87. številka.
Ljubljana, v torek 17. aprila
XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI
Ishaja      k dan cte4er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pot ti prejeman za avBtro-ogerske deželo za vBe leto 15 gld., za pot leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jedeo 1 gld, 4o kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vho leto 13 gld., za četrt leta 'd gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Opravniitvu naj sr blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
P. n. volilci stolnega mesta Ljubljana!
Na shodu narodnih volilcev, vršivšem se dne" 8. t. m., vzprejeti so bili po nasvetu podpisanega volilnega odbora za letošnje dopolnilne volitve v mestni zastop sledeči gg. kandidati:
za II. volilni razred,
ki voli v sredo dne fl*. t. in. t
Hribar Ivan« glavni zastopnik banke
„Slavije" in častni meščan; Pire Gustav« C. kr. kmetijske družbe
tajnik;
Žagar Karol*  deželni blagajnik in posestnik.
Narodni volilci! Bodite složni in izkažite soglasno svoje zaupanje tem izkušenim, vestnim in odločno narodnim možem!
Za klub narodnih obč. svetovalcev: Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški.
Govor posl. dr. Ferjančiča
v 272. seji drž. zbora dne 11. aprila 1894.
Visoka zbornica! Četudi ni nobeden (lan skupine, kateri pripadam, v splošni razpravi še dozdaj govori), bode moj govor vender kolikor možno kratek.
Mi se pri razpravi proračuna držimo natančno onib načel, katere smo razodeli že v meseci decembru pretočenega leta, mi nismo povsem proti dovolitvi proračuna; mi bočemo dovoliti oua sredstva, ki so potrebna uadaljneuiu državnemu gospodarstvu ; glede postavke, ki je baš sedaj v razpravi, smo pa dru zega mnenja in sicer zato, ker ae smatra ta postavka ter njena privolitev kot zaupnica, izrečeua dotični vladi, katera jo je postavila v proračun. Dovoljeno naj mi bode torej, da na kratko utemeljim nase držanje in naše glasovanje, zadevajoče to postavko. Ne morem storiti pa od menj, da ne bi pri tem sklicaval se na proračunska posvetovanja v proračunskem odseku, ter ua pretresovanja nadih zadev, katera so se vršila v istem odseku. Ne more se sicer trditi, da bi bila vlada v omemenem odseku našim
LISTEK.
Šolska slika.
Srbski spisal L. K. Lazar o vi r. Preložil J. I'. P 1 a n i u h k i.
II.
(Dalje.)
— S tem zidajte najprej šob in potem cerkev. Nikarite sramotiti sebe živih niti mene mrtvega niti zidati karkoli. Nikarite začet*, dokler dobro ne premislite, in dokler ne bo dovolj novcev, da se ne osramotite pred svetom. To vam je na dufli, zatorej glejte I
Radi bi izpregovorili, ali beseda jim je obtičala v grlu in samo pokašljujejo.
Pop umolkne in se oddahne, potem pretrgano nadaljuje:
—■ A moje dete ... ostavljam vam je na duši... Bog in duda vam!
Kum Ninko iztegne vrat, se odkašlja malo in izpregovori:
— čuvali je bomo kot svoje I Pop nadaljuje:
— Smitni ljudje smo, nikarite mi Šteti v zlo, treba se mi je dobro dogovoriti z vami, ker s potovanja, na katero pojdem, se se vrača več. Ne daj Bog, smrti ali prepira, kaj bi potem ona, sirota ?...
zastopnikom ostro ter zanikalno odgovarjala, ne, kajti izrazila se je v nekaterih zadevah njim nasproti celo dobrohotno. To se je zgodilo pri več oddelkih njene uprave. Tako n. pr. je gospod naučni minister reaktivacijo neke leta 1887 nepremišljeno odpravljene gimnazije za gotovo objubil. Mi bi želeli, da se gimnazija v Kranji že v prihodnji jeseni zopet ustanovi in sicer posebno zato, ker so zavodi v Ljubljani neobičajno prenapolnjeni. Mučno je za vsa-katerega očtta, ki ima ua teh zavodih svoje otroke, kajti bati se mu je za njihovo zdravje. Kranjska gimnazija naj bi imela torej namen, odpomoči prenapolnjenim Ljubljanskim zavodom. Sicer pa ni niti potrebno, da se odlaša z zopetoo ustanovitvijo Kranjske gimnazije, saj obstoje prostori, v katerih je bi a odpravljena gimnazija, še vedno in se bode reakti-vacija najbrže le sukcesivno izvršila. Zato pa z ozirom na nedostatke je tudi nujno potrebno, da se ustanovi gimnazija v prihodnji jeseni.  (Živahni nemir).
