Leto LXX. ŠL 139 Cena Din !•- u^aaja vsak dan popoion«. izvzem*) nedelj* m praznike. — inneraa do 80 pet« rrst e Oto 2, do 100 vrst S Din 2.00, od 100 do 500 vrst e Oto S. večJS tnseratJ peUt vrsta Oto 4— fopturt po dogovoru, lnaeratm davek posebej. — »Slovenska Narod« relja me«e6no v Jugoslaviji Din 12.—, ea inozemstvo Din 25.— Rokopisi ob ne vračajo UREDNIŠTVO Di UPBAVN1STVO LJUBLJANA, KasAJeva oDea fttsv. O. reiefon: 31-22. si-28, si-ae. si-25 tn »1-» PodratDlcei MARIBOR, Strossmaverjeva 30 — NOVO MESTO, i^jubl.anska c, Cetefon *t» 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon St_ 85; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon fit 190 — JESENICE: Ob kolodvore 101 Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.SM Notranje politična napetost v Franciji: Vlada Leona Bitima je davi odstopila Senat je na nočni seji odklonil tudi vse kompromisne predloge glede pooblastil vladi, zaradi česar je Blunt po posveta s predstavniki ljudske fronte podal ostavko svoje vlade — Glede razvoja krize vlada popolna negotovost Pariz, 21. junija, r. Davi ob 3. je vlada francoske ljudske fronte pod vodstvom Leona BI uma podala ostavko, ker je v senatu doživela ponoven poraz. Senat je na nočni seji po daljšem govoru Leona Blnma in finančnega ministra Auriola odklonil tudi kompromisni predlog ter zavrnil pooblastila, ki J h je zahtevala vlada. Vlada je imela opolnoči sejo, na kateri je po posveta z voditelj strank, združenih v ljudski fronti, sklenila, da odstopi. Ob 3. zjutraj so se ministri podali v Elisejsko palačo ter sporočili predsedniku republike demisijo cele vlade. Predsednik republike Je takoj nato začel s posvetovanji sa rešitev vladne krize. Po splošni sodbi bo bodoči ministrski predsednik iz vrst radikalne socialistične stranke, ker so v glavnem senatorji te stranke povzročili padec Blnmove vlade. Kot najresnejši kandidati za bodočega ministrskega predsednika se navajajo Herriot, Chaotompa, San ud fe Daladler. Pariz* 21. junija. AA. Havas: Ob 22. uri Re je senat sestal na plenarno sejo. V dvorani je bilo izredno mnogo senatorjev, galerije pa so bile nabito polne. Na vladnih klopeh so bili predsednik vlade Leon Blum, finančni minister Vincent AurioJ m skoraj vsi ministri. PoročMo finančnega odbora je prečital poročevalec Abel Gardev. Rekel je med drugim: Parlament je i/glasoval besedrVv ki je bilo na razpravi v senatu ze prej. Senat je imel pravico, da zahteva od vlade, da naj mu predloži -posredovalen predlog. Finarvč-ni odbor Izjavlja, da novo besedtfo v nekih ozinh omejuje pooblastila, v drugih 07inh pa zopet ni zadostno. NTovo besedilo zopet dovoljuje vladi- da razpisuje nova posojila in da menja pogodbe z Narodno banko. Senatni odbor je skleni-l- da hoče ohraniti kontrolo parlamenta nad delom v interesu vsega naroda. Finančni odbor upa. da bo senat sprejel poročilo svojega odbora Ko je senat spreiel nujnost, je finančni minister Vincent Auriol stopi na tribuno. V imenu vlade je izjavil, da ne more sprejeti besedila, kakor ga je predložil finančni odbor senata. To tem manj, ker so bile prcišn'i dan izrečene proti vladi v senatu hude besede. Ni res. da hoče vlada delati proti javnemu kreditu. Sporazum med tremi velesilami je >c vedno v veljavi. Zadnje dni se borimo proti nevarnostim, ki so nastale. Zato ne morem sprejeti omejene zaupnice. Nočem izdati idej- za katere sem se zmeraj boril- ker bi tako ubil tudi samega sebe. Tisti, ki izvajajo politiko omahovanja, naj ne računajo na mene. Nato je predsednik senata prečital poročilo finančnega odbora, takoj nato pa dodatek, ki ga je predlaga' senator Leon Per-ricr in ki nosi ime »amendement Humans-Campinchi« in ki ic kot kompromisni predlog bil spre t« t tudi v parlamentu. Ta predlog je odobrila republikanska večina v par-famentu. Blumovc opravičilo v senatu Nato ie dobil besedo Leon Blum, ki je naglasil, da je pretekdo noč parlament zopet izglasoval prejšnje besedilo rn pri tem se večina v parlamentu ni spremenila. Delegacija levičarskih strank je nato dopoldne sprejela nov posredovalni predlog, ki bi ga senat lahko sprejel. Ne vem- zakaj oklevate. Govoril sem tokrat pred vami ko* politik- kadar govori na javnem shodu. Vem. kako je senat ncrazpoložen napram vladi, ker je vlada ljudske fronte, toda večina senata noče ljudske fronte. Večina senata nikdar ni pristala na naše predloge brez rezerve. Zmeraj je zahtevala, da naj se zanesemo na izkustva in da naj zapustimo svoj program in se mu odpovemo. Na ta način bi se mi kompromitirali v državi. Tako politiko vodi senat ?e eno leto, dasi smo mi s svoje strani dali ie dovolj dokazov za svoje konstruktivno delo. Vsa država je morala opaziti našo dobro voljo. To stališče pa je stalno vodilo do omejitev dela vlade in zato delo vlade ni moglo biti dovolj uspešno. Vsa država stalno izkazuje svoje nanhišenje za našo vlado. Senat ponos izide zadnjai desnih volitev in tudi ve« kaj pomenijo ti izidi. Sedaj je prišel trenutek, da se čustva naroda izlijejo v delo. Včeraj ae je zopet izkazala republikanska večina v pari amen* u. Te večine ni napusti! niti en poslanec. Opozarjam senat na to dejstvo. Nato je Blum razložil mišljenje viade o nakoou o pooblastilih in izjavil, da sprejema dodatek. Vsa pooblastila bomo izvajali ob kontoolt parlamenta. Toda težak položaj povzroča pri nekaterih su-mnioerijada mi samo na videz izvajamo oblast. Zato zahtevamo« da dobimo dejanska pooblastila. Mi nismo poti taci, ki hočejo delati samo nekaj tednov, kar bi se zgodno tedaj, če bi mi sprejeli tak kompromis, kakor nm ga hoče vsiliti senat. <5e smo sprejeli predlog levice v parlamenta, smo to storili zato, ker nam predlog resnično ponavlja vsa pooblastila. Besedilo finančnega odbora pa nam ne daje niti zaupnice, niti pooblastila. Govori se, da »i pripravl|an»o rasten pade*. Ne. mi Hočemo iiveti in delati. Naš obstoj je res od ras odvisen, toda re nam bo obstoj one" moročen. vas moram vprašati, kdo bo jutri vodil driavo Naša vlada se naslanja na zaapanje ljudstva. Javno mnenje ja »postale. Mi smo ponosni na delo. ki smo aa isvršiK v enem let«. Zgradili smo socialne-zakonodajo. Ohranili smo francoske kolonije. Storili smo rse. da se ie lahko 1 a cel a obnova finančnega poloiala. Mi mirno čakamo na sodbo svojih sodobnikov. (Ploskanje na skrajni levici in na demokratski levica.) S svojim glasovanjem bo senat odgovoril, ali hoče spremeniti parlamentarno večino in ali hoče spremeniti odnoSaje mod delavskimi organizacijami. S svojim glasovanjem bo senat moral prevzeti vse posledice. 7a Blumom ie govoril Gaillaux. ki je zopet očital vladi, da nima iaftneffa finančnega programa. Samo tedaj, re vlada predloži senata aptemenjea predlog o pooblastilih, tedaj bo renat spremenil svoje na ziranie o vladi. Senat vztraja pri svojem stališču Pr; glasovanju ie nato senat s 17ft proti W> glasovom odbil Perienov amendement. Vlada ni postavila vprašanja zaupnice. Seja je bila prekinjena ob polnoči in senat je sklenil, da se ceMane ob 1.30 zjutraj. Polnočna seja vlade Predsednik vlade ie zapustil palačo senata oh 225.15 v spremstvu notranjega ministra Marva Dormova. Odšel je takoj v pred ssoslvs vlade. Četrt are nafo so prišli v Predsedstvo vlade vodilni komunistični poslane:. Takoj po polnoči «se *e » palači Ma-tignon začela seja vlade. Odstop vlade Seja vlade je trajala do 2. Bistra]. Takoj po seji vlade je odšel ministrski predsednik Iveon Blum k predsednika republiko Lehrn-na in mn podal ostavko vlade ljudske fronte. Vest o ostavki vlade se je 1 bliskovite nagi eo razširila po vsem Pariza. lasti so izdajali posebne izdaje. ki so bile kljnb nočnim oram takoj razgrabljene. V političnih krogih je zavladalo veliko rasburjs-nje. ker nihče ne ve, kaj bo sledilo. Nihče ne verjame, da bi mogla delnica sestaviti svojo vlado, ker so se zaradi dogodkov zad njih dni levičarske skupine še bolj strnile v ljudski fronti. Blum o ostavki PARIZ, 21. junija, z. Po seji vlade je ministrski predsednik Blum sprejel novinarje ter jim sporočil, da je vlada sklenila podati ostavko. Ta sklep vlade je Blum utemeljil v daljši izjavi, v kateri je med drugim naglasu, da je vlada po posvetovanju a vodi- tajil M^vnak ^^Mišm^Mzta v tfe^^^Srl fHM4i sklenila odstopiti. Vlada je soglasno prhUa do prepričanja, da jI je odpor ssssssl onemogočil farvajanje misije, Id jo je vladi poverila francoska ljusaka fronta, Nočno glasovanje v senata ne dopušča več nobenega upanja, da bi mogla vlada doseči tudi le odobritev kompromisnega predloga, ki ga je na nočni seji odobrila poslanska zbornica. Ker senat vladi noče dati neobhodno potrebnih sredstev za uspešno borbo proti spekulantom in vetokapltalu, se vlada umak ne m prepušča odgovornost za posledice onim, ki so Izzvali ta položaj. Zagotovil pa je, da se bo prehod oblasti z ljudske fronte na drugega nositelja državne oblasti izvršil mirno m strogo v duhu republikanskih zakonov. Zasedanje parlamenta odgođeno PARIZ, 21. junija, z. Zjutraj ob treh sta se sestala h kratki seji poslanska zbornica in senat. Na tej seji sta predsednika obeh zbornic sporočila, da je vlada podala ostavko, zaradi česar je tudi zasedanje parlamenta odgođeno do sestave nove vlade. Konzultacije PARIZ, 21. junija, z. Okn je predsednik republike Lebrun sprejel ostavko vlade, je takoj začel s posvetovanji za razjasnitev notranja političnega .