[CTOST BUY Amerikanci KUPUJTE VOJlfE BOXfDE! LETNIK (VOL,.) LII. NEMŠKA OBRAMBA OB V0LTUBR1 PREMAGANA Alžir, Afrika. — Ameriške čete so zadnje tri dni dosegle važne uspehe na fronti nad Neapeljem ob reki Volturno, ki se nahaja kakih 20 milj severno od Neapelja. Kolikor dosedaj znano, so ameriške čete izsilile tri prehode preko reko Volturno in njih kolone prodirajo zdaj KADAR PLAVA TOP Hf^Eat ■ ••'1* mh~: .-.v* ••' severno od reke v smeri proti Rimu, od katerega so oddaljeni le še 92 milj. Glavni cilj ameriških čet je zdaj mesto Formia in na to navzgor proti Rimu. Angleška osma armada pa ima pomenljive nove uspehe v sredini in na vzhodni strani ob Jadranu. Angleži so od Fogi-je prodrli proti severu do blizu 50 milj in so včeraj zasedli mesto Termoli ob Jadranu in se bližajo Vasti in odtod navzgor proti Pescari, ki se nahaja kakih 35 milj severno. Odtod, kadar ddsežejo to točko se jim bo nudila pot od vzhodne strani proti Rimu in če bodo časovno obe armadi uspevale bodo Jko-ordinirale skupen pritisk 'na Rim, ki proti di^ma pritiskoma ne bo mogel vzdržati. Da Nemci pričakujejo že v naprej, da jim Rima pred Zavezniki ne bo moč obdržati je dokaz že to, da Nemci zadnje dni že izropavajo Rim in vse količkaj vredne stvari odvažajo iz Rima proti severu. Tako poročajo civilni ujetniki zadnjih dni. Najbolj nevarna za Nemce je osma angleška armada, če se ji posreči na hitro priti do Pescare, odkjer vodi proga v Rim in v sredini proti Aquili in Riefi, odkjer bi Angleži lahko vpadli Nemcem pri Rimu za hrbet. Da se bodo temu izognili je pričakovati skoro gotovo hitrega nemškega umika iz Rima. Tako bo boj za Rim tu v nekaj dneh. Zavezniški letalci so v sredo uspešno bombardirali Brenner prelaz v Tirolah in poškodovali progo in uničili do 20 sovražnih jetal. Iz Korzike poročajo, da POROČILO, KI POJASNUJE RAZMERE V DOMOVINI PISMO IZ LJUBLJANE Z DNE 22. MAJA 1943 (Izvleček) . Objavlja P. Bernard Ambrožič OFM. Žaklji napolnjeni s kapokom pomagajo obdržati na površju to težko nosilo za Brenor top, ko 'plava" čez reko t Angliji. Sukajoče se tračnice služijo vojaku za krmilo. JAPONSKE BRUTALNOSTI OBSOJA VES CIVILIZIRAN SVET KRI2EM SVETA Washington. I.). (', so francoske Žete otok popolno- riške obtasti so izvedele pred ma zasedle in da zadnji nem- par dnevi, da so Japonci v Juž-ški oddelki so se podali. POROČILA IZ DRUGIH FRONT IN DRUGE VESTI ! . -r. Alžir, Affokar. — Francoski Odbor za narodno osvobo- „ , . ... , jenje, ki upravlja francoska po- nem Pacifiku obglavil, nekega sestva y Afriki in drugod je ujetega ameriškega letalca. | predvčerajšnim proslavil zrna-kar je proti vsaki mednarodni gQ in osvobojenje Korzike, postavi. Takih metod se more Proslava se je vršUa v voja_ posluževati le popolnoma neci- škem duhu g pozdravnimi streK vihziran sovražnik. Japonci so in vojaškimi paradami. s tem dokazali, da so popolno- JUGOSLOVANSKI PATRI-OTJE ZASEDAJO JADRANSKE OTOKE i London Anglija. — Jugoslovanski gerilci so v sfetfo popo-či zasedli jadranski otok LuŠin, ki so ga dosedaj imeli Italijani, in je Ob razpadu Jugoslavije smo komuniste. Da se ti izognejo Slovenci dobili v Ljubljani svoj usodi, ki je zade.la slovensko "Narodni Svet", ki je prevzel duhovščino in drugo narodno oblast in se s priglasom. obrnil zavedno inteligenco že dva mena narod. Podpisniki proglasa seca poprej, so šli v nelegalnost pravijo, da so združene v "Na- in se umaknili v gozdove. V rodnem Svetu" vse politične svoje osebno varstvo so pobra-stranke, ki puščajo ob strani li pri ljudeh jugoslovansko vse strankarske razlike, da bi orožje, ki so ga bili ljudje po-bolj enotni in združeni lažje skrili, in začeli organizirati o-prebredli dogodke, ki se bli- borožene krdele. Vzporedno z žajo. oboroževanjem teh oddelkov V "Narodnem Svetu" pa ni razpredli mreže za organizi-zastopana komunistična stran- rž*ni€ političnega gibanja, ki so ka. Pokojni dr. Natlačen, ki je Sa nazvali "Osvobodilna Fron-bil predsednik "Narodnega ta"* Narodu so po letakih spo-Sveta", nam je povedal, da je ročni laž, da so v "Osvobodilni bil prišel Boris Kidrič k njemu Fronti" združene vse politične važna v ponudit sodelovanje komuni-' stranke in skupine ter da zato stične partije. Zastopniki 9F predstavlja "naJvišj° na" strank pa so to sodelovanje so- j^gf**^; oblast", ki ji mora biti glasno odklonili: OTentefrifi MVsSlnfSifekStŠtL """ svojo odklonitev s tem, da so! v javnosti teh trditev ni bilo člani komunistične par- mogoče pobijati od naše strani postojanka " * d red" t[ie v predprevratni dobi sode- sicer radi okupatorja, pa je " " j 1 ,____1 - _ i _ 1__1___• ____1 lillflutvn /l.llrfn fnoinln 4-n vhodom v zaliv med istrfjan- lovali s petokolonci in rušili dr- zato ljudstvo dolgo verjelo to skim polotokom in hrvatskim žavo- zato toreJ niso zaželjeni v __ma divjaški in necivilizirani v j _ Stockholm, Švedska. — Pearl Harbor, Havajsko. — Močan ameriški mornariški od- takih ozirih in da treba 2 Švedski list "Svenska Dagbla-delek in oddelek letalstva je izvršil včeraj drzovit in nepričako- ™ * * f P°Poinimi |det" objavlja poročilo iz Buda- van napad na otok Wake v Tihem morju, ki se nahaja 2000 milj £ *A^Xan- jamad^Vpoveže gentral zapadno od Havajskega otočja in skoro isto daljavo od Japon- Ci in Avstralci zavzeli Sala- patton preorganizirana in da ske. Napad je vodil ameriški podadmiral Montgomery. Popolnih poročil še ni in mogoče je, da se bo skušalo otok zasesti. Napad na otok Wake se smatra kot prvi znak mogočne in obsežne zavezniške ofenzive v Pacifiku. O položaju na ruski fronti poročajo iz Berlina, da so Rusi na treh krajih prišil preko reke Dnjeper. Rusi sami pa o tem molče in moskovsko poročilo celo omenja, da začasno ni nobene posebne spremembe na ruski fronti. Na Kitajskem omenjajo po- maua na^ Novi Gvineji in so na- !se koncentrira na vzhodni obali i*0™ if borno služil. To seveda, Italije za invazijo Balkana, i"ce bodo partizani sposobni istega obdržati za tak slučaj. Otok jLušnr je predstraža pred več-— London, Anglija. — Poro-: iim otokom Crezom, ki je bil po ča se, da v nemških restavraci- zadnji vojni tud^v rokah Ita- za invazijo Udar zna priti vsak čas. ročila, da so kitajske čete zau- šli tozadevni vojaško sodni za stavile japonsko prodiranje ob pisnik, v katerem so imeli Ja-reki Jangtze. Na več krajih so ponci zabelježen omenjeni bru-Japonce celo vrgli nazaj. Dru- talni proces. Slučaj je omenil gače so lokalne praske na dnev- sam predsednik Roosevelt in nem redu. izjavil, da za vse take brutal-[jah v Hamburgu morajo gostje Iz Londona poročajo, da ju- nosti, bodo Japonci odgovarjali polagati kot jamstvo 20 mark goslovanska ljudska osvobodil- po vojni in krivci za iste bodo za namizni pribor kot vilice, na armada dela Nemcem v Slo- (strogo kaznovani. veniji in Bosni velike težave. V -o- Trnju zapadno od Rakeka so ZANAŠALI SO SE NA razdejali železniško postajo in j. ITALIJANE progo. To ovira premikanje [ Kairo Egipt _ Angležj Primorjem, v katerem kotu se f Narodnem Svetu", ki je bil or- Drugi politični voditelji so se nahajata luki Reka doslej pod *aniziran Predvsem iz nacio-.™ed sestaja* bolj kabmet-Italijo in jugoslovanska ' luka »alnih razlogov. j no m se sporazumevali za o- Sušak. Na otoku so partizani I Prevratna zgodovina sama ,doci program OF je pa Na-ujeli 258 Nemcev in nekaj je tudi polna primerov, da so se ™dm ^vet dosledno ignorirala člani Partije (komunistov) po- ter vedno bolj na^opala kot stavili na čelo ljudskih sprevo- edmo orodno gibanje. Ustva-dov, ki so imeli namen prikli- nla Je pojem "^dajalec", s ka-cati nemškega okupatorja v de-;tenm Je zažela temeljito ople-želo. Zbirali so podpise za tati v svojih, brošurah, (nemškega) ganizirali obešanje zastav kljukastim križem. Vse to so Otok je važen za vojaške operacije v omenjenem zalivu in če pride do invazije v tem delu Jadrana bi Zavezni- nemških čet. znavajo, da jim partizani lajo velike težave. NESREČA V LABORATORIJU žlice in nože. Gostje so restav- Chicago, 111. — V Orchid La-racijam kradli in odnašali na-1 boratories na 1522 W. North mizni pribor. Da se lastniki Ave- Je kemik Irving Bell v sre-zavarujejo so nastavili zastav- do delal neki kemični poskus, cene, ki jih potem ko gost ki Pa se ni posrečil, temveč je gostu vr- Podrl pročelje omenjene dvo- s hitlerjansko zastaVo v roki ' nadstropne hiše in zdrobil šipe - vodil sprevod dolenjskih kme-jna vozu poulične železnice, ki tov na nemško mejo. bil ravno takrat pred hišo. In še en printer. V Sent Ru- okupatorja in or- Kdorkoli dela proti "Osvobo-s dilni Fronti"; ali samo govori proti, in tudi se le pasivno zadelali v duhu prijateljstva po drži proti njej' je izdajalec, pogodbi med Nemčijo in Rusi-|cea' da JC s tem Proti "arodni jo. Imena teh izdajalskih ko-!oblastl in osvoboditvi, ki jo vo- (i; nir Are«. mumstov so zbrana. Navedimo ; tu samo primer bivšega voditelja levičarske mladine ljubljan- ske univerze in poznejšega po-litkomisarja v partizanski vojski, jurista Stanka Bajuka, ki je doma iz Bele Krajine. Ta je ZVEZA SLOVENSKIH ŽUPNIJ ZAČRTALA SVOJE STALISCE Nemci sami pri- se podali na drzno ekspedicijo, zapusti restavracijo i osvojiti si otoke Kos, Leros in nejo. Samos v Egejskem morju. Glede otoka Kos jim sreča ni bila —Stockholm, Švedska. —....... , _ mila; Nemci so jim ga pobrali Nizozemske mornariške oblasti Imenovam kemik'. kl se Je sam;Pertu je komunist Ludvik Stru ravno pred nosom. Angleži so v Angliji poročajo, da je nizo-se zanašali, da se bo razmero-; zemski submarin Doljfin torpe-ma močna italijanska posadka diral v grških vodah v borila na njihovi strani protijzemlju nemški --Nemcem, zato so poslali tja le j njim vred uničil Chicago, iii. — V sredo se je vršilo važno zborovanje Zveze majhno četico. Ko so prišli i za izkrcavanje čet. slovenskih župnij v Ameriki. Na zborovanju so bili sledeči Nemci, se jim Italijani niso po-| stavili nasproti, zato so Nemci — New York, N. Y. — zavzeli otok Kos, na katerem manjkanje časopisnega papir- nahajal v poslopju ob tistem i kelj gonil ljudi na javno zfcoro-času, je bil poškodovan, pa ne j vanje, ki ga je organiziral hit-nevarno. Štirje potniki na vozu j lerjanski grof Barbo, in zbiral poulične železnice so dobili po- podpise za prošnjo, da bi Nem- devni zaključki, o katerih se bo obvestilo vodstvo SANSa. Ugotovitev in določitev jasnega programa in stališča, na katerem je mogoče sodelovanje veleč. gg. duhovniki: Rt. Rev. Msgr. J. B. Ponikvar, Rev. Milan .Slaje, Rev. M. J. Butala, Rev. Bernard Ambrožič, Rev. Aleksander Urankar, Rev. Edward Ga-brenja, Rev. Francis Baraga, Rev. A. Baznik, Rev. R. Flajnik in Rev. L. Bogolin. Med lajiki so bili: Mr. Jožef Zalar, Mr. Anton Grdina, Mr.. L. Železni-kar, Mr. M. Slana, Mr. F. Go-spodarič, Mrs. J, Težak, Mr. John 2efran, Mr. John Terse-lich in Dr. James M ally in še nekaj drugih. Zborovanje je bilo jako zanimivo in važno. Obravnavala so se vprašanja glede nadaijna-ga sodelovanja katoliškega dela slovenskega naroda pri SANSu in sprejeli so se toza- Slovencu' se nahaja važno letališče. ; ja se bo začelo bolj in bolj titi, predvidevajo vodstva pa škodbe. ko jih je obrezalo raz-steklo. POLIO EPIDEMIJA PONEHUJE Chicago, 111. — V sredo v Chi-cagi ni bilo nobene smrtne žrt- ci zasedli tudi Št. Rupert. Ob nastanku "Osvobodilne Fronte" je pa isti Ludvik Štrukelj | organiziral sestanke po okoliških vaseh in vodil fanatično {propagando za partizane. Aleksander Prah, sin gostilničarja pirnic in razpečevalci papirja. ve za P°Iio epidemijo in le dva iz Št. Ruperta, je jezdil na ko Glavni vzroki so pomanjkanje nova s*učaja obolelosti sta bila nju z nemško zastavo v roki ni delavcev in pomanjkanje trans-j Pri^šena, tako da je bilo do čelu sprevoda, ki je šel iz Bis- . : o /trt ..x.