Posl. dr. Pathai: Naredite mir, gospod podpredsednik !
Podpredsednik dr Kuthrein (ki je prevzel me} govorom predsedstvo): Gospod poslanec, prosim Vas, dajte mir (Veselost )
Posl. dr. Pathai: Ziaj je mir.
Podpredsednik dr. Kathrein: Prosim VaB, goBp. posl. Pattai, ne motite. (Veselost).
Posl. Ferjančič (nadaljujoč): Ni se pa tako odločno glasila obljuba, katero je gosp. naučni minister storil glede od nas zahtevanih uredb na Celjski gimnaziji, ali ne spuščam se nadalje v to vprašanje, ki se je tukaj že dovelj na drobno pretresalo. Nadejam se le, da se je naučna uprava navzlic ugovorom naših nasprotnikov prepričala o potrebnosti od nas zahtevanih preuredb tudi na tem zavodu in zato pričakujemo, da se bodo tudi na tem zavodu omenjene preuredbe v prihodnji jeseni izvršile, posebno pa, ker se dajo morebitne ovire prav v kratkem času odpraviti.
Obstoji pa tudi skupina slovenskih poslancev, ki so je pri pretreaovanji naših zahtevanj v proračunskem oiseku omejsla na ravnokar omenjeni del točke.
Prepričan sem pa, da ni ta skupina slovenskih poslancev niti pičice od on.h naših zahtevanj popustila, katero smo mi vedno in vsako leto v tej zbornici povdarjali ter o njih govorili. In baš zaradi tega, da bodezamogta omenjena skupina pri prihodnjem proračunu staviti nove predloge, želimo, da se nam izpolni to, kar se nam je zdaj obljubilo, že v kar najkrajšem času, vsekakor pa pred posvetovanjem o bodočem proračunu. Tudi mi, ki sicer ne pripadamo k oni isti skupini, ne zahtevamo hkratnega preobrata. Tudi mi se damo zadovoljiti, da le korakoma napredujemo. Neki član skupine, h kateri pripadam jaz, govoril je v odseku še o več drugih zadevah, na katere se hočem, ker se k temu tako rekoč primoranega čutim, tudi jaz vrniti.
Govoril je namreč o nedostatkih na Goriški gimnaziji. Ti nedostatki in ovire dale bi se pa prav lehko odpraviti, ako bi se napravile tam slovenske in italijanske paralelke. Minister je, ko se je razpravljalo o srednjih šolah, izrekel načelo, po katerem bi bil pripravljen povsod izvesti prt menihe, katere bi zahtevali bodisi poslanci ali pa deželni zbori. To načelo je pa vsekako presptošno, da bi mu mi pritrditi zamogli, kajti da bi bile premembe od vseh poslancev ali pa od deželnih zborov odvisne, potem se nam ne bi bilo nadejati, da bi se na Štajerskem, na Koroškem ali pa v Trstu izvršile na našo korist. Uprav glede Gorice pa bi se dalo to načelo — o tem sem prepričan — prav lehko izvesti, kajti koli poslanci toli tudi deželni zbor so z menoj jednih mislij ter si žele* teh prememb.
Gospod naučni minister se je glede ljudskih šol izrekel za isto načelo, katero smo mi kot jedino pravo vedno zagovarjali, namreč, da bodi v ljudskih šolah materinščina podlaga pouku. Ako se hoče ravnati po tem načelu, čaka ga na Koroškem mnogo dela, pobrinil se bode lehko za razmere ljudskega šolstva v Trstu in v Gorici, ko se bo šlo za slovensko mladež. Vrnili se budemo sicer k temu predmetu, ko se bo razpravljalo o šolstvu, ali priporočil bi vender že pri tej priliki gospodu nauč-nemu ministru, da naj bode posebno kar ae tiče predlogov v tej zadevi od strani koroških šolskih
Ampak, bratje, prosil bi vas, da ji za vsak slučaj odredimo mal delež od narodnega imetja.
— Kume, pravi Ninko, tvoje imetje ni majhno, in še jaz bom dodal . . .