^oaaja ter v svrho konzultacij za sestavo nove vlade. Po tradicionalnem običaju je najprvo sprejel predsednika obeh zbornic, nato pa so sledili sprejemi šefov pt.......asssnn parlamentarnih skupin. Tem posvetovanjem prisostvuje po francoskem običaju tako zvani državni minister Chautemps, ki ga smatrajo splošno za naslednika Leona Bi uma. Kakšna bo bodoča vlada Glede rešitve nastale vladne krize vlada v političnih krogih popolna nejasnost. Tudi listi so skrajno rezervirani in se omejujejo zgolj na registrirali je dogodkov. Edino »Petit Partsien« objavlja daljši komentar, v katerem razmotriva nastali položaj in prihaja do zaključka, da se varajo oni, ki mislijo, da bo vladi ljudske fronte sledila sedaj desničarska vlada. Vsaka bodoča vlada je odvisna od socialistov. Ce je ne pod-pro radikalni socialisti, je tudi zmerno meščanska vlada nemogoča. Odločilne važnosti bo stališče, ki ga bodo zavzeli radikalni socialisti. Ker pa so v senatu v glavnem radikali povzročili padec Bluma, bodo morali sedaj sami prevzeti odgovornost za vodstvo države. Zato je te sedaj gotovo, da bo bodoči ministrski predsednik radikal. Kot najresnejši kandidati prihajajo v po-štev, predsednik poslanske zbornice Tler-riot, državni minister Chautemps, vojni minister In predsednik radikalne stranke Daladler ali pa bivši ministrski predsednik Sarraut. Nevarnost nemirov Vest o ostavki vlade Leona Blnma je izzvala v delavskih krogih silno ogorčenje. V tem vidijo zakulisne Intrige velekapita-la. V pariških predmestjih je ie danes zjutraj prišlo do zelo bučnih demonstracij. Zrnati komunisti hujskajo k odporu. Tudi v poslanski zbornici je prišlo do hudega spopada med levičarskimi in desničarskimi poslanci. Vlada je izdala obsežne varnostne ukrepe, da prepreči izgrede večjejja stila. Vsekakor pa je splošno mnenje, da se mora j rešitev vladne krize kar najbolj pospešiti, j ker bi sicer lahko prišlo do skrajno nevšeč-I nih dogodkov. Velik uspeh naših Sokolov v Beogradu V tekmovanju vrat in poaatnexnikov je zasedel Ljubljanski Sokol prvo in drugo mesto Beograd, 21. junija V okviru velikih sokolskih srvečanosti v Beogradu, kjer je priredila beograjska sokolska žnpa včeraj svoj župni izlet, na katerem so sodelovali tudi bolgarski Junaki, so bile prirejne II. med-zletne tekme. Na njih je tekmovalo sedem vrst višjega oddelka in tri vrste posameznikov. Kakor na -vneti dragih sokolskih prireditvah, tako je doseglo nase »okolsktvo tudi na teh tekmah zelo razveseljive uspehe. V vseh vrstah je bila I. vrsta ljubljanskega Sokola s 5902 točkama, draga zopet Ljubljanskega Sokola II. vrsta s 5362 točkami, tretja pa Beograd V. vrsta, ki je dosegla 5340.5 točk. Med posamezniki je bil prvi član Ljubljanskega Sokola NeH Zupančič, k] ju dosegel 992.5 točke, drugI tod) član Ljubljanskega Sokola Janez Matnarič s 965.5 tretji pa Josip KujuikHbc Iz Novega Sada z 944.5 točkami. Naši sokolski zmagovalci ae vrnejo tz Beograda jutri zvečer ob 20.24 z br-zov lakom. Zberimo se na kolodvoru in pozdravimo jih čim prisrenejše, da jim izkažemo priznanje in zahvalo, da so tako častno zastopafi ljubljansko so-korstvo na tekmah v Beogradu. Na včerajšnjih meetatetnih tekmah, ki so bile že četrte, je padia odločitev o meču kralja Aleksandra- Prve tekme- so bile leta 1925 v Beogradu .dru«ge leta 1930 zapet v v Beograd«, tretje pa na I. pokrajinskem aletn SSKJ v Ljubljani. Na vseh treh tekmah je zmagal Ljubljanski Sokol in ta-ka je tudi v6eraj na četrtih tekmah to naše marljivo sokolsko društvo odneslo nasko-ženo zmago in si priborilo meč kralja Aleksandra. Meč je poklonil jngofdoveuski kralj Aleksander I. ookvastvn leta 1935. S posebnom pravilnikom je bilo določeno, da je meč trajno prehodno darilo, ta kate-rejra tekma je jo dro§tvene vrste v višjem oddelku na tekmah, ki jah razpise aavexno načerstvo. Že eotrtSč si je priboril l^jnb-1 jonski Sokol to najvi-Sfe sokolsko sdtyfcar vanje. Atentat na danskega vojnega ministra KOPENHAGEN, 21. junija. A A. DNB: Zjutraj je bilo objavljeno, da je bil izvršen bombni atentat na vilo danskega vojnega ministra Anderaona. Minister je na potovanju. Njegova *ena in hčerka sta boi v vili in nista bili ranjeni. Minister je član socialnodemokratske stranke. Svetovna razstava v Pragi L 1042. Pr*ga, 21. junija. AA. Pripravljalni odbor na prasko razstavo 1. 1942, je pripravil načrt zakona, po katerem naj bi se ustanovila posebna družba za to razstavo. Hkratu je bil v tem nečrtu podan v glavnem program razstave. Razstava naj bi se delila v dva glavna dela. V prvem oddelku nag bi se pokazal razvoj Češkoslovaške na tehniškem, kmetijskem, trgovm-jjtometneiu in UFrhsattstftčnem po- dročju. Drugi oddelek pa naj bi imel Jnrsi mednarodni značaj in nad bi se delil na tri poBebne skupine. Ena izmed njih naj hi bila zgodovinskega zuacatja in naj bi se spet razdelila na dva odseka, ki naj bi predstavljala razvoj kulturnega življenja od 1. 1860 do svetovne vojne ter od tedaj do današnjih dni. Kongres poljske kmečke mladine Varšava, 21. junija. AA. Pat: Včeraj se je začel slavnosten kougre« kmečke mas dine. Na kongres je prBk> 40.000 sanecklh fantov. Otvoritve tecgreaa se je ndeležfl tudi marSal Rydz taigli, ki je toroCil svezi nov prapor. Kongres je b* sklican nato, da bi se vai poklonili novemu marnu hi. Na kongres so prišli tuđi delegati runoun-ekih kmečkih organizacij. Romunski delegat Angelescu je pozdravil kcagres zelo prisrčno v poljskem jezdim. MEMssnvMMniiisvsnn^ ČUVAJMO JUGOSLAVIafO? Politični o$$o%nl& Na laž postavljeni ! j*S7ov«necur in njegen-u popoldanska izdaja sia pisala, da je bil ?odni obdukcijski zapisnik o razielesenju nesrečnega Rudolfa Dolinarja protirakemrto sestm'ljen, '/. ozi-rom na to trditev je poslal predsednik okrožnega sodišča v Celju g. dr. l'idovič ^S/ovencii«r popru\ smatra to preiskovalni stMlnlk za potrebno ali če to zahteva obdoW.»*nee, mrliča pa pregleda in raztelesi eden in sani o po potrebi, če je izvedenstvo težko in komplicirano, dva zdravnika. Zato ni res, da mora pri vsakem raztelešen ju trupla sodelovati s«->t oseb In sicer dva zdravnika, en sodnik, en zapisnikar in dve sodni priči, ampak je sodišče pravilno sestavljeno za raztelešen je že iz enega sodnika, enega zapisnikarja in enega zdravnika- V zade\ i raztelešenja trupla akademika I>olinarja Rudolfa je pristojni poizvedovalni sodnik, ker take zahteve od strani obdolženca ni bilo, po lastnem preudarku |trttegnQ kot sodni priči ogleda dva orožnika in po lastnem preudarku odredil raztelesenje po dveh, namesto po enem zdravniku. Po izvršenih uradnih poizvedbah ni res, da se ne hI vedelo, kdo sta bili sodni priei, re*. je marveč, da sta bila to komandir orožnlške staniee c'anipa Anton in orožniški kaplar Ostreža Peter iz Oplotnlre. kar je v zapisniku po-svedočeno. iN i res, da so bili v mrtvačnici ob raztelešen ju trajno prisotni samo dr. Ivo Rudolf tz Konjic, dr. Ravnikar i/. Opiotnice In zapisnikar Slemen'k, sodnik Košenlna, da je pa sicer od časa do časa stopi v mrtvašnico in pregledal truplo in delo zdravnikov, da je pa spet odšel in po dalje časa stal pred pokopališčem in se nemoteno raz-govarjal. Res je marveč, kar je ngotovi leno po tuuradnih fmizvedbah. da so bili ves čas pri razteiesenju trupla navzoči sodnik Ko-šenina, zapisnikar Slemenik. zdravnika dr. Rudolf Ivo in dr. Ravnikar Tone ter gori navedeni sodni priči, s« m! ni U KoAenina :•• bil do konca raztele**enja In diktiran ja zapisnika navzoč, sledil delu in ga nadzoroval v pogledu iskanja in n gotovi tve poškodb, zlasti najdene rane in stavil izvedencema za pojasnitev potrebna vprašanja; sele takrat, ko je bil zapis, o iz\ idu in zve-deniskem mnenju na ki a j samem spisan, je pred mrtvašnico govct.ll ** ftelfhom Ivanom o tem, kaj bo ukreniti s tnmlom. ko dokončata zdravnika *i\-anje trupla. Po § 64 odst- 1 sodnega poslovnika se sme zapisnik, kadar se sestavlja zunaj sodišča, pisati s svinčnikom in je treba v tem primeru s črnilom ali strojem pisani prepU priložiti spisom, kiCT ostane tudi s svinčnikom pisani izvirnik. V na vročem primeru je bfl zapisnik o raztelc«**nrn s svinčnikom na kraiu sarr>em v majbni mrtva ^niei na Prihovi sproti spisan po narekovanjn zdrav nlkov. Ta zapisnik je bil po končanem raz-telesenju \-pričo sodnika, zapisnikarja, obeh sodnih prič in obeh zveden eev na grlas i»rr^-Čltan hi odobren. OTje. dne 18. junija 1937. Predsednik okrožnega sodtsča: dr. Vidovič. Občinske volitve v Kranju K? jnj £1. j«ni a. Pri vOSSajsnj h občinskih vo*i«vah je br*«> votilnih upravrt^enoev 1566. Na voljAcii v mestu Kranjn je vorjio 523 vofilcev na vo-Lrsf-n na Prim^oveTn pa 3K7, »kiipaj «10 (51.7*/»). Izvoljena je edfcia kotnrjrorni^TKi Hsta. katere je nosfler je g. K. OsBsjS] bančni ravnatelj v Kratrfn. p0 kompromisu dobj JN8 12 odbornikov. .TRZ 12 odbornikov, ^iknrjirva tovarnarja g. Foeiaa pj 6 od-bnrntbovt Čitajte širite naročajte »Slovenski Narod«? Borzna porogjtes Gurla. 31. Jatuja, rieovvad ML- Avte 19.42, London 21.545 New Ysak -1VU5. Brnselj 7».«. ksnan anJMo. J—hjl tiim 2S9.7T5. Barski 1^4.*, Banas Mjsn _ «.70, fesa* *H ^a^nTSsW t%Js\ Stran * >SLOVKNSKI NARODc, ponedeljek, 21. Junija 1997. Stev. 13» V Jugoslaviji je premalo poštnega urađništva Kongres poštnih uradnikov v LJubljani — Njihova Offga< nlzaeija št«|e STO« članov Ljubljana, 21. junija. Včeraj »o se zbrali v Ljubljani uradniki poštne- telefonake in brzojavne stroke \t vse države, da prisostvujejo kongresu svoje organizacije' ki se je pričel ot> 9. dopoldne v dvonani DelavSke zbornice. Kongres je imel svoj pomen tudi v tem. ker so se ga usobia povišano za 170, vendar je tudi to premalo, zlasti zato- ker se snuje nova direkcija v Banjaluki. ki bo potrebovala mnogo osobja. V poročilu utemeljujejo poštarji zahtevo po povišanju števila osobja. da. se določi maksimalna delovna obremenitev za vsakega nameščenca, da se sistematizirajo službena mesta, da se normirajo zdravstveni pogoji za sprejem naraščaja in da se končno z zakonom zagotovi 40-urni tedenski delovni čas. Poročilo vsebuje tudi statistiko lani obolelega članstva. Zaradi preobremenitve je lani obolelo ;>640 članov, torej točno polovica. Obširno obravnava poročilo tudi znižanje prejemkov državnih uradnikov, pri čemer so bili najbolj pri/adeti uslužbenci z najnižjimi prejemki-ki jih je baš med poštnimi uslužbenci ve- liko. V zvezi s tem zahtevajo poštarji- da se za njihovo stroko in osebje izda poseben zakon, kakor to zahteva specialen značaj poštne službe. Uprava je kongresu pripravila tudi več predJogov glede okrevališč v Kaštel Lukši-ću in Vrnjački Ban)i, da namreč prevsame prvo Združenje uradnikov- drugo pa Združenje zvani-čnikov in služiteljev, a ljubljanski sekciji naj se da na razpolago za zgradbo okrevališča na Pohorju 200.000 din itd. Proračun za novo poslovno leto predvideva /02.600 din izdatkov in toliko tudi dohodkov. O poročilu uprave se je razvila živahna debata, v katero je poseglo več delegatov iz raznih krajev države, ki so večinoma govorili o težkem gmotnem položaju poštnega uradništva ter zahtevali povišanje plač, deloma so pa tudi kritizirali delo uprave. Slovenski delegati Ferdo Nadrah, Bernot in predsednik celjskega pododbora Gams so orisali razmere v Sloveniji- ki so še bolj žalostne kakor v drugih delih države, saj se je ravno pri nas v zadnjih letih znižalo število osebja za 10*/» od 1761 na 1573, do-čim je promet baš v letih redukcije osebja na ozemlju ljubljanske poštne direkcije znatno narasel in je baš v Sloveniji pošta visoko aktivna. G. Nadrah je tudi poudarjal, da čaka v Sloveniji 36"« uradništva na napredovanje. Tudi pri nastavljanju dnev-ničarjev je bila Slovenija zapostavljena. kajti nastavljenih je bilo le 6, po ključu pa bi jih moralo biti 30. Naši delegati so v svoiih govorih zahtevali, tla se pri investicijah za javne poštne zgradbe v večji meri upošteva tudi Slovenija. Ponekod so potrebni novi higienski lokali, a Ljubljana potrebuje kolodvorsko pošto saj sedanja že davno ne ustreza več zahtevam sodobnega prometa. Kongres je trajal ves dan in so govorili številni delegati iz vseh krajev države. Bolgarski poštarji so se popoldne z avtobusi odpeljali v Kamnik. Zvečer je bila v spodnji dvorani hotela Miklič skupna večerja. Davi ob 8. se je kongres nadaljeval z debato o poročilu uprave, ki je trajala vse dopoldne in v katero so posegli številni delegati. Debata je bila /elo hrupna mestoma prav burna, zlasti s strani zastopnikov opozicije- ki so ostro grajali delo uprave. Kongres se bo nadaljeval popoldne in tudi jutri. Na kongres pride jutri tudi pomočnik ministra pošte g. inž. Ratajc. Bolgarski gostje so se davi z avtobusi odpeljali na Bled, en del jih pa prisostvuje kongresu. Tisočak v telovniku Kmetiška burka, ki bo dobrodošla podeželskim odrom -Ljubljana. 