-. I:_______61. t»_____t._ - _____• di OF. Vse take "izdajalce" da ima OF pravico kaznovati. Začele so se takozvane likvidacije. Ker pa javnost, vsaj tista, ki je likvidirane ljudi poznala, ni smatrala golega odklanjanja OF .za zadosten razlog usmrtitve, so morilci naprtili svojim žrtvam še nove izmišljene in lažnive zločine: Enim so očitali, da so se. bili dali v kasarnah preobleči v italijanske uniforme in so izdajali Slovence ; drugim so očitali, da so hodili izdajat na kvesturo; tretjim, da so Italijani hodili k njim na dom;~ četrtim, da so bili enostavno v službi okupatorja, itd. Likvidacije so prepričale slovenskega človeka, da OF svojo oblast kruto resno jemlje, kakor do takrat pri nas nismo bili vajeni. Razumljivo POSLANIKI V VATIKANU f sežigajo uradne UST,NE ;Tuč™ina]e" London, Anglija. — Ker se pričakovati splošnega skrčenja Jev bolezni in 79 smrtnih sluča- festiral za Nemce. Ob nastanku . ' * * " Je s SANSom, katoličanom, je bilo bojijo, da se Nemci ne bodo o- up0rabe papirja. - jev. j Osvobodilne Fronte je začel vo- ° P , ? nadvse potrebno. O vseh potan- zirali na nedotakljivost pape- ' ■ -o--d iti sestanke in prehrano za s i* "0 TJe,? Pridobivala kostih zaključkov bo ZS2 sama ževega imetja, ko bodo prisilje-1 — New Delhi, Indija. — An- AMERIKA DALA POSOJILO partizane. Enako žalostni pri- Preclvsem v LJublJam m po vec-obvestila javnost ob primernem ! ni prepustiti Rim zaveznikom, j gleški letalci so uspešno bom- KITAJSKI meri so v drugih občinah, času. , diplomatski zastopniki v Vati-' bardirali Taungup v Burmi, I Čungking, Kitajska. — Pred-* Prišel je napad Nemčije na -o--kanu sežigajo zaupne listine. se Spajate progi iz Irra- stavnik kitajske vlade je izja- Sovjetsko Zvezo. Cez noč so Vi radi berete ve»tl is dru- Tudi papežev državni tajnik,wadd -n . Akvabe O^cni vse ureieno ^ede po- naši komunisti postali iz prej- fih naselbin; drogi radi bero Luigi Cardinal Maglione je se- . _ sojila, $200,000,000 v zlatu, ki šnjih prijateljev nacional-socia- dajte novice in dogodke v "Am. žgal listine, kjer je bilo popi- ^ K nastal po zračnem napa- ga bodo daJe Zedinjene države llizma njegovi sovražniki.-Nem- noviee iz vaie naselbine. Poro- sano, kateri so papeževi poro- bil viden do 50 milj daleč, Kitajski. Zlato je menda že na|čija in Italija sta na okupira- jih trgih. Podeželski fantje, ki so bili organizirani v prosvetnih organizacijah, se pa nfso odzivali pozivom partizanov. Kakor so si mnogi, ki poznajo razmere, edini v svojem mnenju, se to radi tega ni zgodilo, čevalci v Nemčiji, i' pravi poročilo. I>otu tja. nem ozemlju začeli preganjati 1 i (Nadaljevanje na 5. str.) POSPEŠITE ZMAGO AMERIKE S KUPOVANJEM VOJNIH BONDOV! "Amerikanski Slovenec" DELA 2E 52 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL ŠTEV. (NO.) 143 CHICAGO, ILL., PETEK, 8. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 8, 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! i '■ * • t ^ -• GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE §V. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., fa SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. T AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski li&t v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Uhaja vsak torek in pal »k. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Ccrmak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto__________________________$4.00 Za pol leta -------------2.00 Za ietrt leta_________________________ 1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto___________________$4 50 Za pol leta _______________2.25 Za četrt leta_____________________1.50 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891 Issued every Tuesday and Friday. Published by EDINOST PUBLISHING CO. politična polja. Pravoslavni so si lastili patent na jugoslo-yanstvo. Katoličane so proglašali bolj Rimu vdane kakor jugoslovanstvu. Očitki so padali pogosto, seveda krivično. V Rusiji je bila pravoslavna cerkev prehudo v službi državi. Pa ni moglo biti drugače. Carji so bili njeni poglavarji in car je bil tudi poglavar in vladar države. Zato j je naravno, da so ruski carji imeli vedno vpreženo cerkev tudi v politični državni voz. Ruski duhovniki so bili pač Address of publication office: i vzgojeni podložniki carjev in so se za carje in njih politiko 1849 W. Cermak Rd.^ Chicago pray tako izpostavljali, ali pa še bolj, kakor za namene svo- j je pravoslavne cerkve. V tem je dosti krivde in razlogov, da so bili pravoslavni duhovniki za svoje napake tako kru-2.oo to preganjani, kar je iz vsakega stališča vredno vse obsod-125 be. Omenjamo jih le, ker kažejo vzroke za razne pojave, Chicago. Canada and Europe: . . ? . , , ~ For one ye«fr______________$4.50 ki nastanejo v takih slučajih. For half a year-------2.25 y bodoči Jugoslaviji, kakoršna že bo, bo prihranjenih ——66 mon— ........... ■ mnogo bojev in sitnosti, če bodo pravilno uredili odnošaje Dopisniki so proienL da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje , Hrčavn in cerkviio Seveda vladati hn mnrala Qtrntra ure predno je list zaključen. Za lorkoro ileTilko morajo biti dopisi ▼ ured- mea ai 0 m cei KV1J°- aeveaa, Viaaail DO moraia Stroga ništru najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo ilavilko pa pravičnost do VSeh Cerkva in Ver enako J ne bo Smelo iti ZO- Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year For half a year .. For three months ..$4.00 najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! številke poleg vašega imena na naslovni strani kaže je, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni m^ sec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. CERKEV IN DRŽAVA lo že sedem let, odkar se je pobil v avtomobilski nezgodi. Takrat je le malo manjkalo, da ni umrl. Šel je v mesto po opravkih, pa ga je nekdo pozval, da bi se peljal ž njim. Sel je, saj ni mogel vedeti, da je šel v svojo nesrečo. Voznik je vozil prehitro. Pri nekem rudniku se je kara zaletela v nasip. Moj mož je šel z glavo skozi "windshield". Od tistega časa ni bil več zdrav in se mu je večkrat zvrtelo v glavi; če se ne bi hitro zagrabil za kaj, pa bi padel. Tako je šlo tudi zadnji dan njegovega življenja; znabiti je padel oni dan in se $obil. Nihče ne ve, kaj je bilo, da ga je tako hitro pobralo od nas. Bog mu daj večni mir in pokoj, njegovi duši pa naj sveti večna luč. Imel je lep pogreb. Vse je izgledalo kakor na zlati poroki. 1 1 1 ' '= la ista skupina umetnikov, ki ga je plesala zadnjo nedeljo v operi pod vodltvom Rudolpha Ganz. Vstopnina za ta jugoslovanski glasbeni festival, za katerega se jugoslovansko ljudstvo v Chicagi vsako leto zelo zanima, je samo 50c. Poročevalec. 0 DRUŽABNI VEČER KLUBA "LJUBLJANE" Chicago, III. Na podlagi sklepa zadnje se- Pt^ek, 8., oktobra 1943 1 Mrs. Frank Petaeh umrla Sartell, Minn. — Dne 24. sept. je v St. Cloud bolnišnici po zelo dolgi iir mučni bolezni za rakom in večkratni operaciji umrla Mrs. Frank Petach, staje Kluba "Ljubljane" se bo vr-jra 63 !et. p0greb se je vršil 27. šil v soboto večer 9. oktobra i sept# v gv# gtefan v Brockwayu s slovesno sv. mašo, ki so jo da- družabni večer za člane kluba v prostorih slovenske restavracije in gostilne Mr. in Mrs. Antona Golenko, na Blue Island Avenue in Paulina Street ob 8. uri zvečer. Vsi člani so vabljeni, da se tega družabnega sestanka udeleže. Na tem sestanku se bodo razdelile tudi vlo- pet po starem tiru, da bi vlada dajala eni cerkvi več privilegijev kakor drugim. Nam se zdi, da bi versko življenje tam postalo močnejše v takem neodvisnem redu cerkve do j Zato. se zahvalim vsem mojim države, kakor je bilo.do sedaj. Kajti komur je kaj za cer- zetom in hčeram, ki so se toliko S« za igro„ ki jo bo priredil kev, bo zanjo tudi rad žrtvoval in jo pomagal vzdrževati. I*™ dm in delali' samo da 80 na~ klub v letošnji sezoni. Imeli bo- Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at ... . , j ■ • u j .....v. I JU razveselili, in njihovim otro- mo tudl kratko sejo glede pn- Chicago,.Illinois, under the Act of March 3,1879._„Pteve pa so bile pleve do sedaj in bodo za naprej, in ce Jih U ki a0 ta'ko z4raj ve^;reditve. Pridite gotovo vsi in odnese veter m sapa, m nikjer posebne škode. |mene in svojega starega očeta, bodite točni, da se program ne Bog Vam poplačaj. bo zakasnil. Zdaj se pa lepo iz mojega Na svidenje na družabnem žalostnega srca s svojim sinom j sestanku v soboto večer! f * O odnosa jih med cerkvijo in državo se je porabilo že mnogo črnila. Odnošaji bi bili lahko vedno pravilno in pravično urejeni, pa mnogokrat niso bili. Marsikje še danes niso. Kaj so vzroki? Človeške slabosti. Teh je pa mnogo. \ i • Tekom tisočletij so se sklepali razni dogovori med cer- • kvijo in državo. Toda ob vrstečih se preobratih so se spreminjale vedno tudi razmere, ki so prinašale s seboj različne spremembe. V raznih dobah so se pojavljali samopašni ljudje, prav podobno kakor sta se pojavila v sedanji dobi pred par leti Mussolini in Hitler, ki so vsiljevali in uveljav- DO CILJA, KI JE EDEN PO DVOJNIH POTIH Pise Anton Grdina Cleveland, O. Od začetka sem zagovarjal potrebovale sobratskega sodelovanja, bilo to v njihovih naj-veselejših, ali pa najtežjih dnevih. Število jugoslovanskih dru- ljali svoje nazore in prepričanja, ki niso bila v skladu z dvojno pot. Nikar nas ne sku-božjimi postavami. Cerkev kot božja ustanova na zemlji, šajte spraviti vse pod en dež-z jasnimi in določenimi postavami za pošteno življenje na "ik, kar je nemogoče. Toda za zemlji, je kot čuvarica morale bila primorana svariti pred en. Pa lahko vsi delujemo, zablodami raznih ideologij. Samopašni diktatorji pa ho- za ?Iavno nafei°' da ~ . , ...... j j »i • i • -i- • i i m se domovini kot taki pomaga cejo biti najvišji predstavniki v vseh ozinh m kakih sva- do zopetnega ujedinjenja in da ril ali pouka ne sprejemajo. In tako so bile velikokrat te- se jo oprosti tujih gospodarjev; žave med cerkvijo in takimi oblastniki v premnogih deže- j za to smd z dušq jn telesom vsi. lah, kakor so še dandanes.»H: 4 - - Za ta cilj pa bi lažje in uspeš- Pred srednjim vekom in v srednjem veku in še v po- neiše sodelovali vsak v svoji znejših časih, skoro prav do konca devetnajstega stoletja, *k"pini .med svo>im narodom, so bile po raznih deželah take socialne razmere, da je bilo fe^acijaf teh skupi" pa f . i-,.!- • i m j - lahko zastopa v nastopih, kjer na mestu in v redu, ce sta država in cerkev v raznih deze- bo potreba, v centrali lah vozili skupaj. V srednjem veku so bili podporniki cer-; Na tak ^ačin bi bn narod kve večinoma veleposestniki. Mali ljudje niso imeli še ta- pravično zastopan, nikakor pa kih socialnih pravic kakor dandanes in od njih ni bilo pri- ne na način, kakor se je poka-cakovati podpore. Ker se je bogastvo stekalo od dela ma- zalo do sedaj, ker zastopstva lih ljudi veleposestnikom, grajščakom in drugim takim za katoličane, ki so v veliki ve-imetnikom, so naravno bili tudi dolžni skrbeti za vzdrza- j^^111^0-1^ parjenje goto-vanje cerkve za ljudi. Tako je šlo pozneje tudi po raznih zTkat^kelaXHe ^a državah; ker se je vse stekalo v državne blagajne, da je bi- duhovnike; slednji so pa naro-i rovali č. g. John Trobec. Pokojna je bila članica društva št. 117 Bratska zveza. Dolgo let je bila naročnica Am. Slovenca in Ave Marije. Doma je bila v Hlebcah, fara Lesce na Gorenjskem. V Ameriki je bivala nad 40 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka. Naj v miru počiva in večna luč naj ji sveti. — J. B. Vinska trgatev Chicago, 111. — V nedeljo 10. oktobra bo za Šentštefančane dan, ko jim bo dovoljeno krasti, seveda samo v šolski dvorani, in sicer razno sadje in kar j bo še drugega obešenega pod stropom. Zadnja leta so pokradli in odnesli tudi sodnike in celo samega g. župana, čeprav ti Iz tega se vidi, da je"bil moj 1 pot hitro napolnila, predvsem niso bili obešeni pod stropom, mož priljubljen med našimi ro-»zato- ker sem se zadnjič pohva- Vendar bodo tam tudi možje lil, kako izvrstno znam pripra- i postave in njihovemu bistremu viti različna jedila. Sedaj sem! očesu nobena stvar ne bo ušla. dobil nešteto ponudb, da bi šel j Zadnjič so ljudje tudi "polica-za kuharja. Pa je vedno ena in Je" pokradli, za kar je zločince JI in celo rodbino zahvaljujem • vsem našim prijateljem in znan- • teem, ki so nas obiskali in darovali za našo 50-letnico in potem spet za tolike vence. Je bil velik oder, pa je bil poln; tako je izgledalo, kakor da je park Odbor. O ŽGANCIH IN VINSKI TRGATVI San Francisco, Calif. Moja torba za novice se je to jaki. Bili smo tukaj samo tri le ta, pa je imel dosti prijateljev, ki žalujejo za njim. Kdor je žin, ki sem imel z njimi oprav-! zvedel za njegovo smrt, vsak ka, gre že v številne tisoče. Za mi^i, da je škoda takega člove-1 j8^ ,storija ~~ dolge ure Pa ma-j zadela silno ostra kazen. Tudi to tudi vem, zakaj pišem ta po- . ka izgubiti. Ali ni se dalo po- la *>lača- Pa sem