pričela mariborska policija sumiti, da je prišel Šuster do denarja na nepošten način. Detektivi so izvršili v njegovem stanovanju v njegovi odsotnosti hišno preiskavo ter našli velike vsote denarja. 110.000 dinarjev je imel v papirju zavitih, razen tega so našli pri njem še cel kup drobiža ter oritek poštne vreče z naslovom: Narodna banka SHS Zagreb; odpošiljatelj je bil »Allgem. Bank-verein Prag«. Policija je pričela takoj * intenzivnim zasledovanjem. Proti večera se je pripeljal mož z več prijatelji močno vinjen s fijakerjem iz Studencev ter ga je sprejela roka pravice v svoje varstvo. Zasliševati prijateljev vina in razkošnega življenja na tuj račun ni bilo mogoče, ker so bili preveč pijani in se je zasliševanje pričelo v soboto. — Istočasno, ko je bil aretiran sluga Šuster, pa je pričela zagrebška pošta reklamirati vrednostno vrečo, ki ni dospela tja, akoravno je bila kartirana. V Maribor je prispel komisar od direkcije, da uvede preiskavo. To je prvi poskus velike tatvine na mariborskih poštah, zato je naravno, da je vzbudila stvar tu veliko senzacijo. DOPIS. Iz Trebnega. V Trebnjem je 5 razredna šola z oddelkom za oddaljene. Od nekdaj »o bila učiteljska mesta tako razdeljena, da »o bili na naši petrazrednici 3 učitelji in 2 do 3 učiteljice. Zadnja leta je pa samo vodja šole 'moški, a druge same učiteljice in »e te povečini začetnice. Za novo šolsko leto je bilo baje že odrejeno, da prideta dva mlada učitelja, ker je ravno v Trebnjem velika potreba po mladi in agilni moški inteligenci. Na veliko in vsestransko začudenje je pa samo ena učiteljica izmenjana na njeno mesto pa pride druga učiteljica-začetnica. V interesu šolstva bi bilo, da se ta sklep prekliče in da se vsaj ena moška mož namesti že za tekoče šolsko leto. Za končni efekt bodi še povedano, da je na novo imenovana učiteljica-eačetniea službovala lansko šolsko leto prvič v mariborski oblasti. Resnicoljub iz Trebnega. AKCIJA SKUPINE FRANCOSKIH FINANČNIKOV ZA ZGRADBO STANOVANJ NAŠIM DRŽAVNIM URADNIKOM. iPred pair dnevi je predložila skupina francoskih finančnikov savezu jugoslovanskih državnih uradnikov ponudbo za ustanovitev posebne zadruge Za zgradbo uradničkih stanovanj. Predlog ni stavljen Sa.vezu kot takemu niti iNabavljalni zadrugi državnih uradnikov, ker je omejen delokrog teh dveh organizacij z zakonom.. Ponudba je bila stavljena pravzaprav poedincem. Z ozirom na to se je konstituiral poseben pripravljalni odbor državnih uradnikov, ki Je ponudbo predhodno v podrobnostih podučil ter izdelal sporazumno z delegati skupine francoskih finančnikov načrt za ustanovitev posebne zadruge za realiziranje ideje. V soboto se je vršilo nato v Beogradu zborovanje v prisotnosti francoskih delegatov. Zborovanje je otvoril višji uradnik glavne kontrole D. Rajkovič, Iki je obrazložil načrt. Iz njegovih izvajanj povzemamo sledeče: Iz vrst članov uradniškega aaveza naj se ustanovijo zadruge z največ po 30 člani. Takih zadrug bi bilo v nekaterih krajih na desetine, v Beogradu na stotine. Organizirane bi bile vskupnem savezu. Savez pa bi ne jamčil družbi, ki bi zidala stanovanja kolektivno, temveč garancijo bi prevzela vsaka zadruga zase. Zidale bi se enodružinske hiše. Odplačila bi bila razdeljena na dobo 10 let. Anuiteta bi znašala polovico današnje povprečne najemnine, ki jo plačuje državni