Poftnlna platana v gotovini Stev. 282 V Ljubljani, sreda 13. decembra 1939 Leto IV /;/ Štirinajsti dan finskega odpora Na vsem bojišču brezuspešno naskakovanje sovjetskih čet - Rdeče poveljstvo zbira poldrag milijon mož za veliki napad na Fince Helsinki, 13. decembra, o. Danes je le štirinajsti dan, kar je Sovjetska ltusija na kopnem, na morju in iz zraka nenapovedano napadla Finsko. Vsi sovjetski napadi so biti odbiti in je sovjetska vojska v primeri s svojo številčno silo dosegla brezpomembne uspehe, saj je zasedla samo ozemlje, ki so ga finske čete izpraznile prve dni ter samo na nekaterih krajih dosegla Mannerheimovo utrjeno črto. Včerajšnje uradno poročilo finskega vrhovnega poveljstva se glasi: Na Karelijski ožini so bili včeraj boji ob vsej črti. Posebno ostri boji so bili pri vasi Muole, kjer je sovražnik izvedel več napadov. Napadi so bili odbiti. Sovražnik je pustil ob naši bojni črti na stotine mrtvih. Več sovražnih tankov je bilo uničenih. Na vzhodnem bojišču je sovražnik izvedel več poskusov predreti naše črte. Pri Tolkari je bila velika bitka. Naše čete so zaplenile 27 težkih strojnih pušk in 25 lahkih strojnih pušk ter drug vojni material. V tej bitki so bili uničeni trije bataljoni sovražne pehote ter več tankov. Sovražnik je poskusil izvesti napad s pomočjo težkega topništva tudi pri Limoli. toda tudi ta napad je bil odbit. Na severnem delu vzhodnega bojišča se boji nadaljujejo. F inske lete so nedaleč od llomanslija na bojišču pri Suomisalmiju vrgle tri čete rdeče pehote iz njihovih postojank. Te tri čele so drlale prednje postojanke, iz katerih so grozili pretrgati zveze med finskimi četami na tem odseku. Rdeči vojaki so v bojih pri teh postojankah izgubili okrog 800 mol. Fincem se je posrečilo odbiti sovjetske napade tudi na mnogih drugih točkah vzhodnega bojišča. Sovjetske čete so brezupno poskušale, da bi se prebile za prvo črto jezer, ki predstavljajo neke vrste naravno utrjeno črto. Krstna slava našega kralja Belgrad, 13. decembra, m. Danes ima krslno slavo Nj. VeL kralj Peter II. Slovesnosti se bodo udeležili na dvoru Nj. Vel. kralj Peter II., knez namestnik Pavle, kneginja Olga, vsi ordonančni častniki kraljevi, dvorne dame kraljice Marije in kneginje Olge, predsednik vlade Dragiša Cveti kovič, predsednik senata dr. Anton Korošec, vsi drugi ministri, kraljev vzgojitelj, armadni general Kostič in nekatere druge ugledne osebnosti. „Bremen" srečno dospel v Nemčijo London, 13. decembra, o. Največji nemški potniški parnik »Bremen« je včeraj srečno priplul iz Murmanska v Hamburg. Angleška podmornica, ki ima službo ob norveški obali, je opazila »Bremen«, ki je z brzino 27 in pol vozlov plul proti Nemčiji. Ker pa imajo angleške podmornice nalog, da po mednarodnem pravu ne smejo potopiti ladje na odprtem morju brez poprejšnjega opomina, je podmornica pustila »Bremen« kljub temu,, da bi ga mogla torpedirati. Zaradi prehitre brzine »Bremena« ni mogla podmornica slediti s svojimi 16 vozli »Bremenu« ter ga ustaviti in pripeljati v angleško luko. Parnik »Bremen«, ki je plul skozi ob norveški obali, so ves čas spremljale nemške tor-pedovke in letala, ki so preiskovala morje. Letala so tudi napadla angleško podmornico, ki je nekaj časa zasledovala »Bremen«. Ce bi bila podmornica napadla »Bremen«, bi bila nedvomno izgubljena, ker bi jo bile nemške spremne ladje potopile. »Bremen« je prvi nemški parnik, ki se mu od začetka sedanje vojne posrečilo priti skozi angleško zaporo v Severno morje. »Bremen« je n’°ral iz Murmanska zaradi finskih letalskih napadov. To ponesrečeni poskusi rdeče vojske so veljali hude žrtve. Na karelijskem bojišču je finsko težko topništvo prizadejalo Rusom hude' izgube. Finsko letalstvo je bilo včeraj zelo delavno. Izvedlo je vrsto ogledniških poletov in poleg lega je večkrat s bombami in strojnicami tolklo sovjetske oddelke v premikanju. Na skrajnem severnem bojišču teko divji boji v snegu. Ti boji so zlasti ogorčeni vzdolž reke Tajpale. Finci so bolj vajeni gibanja po snegu ter so odbili hude sovjetske napade ter sovražniku zadali težke izgube. S finske uradne strani odločno zanikujejo trditve sovjetskega službenega poročila, da se je sovjetskim četam posrečilo pretrgati promet na železniški progi pri Nurmesu. Blizu Sala so Finci odbili sovjetski napad. Sovražnik je bil vržen v gost gozd. kjer je zelo težko orientacija. Na odseku pri Petsamu vlada trenutno mir, toda Finci so opazili precejšnje premike sovjetskih čet v ozadju. Reuter: Sovražna letala so včeraj brez uspeha bombardirala Hirinsalmi in še nekatere otoke v Finskem zalivu. Finske letalske sile so izvršile več izvidniških poletov ter bombardirale sovražne čete. Na sovjetske čete so streljale s strojnimi puškami. Po poročilih, ki jih ima finsko vrhovno poveljstvo, zbirajo boljševiki v zaledju bojišča ogromne oddelke, ki bodo kmalu dosegli 1,500.000 mož, več slo tankov in okrog tisoč letal. Razen tega je pripravljenega veliko drugega materiala, ki bo potreben, če se hočejo sovjetske čele utrditi na finskem ozemlju, saj so Finci pri umiku za sabo uničili vse. Sovjetsko vojno poročilo pravi, da so Sovjeti napredovali do srdoi zn 80 km v notraninst Finske. Popolna zveza med najmočnejšima evropskima državama: Francija in Anglija imata skupno gospodarstvo, skupno vojsko, skupno zunanjo politiko Anglija bo krila 60%, Francija 40% vojnih stroškov kupih v tujini. Razen tega je vzpostavljena med Anglijo in Francijo popolna denarna vzajemnost, kar je silnega pomena za svetovno gospodarstvo. Najmočnejši državi v Evropi sta združili svoje gospodarstvo. Prva naloga njunega sporazuma je zagotoviti trdnost francoskemu denarju v zvezi z angleškim funtom ter obdržati njuno sedanje razmerje do tujega denarja. Ena glavnih koristi tega sporazuma bo, da niti eni niti drugi državi ne bo treba plačevati medsebojnih nakupov v zlatu. Francija bo mogla brez izgube zlata dobivali vse potrebno blago iz Anglije in angleških kolonij, Anglija pa iZ'Francije. Ta ugodnost bo veljala tudi za nekatera nevtralna tržišča. Angliji pa bodo olajšani s tem veliki izdatki za vzdrževanje njene vojske v Franciji. Sporazum določa tudi koliko bo prispevala vsaka država k vojnim izdatkom. Francija bo krila 40 odstotkov stroškov za sedanjo vojno — Anglija pa 60 odstotkov. Sovjeti odklanjajo zahtevo ZN za ustavitev sovražnosti prpti Finski Vesti o izstopu boljševikov iz IN in o ustavitvi odnošajev z Anglijo in Francijo Moskva, 13. decembra, o. Sovjetska vlada je poslala predsedniku odbora, ki ga je skupščina Zveze narodov izvolila za proučevanje finsko-so-vjetskega spora, kratko brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za ljubeznivo povabilo, naj se Sovjetska Rusija udeleži zasedanja Zveze narodov. Sovjetska vlada pravi v brzojavki, da ne more sprejeti povabila iz razlogov, ki jih je navedel komisar za zunanje zadeve Molotov v brzojavki, ki jo je poslal glavnemu tajniku Zveze narodov Avenolu. V njej je trdil, da je sedanje zasedanje nepotrebno, ker Rusija ni napadla Finske in ni v vojnem stanju z njo! Odgovor Sovjetske Rusije na povabilo ZN ni povzročilo nobenega presenečenja. Ugotavljajo, da se sovjetski odgovor izogiba dveh predlogov, ki ju je poslal predsednik sveta ZN: ustavitev sovražnosti in mirovna pogajanja. Molotov ni navedel nobenih dokazov za to, zakaj sovjetska vlada ne bo poslala v Ženevo svojega zastopnika. Molotov se sklicuje samo na vsebino brzojavke, Vesti 13. decembra London, 13. decembra, o. Francoski finančni minister Rapnaud ter angleški finančni minister Simon sla včeraj dala izjavi o pomenu nedavno sklenjenega sporazuma o popolnem gospodarskem sodelovanju med Anglijo in Francijo. To pot je bilo javnosti prvič sporočeno, kaj vsebuje sporazum. Popolna gospodarska zveza med Anglijo in Francijo je dogodek, ki nima primere v svetovni zgodovini. Po treh mesecih vojne imata Anglija in Francija skupno vojaško vodstvo, skupno zunanjo politiko, katero vodi vrhovni vojni svet, od dne 17. novembra pa imata tudi skupno državno gospodarstvo. Gospodarski sporazum med njima določa skupen oborožitveni načrt, skupen pomorski promet, skupno preskrbo s surovinami, skupno nastopanje na svetovnih tržiščih in izključitev vsake medsebojne gospodarske konkurence. Sporazum določa posebno vladno nadzorno organizacijo, ki ho odločala o uvozu in izvozu obeh držav ter o na- Komunistični nastopi na belgrajskem vseučilišču Prepoved vseh zborovanj fn prireditev v vseučiliških poslopjih Belgrad, 13. decembra, m. Kakor smo že poročali, je vseučiliški svet belgrajske univerzo zaradi neredov komunistične akademske mladine sklenil, da za mesec dni na belgrajskem vseučilišču prepove prirejati dijaške in javne prireditve, tudi ne dijaško zborovanje, ki je bilo napovedano *a 14. december. Kljub temu je odbor študentovskega strokovnega združenja sklenil prirediti to zborovanje v poslopju novega vseučilišča. Z ozirom na ta poziv je vseučiliški svet obvestil vse akademike, da odlok o prepovedi vseh zborovanj in prireditev ostane v popolni veljavi in da zborovanje, napovedano za 14. december, od vseučiliških oblasti ni dovoljeno. Zato vseučiliški senat opozarja akademike na posledice disciplinske uredbe. Zborovanje dijaštva bi