rekeI' nak> P° i p? vi"ičark<; bod<> tam, ki bo-jasnila, ko vidim, kako se po- magati. Oni dan, ko je bil po- toliko Ietih izkušenj v kuhinj- do ljudi zapeljevale, naj kra-vzpenjajo na prva mesta taki, ;greb, je bilo pet drugih spre- ski umetn°sti, ko znam poleg dejo, potem jih pa hitro ovadi-ki o narodu in življenju med vodov na pokopališču; seveda navadnih vsakdanjih jedil pri-;le. Pa se lahko zgodi, da bodo narodom niti pojma nimajo, to je veliko mesto. ' praviti tudi jedila svetovnega letos ljudje še viničarke pokra- Štirideset let dnevne skušnje mi Tudi vrema imamo čudno slovesa» kakor na pr. madžar- jdli. narekuje to, kar je zgoraj ome- Dva ali tri dni je vroče da je za ski *uIaž' Paprikas, francosko Vinska trgatev je najlepša njeno. Razen tega pa so moje zgoreti, zdaj je pa, kakor da bo !buj0' pa tudi kitajski čop sui zabava v celem letu. Takrat se besede podprte tudi z mojimi; božič, zimsko vreme; megla je mi zadnjih par let že dobro i vedno srečamo tudi z rojaki in i tu zmeraj. Draginja pa taka, .rok* ^ kuhat za Rojakinjami, ki žive proč od Sv. da je ni moči popisati, pa se še ™aI° placo! To me pa že ta-|Stefana, to je na severni in južne more dobiti dosti reči. — Z ko razPahl°' da sem se pred ni strani, ali pa zahodno, v Ci- 1 kitajskim mandarinom v lepi ceru in Berwynu. Želimo in kitajščini — jam sing, lok sui upamo, da bo tudi letos tako. — prav krepko pridušil, da se j To soboto zvečer in v nedeljo ; bom držal svojega posla kot re- popoldne so vsi povabljeni v deli za jugoslovanstvo. -o- ZLATA POROKA IN SKORAJŠNJA 2ALOST San Francisco, Calif. Draga prijatelja Mr. in Mrs.1 Žnidaršič v Soudanu, Minn.:' Jaz, Anna Stephan iz San Fran- j cisca, Calif., želim napisati par j besedi in predvsem Vama časti-] tam, ker sta dočakala 50-letni-j co poroke. Dobro izgledata na Bogom. Mrs. Anna Stephan. PALANDECHEV JUGOSLOVANSKI GLASBENI FESTIVAL Chicago, III. Kakor je bilo že poročano, dvorano, k igri pri malih mizicah — drugega bazarja letos la država dolžna skrbeti za vzdržavanje cerkve. sliki in se tudi postavita s toli-ise bo palandechev letni jugo-kimi otroci. Malokdo se more! slovanskl *lasbeni festival vr- dovi najboljši zaupniki in vodi- naroda. Temu primerno bomo našim zastopnikom dali smernice za čas, kadar bo potreba, da nastopijo skupno s SANSom. Le na ta način bo šlo narod- Na j večja nevarnost pri tem je bila, da so samopašni tel j i. vladarji in oblastniki vedno hoteli izrabljati cerkev in jo Po dvojni poti, ali z drugo imeti za neko deklo, ki naj služi v prvi vrsti njim, potem besedo: dvojna moč bo dosegla šele narodu. Začeli so se vtikati v cerkvene posle in če so vec kakor dvakrat toliko, jih cerkveni predstojniki opozorili, da to ne spada v njiho- S^NS' že or^aniziran, naj va področja, pač pa le strogo v cerkveno področje, je bila Ce gre^ciljem?' kakoršnim takoj zamera m sledili so bojkoti m preganjanja. i hoče, je njegova zadeva. Kato- Radi teh človeških slabosti največkrat ni dobro, da bi ličani pa naj imamo tudi svojo morala biti cerkev odvisna glede vzdržavanja od države, prostost, da lahko si izvolimo Seveda, dokler je vse v redu in vlada sporazum, je cerkvi sv°Je voditelje ali zastopnike, veliko pomaganega, ako država z njo v tem ožim sodeluje. ker tvorimo veiik del našega Tojla dogodki iz zgodovine pričajo, da se kaj radi pojavijo spori v gotovih slučajih in nasprotstva nastanejo. V novejših časih cerkev veliko boljše izhaja, če deluje popolnoma neodvisno od države za svoje božje posjanstvo na zemlji. Za zgled imamo lahko našo Ameriko. Tu je cerkev no delo lahko zadovoljivo na-popolnoma ločena od države. Neodvisno deluje za svoj na- prej do uspešnega cilja in pramen in ji ni treba moledovati za naklonjenost državnih ^0fRega 2ast°Pstva cele*a funkcijonarjev, kar je mnogokrat prisiljena tam, kjer je j _ * odvisna od države. Bolj odkrito in javn« lahko nastopa in J^Ja« ttbt Tudi povdarja dolžnosti države za socialno skrbstvo in druga med njimi ni sloge. Vzrok bo skrbstva, kakor bi drugače. Ljudstvo pa, ki podpira cer- ravno ta, ker ni narod v sploš-kve, je na svoje cerkve tu bolj ponosno kakor pa v deželah, nem zastopan v celoti po za-kjer mu država vzdržuje cerkve. Tu se ljudje zavedajo, stopnikih, ki imajo zaupanje da je to, kar sami vzdržujejo, nekaj njihovega, in ta zavest tpri narodu. Kakor hitro bo to jih dela bolj zavedne in bolj močno prepričane vernike, ka- 'eseno'bo ^vladala sloga med 1 iM.j J x » vsemi Jugoslovani m uspeh bo kor bi bili drugače. mogoč. S tega stališča izgleda, da bo za Cerkev v bodočndsti boljše, ako se Cerkev in država ločita povsod. Veliko spo- 1 tem "" P°Jasnii svoje i .. .. ... r mnenje v kolikor morem po- rov in preganjanj se bo prihranilo marsikje ^! ,nati razmerje mod nami Posebne zglede nudijo take dežele, v katerih je vec venci in poznati razmere sobra-raznih cerkva, n. pr. v Jugoslaviji. Vodilni cerkvi tam sta tov Srbov in Hrvatov, saj se na-katoliška in pravoslavna. Srbi so pravoslavni in imajo ce- hajam v javnem življenju med lo kralja za nekega vrhovnega pokrovitelja svoje cerkve. Qjimi že 40 let- Nihče drugi ne Ker je pri vladi vedno okrog 70'/> Srbov, je kajpada uživa- more reč!' da je imel več skuš" la privilegije pravoslavna cerkev. Da ni moglo priti do ne- ^ S kega pravičnega konkordata s katoliško cerkvijo, je znano, treh skupin, kakor jih je imela kdo je bil vzrok. Ni mesto tu, da bi o tem razpravljali na m°ja malenkost in to v gospo-drobno in dokazovali. Stvari so pa segale še na narodna in darskem oziru> ko so družine i tako postaviti, kakor se vidva. Vredna sta, da bi dočakala diamantno poroko. Pri tej priliki častitam tudi Bruletovim in Šte-faničevim in Pavlovim. Moj mož in jaz sva tudi imela najino SOletnico letos 17. a-prila. Midva sva bila tisti čas poročena kot Vi drugi; č. g. šil letos v Ameriško-Češki Dvorani, 1436 W. 18th Street, v ne- | porter. ( Ko takole študiram različna jedila, pa se malo pomudim pri ne bo —^ v nedeljo zvečer pa k žgancih, ki jih Slovenci vika-1 vinski trgatvi, mo. Italijani rečejo polenti ona;! — Rumuni rečejo mamaliga, kar Poročnik Cankar ranjen je tudi ona; mi Slovenci pa WaukegaI1( I1L __ Poročnik pravimo zgancem vi morda za- |obrežne gtraže slovenec ________________ ker,S01blll Vsak dan' vcaslh' Cankar, doma z 661 So. Utica deljo popoldne in zvečer, 10.ise P° dvakrat' na P,n nas Street, sin Mrs. Josephine Pod-oktobra. Glasbeni program se j srozdarjih m sumskih delavcih boy>Vje bil ranjen v službi v se- bo začel ob 2:30 popoldne in se Pa celo PO trikrat.^___ verni Afriki. Pismo, ki ga je bo nadaljeval celo popoldne.! Ravno tam se je začela moja prejela mati omenja, da je bil Na programu bodo tudi sloven- kuhinjska karijera. Naše do-; ranjen v mesecu juniju v nogo. ske točke. Nastopili bodo po- ibr® žfnice sicer mislijo, da sku- Ozdravil bo vsak čas in bo zaznani^ talentirani Plutovi troj- izvrstne žgance, pa včasih! pustil bolnišnico pravi poročilo. ne močniku ne Njegov brat Matt Cankar slu-tenorist; nadalje . žgancem. A kadar jih jaz sku- ž i tudi v ameriški mornarici in znana člana prejšnjega Prešer-1ham' oh» b°y«to so vam taki kot ,se nahaja pa nekje v Južnem smo brali v knjigi, ki jo je bila Pacifiku. izdala Družba sv. Mohorja o i _ priliki petdesetletnice vladanja cesarja Franca Jožefa. Tam je r> . . Tomaž Cukale, priljubi je- m Podobno Buh so tudi naju poročili. Tako ni slovenski ' ~ * je pet parov v istem letu dočakalo 50-letnico, vseh pet iz iste naselbine, Soudan, Minn. To je gotovo vredno, da pride v javnost. Mislim, da je ni nobene druge slovenske naselbine, ki novega kvarteta, Frank Gradi-šek in Tim Prelesnik, v dvospe-vu slovenskih melodij. Čehoslovaški Sokol iz Chica- Smrtna kota v Waukeganu Waukegan, III. — Tu je pre- bi se tako postavila. Vredna je, li TeTifnT ienkrat c"erinTco"naTo"v", -inul 22. sept. rojak Anton De- da bi se njeno ime zapisalo v ^ i Pa so mu neka mati - ime sem bevec, z 1200 Adams Street v ge bo nastopil s čehoslovaškim ! naPis?no- kak<> J> ta cesar zlatih črkah. Najina 50-letnica je prišla ravno na cvetno coboto. Ravno takrat zaradi posta ni bilo mogoče nic posebnega prirediti in tako so rekli č. g. ^Vodušek, naj počakamo do prve nedelje v nesen sem iz Cehoslovakije le- . , .. ta 1938. Šestnajst čeških lepo- ze P°zabl1 tic bo plesalo ta ples, ki je sestavljen iz ljudskih plesov iz raznih" okrožij v Čehoslovakiji. Kjerkoli so dozdaj nastopili ž njim, povsod so želi izredno skuhali take North Chicago, 111., v starosti žgance, da so se kar v ustih I58 let- Doma je bil iz Št. Petra razsipali in raztopili, tako so na Krasu, odkoder je prišel v bili rahli. Večkrat si mislim, ej,|Ameriko P^d 40 leti. Podal se ko bi mu jih bil jaz skuhal, to(je v Rochester, Minn., da bi bil bi si bil Francelj I zadovoljno 'operiran, a je bil preslab za gladil svojo častitljivo brado! operacijo in je 22. sept. umrl. Enkrat o priliki bom opisal u-,Bil J"e pripeljan nazaj in poko-metnost kuhanja žgancev, ozi- Pan tukaJ- Zapušča žalujočo „ ■„ , ... j . _ (priznanje. Sedaj bo prvič, da maju obhajali smo torej 50-! bodo predstavljali ples pred ob- letnico 1. maja. Imeli smo tako činstvom, ki ni čehoslovaško. v • ^ • • veliko domačo gostijo, da je p . " roma bom priobčil predpis, ka-1zeno m dva sma m eno bilo boljše kot sama ohcet. Tu- n , nftopih na ko je treba ž njimi ravnati. " Starejši sin je pri vojakih ih je di smo imeli tako velik in tako j lr?,P!e" j Zdaj pa še malo lokalnih no-|Pr«el za pogreb domov. Poko- lep "wedding cake", da takega še nisem videla. Dvorana je bila polna naših znancev in prijateljev in naše družine. To je bilo veselja, da smo se še naslednje jutro in še celi dan ve T«™, iiTfl0V,anSkega kJu!>aivic. Kot znano, je tukajšnji iz-i P™ * bil iz cerkve Matere Bo- *™r , , ra5ne a^btke obraževalni "klub Slovenija pri- ^je na Ascension pokopališče, kolo plese; pela bo Rose Arba- . i i a . . , !r t p nas, priljubljena Jugoslovan- " ^^oletoobKajno vinsko; R. L P- ska operna pevka; John Ba- [f ^^ Sf^-f' i rich, mogočni koncertni barito-! ^Jfil? ^ P^ed'tev pre- i pustil vsem slovenskim dru-i Nesreča na farmah la on Micc Tioi« v • i |t*vuavii »Dem aiuvciis&uu uiu-1 Willard, Wis. — Pred dnevi selili. Ali žalibog, za velikim ^ ^Vaclch;P°- štvom v San Franciscu, dajse je težko ponesrečil mladi veseljem je prišla še večja ža- [JJBe lskupno sodelujejo in skupno -Ralph Debevec, študent, ki je lost, tako da je ni moči popi- . . , .»T10*1' °dhč"a priredijo omenjeno vinsko tr- ] pomagal očetu na farmi. Veri- sati- orkest^r bratov P^S ^ ° Pa bodi taka ali taka> ima in smrtno ječo, ali pa na dolgo- mora imeti glede tega neke na-trajno ječo. Najslabša je smrt, j črte. Ali jih je že povedala? Za ker z njo se vse konča. Dosmrt- Rusijo je .za enkrat merodajen na ječa je tudi huda, pa je že|nJen predstavnik Stalin. Ta ni boljša, kajti dokler je življenje, še ničesar povedal glede tega. je upanje. Dolgotrajni zapor Ali J*e brez načrta glede tega? pa je zopet bojlši kot prvo in Težko. Počakajte/ da potegne drugo. Take možnosti so za iz sv°ie PjPe in privihne svoje Nemce in edino te lahko priča- I brke. Počakajte še, da užene kujejo, drugih ne. In naravno, Nemce, kakor želi in hoče. Kaj da bodo rajše krenili tja, kjer j mislite, da bo povedal? Pove-bodo videli, da so možnosti |daI bo nekaj, kar v Londonu z boljše kakor drugje. Za to gre največjo nestrpnostjo pričaku-Nemcem. Nemci so prekanjeni, Jej°> dasi sq. pri tem hladni in kakor smo že večkrat omenili, .mirni. Njegova beseda bo najin ski bodo tja, kjer v*c upa- brže nekak ultimatum: Rusija u„„ ~-----C__i._ __ nja. . ., Prvo toplo hrano, ki so jo ameriški vojaki zaviili, ko to pristali na Kiski v Aleutskih otokih, jim je pripravil Rdeči križ. ŽIVLJENJA IN SVETA OLAJŠAVE ZA PRALNICE vali učenjaki, odkod prav Urad za upravo cen in plač Prav ta razlika glede časa, ki si je pooblastil za treba, da navaja Stockmann samo poizkuse na mladih ljudeh. Vprašanje je, ako se to ne bo maščevalo nad mladimi v poznejših letih. o BLAGO — TEKSTILNA TOVARNA Tekstilne tovarne uporabljajo izmed rastlinskih vlaken največ bombaž (pavolo), lan, konopljo, juto ter celo slamo, izmed živalski pa volno in dlako ter svilo. Bombaž ali bombaževa vlakna so bele ali rdečkaste ter rumene dlačice, ki obdajajo seme v glavičastih plodovih rastline bombaževca. Ta raste v toplih