uradnik za svoje stanovanje. Stavbeni prostor naj bi se plačal iz posojila, ki bi ga dala država v ta namen. Hiše pa bi gradila skupina francoskih finančnikom, ki se «aveže, da zgradi vsako leto najmanj 5.000 stanovanjskih hiš. Za Rajkovičem je govoril sekcijaki Šef v ministrstvu pravde Vlašič, ki je poarvtal navzoče, da sprejmejo predlog skupine francoskih finančnikov. Predlog je bil »prejet soglasno, na kar je bil izvoljen odbor, ki naj izvede nadaljnjo akcijo. V ta odbor je bil izvoljen med drugim tudi Slovenec, generalni direktor carin dr. Konrad Šmit. Po volitvah je bila sprejeta soglasno resolucija: 1. Da se naprosi vlada, da otvori v avrho nakupovanja stavbišč dolgoročne kredite. Obenem se njjproša vlada, da vnese v finančni zakon odredbo, po kateri naj izplačujejo državni dobavitelji, kot je svoječaeno, v korist uradniške Nabavljalne zadruge zopet po 1 procent, od nabav za državne ustanove. 2. Da se naprosi minister za socijatno politiko, da podeli za zgradbo uradniških stanovanj predvideni kredit 12 milijonov dinarjev novemu ..-savezu. 3. Da se naprosi finančni minieter, da oprosti novi 6avez za zgradbo uradniških stanovanj plačila -vseh taks za vse pogodbe, ki bi jih moral sklepati savez aa agradbo uradniških stanovanj v svojem delokrogu. GLAVNA SKUPŠČINA HIŠNIH POSEST NIKOV. III. Kongres »Svojin«« (lastni*«). Dnevni red: . Ob 9. uri dopoldne drugi redni letni abor Glavnega isaveza društev hišnih in aeandji-ških posestnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Mestni dvorani v Ljubljani. Izročitev legitimacij vseh zastopnikov in overenje istih po treh overovateljih, ki-jih imenuje predsednik. 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo o dosedanjem delu Glavnega Saveza. 3. Poročilo q društvenem premoženja ter blagajniškem zaključku v pretečeni upravni dobi na podlagi poročila nadzornega odbora. 4. Poročilo o nalogah in predlogih tretjega kongresa. 5. Volitev odsekov za: 1. .stanovanjske, 2. davčne, 3. kreditne (lastni deaarnl xavod) zadeve, 4. za organizacijo in po potrebi ee drugih odsekov. Ti odseki bodo zborovali isti Stran 4. NARODNI DNEVNIK, 31. avgusta 1926. MžanTHfii m tmgammmmmemBmmmmmmmmmmtmmaBmammmmaummm Štev. IM. dan dopoldne in popoldne v posebnih lokalih, pretresali in sestavili predloge kakor tu-di resolucije, ki jih ima odobriti plenum kongresa. 6. Volitev novega upravnega odbora in predsednika. 7. Volitev novega nadzornega odbora. 8. Določitev članarine za 1. 1926, ki jo morajo plačati Glavnemu Savezu pripadajoča društva. 9. Določitev .kraja, v katerem se bo vršil četrti kongres »Svojine« v letu 1927. 10. Predlogi, katere zamorejo stavili posamezna društva pismeno ali polom svojih delegatov. Ti predlogi morejo se predložiti pismeno najkasneje do 1. septembra 1926 Pokrajinski zvezi društev hišnih posestnikov Ljubljana, Salendrova ulica 6. 11. Po rednem zboru zborujejo takoj posamezni odseki, enako popoldne ob 3. uri. 12. Ob 5. uri bo redni občni zbor Pokrajinske *re*e društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani v Mestni dvorani. 13. Prijateljski sestanek ljubljanskih in drugih posestnikov na čast našim delegatom in gostom iz tujih držav dne 7. septembra ob 8. uri evečer v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. 