pomenilo kršitev sklepa najvisje vseučiliske oblasti ter bi brez dvoma imelo hude posledice za slušatelje in za šolo sploh. Zato vseučiliški svet računa na dobro voljo . akademikov, da bodo zborovanje safni od sebe odpovedali in se pokorili vseučiliškim oblastem. S tem oklicem odgovarja vseučiliški belgrajski svet skupini komunističnih agitatorjev, ki so omenjeno zborovanje sklicali in na šušljanje o stavki, ki jo nameravajo razglasiti komunisti, če vseučiliški svet ne bi preklical svojega sklepa. Za mla- dino, kolikor ni komunistična, je tudi glavni odbor mladinske zemljoradniške stranke izdal obvestilo, v katerem obsoja resolucijo, ki so jo te dni razširili na belgrajski univerzi. V tem obvestilu mladina pravi: Resolucija, ki so jo te dni delili po univerzi in po mestu, ni resolucija zemljoradniške mladine ter je ta mladina ni tiskala in tudi ne delila. Zato odločno rla ■sVam°i j°- res°lucijo kot resolucija zemljo-dniške mladine in obsojamo zlobna podtikanja. Pripomniti je treba, da vodijo sedanje na-s!?.pe ndadlb. belgrajskih komunistov proti Franciji m Angliji tisti ljudje, ki so še pred dvema mesecema po raznih revijah in zborovanjih oznanjali križarsko vojno fašizmu ter se zavzemali za demokratično fronto z Anglijo in Francijo. Večina teh voditeljev je svoje čase uživala bogate francoske štipendije. Podobno je tudi v Ljubljani, kjer bivši francoski štipendisti ne marajo nič vedeti o Franciji in francoski demokraciji, kakor priča n. pr. pisanje revije »Sodobnost«, glasila slovenskih salonskih mužikov, ki je lik pred začetkom vojne posvetila celo posebno številko Franciji in francoski revolpciji. — Povelja kominterne imajo pač več moči kakor pa ideje »svobodoumne« Francije... ki jo je 4. septembra poslal tajništvu Zveze narodov. Razlogi, na katere se sklicuje Molotov, so: 1. da Sovjetska Rusija prizna samo eno vlado, in to vlado, ki je bila pod imenom »ljudske vlade« imenovana drugi dan po napadu v neki finski vasi, in 2. da je Poljska še vedno zastopana v svetu Zveze narodov. Molotov smatra za izzivanje, da je tajništvo Zveze narodov sploh vzelo v razpravo prošnjo finskega zastopnika dr. Rudolfa Holstija. Ženeva, 13. decembra, m. Na dobro poučenih mestih zatrjujejo, da bo Sovjetska Rusija pretrgala odnošaje z Anglijo in Francijo. Tudi Angli|a se poteguje za Romunijo Bukarešta, 13. decembra, m. Minister za narodno gospodarstvo in guverner romunske Narodne banke Konstantinescu potuje danes v London. Nekateri krogi zatrjujejo, da je njegovo potovanje v London čisto zasebnega značaja. Toda dobro poučeni krogi poudarjajo, da ne izključujejo možnosti, da bi Konstantinescu svoje bivanje v Londonu j»orabil tudi v ta namen, da stopi v stik z angleškimi gospodarskimi in finančnimi strokovnjaki ter se z njimi razgovarjal o kratkoročnih kreditih, ki jih je Anglija lani obljubila Romuniji. Ti krediti bi bili krediti za nakup blaga Pogajanja med Sovjeti In Bolgarijo odložena Sofija, 13. decembra, o. V zunanjem ministrstvu pripravljajo večje diplomatske spremembe. Med drugim bo dosedanji bolgarski poslanik v Moskvi Antonov imenovan za poslanika v Stockholmu. Dosedanji bolgarski poslanik v Ankari, Hristov, pa bo šel v Moskvo. Hristov bo na svoje novo službeno mesto odpotoval čez dva meseca. 6-roča, da so bile angleške čete na zahodnem bojišču napadene po treh nemških oddelkih. Po srditem boju je uspelo angleškim četam z uspehom odbiti nemški napad, v katerem so Nemci izgubili veliko vojakov. Letalsko ministrstvo jx>roča, da so angleška letala v pretekli noči bila na straži pri nemškem otoku Helgoland. Na tem otoku so letalska oj>o-rišča za ladje, ki jx>lagajo mine v angleških vodah. D ase to več ne zgodi, je angleško letalsko ministrstvo odločilo, da bodo angleška letala stal-no nadzirala ta otok. O kakšnem streljanju ali letalski bitki ne poročajo. Francoska vlada uradno zanikava novice o tem. da bi bilo treba v kratkem računati s spremembo vlade. V6e take vesti go popolnoma Neutemeljene Angleško mornariško poveljstvo je izdalo celo vrsto ukrepov za zavarovanje angleških pristanišč pred minami. Teh se bodo odslej branili 6 f>06ebnimi baloni, ki jih bodo razpostavili pred pristanišči. Litvanska vlada je poslala Rusiji, Nemčiji, Ameriki, Švedski, Danski in Norveški vprašanje, koliko poljskih beguncev bi lahko te države prevzele. V Litvi je zdaj 54.000 beguncev, a litvanska vlada nima sredstev za njihovo vzdrževanje. Vse države se teh beguncev branijo. Angleški letalski minister Wood je govoril včeraj v poslanski zbornici o angleškem letalstvu in dejal, da so pomnoženi napadi nemških letal-skih sil p>okazali, kako izborna je angleška obalna obramba in pa angleško lovsko letalstvo. Neka ruska podmornica je včeraj blizu južne finske obale potopila nemški parnik »Bollheim«. Podmornica je oddala na parnik 115 topovskih strelov. Sele pri zadnjih strelih je bil parnik zadet. Kapitan in en mornar sta bila ubita. Parnik je imel 2288 ton. Estonska vlada je morala izdati uradno poročilo, da ni res, da bi bil Stalin zahteval od generala Leidonnerja, naj gre Estonska Rusiji na pomoč v sedanji vojni s Finsko. Pred francoskim vojaškim sodiščem v Parizu so obsodili na smrt nekega nemškega vohuna. Tam se je začela tudi preiskava proti 35 komunističnim poslancem, ki so obtoženi veleizdaje in sodelovanja s sovražnikom Francije ob vojnem času. V Newyorku je umrl nekdaj sloviti filmski igralec Douglas Fairbanks, star 55 let. Moža je uničila pijača. i Spremembo švedske vlade napovedujejo že danes. Nova vlada bo morala ravnati po razpoloženju švedskega ljudstva, ki zahteva takojšnjo pomoč Finski. Finci rajši vsi umro, kakor da bi živeli v boljše-viškem raju. Ce bo rdeča vojska prebila finske obrambne črte, bo milijon ljudi bežalo proti Švedski, naj se zgodi z njimi, kar hoče — pišejo danski listi v poročilih iz Finske. Angleški podkonzul v Helsinkiju Allan je pustil svoje službeno mesto ter prosil finsko vlado, naj mu dovoli ustanoviti tujsko legijo, ki bi se borila v finski vojski. V to legijo bi sprejel prostovoljce iz vsega sveta, ki se vedno bolj ponujajo finski vladi za boj- proti boljševizmu. Vrhovni poveljnik francoske vojske general Game-Iin je poslal poveljniku angleških čet generalu uortu pismo, v katerem najjoveduje bližnjo nemško ofenzivo na zahodu. Ce bi se splošna vojna zaradi Finske razširila tudi na Sovjetsko Rusijo, bi Nemčija skušala zasesti Švedsko in Norveško, s čimer bi bilo konec samostojnosti severnih držav, p.uvijo francoski listi in navajajo v dokaz nemških priprav zbiranje nemških ladij v Hamburgu m Bremenu. Belgijska vlada je s Francijo in »nglijo sklenila več pogodb o izmenjavi raznega trgovskega blaga. Nemško zunanje ministrstvo je izdalo posebno knjigo, obsegajočo 480 strani, o tem, kako je prišlo do sedanje vojne. V knjigi so priobčene razne listine, govori, odlomki pogodb in zgodovina nemških odnošajev e Poljsko. Knjiga ima namen dokazati, da je vojno zakrivila Anglija, ki je nagovorila Poljsko, naj ograža in napade Nemčijo Pregovor je knjigi napisal zunanji minister Ribbentrop. Edino italijanska vlada se zaveda, kakšna nevarnost grozi Evropi od boljševizma, ko bi se končala sedanja vojna, pišejo švicarski listi, ko razpravljajo o stališču Italije v sedanji vojni. Eno letalo ali en oddelek vojakov, ki bi ga Zveza narodov poslala Finski, bi bil več vreden, kakor vse govorjenje in vsa ženevska ustanova — pravijo italijanski listi, ko razpravljajo o sedanjem zasedanju Zveze narodov. Vojni napad je vojni napad v vsakem primeru, naj se skriva pod kakršnokoli pretvezo. Ni ga mednarodnega načela, ki bi moglo napad opra-T-f'1-1 ~ l6 iziavil sovjetski zunanji minister Litvinov 21. septembra 1937 na seji Zveze narodov, ko so govorili 0 Kitajski. Kakor priča boljševiški napad na Finsko, se Sovjeti zvesto drže tega načela ... Sovjetska Rusija je priznala slovaško državo « tem da je sprejela prvega slovaškega poslanika! vredno1”6 Sa da Je /es finski narod za vsiljeno boljševiško vlado in da se proti »osvobo- •Lnlt rTet* VOJS.lfi bori samo nekaj razbojnikov. Taka sodoa prevladuje po franco-sikh poročilih zdaj v Moskvi, k er priznavajo, da se Finci dobro bore in da fe pre- Strašne razmere v rdeči vojski Helsinki, 13. decembra. Nedavno ujeti rusl vojaki pri jezeru Ladoga pripovedujejo, da spren ljajo rdeče cete komisarji, k/ imajo'govore in j navdušujejo za boj. Preskrba ruskih vojakov naravnost strašna, tako da je po izjavah ijetnikc trikrat tol'ko vojakov zmrznjenih, kakor pa jih bilo ujetih. GPU je zelo delavna v ozadju bojišč kjer nadzira prevoz. Včasih izvaja prevoz GP ujetniki so pripadniki raznih narodo od katerih so prišli nekateri iz zelo oddaljeni pokrajin. Večina jih je bilo poklicanih pod zi stavo v začetku septembra. Zopetna uvedba carinarnice v Celju Finančni minister |e zadevni odlok že podpisal Celje, 13. decembra. Medtem ko so nekateri poldnevniki priobčili notice, da bo Celje v kratkem dobilo carinarnico, ki je v Celju obstojala od leta 1922 do meseca oktobra 1027, je finančni minister po intervenciji bivšega podpredsednika narodne skupščine in sedanjega senatorja Alojzija Mihelčiča podpisal odlok, s katerim je Celju vrnjena carinarnica. Posledice ukinitve