krajih, posebno v Ameriki in Aziji. Izmed vseh predivnih vlaken se prideluje na svetu največ bombaža, ki prihaja v predilnice stisnjen v velikih balah. V prvi vrsti se Slovani bavljo s pridelovanjem lanenega (konopljenega) prediva, iz katerega izdelujemo platno in druge platnene izdelke. V Jugoslaviji pridelamo mnogo lanu in konoplje. Juta je enoletno zelišče, ki raste v Vzhodni Indiji, na Angleškem, v Belgiji in Franciji. Njena predivna vlakna so 1—2 m dolga, tanka, rumenkasta in močnega sijaja. Iz njih tkejo platno za vreče in zavoje, preproge'itd. Volna je dlaka ovc in koz (kašmirska in angorska, ki živita v Aziji.) Obe ti dve vrsti pralnice, da jim ga izberejo selivke za svoj ni treba več prišiti odtrganih ;°dhod, oziroma povratek. Splo-gumbov na spodnje perilo in šno Je bi!o mnenje, da vpliva nočno obleko, cene pa lahko odločilno na ptice vreme. . - , . . .. - . - - . _ ostanejo po starem. Ta nova Najnovejša raziskovanja so NE SELIJO SE SAMO PTICE koz imata dolg, mehko, fino m odredba bo posebno zadela ne- Pokazala. da ie ta vpliv na pti-1 Splošno mnenje je> da 3C se-|~ha, kameT^bnS lijo samo ptice; navadno čuje- ■ ,j iz Amerike,.imata fino dlako, katere pečlarje, ki niso priroč- ce postranskega pomena, w ni s šivanko ali papirna jo nobe- gre namreč za izlbiro dneva se- ^ iToptkah UliVkalTVres-1 U ? Amer/_ke''1T7^ata ^ no dlako, ne take prijateljice, ki bi jim Htve. Raziskovali so to vpraša- i nici pa se tudi druge živali in ■ lahko pomagala. Morali si bodo nje v raznih deželah —1 - - lja se tudl zaicja m ^melina privezovati spodnje hlačice s opazovali ptice selivke ter pri-kosom vrvice ali jih pa spenjati šli do zanimivega zaključka: z zakrivljenim žebljem. Neka- Ugotovili so namreč, da obstoji sveta in sjcer tudi sesalci kaj radi selijo. lja se tudi zajčja in kameljna dlaka. Tako je znano o severnoameri- 0 .. . .. . . ... ... ,. škem netopirju, da se preseli na | Svila sestoji iz tankih niti, ki jug, ko začne mraz. Tudi sviloprej- teri si bodo pomagali kar z žve- zveza med selitvijo ptic in sta-; netopirji, posebno tisti, ki živi- jbublJ°- Sviloprejke go-čilnim gumijem. Na srajce mo- njem meseca. jo v gorah, se kaj radi selijo, ko Kjta^fm, Grškem, v Ita- rajo pralnice še vedno prišiti Ptice navadno potujejo pono- se približuje zima. V severnih m anC1JU odtrgane gumbe. Gotove olaj- či. Vse kaže, da najraje izbe-1 krajih sili tudi pomanjkanje Tekstilna tovarna ima dva save so jim dovoljene tudi pri |rejo za potovati je čas polne lu- hrane razne sesalce, da se seli-i^avna dela: predilnico in tkal- Churchill in Roosevelt sta odločno povedala, da najprvo se morajo Nemci brezpogojno podati, predno se bo govorilo da- hoče na sonce, fantje. Tole pa tole hoče . . . Stalin glede tega doslej še ni odprl svojih ust. Previdno molči in gleda. Morda svojih ust v nju, to vse za likanju ali to, ker primanjkuje delavcev -o- lje. Stalin, v imenu Rusije, je le tem oziru ne bo odprl niti na trdo povedal, da bodo Rusi po-!tem prihodnjem moskovskem gnali sovražnika z fuske zem-1sestanku. Odprl pa jih bo, ko lje. Kaj več ni povedal. Kaj bo bo ruska vojska opravila z nem-v tem oziru dosegla in razglasi- š^o silo. la konferenca, ki se ima v krat- Za Stalinom tekajo že sedaj kem vršiti v Moskvi med Angli-jin si prizadevajo, da bi ga do-jo, Ameriko in Rusijo, še niibiIi 2a razgovor, kajti njegov znano. Ali bodo napovedali ne- molk Je res skrivnosten, skriv-kaj enotnega, ali ne, moramo,nosti Pa marsikomu delajo te-počakati, da se pokaže. zave. c, , ... i , i j Vprašanje Daljnega Vzhoda Stalin dosedaj ni rekel glede jn vprašanje 5orbe ti j " ! ski je odvisno od ugodnega spo- razuma med Zavezniki in Rusijo. Evropsko vprašanje bo moralo biti rešeno vsaj v principu preje, nego vprašanje Daljnega vzhoda. Zgleda pa, da bo Rusija imela glavno besedo pri obeh vprašanjih. Kdor bo dočakal, bo videl. -o-- ne, da jim ta sveti. Včasih se ptice napravijo na pot eden ali dva dni pred nastopom polne lune in na to odločjtev vplivajo meteorološke razmere. Da,je temu tako, je pokazala ugoto-;Ienry vitev, da se ptice vsakih 15 let BONDI ZA BOMBARDIRA. NJE BERLINA Zakladniški tajnik Morgenthau Jr. računa, da sta- * ^ »mmu V*"*81 j . . ,, . ' " V~ odpravijo na pot točno isti dan ne razdejanje Hamburga $346,- v mesecu • to se razlaga z luni 000,000, popolno uničenje Ber- »e razlaga z ium- ,. . r f i - a\ i-. nimi.menami, ki se stalno po- lina pa bi stalo, sestkrat tolko. ;navljajo ob doloienih dnevjh. btroski za razdejanje Berlina Q bi toraj znašali približno $18.75 na vsako posamezno; ALI BOMO MANJ SPALI? osebo v Z. D., to je kupno ceno Doslej je veljalo splošno preža en $25 vojni bond. Že samo i pričanje, da dolgo spanje člo-razbitje Hamburga stane vsa- veka -osvežuje. Th. Stockmann kega posameznika v Z. D. $3, je prišel na podlagi svojib po-kakor je preračunal imenovani < izkusov do nasprotnega pre- jo prav v velikih množinah.!1!^0* Med te živali moremo prišteva- Predilnica. Volno najprej doti jelena in veverico. V Afriki! br<> operejo, potem jo z centri- se zberejo n. pr. antilope in odpotujejo skupno v druge kraje, ko nastopi prehuda vročinar. še ničesar, kar bi ga obvezalo za kako skupno akcijo. Molči. In njegov molk je skrivnosten. Ukinil je kominterno, pa svet je mnenja, da le zato, da je Nemcem vzel iz rok orožje, da ne morejo bobnati o ruskem komunizmu. Partizanske edinice pa so aktivne po vsej Evropi in od nekod dobivajo navodila. Odkod? Slovani se med tem navdušujemo za slovanstvo in vidimo v Stalinu nekakega rešitelja slovanstva. Ali bo on rešitelj slovanstva? Sam ni Slovan. To ni tak zadržek. Glavno je,je U njemu na tem, da zbere pod krog ruskega vpliva in varstva Slovane? Ali mu je le za to, da ustvari in zavaruje krog in krog veliko komunistično državo? Kdo mu vidi v srce in kdo točno pozna njegove misli? To so vprašanja, na katera ni moči dati natančnega odgovora. Kar se tiče slovanskega upanja v Stalina, ni to nič slabega, dasi morda od tega upanja ne bo nič drugega, kakor le kislo razočaranje. Prj Stalinu se znajo Slovani uračunati, pri Rusiji se ne bodo, ker Rusija je-in bo slovanska, če tudi je v tem oziru periodično pasivna, pa bo zopet aktivna, ker Rusija je slovanska, neglede kdo jo vodi danes in kdo jo bo vodil jutri. Rusija, danes lahko še taka ali taka, bo v bodočnosti slovan- tajnik. —o- DOBROTNIK ČLOVEŠTVA pričanja. Poizkuse je izvedel na mladih ljudeh. Ugotovil je, da zadostuje mlademu človeku Pred 100 leti so začeli upo- štiri "re spanja' vendai.pa mo-..........rajo biti to predpolnočne ure. Med ljudstvom je že razširjeno mnenje, da je spanje pred polnočjo mnogo bolj koristno kakor po polnoči. Th. Stockmann j je n. pr. ugotovil, da se je mlad UTRINKI Starih šeg ni treba vseh za-treti, novih pa ne vseh sprejeti. — Vse novo ni dobro, vse staro ni slabo. * * # V kraju, kjer kmetov pri sončnem izhodu na polju ne srečaš, jih najdeš gotovo pri sončnem zahodu v krčmi. * ♦ * * Kmet blizu mesta ima vse napake kmeta in meščana, i * * * Modri prevdari, predno govori, tepec govori ter potem prevdarja, kaj je govoril. * * * Bolje, da vol od gladu pogine pri hiši nego pa miš. * * * rabljati plin za razsvetljavo. Takrat ni še nihče poznal praktične vrednosti elektricitete. Edino v laboratorijih pa je prvi' poskušal prenesti to čudovito vrednoto v praktično živi je-1 v - . - . , , nje Amerikanec Jožef Henry. moz' kl se Je po dol^em jutra-On, ki je bil po poklicu ma- nJem,.fPa^ počutil pobitega, tematik in filozof, je prvi po- °SVezi1 \nJ>osta] «vahnejiif ko stavil temelje za proizvajanje ie pnCe! h°dltl Spat °b 19' UrL električnega toka. Njegovemu |SPa^Je samo do 23.20. 19-letni genijalnemu duhu dolgujemo i 9" , do 23.20 m od 23.45 se pripravlja na izpite, podnevi pa opravlja svoje delo v uradu. Jasno je, fugalnimi stroji in v sušilnicah posuše ter nato sortirajo v boljšo, dobro in slabo vrsto. Vsaka Prav tako je znano tudi o ribah, vrsta se na strojih-česalnikih da se kaj rade selijo iz enega ščeše, zgladi in zravna ter pre-morja v drugo. Toda tudi žu- nese na stroje, ki s pomočjo po-želke se selijo, tako n. pr. ko- »ebnih valjev razdele zravnano bilice, metulji in tudi nekateri Plast volne v pasove, ki se po hrošči. Doslej še niso mOgli u-jv^i na ve« P»edilnih strojih gotoviti, kaj je vzrok selitvi žu-|sučej° in predejc* v niti. Te se želk. Glede kobilic so ugotovili, i naJ*prej navijajo v vretenca, a da opustošijo vedno določene \se potem previjajo na večje kraje in dežele; ta periodičnost j tuljave. Bombaževe niti, ki slu-se ne da razlagati s pomanjka- ižii° 2a perilo, se pred uporabo! pisanje. Klej njem hrane, ki naj bi Jnorebiti • drobijo na ta način, da tečejo dovedlo kobilice, da se preseli-, skozi škrobno raztopino. Ker jo v drugo deželo. Nekateri se Pa Pri tem več ali manj spri- _____• i . "... * . ] • • a__t.. . i \ ... i Praznega skednja se miš I hitro naveliča * * * Stolpe merimo po njih sen-! ci, velikaše po njih zavistne- I žih. * * * Zima ujeda brez zob. zahvalo za vse naslednje pridobitve, ki so z elektriko v zvezi, pa naj bodo to brzojavni ali telefonski aparati, kabli, dinamo-stroji, motorji in končno tudi radio. Jožef Henry je bil rojen leta 1799 v Albany, N. Y. Bil je vseučiliški profesor, kasneje pa prvi tajnik in vodja Smithsonij-ske institucije. Leta 1930 je iznašel menjajoči se električni tok (alternating current) ; direktni električni tok je bil tedaj že znan. Tudi je iznašel prvi stroj, ki ga je gonila elektro-magnetična sila. Ta mož je umrl leta 1878. Mi pa se komaj zavedamo, kdo nam je vse te kolosalne dobrine dal. da bi nastala prava revolucija v naš^m življenju, ako bi imele Stockmannove ugotovitve splošno vrednost. Toda poudariti je strokovnjaki, domnevajo, da je selitev žuželj nekakega psihološkega značaja, češ, da so kobilice, kakor druge žuželke, podvržene sugestiji mase; saj je značilno, da se tem " jatam pridružijo tudi vse žuželke, na katere naleti jata, ki se seli. o ^SKETHCFUCLGOES FARMERS in the Corn Bele med over one billion gallons of giso-line and kerosene Jo their tractors Ust yesx.t SELITEV PTIC IN LUNA Ptice se selijo pomladi in jeseni, vendar ne vsako leto ob istem času. Mnogo so razisko- mejo, jih je treba razlepiti. Volnene niti pridejo že na prvih večjih tuljavah naravnost v tkalnico. Tkalnica. Kolikor je bilo vretenc, s katerih so se navijale niti na tuljavo, toliko nitf ima tuljava, ki se postavi v tkalni stroj ali statvo. Statva ima dva glavnika in čolnič, imenovan votek. Tkalec osnuje prejo, to je vse niti s tuljave, oziroma toliko, kolikor jih zahteva širina blaga, napne skozi glavnike na statvi, tako da lahko glavnika premikata (potiskata) vsak polovico vseh niti navzgor in navzdol. - To imenujemo osnutek. Pri vsakem premiku glavnika vržejo posebne naprave čolnič (votek) enkrat z desne, drugič z leve strani skozi osnovo (osnutek). Čolnič vleče s seboj nit, a katero veže osnosne niti v tkalnico. Tkanina se nato gladi s stroji, ki imajo posebne nože. Barvajo tkanino tako, da teče ta skozi raztopino barve v koritu, ali pa da se na tkanino utiskajo vzorci. Končno tkanino operejo, v sušilnicah posušijo, v likalnicah zlikajo, premerijo, pregledajo, zvijejo v bale in pakirajo. PAPIR, Tovarne izdelujejo papir iz cunj, lesa in celuloze. Lahko ga izdelujejo tudi iz konopljenih vlaken, vlaken papirjevca, bombaža in slame. Cunje, iz katerih hočejo papirnice delati papir, morajo najprej uvrstiti po snoveh, iz katerih sestoje. Nato jih pere-, jo in kuhajo, ker vsebujejo tol-Šče, razrežejo v koščke, obelijo in jim primešajo nekoliko kle-ja. Iz lanenih cunj dobijo najboljši papir za pisanje, iz pa-volnatih pa za tiskanje. Da papir ne vsrkava preveč črnila, se mu primeša kreda, sadra in podobno. Največja množina papirja se izdeluje iz lesa. V tovarni papirnici imajo močne brusne kamne, s katerimi brusiji olupljene kose smrekovih in jelkovih debel. Pritekajoča voda izpira te odbruše-ne drobce in tako nastane nekakšna redka kaša. Kaša se čisti z razredčeno žvepleno kislino, natrijevim lugom in drugimi snovmi. Primešajo ji aluminijevega sulfata, kleja, potem kuhajo v kotlih. Posebni razdelilniki razdelijo s pomočjo valja dobljeno papirnato snov, ki jo v enakomerno debelih plasteh nosi drobno mrežast širok pas, skozi katerega se odceja voda, pod poseben valj, odkoder se papirnata snov premika