Pop nestrpno zamahne z roko:
— Stojte, niste me razumeli! Jaz nimam svojega imetja, ne daj Bog! Vse je vade in onega le hrama. Preveč bi ji bilo, ko bi ji samo to določili, kar sem jaz doslej imel. Čemu neki bo dekletu toliko imetja, in Big u'\ čigava bo in v čigave roke pride! Samo pravim, toliko ji odredite, da je ne bodo imeli uprav za siroto in da se bo mogla a čim preživiti, ako bi jo, ne tih j Bog, vas kdo . . . Stojte, da izgovorim! Tako sem jaz zračunal in premislil, da ji odredimo, ako je vaša volja, ta kos zemlje, kjer stoji hiša, in njivo tik nje, ono ograjeno hosto in travnik s studencem. To bodi njeno? Ali vam je prav?
— Kakor Ti ukreneš!
— V skrinjici ima v robci zavezanih šest zlatov in pol, kar ste ji vi podarili, ko se je rodila. To je tudi njeno!
— Božje in njeno!
— E, sedaj mi je, pravi, laglje umreti. Velik kamen se mi je odvalil od srca.
Ali ko se je pop znebil skrbij, odjenjsle so tudi bolečine. V mraku ss ga je sicer polotila silna
vročina, katera je pa skoro odnehala, in on je trdno zaspal. Probudil se je, ko se je danilo in šel na dvorišče. Mara mu je polivala, da se je umil, ia starec, dasi oslabel, stopa vender čvrsto preko ulice in gre v cerkev.
Ali njega razdelitev imetja je ostala. In narod še dandanes imenuje tisti travnik s studencem Marin Vir, a hoBto z ograjo Marin Šarampov.*) Kdor ne veruje, naj samo vpraša koga iz mojega sela.
Ko minejo tri leta in Mara dovrši tretji razred, pregovori učitelj popa in druge ljudi ter jo zadrži .privatno11 še leto daij v šoli. Tako pohaja ona četrti razred. Že jo prosijo aeljaki, da piše pisma njih sorodnikom, ki so pri vojakih. Tudi popa nadomešča ondu, kjer je treba pisati, napraviti izpisek krstnega lista in take stvari. A učitelj izgubi poleg nje še tisto malo učenega nimbusa, ker je Mara znala istotohko, kakor on. Seljaki se ue ke-sajo več, da so jo dali v šolo, a pop povzdiguje oči k nebu, kadar jo pogleda in kadarkoli jo kdo hvali, teko mu solze, kakor milemu detetu. Čisto se je že postaral, izgubil vid in postal pozabljiv. Spominjam bo, da me je vselej prašal, čigav sem, kadarkoli sem mu roko poljubil. (Dalje prib.)
*) Šarampov — Jarek, llosta je bila mlada, isto je bil okolu nje izkopan jarek v znak, da boste nI smeti sekati. Prel. prip
oblastev, jako oprezen. (Prav dobro!) Kako uteme Ijena je prevjdaost v tem pogledu, dokaze naj uapre-živ način s'ufaj, ki se je dogodil v najnovejšem Čaiu. Pred kratkim Časom je bil za šmoborski okraj na Koroškem imenovan šolski nadzornik. Ta mož se je odlikoval na zadnjem shoda nemške stranke v Celovcu. Bilo je to v jeseni I. 1892. Spravili amo sicer ta shod v tej zbornici že v razgovor ali vseh podrobnosti nismo omenjali. Z ozirom ps aa to, kar se je zgodilo, ne morem tega opustiti. List „Freie Stimmen" je namreč dne 12. novembra 1892. priobčil pesem, s katero se je pozdravil omenjeni shod. Ta pesem se začenja s pravljico, kako je prodrl zmaj na Koroško in tam pustošil ter pripoveduje nadalje, kako je zbrano ljudstvo zmaja premagalo. S tem zmajem prispodablja pesem težnje slovenskega koroškegs ljudbtva ter se na jednem mestu tako le glaBi (bere):
— — — —----„Es ist alt wollt'
Nun ahermals der giftge Drache wachaon lm K;irntnorlaod! — Und Feinde fallen ein, Ja, Feinde von den Karawanken beri"