carinarnice v Celju so bile za vse gospodarske kroge v Celju zelo občutne. Železniške pošiljke so se morale za Celje in okolico ločiti od vlakov v Mariboru ali v Ljubljani. Vagoni so se morali postaviti k carinarnici, tam ocariniti in Selo potem so bile zopet dane na razpolago železnici za prevoz v postaje, medtem ko so poštne pošiljke za Celje in okolico bile od-premljene na poštni urad in bile ocarinjene in z novimi spisi opremljene za nadaljni prevoz. — Često se je dogajalo, da so vagonske pošiljke prišle v roke naslovnikov za več dni pozneje. V Celju in okolici je nad 50 večjih in manjših industrijskih podjetij, od katerih so najvažnejša A. Wesfen s 1000 delavci, Cinkarna d. d. z nad ::00 delavci, Rudnik in železarna Štore z nad 400 delavci, Kemična tovarna z 200 delavci, tri tekstilne tovarne s 000 delavci, tovarna usnja Woschnagg v Šoštanju itd. Poleg tega imamo še več večjih trgovskih podjetij s precej visokim številom delavstva. Po ukinitvi carinarnice v Celju se je večkrat dogajalo, da so prigle razne železniške in tudi poštne pošiljke več dni pozneje, kar se je posebno občutilo, ko je industrija in trgovina v Celju in okoliri naraščala. Ob ukinitvi carinarnice so trgovska in industrijska podjetja v Celju pla- čevala državi ietno 6 milijonov din, medtem ko sedaj že skoraj 28 milijonov din, kar pomeni, da so se industrijski obrati zelo povečali, zaradi česar je razumljivo, da so vsi gospodarski obrati zlasti pa Združenje trgovcev za mesto Celje in okrožja Celje, Gornji grad in Šmarje trudili in stalno prosili oblast, da se v Celju zopet vzpostavi carinarnica. Dohodki - carinarnice so v Celju nekdaj znašali letno 50 milijonov din, izdatki pa približno 300.000 din. Ocarinjenje je bilo tako hitro, da so poštne pošiljke prišle že na dan dohoda v roke naslovniku. Če primerjamo promet; carinarnica je imela v Celju približno 7000 poštnih paketov in okrog 10.000 vagonov uvoza in izvoza letno — s tedanjo in sedanjo naraslo industrijo, lahko računamo, kakšen promet bo imela carinarnica sedaj. Mnoge bo gotovo zanimalo, kje bo carinarnica imela svoje prostore. Celjski gospodarski krogi so postavili na svoje stroške za carinarnico primerno zgradbo, sedanje Javno skladišče, ki ima blizu železniške tire, rampo in prostor za dovoz in odvoz. Bil je celo dogovor, da bi po 25 letih vsa zgradba pripadla državi. Ni izključeno, da bo zaenkrat carinarnica zopet v Javnem skladišču. V tem primeru pa se bodo morale izseliti stranke. Ce ne pride to poslopje vpoštev, bo carinarnica najbrž v bivšem Majdičevem mlinu. Tudi k tem poslopjem vodijo železniški tiri. Še nekaj moramo pripomniti o pomenu carinarnice v Celju. Carinarnica bo donašala oblasti precejšnje dohodke, od katerih pade kaldrmina za gradnjo in tlakovanje ulic. Župani slovenskih mest so se sešli v Celju Ljubljana, 13. decembra. Včeraj so se na povabilo ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča kot predsednika slovenske /veze mest kraljevine Jugoslavije sešli v Celju župani slovenskih avtonomnih mest Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja. Razen ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča, dr. Alojzija Juvana, dr. Alojza Remca in domačega župana dr. Alojza Voršičji so bili navzoči tudi strokovni referenti vseh Štirih mest pod vodstvom direktorjev mestnih uradov Frana Jančigaja iz. Ljubljane, Frana Rodoška iz Maribora, Zavadlala iz Ptuja in Iva Šubica iz Celja. , Ljubljanski župan dr. Adlešič je najprej povedal, čemu so se sešli — da bi se pomenili o nalogah, ki so jih morale mestne občine prevzeti po novih uredbah o zaščiti pred zračnimi napadi, o podporah za družine, katerih Člani so bili poklicani na vojaške vaje, o pobijanju draginje ter brezvestne špekulacije ter o pravilnikih in navodilih, ki so bila za te zadeve izdana. Zupani so po štiriurni debati temeljito obdelali in prerešetali vsa pereča vprašanja, potem ko je komisar Graseli podal izčrpno podrobno poročilo o stvareh, ki se nanašajo na pasivno zaščito, na rezervno prehrano, na podpore itd. Pri tem delu so jim bili v dragoceno pomoč direktorji Jančigaj, Zavadlal ter Šubic ln referent Lekan. Po debati so sklenili posamezne resolucije, nato pa je načelnik ljubljanskega tržno-vete-rinarskega urada insp. Rigler poročal; kako se izvaja uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Iz resolucije, ki je bila v Celju sklenjena, posnemamo: Slovenska avtonomna mesta dobro vedo, kakšne so naloge, ki so jih prevzele v teh časih. Po najboljših močeh skušajo izvesti vse odredbe, kakor jih določata zakonodajalec in osrednja državna uprava. Poskrbljeno je bilo, da mestni uradi opravljajo vso podrobno organizacijsko delo in priprave v smislu uredbe. Potrebno pa je, da zaradi težav, na katere pri izvrševanju dela naletavajo, izidejo čimprej vsi pravilniki, zlasti še pravilnik po členu 20 uredbo o zaščiti pred napadi iz zraka. Dalje je potrebno, da v smislu uredbo poskrbita za izvedbo nalog potrebna sredstva držav in banovina, saj mestne občine z rednimi sredstvi teh nalog nikakor ne bodo mogle zmagati. Pristojnost po uredbi o zaščiti pred napadi iz zraka naj se opredeli: zadevne organizacije in odbori naj bodo le posvetovalni organi ubčeupravnih oblastev. Zaščitni zakonski predpisi naj se dopolnijo s kazenskimi sankcijami ter določili o prisilnih sredstvih. Omogoči naj se pravočasna in cenena nabava plinskih mask ter zaščitnih oblek. Banska uprava naj izda primerna predavanja za poučevanje prebivalstva, za prirejanje tečajev ter daje učno snov za vežbanje moštev. Uvedejo naj se mesečni sestanki med zastopniki mestnih poglavarstev, banovine ter divizijske oblasti. Vojaško oblast je treba zaprositi za ■*rokovne referente ter za vojaško delovno moč. Avtonomnim občinam naj se omogočijo finančna sredstva za nabavo rezervne hrane. Država naj pospeši gradnjo silosov za skladišča. Avtonomne občine naj dobe nazaj izdatke, ki so jih imele v zvezi s podporami za rodbine, katerih člani so bili poklicani k vojaškim vajam. Pristojno ministrstvo naj čimprej izda pravilnik, ki bo uredil pobijanje draginje. Državne oblasti naj popišejo vse zaloge življenjskih potrebščin, kontrola naj bo čim strožja, za razpravljanje in sojenje o prestopkih proti uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije naj se ustanove poaebna sodišča. Prav posebno je treba paziti na ilegalno trgovino in verižništvo. Poostreni ukrepi naj oboje popolnoma zatro. Čestitka županov avtonomnih mest dr. Korošcu Celje, 13. decembra. Včeraj so se zbrali v Celju na konferenci župani avtonomnih mest in poslali narodnemu voditelju in predsedniku senata dr. Antonu Korošcu ob izvolitvi za častnega doktorja ljubljanske univerze, v Belgrad naslednjo brzojavko: »Zupani slovenskih avtonomnih mest, zbrani na konferenci v Celju, pošiljamo častnemu doktorju slovenske univerze iskrene čestitke in vdane pozdrave.« — Dr. Adlešič Jure, dr. Juvan Alojzij, dr. Voršič Alojzij in dr. Remic Alojzij. Razprave pred mariborskim okrožnim sodiščem Maribor, 12. decembra. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča sta bili danes dve razpravi. Pri prvi se je pojavil pred sodniki okorel kurji tat, ki je zaradi podobnih tatvin že neštetokrat sedel na obtožni klopi. Je to Ignac Lubej iz Kovačke vasi pri Slovenski Bistrici. Letošnje poletje se je nahajal na svobodi, pa je postal strah in trepet slovenjebistriških kurnikov. V dveh mesecih je zagrešil nič manj kot 25 vlomov in tatvin. Pri tem je 18-krat vlomil v kurnike ter je odnesel 72 kokoši. Pred sodniki je nastopil z zanimivim zagovorom. Dejal je. da je tako bolehen, da si ne more z delom služiti kruha, pa je prisiljen krasti. Ko pa so mu sodniki dejali, da tega ne verjamejo, ker je videti trden in čvrst možakar, pa je kar naenkrat pokleknil pred nje ter jih s povzdignjenimi rokami prosil za milo kazen. Dejal je, da je pripravljen odsedet; nekaj mesecev, več pa ne, da pa naj ga pred oddajo v zapor še izpustijo za nekaj časa domov, da bo doma obhajal božične praznike. Sodniki pa imajo trdo srce ter niso pokazali nobenega razumevanja za mile prošnje okorelega tatu. Obsodili so ga na 3 leta ro-bije ter 3 let izgube častnih pravic s pristavkom, da mora kazen takoj nastopiti. Prišli so pazniki v dvorano ter f*o obtoženca odvedli v zapore. — Naslednja razprava je bila proti 32 letnemu šoferju Avgustu Pevcu iz Ptuja. Ta je prišel pred sodnike zaradi napravljanja lažnih listin in zaradi prevare. Dne 20. aprila t. 1. se je zglasil v Mariboru v trgovini Franca Negerja z naročilnico tvrdke Franjo Širec iz Ptuja, s katero omenjena tvrdka naroča razni nove sestavne dele za kolesa. Naročilnica je bila opremljena s štampiljko tvrdke Širec, kljub temu pa je Neger sumil, da bi bila prava. Zaradi tega se je naskrivaj tele-fonično informiral v Ptuju pri tvrdki Širec zaradi tega naročila ter je izvedel, da je naročilnica falsificirana. Pevec je bil zaradi tega obsojen na 2 meseca in 15 dni strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za dobo 2 let, pogojno na 2 leti. Maistrovim borcem na znanje Zveza Maistrovih borcev razpošilja te dni vsem onim članom, ki stanujejo izven Maribora in ki so poravnali za tekoče leto vse obveznosti, posebne tiskane obrazce