dalje. Pomika se med mržlimi in naposled med gorkimi valji, ki se vrstijo drug proti drugemu, prijemajo snov, potiskajo riaprej, stiskajo in sušijo. Na koncu teh papirnatih valjev se že popolnoma dovršen in suh papir navija na vretenih v velike bale. Iz cunj delajo papir takole: kuhajo lanene cunje, dokler ne dobe nekakšno kašo, ki jo še enkrat dobro izperejo. Tako prekuhane cunje pridejo nato v posebne stroje-holandce. V teh posebnih valjih strga cun-nje v vlakna. Skozi to pripravo neprestano teče voda in izpira vlakenca. Obenem jih belijo s klorovim apnom. Na ta način se priredi kašnata masa polu-papirjevina. Ta se v drugem stroju pomeša s klejem in z raznimi rudninskimi dodatki. Ti dodatki so tudi zaradi tega, da izpolnijo luknjice med vlaken-ci, in tako postane papir gladek. Preden pride polpapirjevi-na v drug holandec, se ji doda navadno še primerna količina modre barve, ker s tem dobi papir lepo belo barvo. Klej dodajajo le, če izdelujejo papir za za papir izdelujejo iz smrekove smole z raznimi dodatki. Na ta način se v drugem holandcu priredi gotova papirjevina. Papir, izdelan na roko. V starih časih izdelovali papir le na roko, dandanes pa le nekatere specialne vrste papirja, in sicer papir za dokumente, za razne vrednostne papirje itd. Tak papir je zelo trajen. Za izdelovanje služijo železni papirji s fino medeno žico (mrežo, sitom). S sitom zagrabi delavec toliko papirjevine, kolikor jo potrebuje za en list, ter sito pretrese, da se vlakenca med seboj enakomerno porazdele. Voda pa odteka skozi luknjice, ki so v mreži. Množina papirjevine, ki je ostala v okviru, se nato stisne v pripravno kovinsko ploščo. Ce je treba na papir vtisniti vodeni znak, je na kovinski plošči lik, kakršnega bi radi upodobili. Na ta način smo že dobili list papirja, ki pa je še moker. Zato zvrne delavec to polo iz okvira na klobu-čevinasto podlago, kamor polaga vse pole drugo na drugo, vsako na svoji podlagi. Ko je plast dovolj debela, postavijo vse skupaj v močne stiskalnice, s katerimi iztisnejo vodo. Še nekoliko vlažne pole obesijo, da se polagoma čisto izsuše, nakar jih s posebnimi pripravami še ogladijo. -o- Pomagajte Ameriki do zmage! Kupujte zvezne vojne bonde! t Nedeljski CTORY ica je, da *e bil Korosčev dr. Ivan Tomažič v Mari- 2159 West Cerraak Rd Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St.) CHICAGO. ILL. ■ — « - « »- nX? In .1 I Ti TailhXmIm > i rTtgiwujB oo m preepuBj* ocu« ( 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST ► 1801 So. A«hl*nd A veno« I TeL Cntl 0523 j ► Uradne are: mk den od 9 . [ ziatml do 8:30 zvečer. AMERIKAM*! SLOVfeKfcC TAVAM LOUIS VERSKI ZAKLAD? P. Bernard Ambrožič OFM. Adamič piše v "Harper's Ma-gi^zinu" na strani 371: "Its; (tke Religious Fund) goes back to Emperor Joseph II, who created it with income accruing from forest lands laid aaidf to support priests and teachers of religion." Vsa zgodovinska resnica je ta: Jožef II., ki je vladal v Hab-sburški Avstriji v letih 1780— 1790, je zatrl v Avstriji nad 700 samostanov in je zaplenil vse njihovo premoženj^ ter iz j njega ustanovil "Verski Zaklad" (Religious Fund), ki ni bil Mktar last države, ampak vedao last Cerkve. Prvič je treba vedeti, da v tem premoženja niso bili samo gozdovi, ampak tudi drugačna zemlja. Drugič se iz tega sklada niso pod- pirali le duhovniki in "verski učitelji", ampak vzdrževala so se tudi cerkvena poslopja, primer cerkve same in župni-šča. Namesto da bi se razpisovali posebni davki in se tako obremenjevalo ljudstvo »a vzdrževanje svojih verskih u-stanov, se je potrebni denar jemal iz verskega sklada. Tako je bilo v Avstriji vse do leta 1918. Po konkordatu med Avstrijo in Sveto Stoiico je bilo avstrijski vladi dovoljeno, da1 upravlja verski sklad v imenu Cerkve in prevzame nase tudi razne dolžnosti in pravice, ki so bile s tem v zvezi. Nekaj teh pravic je bilo daneh avstrijskim vladarjem kot osebni privilegij, nikoli si pa ni Avstrija lastila lastninske pravice do tega fonda. Vse je urejeval kon-kordat, to se pravi: posebna pogodba med državo in Sveto Stoiico. Adamič piše dalje: V prilog cerkvenih krogov se je pa oglasil s posebno brošuro profesor jurldične fakultete v Ljubljani, dr. R. Kušej, in dokazal (1929) na dolgo in široko. kaj je dolžnost države z ozi-rom na verski sklad. Naj povem, da dr. Kušej ni duhovnik, ampak učenjak svetnega stanu.1 Tako je morala država hočeš nočeš spoznati, da je dr. Lano-vič napravil Cerkvi krivico in da bo treba krivico popraviti. Mr. Adamič, ako boste še kdaj kaj napisali o verskem skladu in njega uporabi, nikar tega ne napravite, dokler ne boste pošteno preštudirali dr. La-noviča in še bolj pošteno dr. KušejaJ Brez tega študija ste absolutno nekvalificirani zapisati tudi eno samo besedo o kranjskem verskem skladu". Adamič piše dalje: "Now in 1939 however Belgrade transferred the administration of the Religious Fund to the hierarchy of Lublyana." ■ 7* i brez vsake podlage; Naj bo|gTEVILKE VOJAKOV KA- sovjetske zračne armade, sedanji predsednik ruske nakupovalne komisije, o priliki tretjega vojnega posojila na prireditvi 'Back the Attack Show', na prostoru washingtonskega spomenika. 1 "Sovjetska armada danes prodira naprej od Smolenska ['pa do Črnega morja," je dejal Stalin zahtevajoč popolno podpiranje tretjega vojnega posojila. "V teh borbah se Rdeča Armada uspešno poslužuje tudi letal, tankov in topov, in drugega orožja in opreme, katere dobiva iz zavezniških dežel-Amerika in Anglije Naši ameriški prijatelji, ki sodelujejo pri izdelovanju o rož j a in opreme ali oskrbe, si pridobivajo velikih zaslug za boj proti našemu skupnemu sovražniku." BOLNIČARK ZELO j PRIMANJKUJE , Ameriki manjka bolničark. Pomanjkanje je veliko. Oborožene sile potrebujejo vsak mesec 2,500 registriranih bolni-I čark za negovanje vojnih ranjencev. Primanjkuje pa najmanj 200,000 pomožnih bolničark za službo v bolnišnicah, _____________ki so vse slabo preskrbljene v JUrold Deri*, mtomi prrak v hitrem teku (»print champion), je po- tem pogledu. ---1 —zii----b-ti. - nuaa. Calif. y cilju, da bi mogel zadostiti : tej veliki potrebi bolničark, poživlja Ameriški Rdeči Križ vse žene, ki morejo staviti na razpolago vsaj 10 ur podnevi v teku vsakega tedna, da se prijavijo za pomožne bolničarke. Ako vam je mogoče, da se pro mesecev mesto za stin mesece, * Petek, 8. okiobfa lŽ^ J. M. Trunk TEDENSKI KOLEDAR 10. Nedelja — 17. pobinkoštna 11. Ponedeljek — Tarak, Prob in Adr., spr. 12. Torek — Maksroilijan, Kolum. d. 13. Sreda — Edward 14. Četrtek — Kalist 15. Petek — Tej-ezija 16. Sobota — Hedvika DRUGA NEDELJA V OKTOBRU To je resnica. Zakaj? Drža- ^mm —— -----—J va je spoznala, da SO stvari Že Stal prciSk pri naših marimh t San Diego. Caut. tako zapletene, da se brez tega skoraj ne more več izmotati iz težav. Torej so vsa ugibanja, ves perhaps" in ves "one can only presume",' ki jih je Adamič v tej zvezi potrtavil v svoj spis,, UPORABLJAJTE SERIJSKE iS Ktl ■ ____________ . DOMAČA FRONTA (Office of War Information, Washington, D. C.) brez podlage je pa vse summ- DAR pOVPRAŠUJETE čenje, ki ga je v te j zvezi napr-1 til rajnemu dr. Korošcu in ljub- Vojno ministerstvo prosi ob-ljanskemu škofu, ž njima vred gj^yo naj se poslužuje serij-pa vsej Slovenski Ljudski Stran- ^^ §teViik vojske (Army se-ki. V tej zvezi se je Adamič tu- ri|ll number) kadarkoli povpra-di "zmotil", ko je napravil jj^ejo glede njih v uradih, in ljubljanskega škofa za Koroš-^^j. ravno tako glede častni-čevega škofa — "his bishop' kot navadnih vojakov. Resa yaw *kof to za eun mcac^c, . x , , , ^ stovolino javite, a želite se do-' kot dozdaj. To je^postale, J informacij. obiščite svoj trebno ker Produkcija čevljev ^ ^ _ za civilno prebivalstvo ni za- . ( dostna, da bi odgovarjala po- ** OJ' vpraševanju--to sporoča Office Of Price Administration. Znamka št. 18, ki bi bila morala postati neveljavna dne 31. oktobra, bo ostala v veljavi za the collapse of Austria the income from those lands was taken over by the Yugoslav state, which then paid the priests.*' Resnica je, da so tisti kompleksi zemlje verskega sklada, ki so ležali na ozemlju bivše boru, ki ni imel od / verskega sklada nobenega profita. ke, povzroči izgubo časa pri iskanju, kajti mnogo moštva, ki služi v oboroženih silah, nosi «-----------s1uz1 v ouuiwuui Adamič piše dalje: "This in- ] igta ^^ Uradniki vojske zp- V__J i.L — /v/ e* mr® rl r\__. , * i _ 3.1__ kranjske dežele, prišli v Jugoslavijo. Mimogrede: Štajerska dežela ni imela v slovenskem delu posestev verskega sklada, radi tega se po pravici imenuje ta sklad "kranjski verski sklad". . Tudi je res, da je Jugoslavija po zgledu bivše Avstrije prevzela administracijo teh kompleksov, toda stvar ni bila tako preprosta kot ve povedati A-damič. Glede porabe dohodkov i? tega sklada jugoslovanska centralna uprava v Belgradu ni takoj vedela, kako ravnati. Se manj je pa vedela, kako ravnati z dolžnostmi in pravicami, ki so prišle v zvezi s tem iz Avstri-"je v Jugoslavijo. Bila so razna trenja med državo in Cerkvijo ter se je poleg drugih reči tudi prav radi tega čutila velika potreba, da se sklene konkordat z Sveto Stoiico. (O konkordatu samem sem pisal v Ameriški Domovini.) Bilo je tudi dosti razpravljanja v tisku o teh vprašanjih v prilog obeh strani r V prilog države je leta 1927 izdal brošuro dr. Lanovič, bivši načelnik katoliškega oddelka v ministerstvu ver. Ta je razlagal državne privilegije na tak način, da se je zgodilo tole: Nekatere župnije v Sloveniji, ki so volved the control of a vast domain of forest areas in the Tri-glav-Bohin region of Northern Slovenia." "Vast domain" bi se menda reklo po naše: ogromna posestva. Oglejmo si to besedico: vast"! Vsa Slovenija ali bivša Dravska banovina je imela nad 47 % vsega svojega teritorija pokritega z gozdovi, to je okoli 700,- 000 ha (heetar je dva akra in pol.) Ves teritorij "Kranjskega Verskega Sklada" je pa znašal v banovini nekaj manj ko 3% gozdnih kompleksov ali 18,000 hektarov, ki pa se daleč niso bi- Končno naj omenim še to, da li v resnici vsi porasli z gozdom. nam je Adamič ostal na celi črti Od tega teritorija niso bili dolžan dokaz za svojo trditev, vsi "gozdovi" v kotu Triglav-, ^a je ta zadeva "razkrojila dr-Bohinj, ampak nekaj tudi na žaVQ yg^oxi Gd šiva do šiva" Dolenjskem okoli Kostanjevice. ' * In ker je bilo na ozemlju verskega sklada tudi dosti sveta, primernega za pašnike, so ime- 1 - _. _ __A trt Iits i nuntriAA trjujejo, da bo sodelovanje občinstva, ako se bo držalo te določbe, prihranilo mnogo dragocenega časa, materijala, in bo obenem pripomoglo k- hitrejši rešitvi dopisov. RAZDELITEV ČEVLJEV ZMANJŠANA NA EN PAR ZA VSAKIH SEST MESECEV Nova znamka za čevlje — št. 1 na letalskem listku war ration book ni — ki stopi v veljavo 1. novembra, bo morala zadostovati najmanj za šest ali kot piše on: ". . . ripped the country all along its seams. nedoločen čas, torej tudi ko bo nova znamka za čevlje že veljavna — na ta način ne bo običajnega navjfla nakupoval-cev v zadnjem tkenotku. „ OP A povdarja, da nove določbe nikakor ne pomenijo, da bo razdelitev čevljev za civilno prebivalstvo omejena na dva para letno, temveč da bo rok, v katerem bo morala nova znamka * zadovoljiti prebivalstvo, skrajšan, ako bi produkcija-čevljey prekašala sedanjo cenitev. POSLANICA AMERIŠKEMU NARODU IZ NAJBOLJ KRVAVE FRONTE NA SVETU Premier Josip Stalin je poslal finančnemu tajniku Mor-genthau-u poslanico, v kateri poživlja vse ameriške državljane, naj kupujejo vojne bonde in s tem podpirajo skupno borbo zedinjenih narodov proti Hitlerjevi Nemčiji. Poslanico je prečital general-major Aleksander Balajev, od Vaš Gospod in Bog je v vaši sredi, on se bo za vas boril, ne bojte se" (5, Mojz. 5, 7). Vsak obisk ti je zelo prijetna in ljuba zadeva. Obiskuješ le znance in prijatelje, toraj osebe, ki so ti dobre. Tako se prijateljstvo ohrani in utrjuje. Po-gostoma si morda tudi v nekaki stiski, nekaj ti je na srcu, potrebuješ toraj tolažbe, kak dober svet, pomoči si potreben. V dobrem prijateljstvu si že skozi dolga Teta. Kako komaj pričakuješ dneva, da obiščeš takega starega prijatelja. Kdo je tvoj najstarejši prijatelj? Ali ni to Kristus? On te pozna ve od vekomaj! Tudi tvoj najzvestejši in najboljši prijatelj je Kristus. On te ne bo pustil na cedilu, ako si pomoči potreben, in najbolj