14. Dne 8. septembra 1926 ob 9. uri dopoldne zborovanje vseh delegatov, da plenum zastopnikov odobri predloge in resolucije posameznih sekcij. Določitev govornikov in tem za govore na velikem zboru. Veliko nianifesfacijsko zborovanje vseh hišnih in »emljiških posestnikov iz cele naše države. na praznik dne 8. septembra 1926 ločno ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« tv Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Pozdravni govori gostov iz tujih držav. 3. Proglašenje vseh po Savezneiii zboru odobrenih predlogov, sklepov in resolucij glede hitre likvidacije stanovanjskega zakona, izenačenja direktnih davkov in davčne razbremenitve hišne posesti, o načrtu gospodarskih zadrug in posestniških komor, o ureditvi hipotekarnih posojil in obrestni meri, o razširitvi naše organizacije ter morebitnih drugih predlogov in resolucij. 4. Govori po upravnem odboru delegiranih zastopnikov. 5. Poziv na večjo in močnejšo organizacijo vseh posestnikov »lastnine«. 6. Zaključni govor predsednika in zaključek zbora. Na kongres so povabljeni tudi zastopniki organizacije hišnih posestnikov iz tujih držav. Upravni odbor Glavnega Saveza društev hišnih posestnikov. farani« »g,> -Ut» 'J... - ' NESREČE. Predvčerajšnjim so proslavljali Šiškarj. »komarjevo nedeljo-, (tako se imenuje šaljivo praznovanje cerkvenega patrona, prošče-nje, -žeguanje - v šiški 1. Pri tej priliki so po stari slovenski kmet-ski navadi seveda tudi z možnarji streljali. Skoraj vse dopoldno so motili krokarje v spanju. Grmelo je kakor jv vojski. Pri tem se je pripetila kakor že večkrat pri takih prilikah, nesreča. Eksplodiral je možnar in drobci so poškodovali iežje, oziroma lažje tri fante, oziroma može: 33-let-nega ključavničarja Alojzija Koprivca, 28-letnega ključavničarja Franceta Jerino in 40-lelnega ključavničarja Antona Hojnika. Vsi trije so bili prepeljani z rešilnim vozom v bolnico. • Zvečer istega dne, okrog 22. ure se je pripetila na cesti št. Vid—Ljubljana nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Administrativni poročnik Julij- Levovnik se je vračal s svojo soprogo v enopreženem • vozu komandanta vozarskega eskadrona kapetana Stojeloviča z obiska pri svojih sorodnikih v Ljubljani. Vozil ju je vojak Horvat. Nenadoma se je konj splašil in zdirjal. Pri tem se je voz prevrnil ter pokopal pod seboj poročnika in njegovo soprogo. Poročnik si je zlomil pri padcu tilnik ter dobil tudi sicer več težkih poškodb po vsem telesu; njegova soproga je bila le lahko poškodovana vojak Horvat pa je ostal nepoškodovan. Slučajno je prišel kmalu nato mimo mesta nesreče neki -privatni avtomobil, j ki je odpeljal poročnika v ljubljansko garni-; zijsko bolnico, kjer je poškodbam kmalu nato podlegel. Njegova soproga je ostala v domači oskrbi. Včeraj dopoldne je povozil na Tržaški cesti v bližini policijske stražnice avtomobil nekega tovarn. 7-letno Marico Kržman in 2-letnega sinčka tapetnika Ivana Saje. Deklici je šlo kolo čez glavo, tako da ji je počila črepinja ter so ji izstopili možgani in je bila na mestu mrtva, deček je dobil precej težke poškodbe na glavi in levi roki, vendar upajo, da ostane pri življenju. — Deček in deklica sta tekla v trenutku, ko je prehitel avtomobil neki voz ter ju je vsled tega prepozno zapazil, za r^ko se držeč čez cesto. Tretja nesreča se je pripetila pri Trojanah. Uradnica OUZD Ivanka Novak je izkorsiila