za podelitev sjx>minske kolajne. Vsem onim članom, ki stanujejo v Mariboru ali neposredni okolici (Št. Petru, Košakih, Pobrežju, Studencih, Kamnici, Sp. in Zg. Radvanju, na Teznem) Zveza ne bo poslala tiskanic na dom, temveč se pozivajo, da jih dvignejo v pisarni Zveze. Zaradi kratkega roka za vlaganje za podelitev spominske kolajni se člani pozivajo, da takoj po sprejemu obrazca istega izpolnijo ter ga pošljejo na naslov Zveze. Prošnje se morajo namreč vložiti do konca tega leta. Ljubljana od včeraj do danes Mrzlo je, temperatura se ves čas drži okrog ničle. Včeraj je ves dan neprijetno pihalo, tako da se je človek postajanji« zunaj na ulici hitro naveličal ter se je rajši podvizal, da bi prišel čimprej pod streho, na gorko. Nebo je po tem skromnem snegu, ki smo ga dobili, kljub vetru in mrazu še vedno ostalo sivo, oblaki se nočejo razkropiti. Snega pa danes najbrž kljub temu ne bo, čeprav ga napoveduje zagrebška »vremenska«. Dolga vrsta ponesrečencev V ljubljansko bolnišnico je bilo včeraj pripeljanih izredno veliko število ponesrečencev. Večina med njimi je dobila poškodbe pri padcih. S kolesa je padel Franc Kovič, železničar iz Ljubljane. Potolkel se je po desni roki. Padla je in ei zlomila desno roko Josipina Herhard, žena državnega uradnika iz Ljnbljane. Z motorja je padel in se tako hudo potolkel po glavi, da še vedno leži v nezavesti sin trgovca iz Stepanje vasi Anton Pavovec. Po stopnicah je padla vdova policijskega agenta Marija Česen. Zlomila si je levo roko. Drva je sekal Franc Sitar,_ zidarski pomočnik iz Kamnika, pa mu je ob grči spodrsnila sekira in mu odsekala palec na desni nogi. Hudo ee je potolkel po glavi ključavničarski pomočnik iz Ljubljane, ko se je vračal iz službe. Padel je s kolesa. Padel je in se potolkel po glavi banovinski cestar Jože Špringer iz Kompolja. Hudo je udaril Luka Grmenc svojega znanca Martina Marolta, kolarja iz Ljubnega pri Gornjem gradu. Martin ima zlasti hude poškodbe na glavi in na levem očesu. Z motorja je padel gostilničar iz Lukovice Hinko Govekar. Potolkel se je po glavi. Po patroni je tolkel ein zidarskega mojstra iz Ljubljane Božo Motar. Stvar pa je eksplodirala in Božo je dobil poškodbe. Padla je in se poškodovala na desni nogi žena kočarja iz Goriče vasi pri Ribnici Ana Pogorelec.’ Drevje je podiral posestnik iz Stenske vasi Adolf Novak. Pri tem ga je oplazilo drevo po desni nogi. S stola je padel Ivan Udovč, sin tesarskega pomočnika iz Illebška pri Mokronogu. Potolkel se je po levi roki. Izredno zanimanje za lep film Ze teden dni ima ljubljanski kino »Matica« na sporedu znameniti ameriški film »Juarez«. Ta flin si je do sedaj ogledala že ogromna množica Ljubljančanov in deželanov, kajti glas o njem je segel tudi daleč ven iz mesta. Tisti, ki so to imenitno ameriško filmsko delo že videli, ga ne mo-rejo prevhaliti. Kar naprej so predstave razprodane. Film pa ta veliki obisk v resnici tudi zasluzi; tako imenitnega in lepega dela v Ljubljani že dolgo, dolgo Časa nismo imeli. Pojasnilo Uredništvo »Slovenskega doma« rade volje ustreza prošnji g. prof. N. Kureta in izjavlja, da ni on pisec recenzij o predstavah v ljubljanskem dramskem gledališču. „ Stoletnica Muzejskega društva za Slovenijo Med nastarejša znanstvena društva v Sloveniji, pa tudi v državi, spada Muzejsko društvo za Slovenijo, ki bo proslavilo v soboto, 16. decembra lOOletnico svojega obstoja. Ob teij priliki 6e bo vršil v slavnostni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani v soboto,. 16. decembra t. 1. ob 6 zvečer pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr Marka Natlačana izredni občni zbor. Istočasno se bodo vršila tudi zborovanja sloven-»kih zgodovinarjev in sicer v soboto, 16. t. m ob Krošnjarji - tihotapci Maribor, 12. decembra. Finančni preglednik Jernej Satler v Mariboru Je že dolgo sumil, da trguje dalmatinski krošnjar Stjepan Prlič, ki je doma iz Gorice pri Ljubuškem, s tihotapskim blagom. Ta krošnjar se že dolgo let zadrzuje v Mariboru. Včeraj dopoldne ob 9 je Prliča nenadoma ustavil v Vetrinjski ulici ter ga preiskal. Našel je pri njem večjo količino tako zvane »škije« — tobaka, katerega prodajajo hercegovski domačini tihotapcem, ter vžigalnik. Potem je odvedel Prliča v urad finančne kontrole, kjer so mu natančneje izprašali vest. Prlič je skraja vse tajil, potem pa je začel prihajati z barvo na dan ter je nazadnje priznal, da prodaja razno tihotapsko robo, katero mu dobavlja krošnjar Jožo Dujmovič iz Imotskega. Ta Dujmovič stanuje tudi že več let v Mariboru. Organi finančne kontrole 90 potem začeli Dujmo-viča iskati ter so ga našli v trenutku, ko je odhajal s kolodvorske restavracije. Preiskali so ga ter našli pri njem v aktovki 270 vžigalnikov ter 4693 komadov kamenčkov Prlič je priznal, da mu Dujmovič že več let dobavlja vžigalnike, kamenčke in podobno tihotapsko robo, katero on potem prodaja naprej svojim odjemalcem. Oba tihotapca sta prejela za svoj posel strogo kazen — 24.000 din globe ali vsak po 1 leto dni zapora. Izjavila sta, da bosta raje plačala kazen v obrokih kakor da bi sedela, pa so ju zaradi tega izpustili. Težka nesreča pri razstreljevaniti Kamnik, 12. decembra. V znani tovarni »Kaolinc v Črni (obč. Kamniška Bistrica) se je danes zjutraj pripetila težka nesreča pri razstrelitvi v rovu. Miner tovarne Pustoslemšek in njegov tovariš Spruk sta imela nalogo razstreliti precejšen kompleks zemlje, katero uporablja tovarna za izdelavo kaolina. Naboje sta priredila tako, da bi se morala oba v razdobju 10 minut razpočiti. Čira sta vžigalno vrvico zažgala, sta stekla na varno in čakala na učinek. Prvi naboj je kmalu počil, medtem ko je drugi prekoračil izračunani čas. Domnevala sta, da je bila morda vžigalna vrvica pokvarjena ali pa da sta morda oba naboja hkrati počila. Da se o stvari prepričata, sta šla proti naboju. Pri ogledu položaja je naenkrat nastala silna detonacija in je oba vrglo v stran. Ko so ostali delavci prihiteli na prostor, kjer je bil vdelan drugi naboj, se jim je nudil žalosten prizor. Prvo so dvignili Pustoslemška, ker so videli, da je težje poškodovan. Po obrazu in čez oči je bil težko ranjen, v zapestju pa je imel levo roko vso razmesarjeno, medtem ko je Spruk le laže poškodovan. Težko rajenega Pustoslemška so takoj prepeljali s Kregarjevim avtom v Hubljansko splošno bolnišnico. Šah Izid tekme Centralnega šah. kluba v hitrem šahu Ljubljana, 13. decembra. Snoči je bila redna mesečna tekma Centralnega šah. kluba v hitrem šahu. Izid tega tekmovanja je naslednji: Prvo mesto si je osvojil Šorli z 9 točkami (11 dosegljivih), drugo in tretje mesto si delita šiška Jože in Puc Stojan, vsak po 8 točk, četrto in neto mesto sta zavzela Hren Lado in Furlani 7.5. Slede: Požar 5.5, Oermek 5, Kovačič in Pintarič po 4.5 itd. Prvih šest igralcev bo Centralni šahovski klub zastopalo na petkovem tekmovanju v hitrem šahu za prvenstvo Ljubljane. Dogovor za dvoboj med dr. Euwe[em tn Ketesem Dosežen je zdaj sporazum, kdaj bosta začela bivši svetovni prvak prof. dr. Euwe in mladi Estonec Keres s svojim dvobojem, ki naj odloči, kdo od njiju se ima prej pravico boriti z Aljehinom za svetovno prvenstvo v šahu. Razen tega je padla tudi končna odločitev o tem, koliko partij bosta omenjena svetovna mojstra igrala. Pred kratkim so nekateri časopisi poročali, da bosta dr. Euwe in Keres igrala dvajset partij, te vesti pa so se zdaj izkazale za netočne. Igrala jih bosta le 14, in sicer po raznih holandskih mestih. Prvih pet bo v Amsterdamu, in sicer v času od 24. do 30. decembra. Nadaljnje tri partije bosta odigrala od 1. do 3. januarja v Grafenliagu. Od tod se bosta mojstra podala v Rotterdam, kjer se bosta spet trikrat spoprijela. S tem bi bilo enajst partij že pri kraju. Dvanajsto bodo imeli priliko spet gledati Amsterdamci, trinajsto v Hilversumu, zadnjo pa spet v Amsterdamu, kjer bodo ob koncu dvoboja prirejene večje svečanosti na čast obema gostoma. Posebni odbor vodi vsa pripravljalna dela. 9 dopoldne in ob 3 popoldne v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani. Na zborovanju bodo predavali naši najvidnejši znanstveniki o aktualnih problemih slovenskega zgodovinarstva. »Dobro! Sprejmeva!« Frarier je pristavil: »Od zdaj si torej najin tovariš ...« »Upam, da bom tudi ostaJ... vsaj tako dolgo, dokler bom imel ona j>otrdila in tia«love in sezname na varnem .. .< Pogledal je kompanjona, potem je pristavil še: »N« trudita se, da bi jih našla. So na varnem kraju.« Pogovora }e bilo zdaj konec. Ona dva nista mogla nič, marveč sta se morala sprijazniti z mislijo, da sta potegnila kratko in da ju ima Rocky v pasti. Rocsky je pustil Keeferja iti Frazierja ter •• vrnil v igralnico. Tam sta «e z Laurv veselila naprej. Plesala »ta pozno v noč sredi elegantnih zločincev, sumljivih žensk, oblečenih v svilo in zlato, sredi žvenketanja kozarcev in denarja ter 6e nista brigala za nič na svebu. Samo zase, za svojo srečo .. . Odšla sta proti domu. Ko sta prišla do hiše, sta se še nekaj ča6a pogovarala. Potem pa se jima ie zazdelo, da bi bilo prav, če bi odšla spat. Stopila sta skozi hišna vrata, pa sta e pet obstala pred stopnicami. Luč na hodniku je slabo brlela. Spogledala sta »e in «e nenadno zasmejala drug drugemu iz vsega srca. Rocky je pa spregovoril: »Zdi se mi, da sva pozabila, kje kateri stanuje.