21. Make Real in Maks Ferner sta napisala kmečko burko v treh dejanjih, ki jo je prevedel Pavel Golia. Burka ima tenden co, da pokaže reeuieo pregovora Kdor drugemu jamo koplje, sam pade vanjo . Bogati kmet Blažon je v pijanosti oue-ssaiil csvoio obleko in jo poslal krojaču Igliču očistiti in izlikati. V telovniku pa je pozabil .\jurja*, tisočak. Iglic najde ban kovee. A prav tisočak je dolžan Blažonu, ki mozi lgliču, da mu požene bajto z vsem svetom okoli nje na boben, ako mu poso jila ne vrne v teku 24 ur. V Igličevi ve^Li e»e vname borba, ali uaj tisočak Blažon u vrne ali pa naj z njim poravna svoj dolg. Iglic ie traino žejen, zato poseda trajno v krčmi ter te vrača domov ali z opico aLi z mačkom. Tudi z najdenim Blažonovim tisočakom odhiti v krčmo, kjer mu dajo pijače na kredo, ker tisočaka ne more izmenjati v drobiž. Tako se vrne Iglic zo pet hudo pijan domov, leže. zaspi in sanja, da ga preganja t»olieija ali orožniMvo. ker ie utajil najdeni bankovec. Ker pa Iglic ni le hud pijanec, nego tudi velik moralist, vtakne tisočak, ko" se zbudi hitro na-/a v telovnik. Toda v svojem mačku ie vtaknil bankovec v napačeu telovnik. Uelavec 1'otočnik ie bil po ©triru podedoval obleko in io dal lgliču prekrojiti. Ta Potočnik najde v svojem {stričevem* telovniku tisočak v veri, da ga je z oble ko vred podedoval. Ko pride, da bi lgliču plačal zaslužek, mu seveda krojač bankovca ne more izmenjati, toda hkratu zve, da potrebuje Iglic prav takle tisočak za Blažona. sicer mu zapoje boben. Delavec Po loenik -e ffinjen in s pravljično širokim kavalirstvom posodi lgliču tisočak, d« izplača krutega upnika Blažema. Igliceva hči Micika pa je revna poštna odpravnica v vaai in se ljubi z Andrejem, sinom boiiataša okrulneža Blažona. Pravkar se objemata, ko ju v Igličevi bajti zaloti Blažon. Seveda podivja, saj je sinu edincu že izbral bogato nevesto: mogočno zahteva, da se mu Andrej pokori in da mu Iglic plača dolg. Andrej izjavi, da se oče tu pokori v vsem. le ne v ljubezni in ko-ga bo vzel za ženo. Iglic pa oSabneiu vrne tisočak in ga vrže iz bajte. Tedai nastopi Jakec Ig] cev pomočnik, ki ie bil doslej le vedno lačeu šaljive« in klepetec, kot glavna osebnost in povzročitelj tretjega dejanja in kot^ razvezovalec vseh vozlov. Blažonu. ki je žejen, da piti iz steklenice slatino, čes da je domača voda. Saj je voda res iz bližnjega slatinske ga zdravilišča, ali Blažon ga razume, da ie iz Igličevega vodnjaka. Bogataš se tako, polakomni po novi slatini in se — po pritisku Jakca in Igličeve žene Barbe — pogodi s krojačem, da mu odkupi bajto z vrtičkom in vodnjakom za 100.000 Din. Zakai Blažon upa na tihem, da bo z novo slatino zaslužH milijone, šele po sklenjeni pogodbi da Blažon preiskati vodnjak- Takrat se izkaže, da je v vodnjaku cista gorska voda in da ie dal kemično raziskati slatino iz steklenice, ki mu H> je dal Jakec Blažon divja, da ie osleparjen, toda pogodba za 100.000 velja, ker mu ni nihfe dejal, da je v steklenici voda iz vodnjaka. V tej stiski se Blažon vda in dovoli, da mu srn Andrei vzame Miciko po-štarico za ženo, Iglic se kavahrsko odpove pogodbi in bajta mu ostane z vodnjakom vred. Micika postane mlada Blažonka, Iglic" z Jakcem in Barbo bo pa nadalje goj'1 rožice, popival in veseliafil ter muzicirah a prodajal tudi slatino. Zakai tri metre 64 vodnjaka je vendar izvirek pra V* alata*. Pravljično naivca in do skrajnosti primitivna burka spada v vrsto burk >Vesela božja pat* in >Korajia veliac ter bo našla po podeželskih odrih morda igralce in hvaležno publiko. Tudi v Ljubljani ie našla nekaj občinstva, ki se je zabavalo in smejalo, ker ne zahteva niti duhovitosti niti verjetnosti, niti idej niti originalnosti v snovi ali v značajih, temveč hrepeni le po komiki in humorju kakršnekoli kvalitete. Nekaj drugega, izbirčnega občinstva pa ni bilo zadovoljno niti s predstavo, ki je pogrešala Cesarja v največji vlogi vedno pijanega in mačkaetega krojača Iglfiča. Gre gorin, ki se je za 1o vlogo žrtvoval, se je potil večinoma brez uspeha. Prisiljena je bila tudi Barba Raka rje ve in se je zaman trudila za svojo vlogo. Topla, naravna m simpatična Micika je M. BoUarjeva, izvrstno je podaial poredneža Jakca Danes, bogataša Blažona je igral ustrežljivo Bratina. sina Andreja kakor vedno neprisiljeno in naturno Stupica, Potočnika Pianeckv in delavca vodiijakarja Vertin. Tako i^nio odpravili tudi zadnjo, menda*, najbolj skromno dramsko novost v preob loženi inscenaciji, ki se ie poslužila menda simbolske pajčevine obešenih marel in najrazličnejše drobnjave. In zdaj želim vztrajno marljivi in vzgled no produktivni drami le še (najlepših, osvežilnih in okrepiinih počitnic. Fr. G. Iz Ljutomera -— KopaPSČe v Radgoni. Agilno olepševalno druStvo v RaKigoni je prevzelo v svoje nadzorstvo kopališče ob Muri. Cene so sledeče: odrasli 1 Din, deca 0.50 Din, mesečna izkaznica za odrasle 15 Din, mesečna izkaznica Za deco 7.50 Din, kabina 2 Din, za vsakega nadaljnega pa 1 Din, najemnina kabine za en mesec je 30 Din. — Nov grob. V bolnici v Murgki Soboti je umrl Rupert Pučko, sin železničarja v Radgoni. Pred dnevi je padel s kolesa ter dobil manjše praske Pri tem si je zastrupil kri. Zdravniška pomoč je bila prepozna. — V Radgoni je umrl tudi Fran De-gen, ki je bil le malo časa v pokoju. Bil je dober človek, kremenit značaj in vesten uradnik. Bil je zelo priljubljen, kar je dokazal tudi njegov pogreb. — Napredovanje. V višjo »kupino je napredoval g. Ciril Drolc, upravnik poŠte v KiTiievcin pri Ljutomeru. — Za&čittt l/utotnereana. Za zaščito lju-tomerčana je sestavljena komisija, ki bo začela s svojim delom 23. t. m. Prijavljene vinograde bo pregledala in ugotovila lege nasadov, parcele in važne okolnosti. Vinogradniki, ki se še niso prijavili zaradi zaščite svojega vinskega pridelka, naj store to Čim prej. — »man utopljenec. V Crnoih nad Apačami so našli v Muri truplo neznanega moškega, ki je bilo že nekaj mesecev v vodi. Utopljenec ie star približno 35 let. Kdo je ni bilo mogoče dognati. — Smrt otroka v farni. V Kunovi pri Negovi je imel posestnik Rakusa pred hišo dva metra dolgo in skoraj meter globoko cisterno, kj je bila odprta. Pa je padel v njo dveletni Flajsingerjev otrok fn utonil. — Kako se pospešuje delo sokolstva. Sokol v Radgoni je pred meseci zaprosil občino Radgono, da bi mu dovolila na občinskem prostoru, kjer »o se prirejale vsa leta sokolske tombole, to tudi letos. Na to prošnjo pa ie društvo prejelo Šele sedaj negativen odgovor s utemeljitvijo, da se prostor aa tombolo ne odstopi >iz principa« Kakšen jo ta princip, pa oMinski očetje ne povedo* čeravno bj bm tudi to aaniatalo Menda nlao uporabili tega izraza, da ne bi vedeli, kaj pomeni Tolaži nas vsat 'o — Tihstesr* so ujeli* Oromajki. ki opravljajo slulb© v vlaku od Radgone do Ljutomera, »o v vlaku prijeli dva sumljiva moška, nekega Lončarja Roka iz MaroSev-ca in Kolar ja Mirka iz Varaždina, ki sta imela pri eebj precej vtibotapljenega blaga in sicer 9 kg saharina, 50 vžigalnikov, 8 paketov igralnih kart in 1 kg vilgalnih kamenčkov. Robo sU imela v aktovk: in deloma po žepih in za pasovi. Orožniki <*o i.h izročili radgonski carinarnici. Sprememba posesti Ljubljana. 21. junija Posestnik dr. Kai=*r Rudolf. Grohai jeva ulica št. 8. je predal mestni občini ljubljanski 40 kvadratnih metrov od svoje parcele v Groharjevi ulici po 150 din za kv. meter Prodano zemljiške je namenjeno 5^i cesto. Mestna občina ga je potrebovala za regulacijo * Groharjeve ceste na Mirju. — Novinar Franc Josip Knaflič je prodal svojo nišo in pripadajoče zemljišče Sadarju Antonu bi ženi Xeziki iz Senovega ©H Rajhenburgii za 60.000 din. — ZivsJhne so kupčije z nepremičninami v ljubljanski okolici. Posestnik La.rr.pelj Luka iz Podmolnika it. 19 je ođstc-pil del svojega posestva (travnik in goad) posestniku Anžiču Mihi iz Dobrunj za del njegovega gosda. — Občina Jezica je prodala orožnlškemu naredniku Vrolihu Josipu, Stožice št. 50. parcelo s hišo na Jezici za 65.000 din. — škrjanc Prane, posestnik v Ponovi vasi št. 41. je prodal po. sestnikovemu sinu Kanduncu Antonu z Brezja št. 2 pri Grosupljem parcelo v ka-tae&ti^-mi Občini Stranska vas za 2500 din V Badnjih dneh je bilo vknjiženih več posojil od 15.000 do 26.000 din. Najvišji znesek, ki je bil vknjižen na posestvo za dovoljeni kredit, je znašal v preteklem tednu 250.000 dJin. Dala ga je neka posojilnica nekemu liublja nekemu tovarnarju. Izbrisanih zastavnih pravic je bilo manj. Izbrisan je bil vknjižen dolg nekega ljub. ljaritvkega umetnika v znesku 35-000 din, ker je bil v celoti poravnan. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 21. junija: Tisočak v telovniku. Red B. Torek, 22. junija: zaprto. Sreda. 23. junija: Tisočak v telovniku. Fted Sreda, četrtek, 24. junija: zaprto. Petek. 