In kakor je pozival koroški vojvoda ljudstvo, da premaga zmaja,   poziva je peaeu?,  da zatre na novo vzmeti botečo zmajsko zalego takole (bere): — — — — — Vernicbtuug maas ihm vverdcn I>em Drachenvvurm, der wied'ruro vrachaen will 1 Zermalinun muss doi Kiirntner ibn, das merkot, ZeniLilmeti. ja ! ehvor er grosB geworden t
Tako ee piše na Koroškem o slovenskem do mačem ljudstvu. U-mjum si opomniti, da ne bi prišel na Hvitlo ta časnikarski eksces, ko bi imel jaz kot državni pravduik o njem soditi. (PritrjevanjeI) Kakjr rečeno, omenjali «mo reči, ki so bo godilo na tem shodu nemško stranke, a» da bi bili omenjali vseh, ali oziraje se na to, da je postal takšen peB-nik okrajni šolski nadzornik na Koroškem {Ćujte! Cujte!)  ne  morem tega več opustiti.   Imenovan j« bil za Šmohorski okraj, v katerem živi 10.000 prebiva cev in sicer 5000 Nemcev in čOOO Slovencev. Moža je dana torej zdaj prilika, da „etie" polov co prebivalstva v tem okraji. Kako bode tak mož svojo delavaobt razvijal pri šolski mladini, osi bito mej »lo-veu.skimi učenci, kaže nam zgorej omen;Ona pesem, katera  cara v preživem avitu   osvetliuje učiteljske in šolske razmere. Kakor sem že omenil, se* bode o tej stvari  še nadalje  govorilo,   ko pride na vrsto razprava b preračunu naučnega ministerstva, a zdelo se m. je umestno, ministarstvo že zdaj na ta slučaj opozoriti, kajti domnevam Bi, da ni bilo o prostosti tega moža jiouč^no, ko ga je imenovalo. Ta izgovor bi   hI   morebiti   veljaven  za  naučno ministarstvo, nikdaj pa za loka In j šolsko oblast, kajti uprav neverjetno j^, da ne bi  a>oa, ki ga je predlaga la za šoln.e^'a nadzornika,   ničesar   ne  vedela o teh do-gedk h in moževi proŠksti.
Gi vorilo  se je pri   posvetovalni o proračunu tudi o ju fitičnih zadevah lin ponudila se nam je priložnost, st a viti na gosp. pr »vosoiinega mpu istra nekoliko vpraš snj  v proračunskem   odaeku,   na katera nam je tua ' odgovoril.   Gc«pod pravonodni minister , je v piomči inakem odseku* sam priznal, d* se Bod-nijsU/i oblatil   va nikakor n\i   poslužuje i > a'ovenščine •% Isti meri, i 'akor to zahe avajo razmere in pa ljudski -blagor.   1 'Cazalo se je posebno iiat>, da se odreka sVov^uaki mu jeziku jiravica in "to 4e  44 let sem, katets ji   uristujo po   li 7 te m čmau   uravi Laika za najviše BoOii če, pravici *  namreč, *da mora najvišje sodišča razsodbo ne \& v nemškem, ampak tudi v gloveufckem jeziku izdati, ako bo i .ižjb aodnijake oblasti razpravljale o> tej strvari v alo? enakem jeaiku. In uiti naimaujši razlog ne (govori za to, da se |)catopa tako  kakor Btt je doulej postopalo; kajti ako je bil jezk BpoBobtn, da se- zum.c^le  v njem razpravljati nižje Instance — itt to j« slovenski, jezik bil, kakor je večletna poskuSnja  pol.izala — potem je moral ipotobep biti tudi ia  uridovanjo višjih, oblastij, saj ^enlar na govore in   ne  pišejo ta  dsuzega jezika kakor pivo »ustanci; na drugi strani more se pa a pomočjo preatavljavcav tse to vršiti..   Žito pa ne morem uroHi, zakaj se slovenskemu jeziku to odreka kar je za diuz-je jezike kakor v najuovejfiem času za hivutaki jezi« dovoljeno. Tržaška višja uad-sodnija je, kakor z zadovoljstvom konatatujem, tudi že tako uvela, da   izdaja evoje  razsodbe samo v slovenskem jeziku in uvenen eem, da bode visoka juBtiČna uprava tuUi (iraško nausudnijo k temu pripravila, ako bi aama ob sebi tega ne storila.