« Spet sta se smejala, j»otem je Rocky dejal« & 'tfBJ Angeli gar|e Roman s slikami levih »Zdi se mi, da gospa stanuje v tretjem nadstropju.« Laury ga je pogledala svetlo, potem pa je tiho vprašala: »Gospa? Čigava gospa?« »Moja,« je dejal Rocky, jo prijel čez pas in odšla sta vsa srečna proti tretjemu nadstropju Škripanje starih stopnic in deske na hodniku je čez nekaj trenutkov naznanilo, da sta se poslovila in da gresta vsak v svoje zavetišče, vesela, zadovoljna in polna upanja, da se je začelo novo življenje. Zunaj se je prebujal že dan s počasnimi, zaspanimi glasovi. Nad mestom je proti vzhodu že žarel prvi soj jutranje zarje. Rocky je kmalu vstal, čeprav je šele pozno legel. Čakalo ga je veliko važnega dela. Ko se je napravil, je najprej nekaj ča6a premišljal, da bi uredil svoje poti tako, kakor mu je najbolje kazalo. Po premišljanju je sklenil, da pojde naprej k prijatelju Jerryu. Da se ne bi mudil, je vzel avtomobil, ki ga je naglo potegnil do duhovnikovega stanovanja Ko je planil v sobo, je Jerry že sedel pri delu. Bil je vajen takih zgodnjih obiskov, zato se niti ozrl ni. Sele ko ga je Roc'ky pozdravil, se je naglo okrenil, vstal iziza mize ter šel prijatelju naproti. Videl je, da ni Rocky prišel po prazni poti, zato ga je vprašal: »No, kaj te je prineslo k meni? Po navadi si take ča6e še v postelji, ne?« »Prav za prav sem prišel zaradi čudnega posla. Skoraj mi ne boš verjel, da je re6 . ..« Duhovnik ga je potegnil do naslanjača in ga posadil vanj. Potem je dejal: »Kar govori, mene ne boš 6pravil v začudenje. Po navadi spovedujem velike grešnike ..« Rocky je zamahnil z roko: »Ne gre za spovedovanje. Preveč denarja imam, to je vse.« Duhovnik ga je mirno gledal in dejal samo: »No?« Rocky se je presedel in nadaljeval: »Ne vem, kako bi dejal. Ne smeš nič misliti zaradi denanja, pošteno i?a zaslužim ...« Jerry mu je presekal besedo: »Pošteno ...« To besedo je izgovoril tako, da Rocky ni vedel, ali ga sprašuje, ali pa se norčuje iz njega. Zato mu ie sklenil pripovedovati dalje. Dejal je: »Nič se ne čudil Postal sem solastnik velikega podjetja, ki mi že nese. No, pa 6em mislil . « Spet je duhovnik posegel v besedo: »Si mislil na me?« »Da,« je odgovoril Rocky. »Rad bi« da bi ti kako pomagal pri delu za tvoje potepine, dal bi ti nekaj denarja za fan^ tovsko zavetišče « Pričakoval je, da bo Jerry njegovo ponudbo sprejel z obema rokama. 6aj je vedel, da je v 6ti6ki za denar. Toda na njegovo veliko, začudenje se duhovnik ni nič zganil. Rocky je malo počakal, potem pa ga je vprašal: »No, kaj praviš na to?« Duhovnik je mirno odgovoril: »Nič. . samo to, da s tem dokazuješ, kako krasno lahko U6peJ s samokresom po potih, katera si ubral ti.« Rocky ni vedel, kaj bi dejal na to. Jerry je zdaj nenadno V6tal, naglo stopil f>o sobi potem se obrnil k prijatelju, in začel 6 tresočim se glasom govoriti: »Ni mi do tvojega denarja, z njim mi ne bo nič pomagano; jaz sem si to delo zamislil drugače, toda ne gre. Vi vladate nad vsem življenjem v mestu, vi 6te gospodarji pokvarjenih politikov in podkupljene policije. Pohujšana mladina vas občuduje kakor junake. Zanjo ste maliki, ni ga človeka, ki bi vas presegal po slovesu ...« Jerry se je prijel za glavo in nadalje-val: »Strašno je to! Mislil sem, da mi bo boj proti vam uspel. Začel sem ga pri tistih, iz katerih rastejo razbojniki. Zamislil sem si že ves načrt, .toda spodletelo mi ie. . .« Prenehal je, kazalo je, da ga bo prevzela žalost nad nemočjo, katero je čutil spričo te stvari Nenadno pa se ]e obrnil, stresel glavo in udaril s pestjo po mizi: »Toda ne vdam 6e! Boril se bom naprej, če se mi ni obneslo po eni poti, bom pač moral začeti drugače!« Rocky je Ml potrt, ko je videl prijateljevo žalost in ga je samo poslušal. Jerry je stopil zdaj do njega, se sklonil in mu pogledal naravnost v oči, stisnil mu je pest pred zobe in govoril; »Toda ne boj sc! Jaz va6 bom vse ugnali Porabil bom tvoj primer, da bom razkrinkal vso vašo tolpo in vašo oblast!« Rocky «e mu je zdaj zasmejal: »Ti? S čim neki? Samo 6 kolarjem?« Od to in tam Ukinitev klirinškega načina plačevanja v naši trgovini z Romunijo pomeni za našo državo veliko olajšanje. Doslej je morala naša država kupovati petrolej zgolj v Romuniji, in sicer po cenah, ki jih je petrolejska industrija narekovala. Sedaj bomo petrolej kupovali svobodno tam, kjer bodo cene najbolj ugodne. V trgovinski izmenjavi bo odslej veljalo pravilo, da sme naša država izvoziti v Romunijo najmanj toliko, kolikor je tam za devize drugega blaga kupila. Pač pa je svobodno trgovanje z devizami povzročilo v Romuniji nagel skok vseh cen, kajti na svobodnem tržišču se prodajajo tuje valute po 60 do 70% dražje, kakor pa so prej veljali uradni tečaji romunske narodne banke. Pogajanja za novo ureditev trgovinske izmenjave med našo državo in Madžarsko so bila odložena na prihodnje leto. Obenem se bo po diplomatski poti uredilo vprašanje za podaljšanje veljavnosti dosedanje pogodbe za tri mesece. Da ni prišlo do novih pogajanj, je krivo podaljšanje pogajanj s Francijo. Ta pogajanja še vedno teko in bodo končana mnogo kasneje kakor pa so sprva računali. Zadružno tovarno za modro galico hočejo zgraditi vojvodinski vinogradniki. O tem predlogu in načrtu se je ugodno izrazil tudi minister za kmetijstvo dr. čubrilovič, ki je izjavil, da bo to zamisel fiodprl. Takoj so se seveda oglasile tovarne modre galice in začele pobijati vse razloge, ki so jih v korist ustanovitve zadružne tovarne navajale razne vinogradniške organizacije. Pristaši zadružne tovarne pravijo, da so vse tovarne modre galice v devetih letin zaslužile okrog sto milijonov dinarjev čistega dobička, ker so svoj izdelek prodajale ponavadi s 120% dobičkom. Le tako je mogoče razumeti visoko ceno galice, katero pa so jugoslovanske tovarne mnogo ceneje prodajale v Bolgariji. Vojvodinski zadružniki pravijo, da bodo kmalu zbrali med seboj potreben denar za zgraditev nove tovarne na zadružni podlagi. Mednarodno tihotapsko- družbo z opijem je odkrila belgrajska policija. Po svojih zaupnikih je bila izvedela, da tihotapijo uslužbenci mednarodne železniške družbe Wagon-Lits opij iz Carigrada v Pariz. Policija je naredila preiskavo v stanovanju železniškega mizarja Branka Dejanov-čana in odkrila pri njem v zalogi 40 zavojčkov po pol kilograma opija. Dejanovčan je potem pripovedoval o organizaciji družbe in o vseh soudeležencih. Voditelja tihotapstva sta bila grški trgovec Konstantinides in zagrebški trgovec Valentin Hrastnik. V njune mreže se je zapletel že pred več leti vodja oddelka Wagon-Lits v Belgradu Petar Brkan, ki je pridobil Dejanovčana, da je na skrivaj vdelal v nekatere mednarodne vagone posebne predale, v katere so opij skrili. Tako so ti možje v nekaj letih pretihotapili za dobra dva milijona dinarjev opija skozi našo državo v Pariz. Tam so ga oddajali zaupnikom. Začetek vojne jim je kupčijo v precejšni meri zavrl, ker so odjemalci odšli večinoma na bojišče. Belgrajska policija je prijela vse soudeležence, nazadnje pa tudi Konstan-tinidesa, ko je potoval iz Grčije v našo državo. Drugi del posla bodo opravile še policije v drugih državah, ker je bila ta tihotapska mreža razpredena povsod — od Grčije do Francije. Devet trgovin je pogorelo v Pirotu. Sredi noči je .neki orožnik zapazil ogenj v hiši zraven občinske hiše. Alarmiral je orožniško šolo in vojake, da so prišli hitro gasit. Ogenj se je izredno naglo širil, ker so bile hiše napol lesene. Vojakom in orožnikom se je sicer posrečilo ogenj omejiti, pač pa je zgorelo devet trgovin, delno pa tudi lokal domačega gasilskega društva, zlasti pa njihove uniforme. Zanimivo je, da gasilcev ni bilo na po-gorišču. Če bi nanje čakali, bi prišlo do prave katastrofe, ker se je v neposredni soseščini ognja nahajala trgovina, kjer je bilo na zalogi tudi precej orožja in smodnika. V Gornjem Mihaljevcu blizu slovensko-hrva-ške meje je bil te dni sestanek krajevne organizacije HSS. Na 6estanek so po pisanju zagrebškega časopisja prišli tudi Hrvatje iz vasi, ki so pod okriljem dravske banovine. Ti Hrvatje so spraševali govornike, Maj bo Strigova pripojena banovini Hrvatski. Govorniki so dejali, da bo to vprašanje zadovoljivo rešeno takrat, ko bo urejena tudi slovenska banovina ter bodo določene nove meije med slovensko in hrvaško banovino. Pri tei priliki so Hrvatje iz Štrigove dejali, da bodo prodali svoja posestva in 6e preselili na Hrvaško, če Štrigova ne bi bila priključena banovini Hrvatski. Tako piše namreč »Jutarnji list«. Zaradi pomanjkanja bencina so pri nas »krčili tudi letalski potniški promet, zlasti na mednarodnih progah, ker je bilo ponavadi tudi premalo potnikov in poštnih pošiljk. Program poletov je do skrajnosti skrčen. Pač pa 6e Turčija zelo zanima za 6vojo letalsko zvezo z Nemčijo, ker je to edina hitra zveza Turčije z Evropo. Turčija namreč celo namerava urediti vozni načrt svojih jetalskih zvez proti Vzhodu in Afriki tako, da bi imele priključek na njene letalske zveze z Evropo- .... Svojemu sinu fe iz mržnje zažgal hiio 70 letni tuja Lukič iz Bačke Palanke. Starec je hotel stresti 6voi gnev na svojega sina, s katerim