25. junija: Tisočak v telovniku. Red Četrtek. Sobota, 26. junija: Tisočak v telovniku. Red A, OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek 21. junija: zaprto. Torek 22. junija: Ples v maskah. Red A. Sreda 23. junija: zaprto. Četrtek 24. junija: Car Kalojan. Red Četrtek in red C. Petek 25. junija: zaprto. Sobota 26. junija: Prodana nevesta. Izven. • Vse, ki ne zanimajo za vprizoritev Prodane neveste« v isti zasedbi kot je bila na gostovanju, opozarjamo, da se ponovi opera 26. t. m. v soboto kot predstava izven abonmana tako, da bodo imeli vsi, ki zadnjič niso dobili vstopnic, priliko, da si ogledajo delo, ki je imelo na gostovanju tako izvanreden uspeh. Četniki so zborovali Ljubljana. 21. junija Udruženje četnikov v Ljubljani je imelo v petek v gostilni Marinšek, Prečna ulica 6, izredni občni zbor. članstvo se je v pol. ni meri zavedalo svoje nacijonalne četn:-ške dolžnosti ter se je polnoštevilno udeležilo zbora. Ker je "bil vestni in agilni pos^evodeči podpredsednik Bekš Srečko 7. t. m. nenadoma premeščen v Ribnico, ?e ni mogel udeležiti zborovanja, zato je pooblastil tajnika Masleta Ivana, da vodi zborovanje. Tajnik Ivan Masle je otvoril izredni občni zbor ter preeital navdušen in jedrnat dopis agllnega in priljulbljenega posT^vo-dečega podpred ednika Bekša Srečka ^Poziv četnikom«, ki ga je vse Članstvo prejelo z navdušenjem in ploskanjem. Nato je podal svoje obširno tajniško p*c*ročilo o vsem poslovanju, iz kateiega je bilo razvidno, da je četniška organizacija zelo agitna, nacijonalna in neuklonljiva in je bil sedanji eribor povsem na svojem mestu, da je opravil organizacijo na sedanjo višino, čeprav jo je prevzel v zelo nepo-voljtiem -tanju. Zelo lsskavo se je izrasU šentjakobskemu gledališkemu odru. ki je v korist četništvu priredilo igro Labirint ter o uredništvu Slovenskega Naroda i, ki gta šla četnikom na roke. za kar jima je tem potom izrekel v imenu vseh najpri-srčniejšo zahva3>. Končno je pozval vse članstvo, da si danes izbere novo upravo, v katero bodo imeli popolno zaupanje, da jih pelje v nepolitičnem nacijonalnem duhu naprej po začrtani poti četništva v boj za kralja Petra II. in nedelj ivo Jugoslavijo proti vsem notranjm in zunanjim sovražnikom, ki jim je v©e to tm v peti. Blagajnik Pezdir Rado je podal poročilo o denarnecn poslovanju. Iz njegovega poročila je razvidno, da ie bila blagajna v zelo skrbnih rokah Podgoršek Simon je še poročal o gospodarstvu, nakar je dobil be-edo nadzorni odbor, ki je poročal, da je pregledal vse poslovanje in ga je našel v najlepšem redu. za kar naj se da upravi razrešeni ca. Po desetrninutnem oetavoru je prišlo do volitve nove uprave. Postavljena je bila le ena lista, ki je bila soglasno sprejeta, in sicer: Radivoj Peterlin Petruska. pred. sednik. — Bizaj Franjo. pocrprexisednćk. — Ma«le Ivan ta mik, — Peadir Rado. blagajnik, — Ravnikar Amin. administrator. Odborniki: Roaman Mak«. Poljšak Rafael, Podgoršek Simon, Medvesček Jcsin, Stanko Jug. Nadzorni odbor: Bekš Srečko. Karii Albert. PavloviČ Jože. Velkavrh Anton in Grbec Franjo. Tajnic Maale ae je v imenu stare uprave zahvalil članom za vio poiporo ter jih pozival, da novo upravo Se bolj podpirajo, t nakar je prosil novega predsednika Pe-1 trusko, da prersame predsedniško mesto. Ko j* nosi jMiLkUHlnai Radrvoj Pstru-ska Msedel prodsectaMko mesto, ga je članstvo navdušeno poadravilo. Zahvalil =« je vMfttL ^t »»upanje ter obljubil, da bo kot Satnik nacijonahst storil v$e. kar je v njegovi moiH za procvit organisa«je. Pozival je odbor in vse dlaiiatvo, da ga podpira. Končno je govoril še podpredsednik Bi-zaj Franjo, ki je omenjal poanano nacijo-nalno srce Radlvoja Petruške. želel mu je dm več uspeha in apeliral sa vse Člane, da stoje tudi njemu vedno krepko ob strani, nakar je predsednik Petruska zaključil občni zbor. Življenje v Črnomlju Črnomelj, 17. jumJa Kopalna sezona ie v jmln^m razmahu in tudi pri nas ie lepo število tuicev. Kaj ču da, ?aj je BeJokrajina že od nekdaj bila privlačna. To dokazujejo tudi mnoge graščine v Belokrajinu Žal, da se ne najde strokovnjak zgodovinar, ki bi to opl«>al našim zanamcem v spomin in pouk. \"al vazorjeva knnga feal ni dostopna *irš javnosti- — Letoviščarji najdeio pri nas dovolj raz vedrila. Naše vinske gorice «> zelo lepe, naši gozdovj nudijo dovolj izprehodov :it zase it e proti neznosni letni vročini. na>: bistri Doblifanka fcn Lahinia se združita pod črnomelj«*kini tromostovjeni v eno reko Ijahinjo. ki s« izliva v Kolpo. Te naše reke gonijo lepo itevilo mlinov in žag šrom Bele Krajine S tem je bil tudi omogočen razvoi lesne industrije pri na*-. Dolga leta je Crnomel] |X>gre5al moder no kopaltet-e, pred leti ga :e pa konrmo dobil. Zdaj imamo krasno kopalce v lepi legi za solnčenje in razne zabave. Le ž.il. da je oddaljeno skoro eu kilometer od me^ta. Temu pa ni kriva uprava kopali šča. temveč tesnogrudnost lastnikov zemljišč, da nj b !o mogoče dobiti primerne ga etavbisča za zgradbo in bazene. Nekateri so se balii za svoje parcele, drugi za sadje. Ni se pa še našel podjeten človek, ki bi organiziral s primernim vozilom (čolnom) eventuelno z malim motorjem prevažinJe !:opnlcev od črnomel i^k i h mo-*!ov do kopališča in nazaj. PKomet bi bil znaten, zaslužek bi ime !u kopališče in prevoznik Obenem bi >e s tem preprečilo kopanje v reki Dobličanki, ki teče okoli Črnomlja in pobira v^e od toke iz me?ta. Mladiina se koplje v tej vodi. poln razn'b odpadkov. To ni neumestna kritika, temveč gola resnica. Leto-; gradbena delavnost pri nas spi- Manjka denar ia in podjetnost:, edino Sokol ^e je malo zdrankM s evojim zvočnim kinom. Iz Celja —c Premestitev. G. Jože Sparhakl, urad nik pri sreskem cestnem odboru v Celju, ki je bil v aadnjem času dodeljen sreske-mu cestnemu odboru v Gornjem gradu, je bil premeščen k sreskemu cestnemu odboru v Dolnja Lendavi Sparhakl je celjski rojak in agrilen sokolski delavec, ki ga bo Sokolsko društvo v Celju močno pogrešalo. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo uspehov in zadovoljstva! —c Vlomilec v adravnlkovetn *1»iiava-nju. Ko je bil zdravnik g\ dr. Sava Alek-sič v petek okrog 23. v svoji ordinacijski sobi poleg svojega stanovanj« na Cankar. jevi cesti, je nenadno čul. da je nekdo odprl vrata, ki vodijo iz veže v čakalnico. Dr. Aleksič je hitro zaklenil vrata, ki vodijo iz ordinacijrike sobe v čakalnico, in nato še vrata, ki vodijo v stanovanje ter pohitel po dva policijska stražnika. P redno pa sta stražnika prihitela, je neznani vlomilec skočil skozi okno čaikakiice na cesto in izginil. Pri skoku na cesto je okrušil zid pri oknu in se ranil, o čemer so pričali krvavi sledovi. Odnesel ni k sreči ničesar. —c Nesreča pri delu. V petek je padel težek hrastov hlod na 511etnega hlapca Ferda Lebna z Bežigrada pri Celju in mu zlomil levo nogo Lebna so prepeljali v celjsko bolnico. —c žrtev napodacev. V Marijagradcu so neki fantje napadli 251etnega po^stni-kovega sina KarLa Reze a iz Las pri Sv. Lenartu in ga motne-n or-ka»u. kj je tam divjal in laski i va] straoo, je splezal na streho, kjer mu j\ ^Hulrsnilo in }e omahnil v globino, si poškodoval k»-banjo in med prcv*n/om v Celje i/dihnil. Žalostna vStt je na^-e ilolince in pokojni-kova eodelavi-c ti Braatalka globoko pre-tre?la. 1'okojni je bil iz u^rl.dne dru/'n«-, kj /iv; v izi\>»lrio prlartll] Tnedsebojni ljubezni. Memlu smrt jim je zdaj iztrgala simpatičnega in lepega fanta. Njecovo truplo je PKgon prepeljal v doma*" kraj. K pofTrebu ee je p*»leir Itevllaih đon nov zbrala vflka smoLJc-a Hra>tničanov z venof in zastavo. Velteasten rk<»2rcb. ^aj se ga je udeležlo kakih Pno li«di, je med sviranjem rudarska godite krmi! aa pokopali-£če, kier so se od ne?rrčn«.?a mladeniča poslovjlj trije govorniki. Pevski zbor>Vr,a-jemno^t^je /-.apel žalc*tinko. rudarska god ba pa jo /aiurala k poslednjemu pozdravu. Ohranhno pokojniku blag opomin preostalim pa liaSe naj:sU;enej>e »ofaljtl — Klanec pr; Kri/.anicu v fafSijl znižujejo, s u-m 'k> odttraajtBi aoaooaM prometna ovira kj >o jo posebno težko obentfli tuj; artoaioKtli-sti. Poprej so b] na dobro are$o »oratj najti \mt okoli cork\>, zdaj pa bo šlo kar lepo naivnost pod ka-P''!|oo ia ti.i -lavno <•« sto ]iroti Trl»ovl tm. — Brezposelni delavci naj *»o nemudoma tglase hs oblini v ■▼rno avkieooa, i'paj-m<>, d;i pridejo ml i do laposljtve. — Na letovanje i»> dnnci teden ol-lo 2o dečkov in :?n dealie. katerim ie Dro-štvo kj varstvo otrok preskrbelo nssse &1A srezplaenega oddiha. Hazosas sa, da »o bili izbranj zmed številnifi i otreoaih riaj-potrebne]>M. Xa ikitu vb \ -.premli..' v-^.-lelj g. Kras rVance, Dmftvn *.c topbi ?a-hvaljnjemo t-.\ neaebKfnn in n<»f>refctan^ skrb, kakršii" \t deležna na>a rodtrsKa, vsega ^»otrebna dera. Is Ptuja — 1'sfaiiovitev podruan ce orcanuarij* Maistrovih borcem * Ptuju. Te dni «e js fiii] v re-itavraeiji Berlič ustanovni *ssta nek organizacije Ms i t rov A borcev za PHi . ki ie b;l razmeroma dobro obiskan. Sestanka se je udeležil tudi predsednik Zveze Maistrovih borcev iz Marbora K. prof dr. Doiar. ki e obenem imel tudi zgodo vinsko predavanje o te i organizaciji, Izvo ljen je bil prvi odbor novo uotanovljen» organizacije za Ptuj in sicer /a predsednika gn'mnazj>ki ravnateli dr. Kovači? Mak« za tajnika -"odni uradnik Pertckcl Kari n za blagajnika Komel Prane. \'sj bojevniki, ki »o «e leta 1918 borili na koroški fronti. 8e po/ vao. da se včlanijo v organ i zari — H tro pogačen o«enj. V predo proti večeru je nenadoma izbruhnil ocen] v gospodarskem potdopiu tukajšnjega trgovca Krefta Hinka na Ljutomerski re*«ti. Takoi poklicani casjlci ^o osem kmalu po2a«di in tako preprecib ve?jo nesrečo. Skoda ni velika. ^■——^—■,—— —.^—».— m^^_^^m^m^mmi^^ GROZILNA PISMA — Zadnje čase dobivam grozilna pisma Ali ni proti temu nobenega pravnega lok*** — Seveda ie. — odgovori advokat. — Posiliati grozilna pisma ie kaznivo. Ali veste, kdo vam ?ih pošilja? š Štev. 139 »SLOVBN8KI NAROD«, aottdeijefc, «1. Jttdje 1MT. Stran 1 DNEVNE VESTI —Mezdno Ribanje strojnikov. Zveea strojnikov, podružnica v Ljubljani je poelsla Zvezi »dustJijcev osnutek kolektivne pogodbe 7* strojnik© in kurjače. 0 zahtevah strojnikov smo že poročali in m»litno. «i ne bodo naleto!