lepo nedeljo ter napravila z nekim svojim 1 znancem avtomobilski izlet. Na cesti pri Trojanah se je avtomobil prevrnil. Pri tem je dobilo deikle po vsem telesu težje poškodbe. Prepeljali so jo z avtomobilom v fjubljansko bolnico. Kaj je povzročilo nesrečo, še ni znano. Govori se, da je Ivanka Novak, ki ima baje šoferski izpit sama šofirala. Spon. S. K. Viktorija (Zagreb) : S. K. Ilirija — 1:5 (0:2). V nedeljo je o tvoril S. K. Ilirija jesensko sezono z gostovanjem zagrebške Viktorije, ki se nahaja v .vodstvu I.b razreda v Zagrebu. Njihovo moštvo sestoji po večini iz mlajših, toda tehnično zelo naobraže-nih in talentiranih moči; napadalna vrsta je bila sicer dobra, a so se vse šanse razbile na izvanredno dobri ilirijanski obrambi, od katere se je odlikoval posebno desni branilec Pleš, ki je s »klasično« eleganco in frapanmo lahkoto pobiral žoge svojim nasprotnikom v napadalni vreti. Ugajal je deloma tudi srednji krilec Premrl, ki pa ni bil na svoji običajni višini; boljši od njega je bil njegov vis-a-vie Zupančič Gabe, ki je dal pač vse iz sebe. V izborni formi je bil tudi vratar gostov, tki je branil, kar se je sploh obraniti dalo; vseh pet goalov, ki jih je spustil v mrežo je bilo brez dvoma neubranljivih. Najbolj efektna sta bila goala, ki jih je v drugi polovici zabil Dober-lei in sicer eden streljan iz kota in zabit z glavo v .spodnji kot vrat iz daljave 3 m in drugi streljan iz ca 16 m v popolnoma nepričakovanem momentu z veliko brzino. Dva goala za Ilirija je zabil Oman, ostale tri Dober-let. Napadalna vrsta Ilirije je predvedla krasno kombinacijsko igro, ki je naravnost zadivila gledalce; posebno pa.se je i-o izražalo v drugi polovici. Pohvaliti je tudi kril-sk-o vrsto, ki je smiselno podpirala lorvvard in je s tem pripomogla do enotne in harmonične igre, katere pa ni bilo opaziti tako jasno pri gostih. V splošnem je bilo Zagrebško moštvo v celoti slabše od našega, ki je tudi popolnoma zaslužilo tako številčno zmago- . . Sodil je tekmo g. Vodišek, ki je bil, z izjemo nekaterih napačnih odločitev, precej na mesliu. Publike je bilo prav malo ca 500. S. K. Jadran : S. K. Ilirija rez. — 2:2 (0 : 2), se je vršila kot predtekma gorenje tekme. Jadran je nastopil samo. z desetimi igralci, od katerih je bila polovica rezerve. Kakor znano preživlja Jadran v nogometu ravnokar krizo in to vsled izstopa nekaterih boljših igralcev. Bil je torej primoran posta- viti nekaj rezerv, ki so tudi popolnoma izpolnile svojo nalogo. Sprva precej neodločno Ja-dranovo moštvo, si je v drugem polčasa zelo opomoglo in zasluženo doseglo neodloče* rezultat. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, pcudeljek, dno. 30. avgusta 192$. Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje den. 193, bi. 194, zaklj. 194. Blago: Hrastovi plohi (podnice), 53 »m-2.80 m ozir. 2.85 m, od 18—28, fco vag. meja. 2 vag. den. 1200, blago 1200, zaklj. 1200; trami, suhi, merkantilno tesani, feo meja, 2 vag. den. 270, bi. 270, zaklj. 270; parjena bukev., od 27—90 mm, po ogledu, fco meja, 1 vag.. den. 880, bi. 880, zaklj. 880; smrekove deske. 25 mm, paralelne, monte, fco meja, 1 vag. de-' nar 560, blago 560, zaklj. 560; rž domača, fco nalil, post., 1 vag. den, 205, bi. 205, zatklj. 