ti bo on svetoval, ako si v zadregi Ljudem se zaupaš in k ljudem hodiš za pomoč. Prav, ako so vredni tvojega zaupanja. Pričakuj pa, da se zdaj pa zdaj varaš pri ljudeh, ako se nisi že večkrat. Le eden je, ki je vreden vsega zaupanja, le eden, ki ti more in hoče pomagati, in to je tvoj Bog, in ta Bog je tvoj naj bližnji prijatelj, ne kak nadut mogočnež in siten ošabnež. In kje je ta prijatelj? Morda le na enem kraju, v enem mestu tam nekje v deveti deželi? Res malo bi ti bilo pomagano s takim oddaljenim prijateljem. In vendar. Recimo, da bi bil Kristus pričujoč le na enem mestu, na enem kraju na vsem svetu. Ali bi ljudje ne hodili trumoma na ta kraj, da bi vsaj naenkrat v življenju mogli z njim govoriti? Pa je prav njih naj bližnji sosed, le par korakov od njih. Izgleda, kakor bi bilo napačno urejeno, ko je tako urejeno, da je cerkev z Jezusom tako blizu, obisk Jezusa mogoč vsak trenutek. Ali si res morda radi tega nemaren, da nikoli ne prideš, ko bi morda šel na dolgo pot, da bi videl Jezusa, ko bi bil pričujoč le na enem kraju? "Resnično, Bog je na tem kraju, in jaz nisem vedel!" . le vaške srenje v dolini pravico, da so preko vsega poletja pasle, svojo živino v planinah na teritoriju verskega sklada. Iz tega ; se da približno narediti slika, kako je treba pravilno razumeti Adamičev izraz "a vast domain of forest areas ..." Dalje! Administracija ali u-pravljanje teh kompleksov je ljubljanskemu , škofu prineslo samo mnogo novih skrbi, sitnosti in težav. Le Čemu hi si bil! želel, "desired", kot piše Adamič, naprtiti si poleg vseh dru- ŠOLA ZA TRGOVSKO MORNARICO popravljale cerkvena poslopja* gih še te skrbi? Tisočkrat bolj .1. an Kili " IT n ni"! »TISKI so morale iz svojega žepa plačati skupno najmanj 400,000 Dinarjev, dasi je bila dolžnost verskega sklada, da to svoto poravna. t ' Cerkvene oblasti so vedele, cla je bila to dolžnost države, ki je upravljala verski sklad, dasi ni bil njena last, pa si niso mogle pomagati, ko je državna oblast osvojila za svoje ravnanje razlago dr. Lanoviča. Tako je morala Cerkev mirno gledati, da so ljudje sami plačevali, zadovoljni so bili ljubljanski Jškofje z uredbo, kot je bila v Avstriji kot pa z lastno težavno administracijo, ki je bila sama sitnost. Toda ko ni bilo drugačne rešitve zapletenega položaja, se je škof dr. Rožman vdal in sprejel to breme nase. Država se je pa odkrižala naloge, ki je ni znala pravilno v roke vzeti. * ' "Perhaps" bo Adamič zdaj razumel, kako velikega kozla je ustrelil v ''Harper's Magazi- kar nikakor ni bil njihov dolg. ;nti" tudi v tej točki ■ M. Y na Velike vojne tvornice zgrajene v rekordnem času V ameriškem programu za vojno industrijo se je doseglo v severnem Illinoisu, ia se je zgradilo največje svetovne vojne tvornice v rekordnem času. Gradnja teh tvornic je bila pospešena z uporabo elektrike. Briljantne električne luči so razsvetlile temo za ure in ure, v katerih" se je gradilo. Električno obratovanje raznih strojev, kot dvigal, kladiv, mešalnikov konkreta, prenaševal-;ev in mnogo drugih strojev, je prihranilo tedne dela in časa. Da, električna sila je moč, ki pospešuje proizvodnjo... in ki pospešuje zmago. Elektrika pospešuje vojno proizvodnjo Električna tokovna razsvetljava omogoča, da se nadaljuje noč in dan gradnja te velike tvornice. -TS" .....;r"" -'.T'.' V ozadju je eden izmed velikih mešalnikov za konkret, zgrajen posebej za to delo. Ta električni prenaševalec, nosi pesek, ccmcnt in kamenje k mešalniku. Električna sila je igrala svoj del v oblikovanju lesa za konkretne forme. BUY Elektrika je šla na vojno — ne tratite jo! COMMONWEALTH EDISON COM PANT, Zalaga potrebno električno »ilo za vojno proiivodnjo v Chicago / NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srctm naaman jamd vstzn našim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno rasi, da fe preminul naš soprog in oče FHANf BEBCE Umrl je po dolgi in mučni bolezni dne 29. avgusta 1943. ftojen je bU 1. novembra 1M7 v fari Selce na Gorenjskem. Pokopan je bil 1, septembra 1M3 na pokopališču Sv. Jožefa. BU ie clan društva "Danica". V prvi vrsti Se želim zahvaliti članom tega društva za vse, poeebno pa že tajniku za poalovilni govor pri odprtem grobu. Dalje prav lepa hvala pogrebniku Mr. Louis Žfcfranu, za tako S^^*11.1*05*^* Nadall* PraT 1*P« hvala "The Western Shade Cloth Co." za vse, kar so nam dobtege storili za časa njegere bolexnL Prav lepa hvala vzem tistim, ki so ga obiskovali za časa njegove bolezni, bodisi doma. ali v bolnišnici. Posebno pa se želim zahvaliti njegovemu bratu Antonu Berce in njegovi hceti. ki tU prišla iz Sheboygan. Wis. na pogreb. Dalj* najlepša hvala vsem tistim, kateri so darovali za sv. mase, ter in rr*tUce'ki so ga priili kropit in ki so se udeležili pogreba, ter vsem tistim, ki so mi tudi z denarjem pomagali. Se enkrat prav lepa hvala vtem, ki se mi pozna-SFali na en ali drugi način v teh žalostnih dneh. Če smo pomotoma ki} i**uttlli, naj nam oproste. ka na? Ti b!> t^frtškTzJmlj^* Mha6' ^^ r 1x1 Ub' Žalujoči ostali: s TON BERCE, brat v Sheboygan, Wis., ter JANEZ r P6tek' 8" °kt0bra Družba AMERIKANSKI ........ tfff Naie geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za GLAVNI ODBOR: ■■ P?** 257 Ume Stre«. Jelfct IlHaois --716 Rs ob St, J o lie t, IB. _ k. 528 Lafayette Si, Ottawa, m 301 Upm Street. Joliet ItL \ 650 N. Hickory St. JoBet M. 903 Woodntf Rd., Joliet, IUL - S*.**1^ 225 — St- HM*«. ** A. Zakr, 151 Na Chicago St. Joliet. IE NADZORNI ODBOR: Vrh. zdravnik: J (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 15*14. Sider Joliet, flL^^®- W. 21* St, Chicaco. £0. .-----Adams Street. North Chicago* Illinois. 20 W. Jackson St. JoBet, IR POROTNI ODBOR: _ Psviakovich, ft Winchell St, Sharpsbnr*. Pa. Mary Kovadch. 2294 Bine Island Ave, Chicago, IIL Jehu Denla, 2730 Arthingtoa Ave, Chicaco, lit Predsednik Atletičnega odseka: Emery 8obar. 540 North Blaf! Street, Joliet. Illinois. URADNO QLA8ILO: •Amerikaneki Slovenec". 1849 W. Cermak Rd, Chicago, CL ^ 1M2 Je DSD. Izplačala svojim članom in Sanicam tar njih dedičem raznih posmrtni* poilcodnin. bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednoed do četrt milijona dolarjev. Druitvo za DSD. ee lahko ustanovi v vsakem mesta Zdr. držav a ne mani kot 8 gani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moflcega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do I& leta. Zavaruje se sa $2SOOa fSOOJO ali tlJOOOM. Izdajajo se razOčnl certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako leto vila. Poleg smrtaine. izplačuje DSD. tvojhn članom (kam) todi botelilco podporo Iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za rasne operacije in poikndnine. • Mesečna plačOa (sssessments) so urejena po American Experience izvedenci (actuaries). priporoča, da pristopijo v njeno je 121.00% solventna, potrj Ctadni jezik je slovenski la a Rpjukom In rojakinjam se D srsoot Za vsa morebitna pojasnila hi navodila se obrnite PRANE J. ~ PRIŠEL DOMOV IZ ITALIJE Stran S ■r ž njimi v Pittsburgh, da se veseli ž njimi vred zmage ali pa da jih tolaži ako bi bilo nasprotno. Deklet« so prejele tudi $100 nagrade iz Zvezine blagajne, kar je le deveti del tistega, kar je dekleta stalo. Toda, njim ni bilo do denarja, njim je bilo le za zmago in prvenstvo. Joliet je takoj drugi dan prinesel to vest v svojem lokalnem Časopisju. Tudi na radio je bilo čez dan poročano, za kar je skrbel Zvezin prijatelj Mr. John Zevitz Jr. (Dalje prihodnjič.) o IZ URADA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NAKODNfeGA SVETA 3935 W. 26th Street, Chicago, 111. POROČILO, KI POJASNUJE RAZMERE V DOMOVINI (Nadaljevanje s i. strani) ker so vsi pošteni fantje opazili, da so zgrabili organizacijo OF moralno manj vredni ljudje I iz njihove okolice. Osvobodilna Fronta si je pomagala na ta na-' čin, da je po zgledu redne obla-| sti odredila prisilno mobilizacijo. Fantje so dobivali pismene pozive, v katerih je bil ozna-| čen kraj in čas, kjer se morajo javiti, in pa posledice v slučaju neodziva. Mnoge, ki so kljubovali pozivu, so ponoči prišle iskat partizanske patrulje, ki j so jih kmalu nato likvidirale Prvi britiški ujetnik v Italiji ki je bil ispušcen in se je povrnil v An- kot Strašilo za druge, glijo, je major general Adrian Carton de Wiart, ki je bil ujet leta 1841. ko Zavedni in pošteni fantje, ki £ m0riU" j niso hoteli za nobeno ceno iti _______P0^ komando 'barab', kot s6 se sami izražali, so začel! z ilegal Slovenska osvobodilna vojska na Primorskem SANS je prejel sledeče porodilo: "Ko je slovenska partizan-skar vojska osvobodila največji j del Primorja, je Osvobodilna fronta v teh krajih izrekla ze-j din jen je Primorja s Slovenijo. Izvoljen je bil Narodni svet, kateremu načeluje dr. Jože I Vilfan ml.; podpredsednik je France Bevk, tajnik pa dr. A-| lojzij Bebler. Red je vzpostav-j ljen v vseh osvojenih krajih. Prebivalstvo je z navdušenjem pozdravilo prihod osvobodilne vojske in po vseh mestih pa vaseh razobesilo zastave. Italijan-i ski manjšini, katero zastopa Ferdinando Barega iz Tržiča, j je obljubljena kulturna avtono-jmija in enakopravnost jezika* V Gorici so partizani dobili de-jset nepoškodovanih sovražnih j letal, ki so že v službi naših le-I talcev. Prebivalstvo mobilizira j vse sile proti nacijski vojski." me vežbalnih krožkov SŽZ v Clevelandu na Euclid Parku. Takrat so imele še svoje stare Uniforme. Na tej "exhibition" vaji vseh krožkov iz Ohio in na-Sega iz Jolieta so naše dekleta , ««ao na gL tajnika FRANK J. WEDIC, »J Lime'St. Jottet ZR . ____.. w L«v MA^MMAMM^WMWMWWMMMWWWMMWMMMW^MwwwyyK dobile tretjo mesto. Ker so ime E*«f nVUVOVTU V1 en DTW Ie kadetinje prinko na tem JLUvCIIiJAIII llAaJbLDXIV "Field Day" opazovati in ob- (Nadaljevanje z 2. strani) . - čudovati lepe obleke ostalih krožkov, so sklenile med sabo rodna dolžnost Vas kliče, da aej Slovenske ženske zveze v tem domov gredoč, delati še težje. udeležite omenjene prireditve dne 17. oktobra popoldne. Na pevske in druge točke. Toraj, dragi rojaki, dogovorite se vsak s svojim finančnim ministrom za notranje zadeve in prinesite tisto nedeljo v našo slovensko dvorano "velik dar domu na oltar!" J. B. o-- SMRTNA NESREČA Gilbert, Minn. | Dne 24. septembra je strašna nesreča zadela rojaka Jožefa Rus, iz H utter, Minn., štiri milje od Gilberta. Delal je v železnem rudniku Schley. Bilo je ravno 12. uro, ko so imeli delavci malico. Opazili so, da se malo premika cela plast železne rude. Jožef Rus je delal s parno lopato in jo je hotel prepeljati na drugo mesto. Tisti čas pa se je odtrgala cela plast železne rude in prevrnila parno lopato. Naš rojak je hitro skočil iz nje, toda parna lopata se je prevrnila nanj ravno isti trenutek ter mu vse telo zmečkala. Bil je na mestu mrtev. Nad 80 ton železa je ležalo na njem. Sodelavci so ga takoj od-kopali in nesli iz rudnika. Ta strašna novica je pretresla celo naselbino Gilbert in okolico. Naš rajni rojak Mr. Jožef Rus je bilstar 37 let. Zapustil je žalujočo ženo Gertrd-do in dva mala fantička, stara 7 in 5 let, očeta Ignacija, mater, brate in sestre. Spadal je k SNPJ. Člani tukajšnjega društva so ga spremili na zadnji poti 28. septembra. Sv. mašo in pogrebne molitve so opravili župnik Rev. Schweiger. Veliko je bilo tudi drugih iz Gilberta pri pogrebu. Ljubi Bog in sveti Jožef, tvoj patron, naj da Tvoji blagi duši sveti nebeški raj, saj umrl si mučeniške smrti._ Pozdravljam vse čitatelje in naročnike. Frank Ulčar. —o- ZGODOVINA KADETINJ letu, ko so dosegle toliko uspe- da si dobijo nove uniforme, ter hov. Končno sem se odločila še enkrat gredo nazaj v Cleve-podati sledečo zgodovino. j lan tekmova^^tod* Mdpot za Minulo je šest let, odkar ae prvenstvo, je ustanovil vežbalni krožek j Ni bilo dolgo, da so spravile pri podružnici št. 20, v Jolietu, J skupaj z veliko težavo zadost-Illinois. Ime so mu dali "Slove- no svoto za obleko (uniformo), nian-Women's of Branch 20. Union Cadets" Kakor vsaka katera je pa še vedno, še danes, najlepša v Jolietu in okoli- stvar pri ustanovitvi je bil tudi j ci. Takrat so prvič nastopile v ta korak težak. Ustanoviteljici novih oblekah na Zvezin Dan v krožka sta si naložili na rame Lemontu leta 1940. ' m°?