© na prehud odpor. Zve?a industrijeev je odgovorila. đa je razposlala osnutek kolektivne pogodbe podjetjem, kj sra, bodo proučila, Po$raj:inja za sklenitev pogodbe $e niso »klicana, pač pa so ne-kat-era podjetja pokazala razumevanji za sklenitev kolektivne pogodbe po osnutku. Nekateri podjetniki so izrazili proti IW jim u»luabenc^m strojni kotn. da ne l>odo nasprotovali podpi«" kolektivne pogodbo. tM>š da žo zaposlujejo strojnike po delovnih pogojih, ki jili predpis"jo osnutek pogodbe. Kaže, da bodo strojniki Q*6t1 razumevanje 7,a avtife zahteve pri Večini podjetij. Po n^katevjo znakih lahko sodim«, da po strojniki pripravljeni poslužiti N zadnjega sredstva v mezdnem boje, ako b,- zahteva p<> sklenitvj kolektivno pogodbe naletel^ n.i h"d odpor. - ZreUKtni izpit V> napravili na III. drž( realni gimnaziji v Ljubljani: BaJ TJ rož. Biih Franc, Cocron Friderik fopro. A^en uMnega izpita i. ćibej Vincenc. čufer Karel. Detter Rkhard. Devetak Miro lav, Fajdiga Milan (cproSeen ustnega izpita K FerdjLn Ivan, Pramen Erae?t, Haszlakie-wicz Valdemar. Jeglič Protaz.j. Kaiser Franc, Klun Otmar, Kos Marjan. Leitgeb Vladimir. Lobnikar Albin. M:išič Mihael. Nadrag Janez. Novak Janko (eproščen ustnegra izpita), Rabič Marjan. Rus Er-ne^t. Scholz Leopold (oproščen ustnega, izpita). Sedlak Dušan. Soban Dušan. Sr. pan Ivan, Stare Zlatan, šlibar Mirko. šte-fančJč Pavel, šuhric Stojan, švigelj Anton, Tavčar Danilo. Tro.^t Janez. Vahtar Zdenko, Vilfan Sergij topioščen ustnega izpita. Weiss Božo. Žaloker Maksimilijan. Zgonc Alojzij. Zver Avgust, Mežnaršič Sil vester (privattH), Trček Stanislav (priva-tHt). sssreeeesi Norma Shearer in Leslie Hotvard ___________ROMEO IN JULIJA ^JffAH I .v IF • mj M ■ §jsw ' 1 ANA STEN v velikem ljubavnem filmu ___________OSAMLJENA ŽENA___________ PAT in PATACHON v najnovejši veseli komediji OTOK SMEHA (Propadlo nasledstvo) Sodelujejo se: Lucie Englisch, Tibor. v. Halmav in drugI Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri. — — Kongres Zvcze trgovske (»mladine. V Smml»orU bo od lV.. do Žfc. Kongres Zveze trgovske in topovsko obrtniške omladine. SotnfarakjL trgovska omladina je i§ pri-pra-vljena na sprejem delegatov [7i vs<> ir-žave. To i »o velika gospodarska manifestacija, na katero pošlje svoje delegate ">0 članov Zveze. Kaje bodo prisostvovati kongrese tudj predsednik vlade dr. Stojadino-vjć ter ministra dr. V H>anić q Svetozar Sf.in kovic. Udeleženci kongresa bodo imeli po lovi o no-' vozni no. — Zve** ekonomistov |g komercialistov v Jugoslavij] ustanovljena. V Zagreb" je bj! voeraj kongres ekonomistov in komer-njalistov iz naše drtave, na katerem je bila Ustanovljena Zve/., ekonomistov in kossefeijtHstov e sedežem v Reoirrad" in /\\ prvecr.! predsednika je 1>!l izvoljen v{f»p-rriivr-rnp-r N'anvlno iHitiSse št Ivo Belin. Na predlog nredsedbilu Ijublianiks^a združenja c. Kneza ie bila K velikim odftbtflvfc-njem sklenjeno. d;\ bo priholni] sku^ir na Zvezp okonornistov kraljevine .hic^'a vi jo prihodnje leto nn Hledn. Med MuT-^jno=tiiii n% je razvi!., žjvjdma debat-, o naslovu dfpIomiranj!i ekonomistov. Upravj S^SM je biK> rtssofcno naj ukrem- vse iK>trel>no. da tiohp diplomiran; e-kourniisti akademski naslovi »Putnjk«, Ljubljana prireja avtobusne izlete na pariško razstavo th) z^lo nerod-n|h .eiiali. Prv, izlet bo <>i Bft &h — 14. * II. s burira. Mfinchns in s.-ii7j-rtirnjo. prehrano. prenoT-iš^. v(>d«tvo v Milanu. Nizzj. IČtisefRu. Miin^hn" m r.a kolektori; ^tnj lfst znaši Din 3nDr>. Tnfor-n»aeije v bUjetamioah -Pu-tmk«-a. — rNiaj vizagojc, mednarodna tui^ko* prometno-proF>agandna revija za mesei- junij, ki je posvečena Jeseničani, 8v, kriiu in okolici je izšla in vsebuje: pesem Dam. jana Vahna -Nevarne kličejo me skale« članek Minke Kornanove: /Jesenice, najmlajše injioslovensko mesto. Sv. Križ in okolicam, pesmi Ludmile Jevsejeve. znane pesnice iz Latvije: >Zelenim vitezom-. Že-1 ia in >Slovo-^. nadaljevanje G6r!jch»ve balade "Sejanova hci<, nadaljevanje Aster-jeve razprave o slovenskih znamkah, članek Pore Zvanove: Aintijar. obiskani kot Sloveniiec. o delovanju esperantskega dru šiva >Zelena zvezda« v Ljubljani, o SEA (Slovenski esperantski zvezi), ki se ustanavlja in dr. Tako izpolnjuje urednik Dam jan Vahen s pomočjo esperanta eno izmed njegovih največjih nalog: Seznanja svet z lepotami Slovenije. Kakor nam sporoča uredništvo, bo ena prihodnjih številk posvečena SPD, ena pa Trbovljam. — Češkoslovaška zemlja zdravilišč in mineralnih vrelcev. Opozarjamo potujoče občinstvo na zadevni oclas v našem listu. — Vreme. Vremenska napoved pravj. da l>o spremenljivo vreme, dež v presledkih. Včeraj je deževala v Ljubljani, Zajrrebu in na Rabu. Xajvi^lldne pozvani v Komendo, kjer so naložili na reševalni voz 95l6tnejg| delavca Franceta Oražnia s Sto-žfe, ki ne je tam težko ponesrečil. Ora/.en M je peljal e koksom pffotj Kamniku, na eesti pa ntu je privor-l nasproti tovorni avto. Skuša] se je avtn uniakniti, l>aš ti-r>tii hip pa j«' pripeljal mimo driiaj kolesar, kj je Oražna sunil, da |e zavozjl tik pred avto. k; *ra j^ podrl. Avtn je poškodoval • V^žiia na ?iavj in mu zlomil levo n*ko. tya.ja.ska ^ftatUiiL — Razne tatvine. Včeraj ponoči je bWo vlomljeno v mesarsko stojnico Jakol>a -levila v .Šolskem drevoredu. Tat je ohicsel nad 20 kir !>'injine. 2 ki? salam, 12 kg ma-i^tj jn 20 klobas ter napravil s tem &*> din ^kovckodo v me^tu in v oko'licj. Padata if dobre po! ure debela kakor oreh. Razbila je mno£'o šip. fVkoliško vjnoirrade je pdbfl■) tako. dl ne \xy nobene^ pridelka. — Stir} žrtve plina v Zagrebu. VoeraJ St je pripetila na t>eri'feri'; Zagreba težka nesreča. Delavce Ju raj Člekovie. njeuova žena in njeirov s;n so ^e za-strupil; s plinom, kj ie uhajal iz sreznice na dvorišču. DeAgvec Franjo Gomzej je- kopal na dvorišču jamo. Sf>u*itil sp je v njo in dvjonil betonsko ploščo. Tako je odprl f^remteo. Clekovič le hotel na dvorišču svoje hiše nekaj popravit: pa ni opozori delavc;) na nevarnost. Gottftsef?) r«o našli n;) dnu iame OTi^sveSrenefr-i. r> . ira reši so je er»asti1 clekovič v jamo. Komaj Se J6 pa dobri ^klonjl nadenj se Je tudi on onesvestit. Za mo^em se jn spustrla Še žen-1 v jamo. pa tud; ona se ie onesvestila. Končno se je Spustil v jamo se C!ekwje>v sin Prano in tud: on se je on^svcctjl. Ko so vse štiri onesvfšecnre potegnili is jame so jih jeli obujati z umetnem dihaniem. (slek.wičeva žena je pa kmalu izdihm'la. doč*im so dnicre tri orepeliak- v bolnieo. — Prva muslimanka Fotograf. Vč^rai je b'ia v Sara je v^i proglašena za fotocrr^^ske-■!■;, mojstra nrva musljmank^ Emisa Knra-hasanovič. To je jtrra muslimanka v naš; državi in menda tud, r K\*ropi. ki se je posvetita fotografski obrti. Iz Ljubljane —Ij Trjrovjne bodo v ponedeljek na Vidov dan ves dan zaprte, odprte bodo le trsrovine s špecerijskim blagom in živ H i. kj pa morajo v času službe božje od 10 do 11 ure imeti zaprto. Na prazn:k sv. Petra in Pavla dne 29. t. m. morajo biti trsrovjne zaprte. Združenje trgovcev. —Ij Već vljudnosti! Vljudnost v občevanju, posebno pa v javni službi je lepa in pa tudi potrebna čednost. Te pa očividno manjka nekaterim mitnicargkim organom. Pritožbe so skoraj na dbevnem redu, zlal st: se prito*ujejo glede nastopanja mitnica rje v avtomcfltnlisti. Cesto se pripeti, da mi tn i carji odpirajo kovčege na sadnji etra ni vozila brez vednosti vozača, kar ni dopustno. č;e kje, je potre-bna tudi pri izvrševanju mitnićarske službe vljudnost m obzirnost. Medtem ko nagovori en organ vozača z neprimerno naglašenim Koga mate«, namestu da bi vljudno pozval 9Prosim za pregled trošarinskegra blaga« ali flicno, že drugi organ odpira kovčeg. Ne glede na to, da je to nedopustno, nevljudno in žaljivo, ima vozač v kovčegu lahko tudi predmete, ki se lahko pri tem pokvarijo. Kdo pa odgovarja, če se kovčega med nadaljnjo vožnjo odpro in se ker jih ni mitničar dobro zaprl, izgube ia njih razni predmeti? Sekcija ljubljanskega Avtokluba je napravila zaradi postopanja nekaterih mitničarjev vlogo na magistrat, ki naj napravi red. —Ij Brezobzirnost. V soboto dopoldne, ko si je neka podeželska šola na izletu v Ljubljano ogledovala tivol-ka ribnik in labuđe, sta pridrvela od grada po klancu Ž mladeniča v najhujšem diru brez zavore na kolesih, kar je policijsko prepovedano. K sreči ni bilo nezgode, ki bi se pa lafeko pripetila. Dijaka bosta naznatosna. Ij Nagrade za nodut«ke kolesarske krožne dirke, ki bodo prihodnjo nedeljo, so ran tavljene v izlofSu Jaxove trgovine na Gosposvetski cesti (poleg kavarne :> Evrope«). —Ij Vse, ki se zanimajo za razvoj glasbenega pouka, opozarjamo na nocojšnjo produkcijo v veliki filharnaoniCni dvorani, na kateri nastopijo solopevski, klavirski in violinski gojenci ljubljanskega drž. kon-servatorija. Začetek ob U 7, natančni spored v knjigarni Glasbene Matice. Prihodnja produkcija je v sredo 23. t. m. —!j Črešnja pod — nagobčnikom. Kako velikj prijatelji črešenj so Ljubljančani, vedo posebno vaščani na Orljah. Zato morajo imeti, dokler je kaj črešenj na drevesih, nočne straže. Še v večj; nevarnosti no po črešnje v Ljubljani, kjer so sicer črešnjeva drevesa zelo redka. N>kaj čre-šenj je v Rožni dolini, kjer je tudi neko drevo zavarovano na tako originalen način. ila K- lahko o tem pisal znani ameriški zbiralce nevorj^tnost: Riplev. Crešrija je namreč ograjena /. žično mrev.o. Na prvi pogled se zdi. da inia drevo naijobenik. Dve zgodbici o siroti Metki Ljubljana, 21. junija Prva, ki so jo napisali pri ^Slovencu«, je nekoliko sentimentalna, sicer pa sodobna, kajti pisano je, da dekletce, ki jo je prijel strežnik nekje pri kolodvoru v ponedeljek, ^očitno ni prišlo demonstrirat v Ljubljano... ne zažigat kakšne paviljone.