206. BORZE. Zagreb, dne 30. avgusta. Devize: Newyork kabel 56.65—56.95, ček 56-466—56.766, London izplačilo 275—276.2, Pariz izplačilo 162.85 do 164.85, Praga izplačilo 167.675—168.675. ček 167.65—168.65, Berlin izplačilo 1350.09 do 1354.09. Milan izplačilo 183.81—185.01, Dunaj izplačilo 799.25—803.25, ček 799—803. Curih, dne 30. avgusta. Beograd 9.125,: Newyork 517.875, London 25.135, Pariz 14.8875, Praga 15.35, Milan 16.775, Berlin 123.35, Dunaj 73.15, Bukarešta 2.50, Sofija 3.75, Budimpešta 0.00724. Za kratek čas. Carnegie, ki je, kakor znano eden od uaj-bogatejših ljudi na zem-l-ji, je potoval po Kavkazu. Nekoč je prišel v neko vas, šel je \ cerkev, kjer je pokleknil in pobožno molil. Ko je prišel cerkovnik pobirat milodare, je vrgel Carnegie v pušico 100 dolarski bankovec. Čez nekaj časa se je oglasil pop: »Ljubi verniki, zbirka je vrgla' en rubelj in 8 (kopejk. Če je pa bankovec, ki ga je vrgel v pušico onide sta-ri mož, pristen, potem ie 100 dolarjev več. Ljub verniki 1 Molimo, da bi naredil Bog, da bi bil bankovec pri*teni Poravnajte naročnino! Rudyard Kipliag: 29 Knjiga o džungli. >Hmk je dejal Movvgli skoraj sam pri sebi, ko je vlekel kožo z ene sprednjih šap. »Ti torej boš nesel kožo v Khanhivvaro in dal morebiti meni eno rupijo? Veš, meni pa se' vidi, jaz sam potrebujem kožo za svojo porabo. Hej, stari, proč s tistim ognjem!« »Mar se tako govori s prvim lovcem v vasi? Tvoja sreča, pa budalost tvojih bikov ti je pomagala do ie živali! Tiger se je bil pravkar nažrl, sicer bi bil ob tem času že dvanajst milj daleč. Niti iz keže ga ne znaš pravilno dejati, zalega beraška, in primaruha, meni Bul-deu, reči, da naj mu ne ožgem brk! Movvgli, niti pare ne dobiš od nagrade, pač pa prav pošteno s palico. Pusti mrtvo žival!« »Pri biku, za katerega so me kupili,- je odgovoril Movvgli, ki se je trudil, da bi potegnil kožo s pleč, ali naj cel poldan brusim jezik s staro opico. Akela, semkaj! Ta človek me nadleguje!« Buldeo, ki se je še vedno sklanjal čez Shere Kha-novo glave, se je iznenada našel zleknjenega po travi; na njem je stai siv volk, Mowgli pa je dalje deva! tigra iz kože, kakor da bi bil čisto sam v celi Indiji. »Ke-es,« je dejal. Popolnoma prav imaš, Buldeo. Nikdar mi ne boš dal niti pare tiste nagrade. Med tem hromim tigrom in menoj je star boj, jako star boj, in — jaz sem zmagal.« Buldeu moramo biti pravični, da bi bil deset let mlajši, bi se bil spoprijel z Akelo, ako bi bil srečal volka v gozdu; ali volk, ki je bil pokoren poveljem tega dečka, ki je imel zaseben boj s tigrom, ki žre ljudi, tak volk ni bil navadna žival. To je bila čarovnija, čarodejstvo najhujše vrste, si je mislil Buldeo in je bil radoveden, če ga bo amulet okoli vratu očuval. Ležal je mirno, ne da bi zganil, in je vsak hip pričakoval, da se še Movvgli izpremeni v tigra. »Maharadž! Veliki kralj,« je nazadnje zašepetal s hripavim glasom. »Da,« je dejal Movvgli, ne da bi obrnil glavo, in se nekoliko zahahljal. »Star sem že. Nisem vedel, da si nekaj več kot navaden paslir. Ali smem vstati in oditi? Ali me bo tvoj služabnik raztrgal na kosce?- Pojdi in mir bodi s teboj. Samo drugikrat se ne vmešavaj v moj plen. Pusti ga, naj gre, Akela.« Buldeo je z vso naglico odkrevsal proti vasi in se je oziral čez ramo za slučaj, da bi se bil Movvgli izpre-menil v kako grozovito pošast. Ko je dospel v vas, je pravil to zgodbo o čarovniji, da se' je svečenik silno zresnil. Movvgli je nadaljeval svoje delo, vendar se je že mračilo, ko je s pomočjo volkov potegnil veliko pisano kožo s tigra. »Sedaj pa moramo tole skriti in odgnati bivole domov! Pomagaj mi zbrati živino, Akela.