«0V0rn08ti' dela in! Ker so dekleta še vedno go-* Takrat je bilo kaj take-!jne žeij0, iti nazaj v Cleveland ga novo v Jolietu. Podružnica: na -tekmo vseh krožkov S2Z, ^ m imela deklet, potrebno jih je z veliko marljivostjo ponovno, btlo se iskati, da so najprvo po- ;ko 80 že imele uniforme plača-Danice, potem se jih je na- ne> delaIe za vožnjo v cleve. J -— — —mm bližno $900. Tja v Pittsburgh, nim življenjem na svojo roko. v Hotel Roosevelt, so prihiteli i Z jugoslovanskim orožjem, ki razni krožki iz Ohio, nas" iz Jo- so ga bili skrili ob zlomu, so se lieta, pa tudi krožek št. 26 je ponoči zbrali v kaki hiši, da bi bil v tekmi. Vsi krožki so prihi- se branili, če bi kdo prišel po teli edino z namenom, da dobi- j nje. £0 to ni bilo več dovolj jo prvenstvo. Priblizevala.se je učinkovito, so se umaknili v ura, ko bodo krožki pozvani za gozdove in so nastale prve (ne-nastop. Zbrane so bile vse de- partizanske) ilegale, legatinje in gl. uradnice ter i Tako so odšli iz St. Ruperta polno ostalega občinstva, vse fantje 32 po številu, od Sv. Kri-zato, da vidijo krožke v vaji. ž a 35, precej iz Mirne, 8 od Izbrani so bili razni častniki in Sv. Jošta (okrog srede marca častnice vojaških korov, ter j 1942}, večje število tudi iz obrazne delegatinje kot sodnice,: čine Stari Trg itd. Iz Toplic so katere same imajo krožke v odšli v Gorjance, kjer so se jim svoji naselbini. Prišel je čas za j pridružili tudi fantje iz novo-nastop. Bili so trenutki, ki so se 'meške okolice, vlekli kot večnost. Skoraj da bi! se slišala igla, ki bi padla na' tla. Najprej so morale kapitan- j ke krožkov dvigniti številko, da ' so vedele, kdaj bodo na vrsti za i svoj nastop. Kapitanka Joliet- j skih kadetk Miss Jo Mahkovec je dvignila štev. 2. To je pomenilo, da bodo njene dekleta Naie gibanje V dobi od 16. do 30. septembra se je v ta urad prijavila nova podružnica štev. 93 SANS, Brooklyn, N. nastala iz dr. štev. 50 ABZ. V istem razdobju so prispevale sledeče podružnice: Štev. 11 SANS, Ambridge, Pa., $12.-50;. štev. 24 SANS, Virden, IO., $4.19; štev. 26 SANS, Salem, O., $7.70; štev. 31 SANS, Pueblo, Colo., $10.75; štev. 33 SANS, Bridge port, O., $21.25; štev. 40 SANS, Kemmerer, Wyo., $20.50; štev. 48 SANS, Cleveland, 0.r $200.00; štev. 54 SANS, Chicago, II!., $8.00; št. Mr. Martin Jelene nam je iz Sbeboygana, Wis., poslal $10, kaferi denar se je nabral na javnem shodu dne 11. septembra tamkaj. Shodi, šteje, sestanki in prireditve Podružnica štev. 60 SANS, Chicago, IIL, oziroma postojanka štev. 8 JP0-8S bo imela svojo prihodnjo sejo dne 13. oktobra v Tomažinovi dvorani na 1902 W. Cermak Rd. Na dnevnem redu bo med drugimi važnimi zadevami tudi Cukaletov koncert, ki se bo vršil dne 31. oktobra na 1438 W. 18th St. Seja se bo pričela ob osmih zvečer. Kakor je posneti po jako obsežnem in natančnem poročilu v krajevnem listu "Sheboygan (Wis.) Press", se je javni shod, ki se je vršil v Sheboyganu, Wia., dne 11. septembra zvečer pod pokroviteljstvpm tamoš-njih naših podružnic in pomožne postojanke in na katerem je govoril tudi naš predsednik Et-bin Kristan, prav dobro obne-sel. Dne 17. oktobra bodo imela združena društva v San Frai* ciscu, Calif., proslavo z vinsko trgatvijo v Slovenskem naprednem domu na 2101 Mariposa St. Program se bo pričel ob dveh popoldne in zaključil s plesno zabavo v obeh dvoranah. Vstopnina je po 45c in ves čisti prebitek je namenjen za SANS in JPO-SS. Dne 23. oktobra bo v Slovenskem delavskem domu v Sharo-nu, Pau, lepa domača zabava, ki jo priredita skupno podružnica štev. 30 SANS in pa pošto j an- 57 SANS, L'Anse, Mich. $8.00^ Jc*,ŠUv. 13 JPO-SS. Vstopnice (Konec prih.) ToliroNa OČE PRITLIKAVEC, SIN VELIKAN vec ijs Josephine Joliet, UL 2e večkrat sem bila vprašana od Zvezinih prijateljev,* zakaj kaj ne pišem o kadetinjah govorilo, naj postanejo tudi ka detinje. Našle so se osebe v Jolietu, ki so temu uporekale, in se nam smejale, Češ, saj ne bo nič iz tega. Tu v Jolietu je itak dovolj drugih klubov in zabav brez tega krožka. Še celo nekatere članice niso bile za to. Toda polagoma so se tudi tisti, ki so kritizirali, privadili ideji, da je lepo, da imamo\nekij, kar drugi nimajo. Vsaka, katera se je vpisala v ta krožek, je morala vedeti, da mora posvetiti en večer za vaje. Bilo je potrebno, da imajo tudi svoje seje, da skupaj dekleta med sabo ukrenejo kaj v korist njih blagajne. Potrebno jim je bilo denarja. Izvolile so si svoj odbor. Podružnica jim je dovolila, da kar same naredijo veselice in tudi dobiček od teh same spravijo. Začele so delati prireditve, katere so jim lepo uspele. Na rokah so imele dovolj, da so plačale za svoje prve uniforme. Te so stale okrog $350. Ker je bilo v prvem krožku le 25 deklet, je vsa teža radi finance ležala na teh dekletih. Največkrat kadar so šle iz mesta na povabilo te ali druge stranke, so plačale za svojo vožnjo, ali pa vzele iz blagajne. land. Veselice, katere so prirejale, so bile vedno uspešne. Krožek se je sedaj pomnožil iz 25 deklet do 38. Poleg teh je bilo vedno posebej pet do deset deklet, ki so prihajale k vajam in čakale praznega mesta v krožku. Končno so dekleta dosegle zadostno svoto, čez $400, za vožnjo v Cleveland. Šle so. Bil je največji krožek SŽZ na tekmi med vsemi, ki so tisti večer nastopili. Vsaka izmed kadetk je imela zavest, da sedaj gre zares, da vsak njih korak, vsak njih nastop jih bo vodil ali k zmagi ali pa k porazu ... Zmagale so. pobile so prvenstvo ter častni naslov "Honor Cadets" za 1942. To je najvišji naslov ali titel, kateri je dan krožku za prvenstvo. Njih veselje je bilo nepopisno veliko. Tukaj v Jolietu je dnevnik Herald News večkrat prinesel novico o njih zmagi. Na radio je čez dan bilo večkrat poročano o kroni, katero so Slovenian Women's Union Cadets prinesle Jolietu. Dekleta so bile za- Le kje se je ta preklja vze-| druge na vrsti. Pripravljene so j LClSo % . ^ ^^ bile dekleta, kajti sedaj se ima J??/ se n|navad-| uresničiti ona želja, za kateri™ & P™; so tako dolgo hrepenele in tako !^ l^ V**' težko delale. Burno je utripalo ^ ^vita dva pntUka-; vsem srce, katere so bile nave-l""^' £ Se kazetfa v f*! zane i* svoje krožke. Tudi me ^^ tudl! druge iz Jolieta smo kar isto ču- f* *f !rbec ™ tile. Ko je nastopil krožek iz ^ Zast°nj' M°Z Je vehk 70 štev. 69 SANS, New York, N. Y„ $50.00; štev. 78 SANS, BridgevOIe, Pa., $88.60; štev. 83 SANS, Walaenburg, Colo., $5.00; štev. 84 SANS, New York, N. Y., $17.50; štev. 85 SANS, New York, N.Y„ $16.75; štev. 87 SANS, Brooklyn, N. Y„ $12.00; štev. 90 SANS, Kirk-land Lake, Out., Canada, $23, Društvo štev. 610 SNPJ, Chicago, HI., je poslalo $6.00 tej organizaciji v podporo, članstvo dr. štev. 733 SNPJ, Can« ton, O., $15.00, društvo štev. 240 SNPJ, Bentleyville, Pa., $35.00, a posamezniki tudi od tam pa $10.00. Oba ta zadnja zneska je poslal društveni blagajnik Louis Humar. so po 50c. Pristopite k DR SV. JOŽEFA, iter. 53, K. S. K. J. V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • FRANK JERINA, predsednik, JOSEPH ZORC, tajnik. 1045 Wadsworth Ave« No. Chicago, XU. ANTON BESPALEC, SR., blag. cm, žena pa 76 cm. Imela sta si- Jolieta, so naše dekleta kazale „ ' f • • ,. . polno vero v sebe. Njih nastop j" £ VA rastl m p"al je bil krasen. Nastopil je ^ves ^ ^ ' ^ ^ ^ krožek, 38 deklet. Kapitanka Žmske °blCaje m zrasel 26 bh" Jo Mahkovec, katera jim je dajala povelja, se je obnašala kot kak kapitan ameriške armade. Tekma se je nadaljevala, krožek za krožkom je nastopil, vsak lepši od drugega. Izid zmage ni bil po tekmi naznanjen. To- novico so si častniki zu dva metra visoko. Seveda so se za ta primer zanimali tudi zdravniki. Niso znali razložiti, kako in kaj ter so se samo čudili. Čudili pa so se seveda samo znapstveno, česar navaden zemljan seveda ni zmožen. On se lahko samo neznanstveno prihranili za pozneje. Imela jo i+ČUdi' Z^avi!iki }pravij0' da Je ip^iHnr^ni,« AiKi_ to edinstveni primer na svetu, je sporočiti urednica Mrs. Albi na Novak, kot "colonel" Zvezinih krožkov, zvečer na slavnostnem banketu. Zop^t je vsak krožek isto pričakoval z mrzlično nestrpnostjo. Vsak krožek je bil v upanju, da so oni zmagovalci. Banket se je končat. Prišel je čas, ko je bila Mrs. Novak na tem da sporoči ime krožka, ki Toda krožek, dasiravno od ne sem in tja. Udeležile so se začetka neznan in nekaj nove-1 parad in slovesnosti v mestu ka-ga za naselbino in vse mesto, jkor tudi izven mesta, je polagoma pridobival na po- Ker so že imele naslov "Hon-pularnosti. Ker so dekleta bile or Cadets", so želele dobiti še marljive, niso hotele biti skrite j višjo stopinjo. Hotele so biti samo v Jolietu, zaželele so iti j priznane kot "National Cham-izven mesta in okolice. S hrepe-, pionship" kadetinje. Šle so na njenjem so pričakovale dan, ko konvencijo Slovenske ženske bi se imele udeležiti letne tek-1 zveze. Za vožnjo so izdale pri- * i res srečne. Pričele so uživati še je na prvi stopinji, in ki bo od večji ugled na vseh koncih. Če|fi§ji| stitke so prihajale od raznih oseb, ki so prej pokazale malo zanimanja zanje. Bile so klica slej noail najvišji titel; Tie National Champions of SWU. Trenutki so se vlekli kot večnost. Končno vendar se čuje iz odra novica, da so na prvem mestu "Joliet Cadets". Ob tej novici je bilo njih veselje nepopisno. Ena drugo so objemale. Vsem se je zdelo, kot da sanjajo. Najbolj ponosen poleg jo- lietskih delegatinj je bil na j sta v Zdr. državah v zalogah svoje dekleta njih drillmaster, ,412,294.135 galonov žganja. Mr. Fred Pearson, kateri je že j Ta zaloga je zadostna za se-več let učil dekleta. Šel je tudi • dem let, pravi poročilo. kar jim verjamemo. Tako*je torej sin popravil, kar starša nista mogla storiti in kar je bil najbrže življenjski ideal njegovega očeta. Kajti vsak si želi tisto, česar nima. -o-- — Lisbona, Portugalska. — Municijsko skladišče v trdnjavi Ameixoeira blizu Lisbone je uničila razstrelba, ki je nastala iz nepojasnenih vzrokov. Razstrelba je bila silna, da je poškodovala po okolici več hiš in poslopij. Pet vojakov je pogrešanih in deset ranjenih. — Washington, D. C. — Zvezni kontrolni urlid za proizvodnjo žganja in likerjev objavlja, da kontrolni pregled koncem meseca avgusta je dognal, da se je nahajalo dne 31. avgu- ChiCago, IIL, oktobra 1943. . ■ Hg amerikansk! slovenec Petek, 8. oktobra 1943 ^ KNEZ SEREBRJANI i! — ROMAN — ]| A. K. Tolstoj Poslovenil — AL Benkovič im»«M*M*mm«MI lt«««M**M«MM«M«M«IMMHMMM*M«»HtM**««M»< "Deduška, ako ti je vse znano, potem torej fudi to veš, da te Vjazemski ne uniči, ker leži posekan na cesti... Njega se ne bojim, deduška, pač pa se bojim oprični-kov in njegovih hlapcev; zaradi presvete Bogorodice, skrij me, deduška!" "Oh, oh, oh!" je rekel starec težko vzdihuje: "Afanazij Ivanovič leži posekan na cesti! Toda ni mu usojeno, da bo umrl pod mečem. Vstane knez Afanazij Ivanovič, pride sem v mlin in poreče: Kje je bo jarka, srce in duša moja? In kaj naj mi$odgovorim? On ni, da bi mogel človek govoriti z njim. Na kose me razseka!" "Deduška, glej, tu je moja zavratnica. Vzemi jo! Še več ti dam, če me rešiš!" Mlinarju so se oči zaiskrile. Vzel je biserno zavratnico bojarki iz rok in jo z naslado gledal v mesečini. "Bojarka, labod moj," je rekel z zadovoljnim izrazom; "naj te blagoslovi dobrotni Gospod in moskovski čudotvorci! Ni mi lahko, skriti te pred knezovimi ljudmi, če pridejo sem, kar pa Bog ne daj. U-strežem ti v svojo škodo — morda se naju Bog usmili.. Starec še ni bil izgovoril, ko se je iz gozda zaslišalo konjsko peketanje. "2e gredo, že gredo!" je vzkriknila Helena. "Ne izdaj me, deduška!" . "Dobro, bojarka, hodi za mano!" Mlinar je hitro odpeljal Heleno v mlin. "Skrij se tu ,za vreče," je rekel, zaklenil za njo vrata in pohitel h konju. "Ah, ti moj Bog, kako pa naj skrijem konja, da se ne domislijo." Prijel ga je za uzdo, ga odpeljal na drugo stran mlina, kjer je stal čebelnjak, in ga tam privezal v grmovju.. , Medtem je prihajalo korijsko peketanje in človeški glasovi čezdalje bliže. Mlinar se je zaprl v izbo in upihnil luč. Kmalu nato so se pojavili na poljani ljudje Vjazemskega. Dva hlapca sta šla peš in nesla na spletenih nosilih kneza, ki je ležal brez zavesti. Pri mlinu so se ustavili. "Ail smo prav prišli?" je vprašal zapo-vednik jezdecev. "Sem je bežal konj!" je odgovoril drugi. "Videl sem sled. Tu tudi čarovnik živi. Naj pogleda kneza f "Denite njega milost na tla, toda varno. Ali se kri še ni ustavila?" "Nič ni bolje," so odgovorili hlapci; "že trikrat se je zavedel in