« Po tem poročilu je Metka prispela v Ljubljano nekje od Brežic, odkoder je uala hudemu očimu, ki jo pretepa »po glavi in hrotu«. Druga zgodba je povsem drugačna, čepi a.v gre za eno in r^x> >sirotico Metko«. Kaže, da je prva zgodbica izmišljena od prve do zadnje črke. Morda si jo je izmislila ^siretica« Metka. Potepinka, ki se je potepala po me^tu od sobote, dokler je niso zaprli, $e ni pripeljala v Ljubljano, saj je doma v Ljubljani. V re niči ima očima, toda ne vemo, če je res tako hud kakor pravi Metka v tisti zgodbici, razen tega pa Metka, ki bo kmalu stara že 10 let, tudi ne uživa njegove jeze, ker je on nekje na Dolenjskem, ona je pa bila pri svojem stricu v Koleziji. Stric jo je vzel za svojo, ko je bila 6 let stara. Ker je pa bila precej muhava, jo je stric polal nazaj k očimu. Vendar je imel stric vihravo deklico zelo rad. zlasti še, ker sam nima otrok, zato jo je vzel zopet k sebi. Naredila mu je že mnogo preglavic, že prejšnje čase jo je večkrat nenadno prijelo, da je popihala z. dema ter se potepala po cestah kakor predmestni fantalini. Prav tako je nakopala stricu in teti v soboto velike skrbi na glavo, ko jo je zcpet popihala z doma. Rekla je, da pojde po pičo za peioitnino in ker je tekala doma bosa, se ni niti obula. Bosa je odrinila v svet« in zvečer je ni bilo domov. Njena rednlkA sta javila na policijo, da se je Metka z:pet odšla potepat v soboto ponoči je neki neznanec pripeljal de-kico v Kolezijo k sosedom Metkinega strica. Metka ni hotela povedati, kje je doma, pač pa je vodila neznanca k sosedu. Ko so jo pri gosedu sprejeli, je dejala, da pojde sama domov in da je ni treba več spremljati. Domov pa ni prišla in stric ni niti vedel, da je bila v soboto ponoči že tako blizu doma. V ponedeljek so jo zaprli. Ko je stric zvedel, da je policija našla Metko, se je obrnil na policijsko stražnico, kjer so mu pa povedali, da so Metko poklali z izgc«n;:kim listom iz zapora na magistratu k očimu na Dolenjske Mimogrede naj povemo, da je bila Metka ena najboljših učenk na Šentjakobski dekliški šoli. »Sirotica« je torej zdaj na počitnicah na Dolenjskem pri očimu, kjer si lahko izmišlja se mnogo hujše zgodbice od onih, ki jih je natvezla policiji. Iz Litije — Velik tabor litijske mladine. Oni dan je nastopila mlaiina litijske meščanske in ljudeke šole pri pokrajinski oddaji v ljubljanskem radiju. Krajevni činitelji so jo nagradili za pomembno tujsko prometno propagando. Zdaj bodo pertiteli vsi sodelujoči — vseh je okrog 100 — na poletni izlet v okolico, kjer prirede piknik. Na mladinskem taboru bo sodelovala tudi vsa tukajšnja meščanska šola, ki se pod skrbnim vodstvom ravnatelja meščanske šole pripravlja za prvi nastop pred starši in prijatelji naše mladine. Izletniki nastopijo pri pikniku v Gradiških Lazih s telovadnimi, pevskimi, tamburaškimi in raz-ncnrrstnimi tekmami resnega in šaljivega značaja. Vsa sodelujoča mladina ho brezplačno pogoščena, za sta lahko zadovoljni, ker državne železnice v zadnjih letih s svojimi veliki dohocFki izdatno podpirajo glavno državno blagajno, ali na drugi strani ne smemo izgubiti iz vidika da železnice uspevajo edino na ta način, ker se izogibajo velikega dela obnovitve imetja, ki se polagoma iz£rpa\a in mu rudi pada vrednost. To da mnogo misliti, kajti če se bo postopalo tako tudi v bodoče- utegne propasti vse naše nacionalno imetje. K temu ekspozeju dodaja poročilo referata, da je tudi osobje državnih železnic tako močno obremenjeno, slabo mi grajeno in izčrpano, da ie upravičena bojazen o nerentabilnosti železniške imovine ter o materialnem in moralnem propadanju osob-ja. Posledice tcija nenormalnega stanja so: na aktivnih progah premalo prometnega osobja. ki je tudi preobremenjeno. Večina uslužbencev dela čez normalni osemurui delovnrk in ne more i /okoristiti z zakonom predvidevane letne dopuste. Pri 30-letnem službovanju znaš« čas enega uslužbenca 100 do 150.000 delovnih ur in so torej le enkrat več izkoriščani nego drugi državni uslužbenci. Dohodki uslužbencev so zelo majhni za normalno zaposlitev-- a še daleć ne odgovarjajo nagradam, ki bi bile potrebne za nadurno delo. Druga posledica teh razmer je tudi slabo vzdrževanje obstoječih prog, pripadajočih objektov, loko-motivskega parka itd. Vse te posledice so zlasti občutne za železnice na severu naše l države a najbolj izkorisičani in zapostav- Iljeni so železničarji ljubljanske direkcije. Referat navaja več predlogov /a odpravo teh nedostatkov in sicer: 1. da se pri I pomorski upravi uvedejo take takse, da bo ' mogoče kriti vse izdatke pomorske uprave; 2. slično naj bo z rečno plovbo; 3. gradijo naj se le proge, ki so nujno potrebne in rentabilne in vodi naj se taka politika. da železnice ne bodo v tekočem proračunu preobremenjene; 4. revidira naj se ren-tabiliteta prometa na vseh progah; tam. kjer so vlaki preslabo frekventirani- naj se njih število na posameznih progah in odsekih zniža; 5. vozarinska taksa, ki znaša samo pri železniški upravi na leto okoli 294 milijonov dm, naj se zniža ali pa sploh odpravi v korist onih prog in železničarjev, ki so najbolj izkoriščani. Prej omenjeni presežek 202 milijonov d*n ki se st«ka ▼ občo državno blagajno« »z katere se izplačujejo rami prispevki za gr.ulnjo A^orno-birskih cest, aerodromov in drugih prometnih sredstev, naj se uporabi za sbol)>ftsnjo prometnih razmer "na železnici. S tako pri dobi j eiiim denarjem naj s« poveča stale/ usobja na aktivnih progah' vsera uslužbencem na progah, posraiah. v kurilnici in sekcijah ki vzdržujejo progo, rvaj se spet pri/na 25-letno službovanje za upravičenost do polne pokojnine železničarjem naj se povečajo nagrade v okvru zakonov, pravilnikov in uredb, zlasti naj »e zvrfcsio nočne dok Uide- doklade za obleke itd. Vozni in lokomotivski park naj se izpopolni in obnovi po načelih modeme tehnike. Železniško delavstvo naj se razporedi tako-da bo zaposleno po sistemu osemurnega delovnika, največ 2240 delovnih ur na leto. Konec »niagarskega slapa« Ljubljana, 21. junija. Med ljubljanskimi posebnostmi je tudi tako zvani niagarski slap v Ljubljanici pri Novem trgu. Pred približno tremi leti, ko je terenska sekcija poglabljala Ljubljanico med frančiškanskim mostom in Novim trgom, je zbetonirila na koncu odseka močan jez, ki je zadrževal blato ter naplavine v zgornjem delu struge, kjer struga a> ni bila poglobljena, razen tega je pa tudi zelo dobro fdužil pri regulacij kih delih aa-mih, ker je zapiral vodo. Jeza zaradi teg^ niso podrli tudi pozneje, ko je bila struga že regulirana v zgornjem delu med Novim trgom in ustjem Gradaščice. Ko je bila Ljubljanica odprta, je voda drla čez jez in meščanom se je zdelo, da gledajo Niagarski slap v miniaturi. Voda je tako hrumela, da se je slišalo ponoči do 2 kilometra daleč. SCasom je voda zelo oglodala in izpodjedla jez, verviaa-bodo imeli delavci se precej dela. preden bodo razbili beton. Davi so zaceli postavljati v strugi nad jezom oder, da bodo po njem spravili Iz nje materijal razbitega jeza. Ce bo beton ie zelo trd, ga bodo najbrž razstrelili. Ob Jezu bodo morali še zbetonirati del struge. Od«r jim bo pa lahko služil tudi za spravljanje blata in st:uge. ki ga je naplavljene^fa vzdolž vse tlakovane stiuge. Sred*. 23. junija. 1'_\00: Ple>; narodov i plošče). — 12-4fi: Vreaae, poročila. — 13.00: <''a*. spored, ob ventila. — 13.15: Vsakemu n^ka, /radiek1 orkester). — 14.00: Vreme, borza. — 1*: Cas. vreme, pornMa, spored, obvetrtila. — 19.30: Nacionalna ura: Savez fšokola kraljevine .Tufio-lavije — 19.50: Aah. - 90: Chabrier: Espana, rai*odlja za orlk^|f»r (plošča). — '20.10: Naša mladina in alkohol (2. Vojko Ja-od r) — 20.30: Premo** I Dunaja (gla«Hena tekma) — 22.00: Ca#, vreme, poročila, spored*. — 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester). Konec ob 23-Otrtek, 24. junij«. 1200: Simfonične pesnitve (pložfce). — 1*2.45: Vrata«, poročila. — 1S: *^a> spored, obvestila. — 13ir»: Po domare (Magistrov trio). — 14: Vreme, borza- — 19.00: Ca*, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Dve letj vlade dr. M. SKo-jadinovjča i Pžura .Jankovi<\ min S. in r.) — 10.50: 10 mVmit zabave- — *20.00: Aa-.i[.n fx>ie (plošče). — 20.10: Ob lOMniri popolne borze v Ljubljani (g. Jože Kova fič) _ 20.:*>0: Večer bolgarske glasbe. So-dehijeio- gg. Slavko OfctaT« (uvodna beseda), prof. M Lipovšek (klavir) in Ve>ko*l«v .Tanko (bariton). — '22: <">*. vreme, poročila, spored. — 22.15: Radijski ork«der. — Konec ob 23. uri. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO! MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—> davek posebej Za pismene odgovore glede malin oglasov je treba prilotiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din IIRPREK0SLJ1V V CENI in kvaliteti Vam nudi novosti vseh vrst oblačil. P R E S K E R, Sv. Petra ceeta štev. 14. HI SEJE i •-■: .: : U J 'J v: K A M t, A *'' i * i ' PRODAM Oa—di 60 par. davek posebej. Najmanju znesek 8 Din NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI premog brez prsim, KOKS, SUHA DRVA. L POGAČNIK BoHortceva S — Teleton «0—4» ŽIVE Pl3č*AXCE fetke 70—80 dkg, po 14 Din kg. V zaboiih po 26 komadov razpošilja franko podvoz G. Dreehsler, Tuzla 1647 Pristni citronov w W%£ g%%JW%J A DR- nK ™ANCO, sok v prahu JLlFlUPliniA CATANIA (Sicilija) nadomešča citrono v vseh uporabah. Potrebna vsakemu gospodinjstvu, v planinah in na morju. Naprodaj v vseh trgovinah. Glavno zastopstvo: »EXPORT—IMPORT« — A. ADAMIČ LJUBLJANA, Gosposvetska 8 Telefon 32-86 Makulaturni papir pr #ef m uprava „Slovenskega Naroda44 Ljubljana, KnaUjcva ulica ttenr. s NARODNA "Tiskarna Ilhjbumu I™' BVJt&OJE VSB VRSTE M— FJUU>MOMMM M MAJJUmUtB Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«. ponedeljek. XI. Junij* it**. Štev. 139 Pod zastavo Rdečega križa Lepa prireditev RK na Građu — Obiskovalci so MU večinoma iz okolice mesta Ljubljana. 