sta se sprla glede preužitka, toda spravil je v nesrečo poleg sina tudi se tri druge posestnike. Iz sinove hiše se je namreč ogenj razširil na tri eosednja poslopja, ki so vsa zgorela do tal. Starec je bil obsojen na leto dni strogega zapora. Tifus se je začel nevarno Siriti v Osijeku in okolici. Do sedaj je obolelo okrog 100 oseb. Komisija zdravnikov je ugotovila, da je obolenju kriva slaba voda, zlasti pa pomanjkljiva kanalizacija. Zato je občina sklenila najeti posojilo 20 milij. din pri OIJZI). Prav tako bodo zgradili y Osijeku poseben desinfekcijski zavod. Zastrupljeno jabolko je dala dekletu, ki se ni hotelo poročiti z vsiljenim ji fantom, neka ženijna mešetarica v Tekiju pri Paračinu. Najlepše vaško dekle Radmila Ilič je bila na svatbi pri svojem svaku. Sredi gostije pa jo je neka ženska povabila na svoj dom, češ da ji bo povedala posebne novice. Dekle ji je sledilo m ženska je takoj začela ponujati nekega fanta in jo zgovorno pregovarjala, naj ga vzame. Dekle pa ni hotelo o ponudbe nič slišati. Zenska ji je nato začela ponujati črno kavo. Toda tudi to sredstvo ni nič pomagalo. Tedaj se je izza omare pokazal fant, za katerega je ženska govorila. Pa tudi ta ni spel. Tedaj je vmes spet posegla ženska in rekla dekletu, naj odide domov in o tem premisli, obenem pa ji je dala jabolko. Dekle je jabolko res povžilo, toda čim je prišlo domov, je čutilo silne bolečine y glavi in želodcu. Stanje se ji je poslabševalo ter je od časa do časa padla v nezavest. Sosedje so takoj uganili, da ji je ženska dala zastrupljeno jabolko, ki naj bi dekle »omehčalo«, da bi privolila v poroko s ponujanim fantom. Več načrt pa bo padel v vodo, ker bo Radmila zastrupljenju po vsej verjetnosti podlegla. Kako je s pobijanjem draginje in brezvestne špekulacije Ljubljana, 13. dec. Na anketi je inšpektor Riegler podal v glavnih obrisih te-le ugotovitve: Ob času, ko je bila uveljavljena uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, to je dne 26. septembra t. 1., so bile razmere na ljubljanskem trgu kljub temu, da je že skoraj mesec dni vihrala vojna vihra, Je vedno normalne. Cene so z malimi izjemajni ostale neizpremenjene, blaga je bilo na trgu dovolj, bodisi domačega, bodisi uvoženega. V smislu čl. 16. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije je bil sestavljen odbor za pobijanje draginje. V tem odboru so zastopani potrošniki, nabav, zadruge, trgovci, obrtniki, kakor tudi stanovanjski najemniki. Mestno poglavarstvo ima svojega predstavnika v osebi načelnica tržno-ve > — X »S X C C •O w 3J~ p Veter tuner. j akont. Pada- vine • ,® = % K > **-'e? C c * C £ "s 03 09 fc Ljubljana 7&51 2-4 0-7 85 10 WNW, , Mariboi 766*3 0-7 •l‘G 70 10 NW| —- Zagreb 765-t 30 1-0 70 10 N, — Belgrad 755*2 1-0 •3-0 90 10 NNE, — Sarajevo 763-7 2-0 -5-0 91 u v — Vis 756-/ 50 1-0 90 10 NE, 7-0 dež SpJii 756 1 9-0 5-0 70 10 NE, 6-0 dež Kumboi 756 0 12-0 9 0 8. 10 NE, u-c dež Rab 759 2 6-0 3-0 50 10 ESE, —- Juanovim 755-2 li-0 81 eo 10 SEs 30 dež Vremenska napoved; Večinoma oblačno, zmerno hladno vreme. Prva Številka nove revije »Obisk« bo izšla za božič. List bo na 40 straneh prinašal veliko zanimivega, raznovrstnega berila, preglede, poročila, modo itd. itd. Razen tega pa še osem strani prelepih slik v bakrotisku, Navzlic razkošni zunanjščini in bogati vsebini bo »Obisk«, edini slovenski ilustrirani list v bakrotisku veljal letno samo 72 din, polletno 38 din, četrtletno 20 din in bo tako najzanimivejši, pa najcenejši slovenski mesečnik. Naročite list tnkoj v upravi (Ljubljana, Trgovina Ničmnn, Kopitarjeva ulica) Opozarjamo na prospekt, ki je priložen današnji številki »Slovenskega doma«. Koledar Danes, sreda 13. decembra: Lucija, Četrtek, 14. decembra: Konrad, Spiridion. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je društvo lepe in velike tradicije, in spada med najagilnejša naša društva. Veliko let ga ie vodil blagopokojni skladatelj Zorko Prelovec, njegov naslednik je Dore Matul, ki je že nekaj koncertov »Ljubljanskega Zvona« vodil z velikim uspehom in pravim umetniškim razumevanjem. Zbor 6am ima lepe, zdrave, dobro šolane glasove in »Zvonov« koncertni nastop je važen v zgodovini našega pevskega življenja, važen prav tako po izvedbi kakor po skrbno sestavljenih koncertnih sporedih. Prihodnji »Zvonov »koncert, ki bo v petek, dne 15. t. m., nam prinaša izključno le Prelovčeve skladbe in je posvečen Prelovčevemu spominu. Zato opozarjamo vse številne prijatelje pokojnega Prclovca na ta koncert, ki bo ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. Primorske rojake in njihove prijatelje opozarjamo na koncert pevskega društva »Tabor«, ki bo v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 20 v Mali filharmonični dvorani. Vstopnice za ta večer so na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice. Cene od 25 din navzdol. Igralska drnžina Stolne prosvete uprizori na splošno željo v nedeljo 17. decembra tretjič z velikim odobravanjem sprejeto slovensko narodno igro »Miklovo Zalo« na odri} frančiškanske dvo rane ob 5 popoldne. Cene znižane: 8, 6 in 4 din. Vstopnice se dobe v trafiki Soukal, eno uro pred predstavo pa pri blagajni. Ker je čisti dobiček predstave določen za Baragovo semenišče, je upati, da bo tudi to f>ot vse razprodano. Trgovski ples. Na številna vprašanja naznanja Klub absolventov Trgovske akademije, da je tudi v letošnjem predpustu nameraval prirediti »Trgovski ples«, kakor ga je z velikim uspehom priredil že v poslednjih dveh letih. Z ozirom na splošni položaj pa je klub to namero opustil, radi če6ar »Trgovskega plesa« letos, odnosno v letošnier-predpustnem času ne bo. Uubljansko gledališče Drama — Zafetek ob 20: 13. decembra, sreda: Kozarec vode. Red B. Opera — Zadetek ob 20: 13. decembra, sreda: Sabska kraljica. Red Src’ Gostuje Josip Gostič. Mariborsko gledališče Sreda, 13. decembra: zaprto. (Gostovanje v Cehu Certek, 14. decembra, ob 20: »Lepa Vida«. Red B obtoženec prvič ni imel namena si denarja prilastiti v svojo lastno korist. Denar je držal doma zaradi svojega pravnega naziranja glede odobritev predsednika in šolskega upravitelja. Sam denarja ni porabil. Ima pač plačati stroške kazenskega postopanja zaradi svojega trmastega nastopa. Ko mu je predsednik pojasnil, da ima v prvi vrsti p ačati stroške pričam, je vprašal, koliko da znašajo ti. Predsednik: »Vsega 82 din1« Kmet kratko: »Takoj plačam!« — »Ali je bilo treba hoditi v Ljubljano?« je senatni predsednik končal ta proces. Vsi trije, obtoženec, upravitelj in predsednik pa so veselo in prijateljsko zapustili dvorano. Kuusinen - predsednik komunistične finske vlade Dvajset let ga je Stalin zafrkaval, zdaj pa ga je postavil za ministrskega predsednika na Finskem V trenutku, ko so se začele med Finsko in Sovjetijo sedanje sovražnosti, so Finci smatrali za potrebno namesto prejšnje vlade postaviti drugo, takšno, ki bi bile v njej zastopane vse finske stranke — vlado narodne sloge. To je prava finska vlada, ki jo je zahtevala nujna potreba, kajti treba je bilo končati tudi najmanjše notranje spore, ker so se rdeče ruske čete že zbirale na meji, da l>ograbijo svoj novi plen. Toda s seboj niso Sovjeti pripeljali samo svoje vojske, pač pa že kar tudi novo finsko vlado, ki so jo proglasili za pravo »narodno in demokratično« vlado. Z njo so brž sklenili pogodbo, s katero je ta nova bolj-ševiška »finska narodna vlada« odstopila Sovje-tiji najvažnejše finske pokrajine in obalo za del siromašnega in pustega sveta ob Kareliji, s katerim se Finska pač ne bi mogla dosti okoristiti. Seveda je bil to sporazum in pogodba le med Sovjeti in tisto vlado, ki 90 jo sami pripeljali s seboj na Finsko in ki ima sedež v Teriokiju. Prava finska vlada pa je bila vsekakor drugačnega mnenja o tem barantanju za njeno zemljo in je prijela za orožje. Zdaj Sovjeti nesramno trdijo, ila se 8 Finsko sploh ne vojskujejo (čeprav v svojih uradnih poročilih z bojišča pišejo, da sovjetske čete hitro napredujejo), češ da to ni niti potrebno, ker je bil vendar že sklenjen sporazum med njimi in finsko »narodno« vlado. Zanimivo je vedeti, kdo je tisti mož, ki so ga Sovjeti postavili na čelo novi finski »narodni« vladi v Teriokiju, kdo je ta sloviti Kuusinen, ki ie tako hitro »dosegel sporazum« in odstopil (se. veda za zdaj še samo na papirju) najboljši kos tinske zemlje moskovskim trinogom. 20 let se je prizadeval za Stalinovo naklonjenost Kuusinen je človek, ki že 20 let obožuje rdeči Kremelj in se prav toliko časa že na vse načine prizadeva, kako bi pri Stalinu pridobil čim večje zaupanje in seveda tudi čem višje mesto, brez ozira na to, ali ga ljudstvo kaj pozna, kaj mara ali pa meče kamenje nanj. No, res je morda edino to, da ga pozna od slabe strani, večina pa sploh ne ve, kdo je ta politični Junak, ki je tako na lepem postal »njihov« ministrski predsednik. Nekoč je bil finski socialdemokrat. Leta 1918, t. j. leto pozneje, ko so Finci proglasili svojo neodvisnost, se je pridružil finski komunistični stranki. Toda njej na Finskem ni bilo usojeno živeti. 