zopet omedlel. Ce mlinarje ustavi krvi, je s knezom pri kraju : kri mu odteče!" "Kje pa je ta prekleti čarovnik? Hitro sem ž njim!" Opričniki so pričeli trkati po mlinu in izbi. Dolgo je ostalo njihovo kričanje in trkanje brez odziva. Slednjič se je v izbi zaslišal kašelj; skozi odprtino se je prikazala mlinarjeva glava. "Koga je Bog pripeljal ob takem Času?" je rekel starec in kašijal tako težko, kakor da bi hotel dušo izkašljati. "Pridi ven, šarodej, pridi, hitro kri ustavit! Bojar knez Vjazemski, je ranjen s sabljo!" "Kakšen bo jar?", je vprašal starec, delajoč se gluhega. "Glej ga, malopridneža! Se vprašuje: kakšen? Ulomite vrata, mladci!" "Počakajte, duše božje, počakajte! Sam pridem ven, kaj bi lomili vrata? Saj sam pridem ven!" "Aha, glej ga, zdaj je pa že slišal, gluhi ruševec!" "Ne jezi se, batjuška," je rekel mlinar, ko je lezel ven; "odpusti, težko slišim, ne razumem takoj. Sicer pa, čemu bi tajil: ko ste začeli butati na vrata in na steno, sem se prestrašil in pomislil: Bog nas varuj, ali so razbojniki, ka-li? Veste, duše božje, prav tukaj naokrog imajo največ svojih zasek in jam. V večnem strahu živiš v gozdu in neprestano misliš sam Bog nas varuj prednjimi!" "No, no, dosti je besedovanja! Pojdi sem, glej, kako odteka kri. Ali jo je mogoče ustaviti?" "Bom videl, bratje! O, vsi svetniki! Kdo pa ga je tako usekal? Če bi bilo za prst niže, bi mu bil sence presekal. No, Bog ga čuval. In zopet tu! Ramo ima presekano skoro do kosti. No, tisti,, ki je tako zmrcvaril njegovo milost, je znal pa menda dobro sekati." "Ali je mogoče ustaviti kri, starec?" "Težko, dobrotnik moj, težko! Sablja je bila začarana." "Začarana? Ali slišite, mladci? Saj sem rekel, da je bila začarana! Kje bi jih bil sicer sam sedem posekal!" "Tako je, tako!" so se oglasili opričniki; "seveda1 je začarana. Kaj bi neki sicer Se-rebrjani mogel proti sedmim!" Mlinar je poslušal in pazil. "Glej, kako vre kri!" je nadaljeval, "kako naj jo ustavim ? Če bi sablja ne bila začarana, bi se dala kri ustaviti, toda sedaj... da se ustaviti tudi sedaj. Samo bojim še. Če jo začnem zagovarjati, mi kar jezik otrpne." "Česa se boš neki bal? Le zagovarjaj!" "O, seveda, česa se boš neki bal! Tebi se seveda ni ničesar bati, kaj pa bo z mano?" "Istoma!" je rekel opričnik enemu izmed hlapcev, "daj sem mošnjo s cekini Mo-rozova. Tu imaš pest cekinov, starec! Če ustaviš kri, jih dobiš š^eno pest. Če je pa ne ustaviš, ti iztrgam dušo!" "Hvala, batjuška, hvala! Bog ti poplačaj in vsi svetniki njegovi. Storim, kar morem, dobrotnik, čeprav na svojo glavo zvalim nesrečo. Idite proč, redniki, — ta stvar se boji oči. Opričniki so stopili v stran. Mlinar se je nagnil črez Vjazemskega in mu preve-zal rane; nato je pomolil očenaš, mu roko položil na glavo in pričel zagovarjati: "Šel je človek starec, konj pod njim je rjaveč, po stezah, po cestah, po skritih krajih. Ti, mati, žilna ^ri, telesna, ustaviti se daj, obrni se nazaj. Star človek zapira — ogreva te do mira. Ko bi njegov konj ne imel vode, bi ne bilo tebe, mati kri. Vse en rod, zemlje prah, naj po mojem bo na-mah! Moja beseda je silna!" Čim dalje je starec zagovarjal, tem počasneje je tekla kri in se je pri zadnji besedi popolnoma ustavila. Vjazemski je vzdihnil, a oči ni odprl. "Pojdite sem, očetje moji!" je rekel mlinar; "pojdite brez strahu. Kri se je ustavila, knez je živ, samo meni je slabo ... že čutim, kako mi jezik dreveni!" Opričniki so obkolili kneza. Mesec je obseval njegovo kakor smrt bledo obličje, toda kri ni več tekla iz ran. "Res se je ustavila! Le poglejte ga, starca ! Ni mu izpodletelo!" "Tu imaš cekine!" je rekel opričnik. — "A to še ni vse. Čuj, starec! Po stopinjah vemo, da je po tej poti bežal knezov konj in da je na njem bržkone pobegnila bojar-ka. Če si jo videl, povej F Mlinar je gledal debelo, kakor da ne razume. "Ali nisi videl konja z bojarko?" Starec je pričel omahovati, ali naj pove ali ne. Toda v enem samem trenutku je preudaril sam pri sebi takole: "Če bi bil Vjazemski zdrav, bi bilo neznansko nevarno skrivati bojarko pred njim; izdati jo, pa bi bilo zelo koristno! Ali, sam Bog ve, ali Vjazemski še ozdravi. In Morozov za uslugo ne ostane dolžan. In tudi Serebrjani, kakor vse kaže, bo jarke ne ljubi malo, ko je vendar zaradi nje raz-sekal kneza. Torej — si je mislil mlinar — mi zaenkrat Vjazemski ne stori nič zalega, Serebrjani in Morozov pa se mi zahvalita, ko jima oddam bojarko." Ta račun je odločil njegovo omahovanje. "Nič nisem slišal in nič nisem videl, duše božje," je rekel. "Niti ne vem ne, o kakšnem konju in o kakšni bojarki da govo-rite." j — Bern, Švica. — Nazijske oblasti so obsodile in usmrtile , devetnajst nizozemskih dija-, kov, omenja poročilo iz Nizozemske. Naziji so jih obdolžili raznih zarot, kakor tudi, da so ubili nemškega častnika in več i vojakov. J. M. Trunk For High-Grade Insurance Service See or Phone 2-8593 JOS. KLEPEC YOUNG BUILDING 19 Jefferson Street, JOLIET, ILL. rwwwwwww* DELO DOBE ženske za čiščenje uradov v Union Station Building Vi lahko naredite svoj del v nujni vojni industriji s tem, da pomagate transportačijskemu sistemu • STAROST 18 do 50 LET Stalno delo sedaj in po vojni Stalno ali začasno delo ■v 1 • • « •.. t L IZREDNO DOBRA PLAČA -Povišanje po 6 mesecih Udobne delavske razmere Employment office: . CHICAGO UNION STATION 516 West Jackson Boulevard Chicago, HI. 2x mUrn Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjško-Sloveiiška Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 50. leto. Premoženje: $5,100,000 Članstvo: 38,400 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljti, polteni m nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer m lahko zavaruje« u smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema molke in ienske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoja okrilja. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodarnejla vrsta certifikata sedanje dobe od $250.00 do 55,000.00. K. S. K. JEDNOTA je pcava mati vdov in sirot Ce le nisi Član ali članica te mogočne in bogata katoliške podporno organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti M obrnite na uradnike in uradnice krajevnih druitev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 Not Chicago Street, Joliet, Illinois STUDENEC BLAGOSLOVA! 300 svatih maš letno, za žive in mrtve člane Masne Zveze. Članarina za vsako osebo živo ali umrlo. 25c. (Nikdar ni potreba obnoviti). Uplšite vaše sinove vojake. ~ DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Blvd. Dept. A. St. Louis (•), Mo. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najboljši avtomobili n pogrebe, krsto in šeniiovanja.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.— CENE ZMERNE. 1» Težkoče med aliiranci. Dosti jih je že danes, še več jih utegne biti jutri. Anglija govori o brezpogojni predaji. Hudo grenka medicina za Nemce. Neki pravijo, da to pomeni uničenje, najmanj razkosanje Nem-jčije, in to strese vsakega Nemca. Stalin hodi svojo pot. Pravi, da se mora sam boriti, toraj j lahko tudi sam govori. "Vrzite", pravi Nemcem, "Hitlera in njegovo vojaško kliko, drugače si pa sami uredite, in uredite najbolj demokratično". Se več pravi Stalin. "Nemčija naj bo močna, naj ima svoje vojaštvo". To je sladka struna za nemško uho. Skoroda se sliši: "Heil — Stalin!" In še zveza med Nemčijo in Rusijo, in to bi bila sila, da je svet še ni videl. Neki pravijo : "Too good to be true", za Anglijo je pa to enako grenka se je pravoslavna cerkev pobotala s Stalinom. Kako, to se bo šele videlo, vsekako se ne gledata več pisano. Ako je na tem kaj dobrega, nastane vprašanje: ali so se spametovali pravoslavni, da ne zdihujejo več po carju, ali pa se je zjasnilo v glavah sedanjih gusodarjev, da so krenili na bolj razsodna peta? Bomo videli. Prislovica veli : de mortuis nil nisi bene — o mrtvih le dobro! Ako kdo ni prav patentrian komunist, se mora ravnati po pravcu o ruskih razmerah: o Rusiji le slabo, če zineš kako dobro, marš med komuniste! Dr. Čok, zastopnik primorskih Slovanov, je zapustil Ameriko in se podal v Afriko. Tu je zdaj Anglež. "Pomika se proti medicina. To so težkoče že da- severu in pride menda tud v — nes. Well, v Moskvi bi bil vsaj Trst, ni tu je, da se je dr. Cok načrt, v Londonu ga ni. -podal v Afriko. Dobro delo in * j potrebno. Ali bo kaj uspeha? S Amerikanci naj govorijo in Trstom je morda celo Celovec se Apgleži. Prej so govorili tudi Francozi, Nemci menda ne bodo, dasi izgleda, da bodo Italijani. In pri tem gre večinoma za vprašanja med* Slovani. Morda govori kako tudi Rusija. Kaj pa Slovani? Gre za njih j ozemlja. Ali naj le poslušajo in prikimajo, kako bodo drugi govorili? Ker bi utegnila Rusija kako govoriti, izgleda, da bi le prišli tudi Slovani do neke besede. Malo je izgledov, nekaj pa jih je. Zasliši se kak rahel glas, da naj bi tudi Slovani kako rekli, smeli reči. Le pritajen in skoroda sramežljiv je tak slovanski glas, dasi bi moral biti kot grom neba ,in bi lahko bil, ko je Slovapov največ mi-ljonov. Drugi ne bodo vlekli na ušesa, Slovani bi morali, saj gre za nje. Ampak prav med Slova- j ni se pričnejo zadirati pri najbolj rahlem glasu neki Slovani, } in se derejo, da Slovani ne sme- ( jo govoriti, ko jih skoroda ni, le v zvezi, in tam je bilo nekaj strahu, ko so dekleta nekaj slovenskih zapela" (škandal, so rekli! na Vrbskem jezeru. Mnogo sreče, in da bi še za Koroško kaj odpadlo. Vsaj meni se pa zdi, da bi bilo treba iti bolj tja na mrzli sever, ako tam govorijo slovansko, ker Lah je že pri Angležu in jutri utegne še Nemec priti. Kakšen jezik je v Trstu in še v Celovcu? r POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo ad 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES t Chicagi. — NA PRODAJ IMAMO SLEDEČE HIŠE — Tri-nadstropno zidano hitu nekaj in tam nekaj, vse sku- 50 P° 3—6 sob flati, gretje na paj pa nič, in Rusija ni slovan- Peč» na Avenue blizu Cer-ska, ker tam je toliko miljonov mak ceste. Cena samo $6,500. Ukrajincev, in toliko Belorusov, ] — in toliko Judov in toliko Ar- — Vdova lastnica, zeli pro-mencev in še na stotine drugih j 2 nadstropno zidano hišo narodov. Tako v nekih slovan- 2 — 6 in 1 — 4 sobe. Centralna skih (?) glavah. Morda bo več kurjava na gorko vodo, blizu soli v judovskih in armenskih 22nd Place in Damen Avenue, a Slovane, lCena $7,750.00. glavah še . — glavah, da govorijo ko je v slovanskih preveč le — slame! Hitlerevo sonce je tiste dni ; začelo vzhajati. Vsak Nemec do zadnjega paglavca je kričal na vse grlo: "Heil Hitler!" Kakšen je Hitler, o tem nihče ni vprašal, da le njegovo sonce vzhaja. Na vse so pozabili vsi Nemci. _ Sonce pa tudi zahaja in Hit-lerovo sonce ni izjema. Danes gre to sonce proti zatonu, ni dvoma, da zatone. Zatona nihče ne mara, noč je hudo podobna smrti. Ne bo smrti, le Hitlerevega sonca ne bo. Krogi, ki so prej šli s Hitlerem skozi drn in strn, bi se radi ubranili smrti, vsaj teme nad Nemčijo, in danes hudo pojamrajo, da je hitlerizem grdoba vseh grdob, saj trdi ta grdoba, da je krščanstvo krivo vsega, ko Nemčija že prej ni mogla splezati na prvo mesto na svetu. Ti krogi, ki so prej izgubili dar govora, se danes oglašajo, da je prav krščanstvo postavilo Nemčijo sicer ne na pravo in ledino mesto na svetu, najmanj pa na svitlo mesto. Well, ali niste prej tega vedeli? Čemu jamrate šele danes, ko sonce zahaja? * . Pri Rusiji, fant, bodi previ- — Kot zapuščina se proda dvonadstropna hiša, na Cermak cesti blizu Leavitt ulice. Spredaj trgovina. Za hitro prodajo samo $11,500.00. Za vse te hiše se obrnite za nadaljna pojasnila na: FRANK P. KOSMACH, St. Paul Federal Savings and Loan Association, 2116 West Cermak Road Chicago, 111. Tel. Canal 2138 (3x1, 5 & 8) DELO DOBIJO 3 ženske ali moški za cvetlično trgovino, ki sepe malo izurjeni v tem delu, ter 2 voznika za lahki truck. Plača nad unijsko lestvico. Dalje fantje za raznašanje po šoli. MANDEL FLORIST, 724 So. Wabash Ave., Chicago, I1L Phone Central 8732 lx HIŠA NAPRODAJ Proda se hiša s štirimi stanovanji in malo hišo zadaj. Vse na novo predelano; 1 block od slovenske cerkve v Chicagi. Na- den. Tam govorijo, ko jih nihče j jemnina čez 100 dolarjev na ne vpraša. Dozdaj je bila tam I mesec. Cena $7,500. — Za in- večinoma kri, in kri vsakega strese. Fant, pazi! Vest je, da formacije pokličite Seeley 4859 4x _