21. junija V Ljubljani se že ustavlja življenje kakor v«? a ko poletje. Baje spada Ljubljana med letoviška mesta; če je značilnost letovišč v zapuščenosti, miru ter zaspanosti, ie Ljub liana nedvomno vzorno letovišče. Preden se ie Rscei* ■ ka sezona, je mesto razgibal velesejem. Včeraj je pa bila že prva letoviška nedelja. Kljub temu mesto ni še povsem izumrlo, kar je treba nekoliko pripisovati ludi — odnosno predvsem — veselici Rdečega križa na Gradu. YtllCB8iem *e spravil meščanske prora čune precet iz ravnotežia. sit-er pa poleti meščani ne posegajo nikjer posebno v ka kršnekoli dogodke, ne iftV&euiSi veselic. S eklicevaniem na dobrodelni namen prireditve ne premaknete meščana nikamor, zlasti ne v nedeljo po kosilu, ko je čas posvečen idiličnemu dremanju ter prebavlja-nju. Zato je bilo posebno značilno, da so meščani včeraj popoldne zasedli Tivoli kot iskreni prijatelji narave, kjer so letovali Ni jih vleklo tudi v kopališča, ker se jim je zdelo vreme netmolno za kopanje, da j© pa bila na (i radu razvita zastava Rde-četra križa, mnogi niso niti vedeli. Zato je bilo med občin^vom na Gradu selo malo pristnih meščanov. Okoličani, de lavei. služkinje, vojaki. . . Iskreno ie torej treba priznati, da ie med meščani izreci no« malo idealistov, ki bi bili pripravljeni manifestirati za človekoljubno organizacijo zavedno vsaj na veselici. S tem pa seveda ni rečeno, da je bila prireditev slabo obiskana. Vendar bi bil lahko umotni uspeh še lepši, če bi šli nedeljski ? izletniki* na sprehod na Grad kakor n. pr. v Tivoli ali pod Rožnik. Prireditelji so hoteli nuditi občinstvu čim več. Zato sta bili na veselici dve codbi na pihala, vojaška in postarska, prof Ran-čigajevi harmonikarji so pa imeli cel koncert, ki ie zaslužil v resnici posebno zanimanje in odobravanie. kakršnega je bil deležen, ftkoda samo. da na cra «=ki planoti, na prostem ni primernega prostora za tak-Sen koncert, ki ga želi slišati vsak, razen teca pa tudi videti male koncertante. Zato eo M ljudje gnetli okoli koncertnega po- dija brez vseh ozirov na mize, obložene e pijačo. V trenutku so naskočili vse stole in mize ter je tako idealizem premagal materializem: materialisti niso niti vlekli vina izpod nog eledalcev. Med samim koncertom so najbolj goreči gledalci padali z miz med splošnim smehom, mali koncerta nt i so pa morali mimo in modro igrati. Toda tudi smeh je potreben na veselici. Vse ie bilo v znamenju Rdečega križa; celo na avtomobilu — bil ie podoben rešilnemu vozu — kjer so kuhali klobase, je plapolala zastava RK. PTola;alke dobrot in spominčkov pod šotori, toČajke in natakarice — vse so imele na rokavih zna-ke RK kakor ie pač treba za Časa samari-janske službe. Posebna atrakcija ie bil za mnoge sre-čolov. ki je privlačeval še tem bolj, ker je bilo mnogo dobitkov. Pri tako pestrih dobitkih ie bila 6reča lahko še posebno muhasta, saj so srecolovci lahko zadeli krmilo za kolo ali salamo, kopalne hlače ali svinjsiko uho, klobuk ali pljuvaln fc (dobil ga ie vojak ter ga takoj vrnil) in kar je še podobnih srečonosnih dobitkov. Prireditev ie 11'* kresna — dane* se že dan obesi — zato ie bil na dnevnem redu tudi kres. ki so ga zažgali zvečer na ploščadi nad »Šanrainic. Bila ie naložena velika grmada, kakršne so se za>| »ali. ko je vdiral Turek v deželo in kres z raketami ie privabil še marsikoga na grad. zlasti r'^. ker -e tudi vreme prizanašalo prire-I vi: popoldne \e sicer resno gToz.il dei in bilo je soparno kakor pred nevihto, toda med prireditvijo Rdočega križa in iur-jevaniem e vendar precejšnja razlika. V Ljubljani so veselice zelo redke in menda je bila včerajšnja zadnja letos ter je zaslužila že zaradi tega pozornost; posebej je pa zaslužila po ovojem namenu kakor tudi po skrbni orianizaciii. javno priznanje. RK, ki pot rebule za svoje široko razpredeno socialno delo izredno mnogo sredstev zlasti dandanes, bi ne mogel delovati. Če bi se zanašal samo na podpore in članarino ter si mora pač pomagati s podobnimi prireditvami kakršna je bila včerajšnja in kakršne prireja že nekaj let. Razstava treh samoukov Otvoritev slikarske razstave Metoda Lepavce, Srečka M a goliča in Jožice Bregar Ljubljana, 21. junija Pod pokroviteljstvom divizionarja Lazarja Toniča, ki ga je zastopal general Do dič, je bila včeraj dopoldne v Jakopičevem paviljonu otvorjena slikarska razstava treh samoukov. Macedonec iz Prilepa Metodi j Lepavca je razstavil 6G slik. Srečko Magcr lič 77 slik. nlegova hčerka Jožica Bregar pa 7 slik. Ob navzočnosti raznih zastopnikov in občinstva e s primernim nagovorom otvoril razstavo načelnik kulturnega oddelka mestne občine dr. Mole. Predstavil je s toplimi besedami gosta iz Prilepa in opozoril na nekatere značilnosti razstavljenih del. poudarja jot" da so vsi trije razstavljajoči samouki, ki jim pa zaradi tega ni mogoče odrekati resne volie in upoštevanja vrednih sposobnosti. Melodij Lepavca je že razstavljal v Prilepil. Hitolju. Ohridu in Skoplju. V Ljubija no je prišel ravno iz Skoplja. kjer je s svojo razstavo lepo uspel. Že zgodaj se ]e zdramilo v njem veselje do slikanja, toda ni imel prilike ne sredstev, da bi se izšolal Lotil se je raznih poklicev, slikarski nagon pa ga ie čedalje boli obvladal. V ožji domovini so ga priznali. Prodal je toliko svojih del, da je lahko odšel v inozemstvo Mudil se je po več mesecev v Nemčiji. Franciji in Bolgariji. Zadnjih pet let se ukvarja samo s slikarstvom. Melodij Lepavca odkrito pove, da je samouk. Učil se ie sam. ko ie opazoval domačo pokrajino, ko je hodil po tujini in ogledoval dela tujih moistrov, ko je obiskoval razstave domaČih mojstrov. Odkrito tudi pove. da mu gre predvsem za nekakšno propagando. V Slovenijo je prišel, da bi videl našo pokrajino, da bi spoznal našo men*a-1 i teto. ki je svet zase v primeru z njegovim domačim svetom, katerega nam je s svojimi slikami skušal pokazati. V tem pogledu so njegove slike za nas zanimive. Marsikdo, ki še ni videl orientalskega dela naše države, se \x> z užitkom pomudil pred slikami Metodija Lepavce. Motivi iz Skoplja. Velesa, Bitolja. Prilepa in Ohrida bodo gotovo vzbudili pozornost obiskovalcev razstave. Pester svet v barvah, svojevrstna arhitektura hiš, svojevrstna pokrajina, vse to Človeka predvsem zanima. Meto lij Lepavca ie hotel pokazati Ljubljani značilnosti svoie domovine in v tem pogledu je brez dvoma uspel Ako si še zastavimo vprašanje, ali imajo njegove Blr ——as*______ii_i_ --"-r^icirT"—- ke tudi kakšno ume'-nško vrednost, moramo odgovoriti, da tudi v tem pogledu njegova razstava ni brez vrednosti. Večina slik je res propagandnega značaja, med njimi je pa neka i akvarelov in oljnatih slik, ki zadovolje Človeka tudi po svoji estetski vrednosti. Srečko Magolič je v Ljubljani prod lefci že razstavil. Kakor vsi samouki, je todi on zelo ploden. Pri njem prevladuje zelena barva. Kakor je v barvah monoton, tako je v motivih raznolik. O propagandni vrednosti njegovih slik nima smisla gWH> riti, kakor ie to mogoče pri Lepavei, glade umetniške vrednosti je na približno tako kakor z Lepavoo. Je nekaj slik, spričo katerih se gledalcu kot estetu ni treba zgražati (n. pr. st. 112 Jesenski gozd). Jožica Bregar je opazovala najbrž, kako slika njen oče, pa je še sama poskusila, potem, ko i i je atek povedal, kako ee mešajo barve in nanašajo na platno, če ima veselje, naj kar slika naprej, kdo bi fi smel kratiti to veselje. V seznamu slik so navedene tadi cene. Najdražja je Magohčeva št. 58, ki stane 5000 Din. najcenejše so one Metodija Lepavce v znesku 250 Din. Želimo jim celo, da bi kaj prodali in poplačali vsaj rtro-ške, ki so jih imeli. Stro] za odkrivan)« laži Poročali amo že o nevarnem stroju ki pokaže, aJj govori človek resnico al* pa laže. Stroj beleži namreč človeške misti, kolikor gre za energijo pri vprašanjih, ki jih zastavljajo človeku. Ce govori resnrco in mu ni treba napenjati misli ne porabi toliko energije, kakor pri opisovanju neresnice, ko mora paziti, da je neresnica vsaj kolikor toliko podobna resnici in da se preveč ne za/plete v protislovja. Stroj za odkrivanje laži so prvič rabili, ko so sodili v Ncw Yorkn tolovaja John-, Rap-paporta. Rappaport je bjl obtožen rasen drupjh grehov tu*dj usmora svojega prijatelja. Mož je odločno tajil zločin, pa so no« ga dokazali in obsojen je bil na smrt. Da bi pa preprečili morebiten juetični umor in da. bi mogel obsojenec dokaaati svojo nedolžnost, so ga ponovno zaslišali s pomočjo stroja aa odkrivanje lazi. Najprej &o zastavljali obsojencu lahka vpra sanja, na katera ie odgovarja! z najmanjšim odporom energije in stroj je kazaJ. da govori resnico. Cnn bolj so se pa vprašanja sukala okrog nmo-ra in po*rtajaU zapletena, tembolj je moral obtoženec napenjati energijo, da bj se k> notol. In tedaj je kazal stroj, da late. Tako je lahko sodišče mirne vesti por trdilo obsodbo, ker so se tndi strokovnjaki prepričali, da je bil obsojenec kriv. Rappa-porta so čez pol ure usmrtili- lllet je molčal Ameriški listi poročajo o mehanika Me~ lylnu Trainu, uslužbenem v neki garaži v Filadelfiji. Mož ie bil 11 let dozdevno nem. Oni dan so pa njegovi tovariši ostrmeli, ko je naenkrat izpregovorij in jim pojasnil, zakaj celih 11 let ni izpregovoril nobene besede. Leta lf>ll je ustanovil v Bostoau trgovino, v katero so vložili njegovi prijatelji precej denarja. Za družabnika si je izbral svojega svaka, ki ie pa nekega dne pobral ves denar iz blagajne in jo mahnil v New York. kjer je vse pognal, potem si je pa končal življenje- Train ie bil tako obupan in osramočen, da je trdno sklenM niolcaU, dokler se mu ne bo posrečilo vrniti vsega denarja svojim prijateljem. Odšel je v Filadellijo. kjer se ie lotil dela. Pridno ie delal 11 let in vsa ta leta ni izpregovoril niti besed >e. Ko je ves srečen in ponosen odposlal zadnji Ček, je začel zopet govoriti. Prijateljem je pripovedoval, da mu je bilo prvo leto zelo težko, ko rri govoril, potem se je pa navadi. Sicer pa meni, da ljudje itak pre več govore in mlatijo večinoma praznoe*la-mo. Spoznal je pa. da se mnogo lažie in uspešneje dela. če človek ne govori- Tako I je na sebi preizkusil pregovor: Govorili srebro, molčat: zlato. ! ČEŠKOSLOVAŠKA, »mita zdravilnih kopaliSč in mineralnih vrelcev! Skoro vsaka bolezen ima v Češkoslovaški zdravilni vrelec Svetovna kopališča, kakor Karlovi vari. Marijanske Lažni. Joachimov. Luhačovice. PiC3tany Trvnčian-ska Tepla prinašajo trpečemu človeštvu že stoletja zboljšanj«t. Pri obisku češkoslovaških kopališč 66%% znižana železniška vožnja pri povratku. Razne druge ugodnosti Informirajte se glede ugolnosti in znižanj za inozemca v CSR pri Putniku a. d. Beograd, pri VVagon Lits Cook. pri American Express Co. kakor tudi pri vseh drugih potovalnih pisarnah. Senzacije in tragedije Eifflovega stolpa Piie se njegova zgodovina — Zagonetka ruske princese — Mračni načrti s srečnim koncem Namestu da bi ga podrli- je postal Eif-flov stolp zopet središče splošnega zanimanja. Med svetovno razstavo v Parizu meče vsak večer mogočne svetlobne stožce na nebo in v Parizu so končno jeli pisati zgodovino na senzacijah in tragedijah tako bogatega Eifflovega stolpa. Predhodna zgodovina stolpa je kratka. Pred 50 leti so iskali za Pariz senzacijo. Ing. Eiffel je predlagal francoski vladi, naj bi zgradili ogromen stolp- ki bi postal pozneje znak Pariza. Toda od vseh strani so so pojavljale ovire. Strokovnjaki so dokazovali črno na belem, da bi te taka konstrukcija porušila. Izjavljali so, da je načrt ing. Eiffla prava blaznost Umetniki so zbirali podpise, da bi preprečHi ta monstrum, ki bi po njihovem mnenju pokvaril lepo lice vsega mesta. Pobožnjaki so pa videli v Eifflovem načrtu nov babilonski stolp in bali so se podobnih posledic. Toda vse te ovire so bile premagane in Eifflov stolp so vendarle zgradili. Topovski streli so oznanili nje- govo blagoslovitev in s tem je nastala za vso jekleno stavbo doba triumfov, znanstvenih