« Čreda se je zbrala v meglenem mraku in ko so dospeli blizu vasi, je Movvgli videl luči in sliSal,~kako so v tempelju bučale školjke in doneli zvonci. Polovica vasi ga je iskala pri vratih. »Ej, čakajo me, ker sem ubil Shere Khana,« je dejal sam pri sebi; tedajci pa mu je ploha kamenja prižvižgala okrog ušes in vaščani 'so kričali: »Čarovnik! Volčja zalega! Džungelski zli duh! Poberi se! Urno se poberi odtod, sicer te bo svečenik zepet izpremenil v volka. Streljaj, Buldeo, streljaj!« Stara risanica se je sprožila z mogočnim pokom in mlad bivol je zamukal od bolečine. »Zopet čarovnija!« so kričali -vaščani. »Kroglje lahko vodi! Buldeo, tvoj bivol je bil to.« . » -"Kaj pa vse to pomeni?« je vprašal Mcvvgli osupel, ko je kamenje še bolj gosto padalo. . »Tile tvoji bratje pa niso nepodobni krdelu,« je dejal Akela in se mirno usedel. »Moja misel je, da hočejo pregnati, če imajo kroglje kaj pomena.« Volk! Volčji mladič! Poberi se!« je vpil svečenik in vihtel mladiko svete rastline tuisi. ' LJUBLJANSKI VElfSElEM POKRA^IKfl RAMTMf A 99 L-13. septembra 1926. Ljub jana v Jeseni' pod pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja. Kmetijska razstava — Vrtnarska raz-iava Umetniška razstnva — Higtjenska razstava - Radio>raz»tava — Automobile - n raz-s ava — Industrijski proizvodi. 5. septembra: Razstava plemenskih konj. 8. in 9. sept.: Mednarodna razstava psov LegJimacija. ki velja Din 30'— upravičuje do polodčne vožnje na osebnih in brzovlakih, d bi se v denarnih zavodih, kmetijskih in iujskopromelnih organizacijah i. t. d. NajveCJa raalava v dtiavl. — Oglejte sl Jot r—m,—»p/—>11«—in r~>ll rmil C3IIC3II Qll CDIt C3II C3IIC3II CPU Oti O TISKARNA ..MERKUR'* SIMON GREGOKČK EVA ULICA ŠTEV 13. lefon štev. 332. TELI FON STEV. 332 tV.rwin aicv. — priporoča za vse v tiskarsko stroko sp*><1 'OČa dela. OHOllOIIOIIOHOUOItOIIOIIOHOllOIIOIIOIICDno Najboljši mladinski list je Zvonček Izhaja vsak mesec v šolskem letu. Prva številka izide meseca septembra. — Celoletno stane Din 30 —, četrtletno Din 7‘59- — Naročnino je treba plačati vnaprej in sicer na upravo .Zvončka", Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6/1. MAH OGLASI Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1—. MODROCE iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, otomane, dekoraeijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, tapetnih Ljubljana, Krekov trg 7. O Iščem malo, mirno sobico, *o«li na periferiji mesta. Prosim naslove na upravni- štvo »Nar. Dnevnik*«. Knjigovodja -bilancist išče mesta pri kakem industrijskem podjetju. Ponudbe pod »Knjigovodja-! na upravo »Narodnega Dnevnika«. Q w v promenadne, bele in barvaste, ovratnike vseh vrst In fason, pentlje, samoveznice, Šepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode ln dame, naramnice, toaletne . . potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - * Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA % bUsu Prešernovega ... ■■■■■«nrn ob v • Oolašuite v ..Narodnem Dnevniku"! * i i lli »IMIiil ^lUiaie i—i—— Na dobro domačo hrano mejo abonenti, št. 34/11., levo vraUK Steki®**0 .