2e naslednje leto je izgubila tla pod seboj in to po zaslugi ostalih finskih strank, poleg tega pa tudi vsaj delno po zaslugi Nemcev. Ko je Kuusinen spoznal, da njegov rdeči evangelij ne bo pridobil na Finskem dosti pristašev, se je zaradi vročih tal (bil je vedno zelo strahopeten človek) s svojim komunističnim osrednjim odborom preselil v Leningrad. V tedanjih časih je bilo zelo lahko priti čez mejo, prav čez tisto mejo, čez katero sta brez težav prišla jeseni 1917 Lenin in Zinovjev na Finsko, kjer sta bila varna. Tudi ta dva sta šla skozi Terioki... »Vodka« ga je rešila, da ga razjarjeni finski komunisti niso vrgli v vodo Finski komunistični delavci, kolikor jih je bil-o, niso preveč radi videli svojega »osrednjega odbora«. To so lepega dne tudi dokazali. Bilo je v marcu 1919. Vse člane »osrednjega odbora« so tinski komunistični delavci pometali v .prekop Moika. Prej sp jim prerezali vratove z noži, kakršnega vsak Finec nosi s seboj. Finski komunistični delavci niso imeli prav nič namena, da bi ravno Kuusinenu prizanesli s to, ne preveč zaželjeno usodo. Toda, na jutranjo sejo, na katero so prišli Kuusinenovi tovariši, njega samega ni bilo in se mora prav gotovo samo temu naključju zahvaliti, da je še danes pri življenju. Prišel je prejšnji večer precej pozno domov, dobro »nakajen« in se zato zjutraj, ko je bilo treba na sejo, ni zbudil, ali pa je bil preveč »zdelan«, da bi si je udeležil. O njem pravijo, da je imel od sile rad alkoholne pijače in med njimi najrajši rusko »vodko«. Tej svoji ljubezni do pijače in do ponočevanja je torej Kuusinen dolžan zahvale, da ga niso tisto jutro z drugimi njegovimi tovariši vrgli finski »somišljeniki« v vodo. L-ua 1920 je Kuusineu prišel v izvršni odbor Kominterne in celo v predsedstvo tega odbora. S Kuusinenom ni nobenih težav — je dejal nekoč Dimitrov: če mu kdo kaj predlaga, je on takoj za ta predlog in ga tudi hitro uresniči. Ni pri tem važno, kdo mu kaj predlaga, samo da je to Človek, ki v tem trenutku uživa vpliv. Pa tudi Kuusinen sam je bil dobra »tovarna«, iz katere so prihajali raznovrstni predlogi In pobude in ki naj bi st jih oprijeli njegovi »zaščitniki« Zinovjev, Buharm in tudi Moltov (slednji je bil šef Kominterne, da ne pozabimo). Kako je Stalin zbadal svoje hlapce Stalin je svoje pokorne hlapce kaj rad zasmehoval in jim dajal ne ravno preveč prijazne priimke. Aloiotovu samemu je imel navado reči »svinčena zadnjica« (seveda ne tako obzirno kot smo to mi napisali). Stalin je bil navadno zelo krepek v izrazih. Kuusinena pa je porogljivo imenoval »pogumnega Finca«. Ob priliki nekega glasovanja je stopil k njemu, ko je videl, da ne namerava glasovali tako, kakor se Stalinu dopade, in mu dejai: »He, slišiš Kuusinen, ti korajžni Finec, ali ne veš, kako je treba glasovati?« in Kuusinen se je takoj premislil in glasoval po Stalinovi volji. Vselej je naredil tako, kakor so mu ukazali. Samostojnosti ni imel nobene, ali pa si je zaradi svoje boječnosti ni upal imeti. »Predno bo Kuusinen kaj zjecljal, bo na Finskem izbruhnila komunistična revolucija...« Kuusinen je tudi znan po svojem jecljanju. Nekoč je imel na nekem zborovanju govor. Na zborovanje je prišel celo Stalin sam. Cim pa je Kuusinen spregovoril, je Stalin vstal in odšel. Pred vrati je še zaklical jecljajočemu govorniku in zborovalcem: Preden bo na« »pogumni Finec« končal svoj govor, bo na Finskem gotovo že izbruhnila boljsevižka revolucija. Izbruhnila pa bo —„ V-«-.. . Tip angleške podmornice. samo zaradi dejstva, da na Finskem ni več takšni kot je Kuusinen ... Tako 0e nekoč »spoštoval« Stalin Kuusinena, te dni pa ga je postavil za predsednika finske komunistične vlade v Teriokiju, po Stalinovih besedah za predsednika »narodne finske vlade«. Morda se je v 20 letih že toliko poboljšal, da mu je že lahko zaupal tako »važno« mesto. Morda pa je Stalin mislil postaviti predvsem takšnega človeka za to mesto, ki bo na zunaj bolj »vlekel«. Zato je moral poiskati vsaj moža, ki ima finsko ime, da bi nazadnje še res kdo mislil, kako pri srcu so mu želje poltenega finskega ljudstva. Nezavidljiv položaj sovjetskih vojakov V snegu prenočujejo ob ognju, da ne zmrznejo — Mesec dni stare časopise berejo zaradi slabih prometnih zvez Poročila o sedanjih bojih na Finskem, čeprav prihajajo z dokaj različnih strani, se čudovito ujemajo v nečem, namreč o tem, da je položaj sovjetskega vojaka, ki se mora proti svoji volji boriti s Finci, vse prej kot zavidanja vreden. Takšna poročila gotovo niso kar tako izmišljena, saj jih pošiljajo večjim evropskim časopisom njihovi posebni poročevalci, ki se o vsem sami lahko prepričajo na lastne oči. Med drugim je te dni posebni Reuterjev dopisnik poročal naslednje: Mudil sem se v družbi finskih vojakov na karelijskem bojišču, kjer se zdaj mude prvi sovjetski oddelki pred Mannerheimovimi utrdbami. Tukajšnje vremenske razmere so zelo neugodne. Medtem ko so sovjetske topovske granate žvižgale nad našimi glavami, smo se počasi bližali prvi finski bojni črti. Tu se razprostirajo pokrajine, vse zalite s snegom in posejane z minami. Skozi drevje, ki mu je težak sneg skrivil veje skoraj do tal, sem opazoval finske vojake, ki so čepeli za skrbno prikritimi strojnicami in topovi, dočim so opazovalci skrbno zasledovali vsako premikanje sovjetske vojske. Fincem pomaga tudi narava sama. Vsak finski vojak voljno in vestno opravlja svojo vojaško službo in je v tem oziru vreden vsega občudovanja. Avtomobili, s katerimi so ae vozili časnikarji, so bili tudi skrbno zakriti, tako da jih fo- vražna letala ne bi mogla opaziti. V hipu smo za- slišali nad seboj brnenje letal. Brž smo poskakali v sneg. Pozneje smo ugotovili, da so bila to finska letala, ki 80 imela spodaj pritrjene namesto koles posebne vrste smuči zaradi lažjega pristajanja na zmrznjenem svetu. Prvi učinek sovjetskega udejstvovanja smo opazili, ko smo prišli v neko bližnjo vas, ki so jo ruske bombe z letal popolnoma porušile. Tu nas je sprejel neki finski polkovnik. Opozoril nas je, da smo samo še kakšne pol milje proč od sovjetskih prvih oddelkov, ki so ta dan še prav posebno neizprosno sipali ogenj na na- sprotno stran. Ruski topovi so dobesedno zasuli to vas z bombami in granatami. Razrušili so tudi cerkev. Polkovnik nam je dejal, da zadnja dva dneva sovjetska vojska nekako počiva in da ni izvedla nobenega večjega napada na finske postojanke, da pa je zato treba pričakovati v najkrajšem času večjo ofenzivo. Finske izgube so po izjavi tega polkovnika zelo malenkostne, dočim so Finci zajeli te dni spet več topov in je v njihove roke padlo tudi precejšnje število sovjetskih vojakov. Ko so preiskovali sovjetske ujetnike, so razen drugega pri njih našli tudi časopise, ki so bili stari več kot en mesec. Iz tega dejstva sklepajo, da mora biti zveza med sovjetskimi četami in zaledjem izredno slaba, kar ob takšnih vremenskih razmerah tudi ni nič čudnega. Sovjetski vojaki v teh krajih tudi nimajo šotorov, pač pa morajo prenočevati kar na prostem, v snegu, kjer si morajo zaradi hudegn mraza zakuriti. Ti »kresovi* v snegu pa so za- lahko spet usodni Program Radio Ljubljana Sreda, 1). dec.: 7 Jutranji pozdr v — 7.0& Naiiu vodi, porofciia — 7.15 Pisarn venček veselih zvokov (ploščo) — 12 Veseli čefiki godci in pevoi (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 18 Napovedi — 13.02 Klavir, koncert (Silva Hrašovec) — 14 Poročila — 18 Mladin. ura: a) Slovenski literarni zemljevid (prof. Kr. Vodnik) - b) Kaj pravit* znriiost tu tehnika (prof. M. Adlešič) — 18.40 O Štajerskih gradovih (Loo Pcttaner) — 13 Napovedi, poročila — 19 20 Nao. ura: Organizii-clja nažefta narod, gospodarstva in soc organizacij (K. GaLijan, Žgb) — 19.40 Objave — 19.50 Fotografiranje v naravnih barvah (prof Fr. Bajd) — 20 Koncert zbora Glasbene Matice — 20.45 Operni odlomki (plošče) — 21.15 Cimermanov kvartet — 22 Napo"edi, poročila — 22.15 Pesmi in naiievi iz zvoč. film-v (plošče). Četrtek, 11. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček vesohh zvokov (plošče) — 12 Pisan orkestralni koncert (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 18 Napovedi — 13.1*2 Radijski Šramel — 14 Poročila — 18 Pester spored Radijskega orkestra — 18.40 Ob 100 letnici Muzejskega druStva v Ljubljani (dr. R. T/oiar) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Ministrstvo za ljudsko telesno vzgojo — 19.40 Objave — 19.50 Desert minut zabave — 20 R' produciran koncert simf. glasbe — 21.15 Rn«ki Kekstet — 22 Napovedi, poročila — ‘22.15 Voselii zvoki (Hri■ 1 ii skl orkester). Drugi programi Finci tako kaj lahko dobe Sovjete na muho. Sreda, 1». decembra: Belgrad: 20 Opera — Z« areb: 20 Ljubljana — Bratislava: 19.40 Zab. konc. — Sofija: 21) Vok. in instr. konc. — Bcromiinster: 20.15 Bachove kantate — Budimpešta: 30.20 Igra — 22.05 Klavir — 22.35 Olg. ork. — 23.20 Pleena gl. — Bukarešta: 20 Operna gl. — Stockholm.il 6rhy: 20.55 01-«uc- > sonov «Te Deum« — 22.15 Moderna plesna gl. — Trst-kajti I Milan: 17.1JS Vok. konc. — 21 Moderna gl. 22 Operet- na gl. — Him-Bari: 21 Igra — florenca: 20.45 Verdijeva opera trubadur« —i Odiseja poljske podmornice »Orzel« Nad en mesec se je izmikala zasledovalcem, dvakrat zadel« ob morsko dno, a se nazadnje le rešila v Anglijo Angleški pomorščaki ne morejo prehvaliti junaštva, ki ga je pokazal poveljnik poljske podmornice »Orzel«, ki se ji je posrečilo uiti tz Baltiškega morja in se