poskusov in tragedij, ki so proslavile Eifflov stolp po vsem svetu. Za sledečo svetovno razstavo v Parizu 1900 so hoteli imeti Parižani poleg Eifflovega stolpa še eno senzacijo in postavili so veliko kolo. Ta konstrukcija je res postala senzacija toda v drugačnem pomenu, kakor so pričakovali graditelji. Če si Parižani v začetku niso upali že na Eifflov stolp- so imeli še manj zaupanja do orjaškega kolesa in sprijaznili so se ž njim šele, ko se ie upalo nanj nekaj pariških lepotic v takrat modernih ogromnih klobukih. Nezaupanje Parižanov je bilo pa upravičeno, kajti čez nekaj dni je prišlo do nesreče, ki pa k sreči ni imela usodnih posledic. Kolo se je naenkrat nehalo sukati. Občinstvo v gondolah, ki je bilo baš zgoraj, je moralo ostati dva dni v zraku. Z Eifflovega stolpa so ljudem mahali, da bi jih pomirili. S to nesrečo je pa izgubilo kolo vso privlačnost za občinstvo in zato je bilo kmalu odstranjeno. Tem bolj je potem zažarela slava Eifflovega stolpa. Njego\- graditelj ic takoj v začetku izjavil, da bo mogoče urediti na vrhu stolpa meteorološko postajo. Tudi prve poskuse z radijskimi oddajami v Evto-pi so delali na Eifflovem stolpu. Pozneje je Santos Dumont dostojanstveno krožil s svojim prvim zrakoplovom okrog slavnega stolpa. In kmalu za njim je tvegal eden i-z-rocd pionirjev letalstva polet okrog Eifflovega stolpa, čeprav je imel na razpolago zelo nezaneslijivo etalo. Z vsemi temi senzacijami je postal srto+p slaven- kakor je slavno Marsovo polje, na katerem stoji Za časa Ludvika XV. so spustili z Marsovega polja v zrak prvi ba-Ioil, Balon se je pa vnel in padel na tla. Posadka je našla tragično smrt. Tudi s padalom so delali prve poskuse na Eifflovem stolpu, toda zopet se je pripetila težka nesreča. Padalo se ni odprlo in posledica je bila, da je obležal drzen skakač pod Eifflo-vim stolpom mrtev. Orjaški stolp je vedno bolj privlačeval tudi ljudi, site življen)a in njegovih nadlog. Zdaj je na Eifflovem stolpu stalna straža, ki pazi na obiskovalce, Če ni med njimi obupancev. človeku* ki si hoče končati življenje- je to več ali manj zapisano na obrazu. Pred leti je skočila l vrha Eifflovega stolpa krasna mlada žena. Na stolpu je pustila samo torbico z dokumenti, po katerih so spoznali' da je šla v smrt ruska princesa To tra-gedijo so takrat zamolčali vsi pariški listi. V nekem primeru se je posrečilo samomor na Eifflovem stolpu pra-r-------TiiH'n.. i vočasno preprečiti. posnejc so pa to obžalovati, kajti dotični obupanec je zakrivil čez dva ni dvojen umor. Okrog EifflOTCgi stolpa se pa ne p4eto samo tragične /.godbe. Pred dvoma letoma se je povzpela na stolp obupana mladeniča Vrh stolpa je stal mlad mož. ki je imel tudi nameni skočiti doli mi si končati življenje. Med njima se je razprcdel pogovor m spoznala sta, da bo pametneje začeti skupaj novo življenje kakor pa skočiti fc stolpa. Zdaj živita v srečnem zakotni. Zaobljubila sta se. da se bosta povzpel« ob vsaki obletnici svoje por<4ce na vrh Eifflovega stolpa. Beraški sindikat V Kairi živi že od ne kolaj mnogo beračev. Zadnje ča e «:■ se pa razmnožili tako, da je sklenila policija nastopit: prou njim.. OBii dan je prireJula lov na berače in polomila jih je blizu 1000. med njimi 800 otrok. Med zasliševanjem so prišle na dan <^ux±ne ^tveri. Nekateri berači naberajcnjo mesečno v naSem denarju blizu 2.000 dm, I>e-iavec v Egiptu zaeruži komaj toliko, pa mora trdo delati. Kairski berači imajo svoj dndikat, ki šteje okro£ 500 članov. Predsednik dobiva perocente od (iobodkov vsakega Člana. On dodeljuje članom mestne okraje in vsaka konkurenca je prepovedana. Naloga, sdndik^ta jv skrbeti za člane tudi sicer in jim lajšati življenje Ssnddkat posoja beračem pohabljene otroke, da z njimi u tpe^-neje beračijo_ V Kairi je pa tudi mnogo neorganiziranih beračev. Preiskava je dognala, da imajo mnog; berafri zemljiSfca, na katerih delajo njihove družJne. Zlato iz marmelade Alkinrsti so hoteli pridobivati zlato i« raznih snovi, pa se jim ni posrečilo. Toia ztaJto se izdeVuie ali bolje- rečeno pridobiva fai se bo pridobivalo iz najrazličnejših stvari. Tako se je posrečilo mftrjonarju VVilllamu Browu pridobivati zlato iz marmelade. In pridobi ga je mmigo, če sodimo po njego-v'h milijonih in po načinu življenja tega bogata&a, marmeladnega kralja, lastnika veiakih tovarn marmelade v Cincinat:. Mož je nedavno slavil zlato poroko in na pojedino je povabil okrog 400 gostov. Vabila ni^o bila nap sana na papirju, temveč na Cistern zlatu, obloženem z emajlom, besedilo vabila je bilo pa v zlatu vrezan^. Baje so porabili za to 80 kg čistega zlata hi gotovo ni nihče vabla izgubil. I>a rri priptravil milijonar &vopmn gostom hrenovk z gorčico ali hrenom, je jasno. Med gosti je bfl tudi lakornnež, ki je dejal, da se fte vedeli, ko bo Brow slavil demantno poroko. Ce je poslal na zlato poroko zlata va-; bila, pošlje na demantno gotovo demantna. TEŽKO VPRAŠANJE — Ce bi le vedel kako bi napravil svoji ženi večje veselje — če ji kupim kolo ali če ji obljubim avtomobil. Andre Armandy: 18 Princesa Symianoua Roman To je bil konec. Deška žrtev je bila doprinesena. Bil je že skrajni čas- Robertov«, volja je bila izčrpana. V. &ADNJI VRTINCI Prodaja posestev je komaj pokrila očetove dolgove. Robertu de Bran celimi je ostal od vsega rodbinskega premoženja samo delež, ki ga je bila previdno zavarovala njegova mati. Nekaj časa so lahko videli njegovi predstojniki v njem vzor Častnika. Zdelo se je, da je pozabil na vse, kar ga je vezalo na preteklost m da se ie posvetil samo svojim študijam z vso vnemo in žilavostjo. In vendar je bilo v resnici čisto eferugače. Ljubezen je še vedno z vso silo gorela v njegovem srcu in ker še ni bila utihnila, si je Robert toliko prizadeval, da bi dosegel častniško diplomo. Ce se je bil odločil — m za ceno kolikega trpljenja! — vrniti StaSi svobodo, ki je ni mogel več omejevati, Če n! hotel izgubiti spoštovanja do samega sebe, ni pomenilo to, da bi bil v druhu opustil upanje, da si jo bo nekega dne zopet priboril. Čeprav si tega ni priznaval, je tlelo v njem to upanje, dasi ne izraženo. Kot častnik se bo morda lahko potegoval za Stažino roko. In v tem upanju je našel moč za življenje in voljo za dosego svojega cilja. Toda če je razpolagal sam s seboj, se je zgodilo nekaj, kar m«u je dokazalo, da lahko vprav toliko razpolaga s seboj. Iz svojega prejšnjega načina življenja je bil ohrani! navado zasledovati odmeve diružabnega življenja v rubrikah dnevnikov. To mu je postala vsakdanja potreba od trenutka, ko je ugotovil, da se Stašino ime vedno pogosteje pojavlja v opisih svečanosti ki da ga spremljajo komentarji o nieni izredni lepoti, vzbujajoči sološno pozornost. Dopustiti nekatere resnice je človeku tako mučno, ma se zadovolji tudi z najskromnejšo pretvezo, da mu ni treba vedeti za nje. Svoje gorje hoče utopiti v tem, je pomislil Robert, ne da bi mu šla v glavo misel, da bi si ga bila izbrisala iz spomina, kajti tako »eio je še vedno mislil na njo. Vsakemu človeku je potrebno razvedrilo, meni delo, nji družba. Tn vsaka vest o Sta&i je podvojila njegovo prizadevanje. Minila je zima. Robert se je približeval svojemu cilju in njegovo upanje se je dvigalo, ko je nekega urtra čital naslednje poročilo: »Gospodična rlavačeva, hči grofa Borisa Rava-čeva. visokega dostojanstvenika ruskega dvora in grofice, rojene Svmianove, zapušča Pariz, da od- potuje v Petrograd-, kjer se bo poročila z generalom baronom Diainmdom, pobočnikom našega prijatelja in zaveznika Njegovega Veličanstva carja Nikolaja IL Čeprav izgubi Pariz kraijieo svojih svečanosti, spremljajo naše najprisrčnejše čestitke dražes^no nevesto.« Tistega večera se je Robert de BranceJin skoraj do nezavesti napil, da so ga morali tovariši odnesti v šolo, kjer so ga položili na posteljo, pobrali naboje iz njegovega samokresa in jih vzeli s seboj. To se jim je zdelo potrebno, ker so spoznali, da bi utegnil Robert seči po samomorilnem orožju. In od tistega dne so opazovali njegovi predstojniki v tem dotlej tako odličnem gojencu čudno iz-pTeraembo. Bilo je konec njegovega navdušenja za knjige. Bilo je konec njegove pozornosti na ppedaavnjih Zdelo se je, da je našel v svojem usodnem ataviz-ma tisto strast igranja z nevarnostjo, ki ji je bil podlegel tudi njegov oče. Jel je igrati s tako vnemo, s tolikim ognjem, da so se vsi čudili in pri igri se je vedel kakor pri dvoboju. Neobičajna sreča mu je naklonila zdaj dobitek zdaj zopet izgubo. Toda to početje mru je prineslo očitke pred-stojn&ov, ki jih je v svojem neupogljivem značaju težko prenašal, pri njegovih tovariših pa odpor proti občevanju z njim. Avgust 1914 : r>an, ki o njem ni treba pisati. Zadriji letnik vojaške šole, razdeljen nemudoma med konjeniške edmice, je bil poslan na bojišče. Poročnik Robert de Brancefin je bil dode- ljen X-temfu huzarslkemu polku. Tam je nastala nova spremejnba tega čudovitega značaja. Njegov pogum je bil brezmejen. Zde4r» s© je, da kaže vedno in povsod le eno prizadiervanje — pomiriti se s smrtjo. Toda Smrt odklanja dvoboj, ona si izbere tistega, ki ji ueraja in potem udari. Robert, ki jo je najnenoma iskal in ji kljuboval, ni dosegel tega, da bi ga ubila. Nekega dne, ko je bil že prekoračil meje same predrznosti, ga je poklical njegov poveljnik. — Gospod poročnik, — mu je dejal. — ni moja stvar presojati nagibe, ki so vas napotili k temu početju in ne mogel bi ugovarjati, če bi s tem, da se sami izpostava jate nevarnosti, ne izpostavljali tudi drugih. Toda vaši vojaki vam slede kamor hočete in ker niso tako srečni, kakor vi, te ne vračajo vsi. — MisđS sem, da so to tako zvana naključja vojne, — je pripomnil Brancelin rnračno. — Motite se, — je odgovoril poveljnik - Vojna naključja so navadne nevarnosti, ki nam prerte pri koristnih ciljih. Nikoli pa nisem še srišal, da bi prištevali med nje samomor. rV>ročnik je zardel in molčal. — Pravo vrednost daje poveljniku ne toliko pogum, kakor trezna prevdarnost, s kakršno izpostavlja nevairnosti življenja tfistih, ki jim poveljuje, — je nadaljeval poveljnik. Ce slepo tvegate svoje življenje, tvegate tudi živtjenje svojih vojakov, ki so tudi mop, a tega ne morem dovottt Mladi r**očnik se je pri teh besedah vzravnal ki vjirašal hladno: «k^|^ 3«^rtn 9b*^A«uaa _ 9fe ^M^M^tiMk t^^afHuu asmt T^a^Mk _ ^te >m§m fc> iB^MMtni rf^j f^^m (\ttwi f9tv4^#w^ -■ v^ • f art^a^^L.