Pri razpravi o justični upravi bil je govor tudi o porotah osobito pa o unih na Primorskem. OoBpoda moja! Mi ne bodemo nikdar dopustili in ge bodemo temu vedno upirali, da bi v deželi, kjer
prebiva ogromna veČina Slovanov, šolniki sodili, ki so nevešči} zatožeatavega jesika in jezika prič, o čemur se moramo baš v Pri morji pritoževati. V teh slučajih poslužuje se sič kaj zanesljivih nepopolnih in izvanrednih pripomočkov, namreč tolmačev. O takih ia jednakih slučajih se je is večkrat govorilo, pa saj se dajo tudi po obstoječih predpisih glede" sestave porotoiških Hat odpraviti ti aedostatki. Mi se ne pritožujemo sato, ker so porotniki Italijani, saj le bodo Italijani, to nas malo moti, sli rasumijo naj tudi zatoženca ia priče. Pri tem nas vodi le v prvi vrsti korist pravičnega in zanesljivega sodstva. Poleg tega se pa tudi užaljene čutimo, da so, kakor sem že omenil, take razmere mogoče na Primorskem, kjer žive Slovani v veliki večini.
Temu je pritrdil tudi neki pravnik, ki spada k levici te zbornice in je tudi v proračunskem odseku izrecno priznal, da morajo biti take razmere odstranjene, in sicer, sko bi drugače ne šlo, celo s t'iii, da se spremeni zakon. Ta pravnik je bil poslanec dr. Menger, zato pa mislim, da nima tudi koalicija najmanjšega uzroka dopustiti, da se take nečoveno-sti še nadalje gode <Koneo prih.)
Državni zbor.
Na Dunaji, 16 aprila. V današnji seji poslanske zbornice ae je naš pravosodni minister grof Schdaborn prepričal, da nima mej poslanci nikakih simpatij. Celo neki konservativci so ga pustili na cedilu. Reči se ime, da je dobil rezek odgovor na svoje pojasuilo glede najnovejšega, konfi tkacijsko prakso poostrujočega ukaza. Nemški nacijooalec dr. Uofman-Wellenhof je govoril vsem poštenim poslancem iz srca, ko je predlagal, naj se o ministrovem odgovoru v tej stvari začne debata. Ta predlog se je odklonil. Levica je bila proti njemu, češ, da pride itak proračun pravosodnega ministarstva v kratkem v razpravo in da pri razpravi o odgovoru na kako interpelacijo ni dopuščeno k»j predlagati. V imena levice je posl. dr. Rus s te nagibe navedel, refeši, da je ministrov ukaz naredil na levičarje kaj neugoden utis. Zahteval je, naj liakovm odsek čim prej reši Pacakov predlog glede koufiakacijske prakse, sa kar je posl. dr. Paca k nasvetoval, naj se tiskovnemu odseku naroči, da o tej stvari tekom osmih doij poroča. Predlog Pacakov je bil vaprejet, na kav je dr. Kopp za sredo, dne 18. t. m. sklical člane tiskovnega odseka na sejo. Pravosodni minister ni prikrival svoje jeze, da se je Pacakov predlog v/prejel in v couloirjih se je celo govorilo, da misli grof Sci o obora odstopiti, češ, da je dobil furmelno nezaupnico. — Po tem prizora, ki je obujal veliko senzacijo, nadaljevala se je razprava o državnem proračunu. Ko se je rešil proračun ministerstva notranjih del, pri baten priliki ae je neumorni dr. Fer j a nč i 6 krepko potegoval aa koristi svojega volilnega »kraja, začela se je razprava o zakonu, glede zglaševanja črnovojnikov. Evo poročila o tej seji.
Začetkom seje predlaga posl. dr. Hofman-VVcllenhof, naj se o ministrovem odgovoru glede najnovejšega ukaza radi konfiskaeijske prakse začne razprava, posl. dr. K r o u a w e 11 a r pa zahteva, naj se kunBtatuje razmerje  glasov.   Zbornica odkloni stavljeni predlog z 79  proti 30 glasom.   Posl. dr. H us« pravi, da je ministrov odgovor tudi na njegovo stranko naredil jako neugoden utis, glasovala pa je zoper predlog, naj se otvori debata, zategadelj, ker pri taki debati ni Brneti staviti kakega predloga in ker bode pri  razpravi o proračunu pravosodnega ministerstva prilika, o tej utvari govoriti in tudi kake resolucije nasvetovati. Želimo pa, da se hitro premeni zakon,, ki dovoljuje take interpretacije, in želimo zato, naj bi tiskovni odsek dotične predloge čim prej rešil.   Zato vprašam načelnika tiskovnega odseka, ali misli v kratkem sklicati odsek, da se reši ta stvar. — Predsednik naznani, da je načelnik tiskovnega odseka odsoten, posl. dr. Pa ca k pa pravi, da je koj, ko se je začelo na Češkem delovati po  ministrovih načelih, stavil nujni predlog, naj se dotični zakon premeni. Takrat je levica glasovalu zoper nujnost. Veseliti se smemo,  da je zdaj drugega mnenja, naj torej pritrdi predlogu: Tiskovni odsek naj o tem pripro* stem zakonskem načrtu poroča tekom osmih dnij. — Predlog 86 je vzprejel. Proti njemu bo glasovali samo poljski in neki konservativni poslanci.