pridružiti britanski mornarici. O tem pomorskem junaku, ki mu ga pač skoraj ni enakega, pripovedujejo mimo drugega naslednje: Ko se je začela vojna, je poveljnik podmornice »Orzel«, čeprav bolan, zapovedal, naj podmornica brez obotavljanja odrine iz Gdinje. Križarila je cele štiri dni v bližini gdanskega zaliva in se skrivala. Tu pa tam je »pokukala« na površje, pa spet izginila v morsko globino, da je ne bi opazili. Zdravstveno stanje poveljnika omenjene podmornice se je čedalje bolj slabšalo. Toda temu hrabremu pomorskemu častniku je bilo na tem, da z ozirom na izredne razmere in kljub svoji nevarni bolezni v vsakem oziru zadosti svoji dolžnosti in službo opravlja dalje. Hotel je pokazati, da je med svojimi tovariši glede izpolnjevanja dolžnosti enak med enakimi. Vztrajal je tudi pri tem, da prav tako opravlja opazovalsko službo na podmornici kot drugi člani posadke. Ker ga niso več držale noge, so ga morali dvigniti na stolp in ga tam privezati, kadar je nanj prišla vrsta. Tako je hotel sam. Nekoč so podmornico »Orzel« opazila sovražna letala in o tem takoj poročala vojaškemu poveljstvu. Podmornici pa se je še kljub temu posrečilo prebiti se skozi vrsto sovražnih rušilcev. Po dolgem križarjenju v baltiških vodah se je podmornica zaradi izrednega poslabšanja poveljnikovega zdravstvenega stanja morala podati v estonsko pristanišče Tallin. Tu so mornarji odnesli poveljnika v tamkajšnjo bolnišnico, podmornica pa je bila pri tej priliki zaplenjena. Povelj- stvo nad njo pa je tedaj prevzel najstarejši njen mornariški častnik, poročnik bojne ladje Grudzin-ski. Pod poveljstvom tega moža se je podmoriiiči po težkih naporih posrečilo spet uiti iz tallinskega pristanišča. Na podmornici je bilo v trenutku njenega bega iz Tallina na straži nekaj estonskih mornarjev, ki so iz reševalnih čolnov morali gledati, kako jo je podmornica »Orzel« popihala. Ta straža je takoj dala znamenje za pripravljenost. Zasijali so na vseh straneh reflektorji, ki so stikali po morski površini, kje bi zagledali pobeglo podmornico, obenem pa so v smeri, kamor je izginila podmornica, tudi že začeli streljati z nekaj estonskih bojnih ladij. Podmornica se je takoj spustila v globino, toda pri tem je zadela na ka-menito dno. Hrabri posadki pa se je pod veščim vodstvom novega poveljnika Grudzinskega z nadčloveškimi napori posrečilo izvleči podmornico s podmorskih pečin in popraviti poškodbe, ki jih je dobila pri tem, ko je nasedla. Začel se je mrzlični lov za »Orzelom« po Baltiškem morju, lov, ki je trajal celih 35 dni. Na begu pred zasledovalci je podmornica ob švedski obali še enkrat nasedla, a jo je posadka spet rešila. Končno se je podmornici posrečilo izogniti se tudi sovražnim ladjam, ki so nanjo prežale v prelivih med Skandinavijo in Dansko, v prelivih Sund, Kattegat in Skagerak. Po tej romantični vožnji, podobni, kakor je bila v starih grških časih Odisejeva, je podmornica »Orzel« le prišla na varno v Anglijo, kjer se je pridružila britanski mornarici. Posadka pač zasluži ne samo pohvalo, pač pa vsekakor tudi odlikovanje, ki gotovo ne bi izostalo, če bi se tako proslavili na primer nemški pomorščaki. A. O. Barrili 33 DVE BEATRICI XVI. POGLAVJE. Don Crietoval pa ni bil popolnoma pozabljen, kakor je mislil. Kraljica je mislila nanj in ker trenutno še ni mogla storiti ničesar, da bi se uresničile njegove sanje, je odredila, da naj stanuje v Granadi skupaj z don Ouintanillom, o katerem je vedela, da mu je bil vedno zaščitnik in prijatelj. Hotela je, da bd na ta način imel vti6, ko* da sploh ni zapustil dvorca. Minil je že mesec, odkar je skupno z dvorom prispel v Granado in noben sel še ni prišel k njemu s sporočilom: »Kraljica vas kliče, pridite.« Začel je že misliti na odhod, ko mu je nekega dne don Quinta-inUa, vmivši se iz kraljeve palače, rekel: »Don Cristovall, na konju smol« »Na konju?« je začudeno vprašal don Crietoval. »Kaj hočete reči s tem?« »Ali vam srce ničesar ne pove? Kraljica mi je govorila o vas.« »Govorila!« je dejal don Cristoval in žalostno zmajal z glavo. »Kraljica je zelo dobra. A kaj mi pamaga, če govori o meni?« »Kako ste maloverni! Ali veste kaj mi je rekla? Ponoviti vam hočem njene besede: Recite don Cristovalu, naj pride jutri ob devetih na dvor Če ga ne bom mogla sprejeti osebno, ga bo sprejel granadsiki nadškof.« »Mislim, da se ne morem mnogo nadejati od tega obiska, posebno še, če bom imel opravka s Talaveirom.« »Tum jaz sem sprva tako mislil;« je dejal don Ouintanilla. »A spoznal sem, da sem se motil. Kraljica je še pristavila: Prepričali ano nadškofa in ni se bati, da bi še nasprotoval don Cristovalovim načrtom, kakor prej. Mornarji iz Palosa so precej pripomogli k temu. Recite torej don Cristovalu, naj ne bo več žalosten. Konečno bomo vendarle mogli izpolniti njegovo in našo željo. Razumete? In našo. Prav tako je rekla kraljica.« »Naj jo Bog blagoslovil« je dejal don Cristoval, Naslednjega dne je don Cristoval ob določeni uri prišel na dvor. Sprejel ga je don Talavera, ker je kraljica bila zadržana. »Vladarja sta mj naročila,« mu je dejal s prisiljeno prijaznosto, »da naj vam sporočim, da sta pripravljena izpolniti vaše želje Priznavam, da sam bil vedno nasprotnega mnenja in vaših načrtov iu-6em odobravali a mornarji iz Palosa sodijo drugače. Ker pa bodo potovali oni in ae jaz, se ne bom več protivil. Če jih zadene nesreča, naj pripiši;)o krivdo sami sebi. Upam pa, da bova kljub vsemu ostala prijatelja.« To rekši je podal don Cristovalu roko, Nato pa je nadaljeval: . »Kralj Ferdinand je imenoval odbor, kateremu predsedujem jaz, ki naj bi 6e z vami domenil o vsem potrebnem glede vašega potovanja. Ta odbor se je pravkar sestal. Pridite z menoj v posvetovalno dvorano, kjer bomo sestavili zapisnik.« Odšla sta takoj v posvetovalno dvorano, kjer je že bilo zbrano nekaj dostojanstvenikov. Po uvodnih formalnostih je predsednik rekel don Cristovalu: »Povejte nam najprej svoje predloge. Koliko ladij torej potrebujete?« »Tri,« »Tri? Ali ni to preveč?« »Ne ni preveč. Zahtevam le to, kar je neobhodno potrebno. Treba je misliti tudi na morebitne nesreče. Naj 6e zgodi, da se ena ladja polivati ali celo potopi, ali naj nadaljujemo pot z eno samo jadrnico? Ali bi to ne škodovalo tudi ugledu španske kraljevine? Odhajamo iv tuje kraje, kjer moramo dostojno zastopati vladarje, ki so nas poslali.« »Dobro,« je dejal Talavera, ki se ni mogel več ustavljati, ker se je don Cristoval sklicaval na u<*!ed vladarjev, »če bosta kralj in kraljica s tem zadovoljna, recimo torej tri ladje. M moštvo?« »Mornarjev toliko, kolikor jih ie pozeba na ladji. Vojakov pa, kolikor bo na ladjah prostora. Vseh skupaj' približno tristo.« »Dobro. Upam da bosta tudi to vladarja odobrila. A kaij zahtevate zase, don Cristoval?« »Vse naslove in pravice, katere navadno prejmejo vsi odkritelji novih ozemelj.« »In sicer?« »Predvsem hočem naslov admirala Oceana z vsemi pravicami, 'ki jih imajo tudi drugi kastiljski admirali.« »In kaj še?« »Naj se mi prizna že v naprej naslov podkralja vseh otokov in celin, katere bom odkril.« »Ali ni to nekoliko preveč?« »Mnogo večje pa bodo koristi, ki jih bo kastiljska VralfeTfna imela od svojih odkritij.« »Oprostite, don Cristoval, a zdi se mi, da govorite z nekoliko preveliko gotovostjo o svojih uspehih.« »V slučaju neuspeha tudi naslovi in pravice izostanejo. Ali ni tako?« »Res je. A kljub temu . .. podkralj... poleg admiralskega naslova! ...« »Saj imate tudi iste pravice v podobnih slučajih.« »Zabeležili bomo. Ali želite še kaj?« »Imeti hočem popolno pooblastilo, da po lastnem preudarku i™.®" nujetn in odstavljam uipravitel|e in druge uradne osebe v okrajih, katere bom odkril. Ne mislite, da si hočem lastiti kraljevsko pravico. Razumljivo je, da more le podkralj, ki živi v gotovem kraiu spoznati, katere osebe so bolj ali manj zanesljive. Imenovanje pa lahko predložim kralju v potrditev.« Talavera je nekaj zamrmral predse, kar bi lahko značilo potrditev ali pa odklonitev, Don Cristoval je nadaljeval: .. »Ko bom odkril nove dežele, se bo gotovo razvila trgovina med temi deželami in Španijo. Treba bo ustanoviti posebno razsodiče, ki bo nadzorovalo to trgovino. Imenoval m potrdil bo sodnike kralj, a želim jih predlagati iaz.« Talavera je planil s sedeža. ... _ . »To je pa že preveč!!« je zakričal. »To je zloraba kraljevskih pravic.« _ . , »Nikakor ne;« je mimo dejal don Cristoval. »Saj ne mislim imenovati razsodnikov na kastiljskem ozemlju. Govorim le o posebnem razsodišču, ki bi nadzorovalo trgovino nad Španijo in zahodno Indijo.« .. »Kakšno zahodno J*1”,1)®;* ie vzkliknil Talavera. »Ali boste tamkaj kraljevali vi ali kastiljski kralj?« »Kastiljski kralj, brez dvoma.« »Kaj hočete torej? Ali ne bodo ti ljudje tam onstran morja prav tako podaniki vašega kralja kot mi?« »Da Popolnoma prav imate. A počakajte, ekscelenca, nisem še končal.« »Ah! še ni konca?« Za Jn*»8lo»ansko tiskarne t Mnbtiani: Jele Krama rit. — Izdajatelj: Ini Jote 8od)a. — H rednik: Mirko Javornfk — Rokopisov ae vračamo »Ktaveaski dom« izbaia vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. ca inozemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva n lira O/IH Telefon 1001 do 4005 Uprava: Kopitarjev# a Ura 6.