Zbornica je potem prestopila na dnevni red in nadaljevala razpravo o proračunu ministerstva I notranjih del.   Posl. Kaftan govori stvarno in
temeljito o potrebi vodnih zgradb, zlasti o napravi kanalov, posl. Potoczek govori o potrebni regulaciji rek v Oališki, posl. Formanek pa o regulaciji rek na Češkem. Vsem trem odgovarja vladni sastopaik EotkvV Nadalje govori o isti stvsri posl. Eaiser, posl. Spiačić pa priporoča resolucijo glede vodnih zgradb aa Primorskem. Posl. drVFer-jasčič se poteguje krepko za preloži te v »Repne doline- in .Repnega Klanca* v Hrulici ter podpira toplo prošnjo, katero' se svoj čas prizadete občine isročile vladi po svojem poslancu. Ko so se poslanci Plass, S pano, Kulp in Ram mer govorili o cestnih zadevah, vzprejele so se te proračunske točke in se je začela razprava o zakonu glede zglaševanja črnovojnikov.
Posl. dr. Promber kot poročevalec je po-vdarjal, da je odsek skušal olajšati prebivalstvu to novo breme in |e predlagal, naj se zakon vzprejme. Posl. dr. Pa ca k je predlagal, naj se zakon odklonu Rekel je mej drugim: Celo „Neue Freie Presse* priznavs, da ima sedanja vlada iste tendence, kakor prejšnja.' S tem zakonom se bodo občinam naložila nova bremena. Vlada se ne drži načela »Vse za prebivalstvo" ampak načela »Vse za vojsko". Ko je šlo za neposredne volitve v kmetskih občinah, se je reklo, da bi evidencija volitev delala občinam mnogo sitnoetij. Kadar gre za vojsko, se nihče za to ne zmeni. Predloga tudi ne soglaša z načelom svobodne selitve in nalaga zlasti kmetske m u prebivalstvu neznosnih bremen. Posl. Pop.ovfski se je potegoval za predlogo, posl. Kaiser pa je napovedal, da misli predlagati, naj h ■ v inozemstvu živečim črnovojnikom dovoli pismeno »glasovanje. PubI. grof Ho m pese h je govoril za predlogo, posl. dr. Samanek pa proti njej.
Prihodnja seja v sredo.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, IT. ij.na. Nen*acijonaltui vest. Glasilo madjarske neodvisne stranke ,Ma-gvarorazag" javlja, da se namerava cesar Franc Jožef odpovedati kioui in izročiti vlado mlajšim rokam. Rečeni list trdi, da mu je došla ta vest iz zanesljivega Dunajskega vira in pristavlja, da dokazuje to, da je cesar resno užaljen vsled dogodeb na Madjarekem. Peštanski in Dunajski listi niso te vesti z nobeno besedo omenili, niti vladni listi niti neodvisna, vsled česar je pač upravičeno domnevati, da ni je „Magjarorszag" vso stvar izmislil, ali pa pretiral.
I*rav0iio(ln£ minister iti Mladočehi.
Ker je drž pravduištvo konfisknvalo mNarodne Listyu zaradi govorov, katere sta Vašat^ in Brez-uovttk^ v drž. zboru govorila v Češkem jeziku, po-avetovali se bodo zaupni nsozje mladočeške stranke, bi-li ne kazalo predlagati v drž. zboru, uaj se pravosodni minister grof Scbonborn toži radi kršenja ustave. Hrvatska opozicija.
Včeraj smo zabeležili vest, katero je prinesla »Ntjue Freie Presse", da se namreč utegne razbiti nameravana fuzija obeh hrvatskih opozicijonalnih strank. Današnji hrvatski listi potrjujejo deloma to vest. Pododbor, kateri je eksekutivni komite* obeh strank pooblastil, da izdela vkupni program, je svojo nalogo povoljno rešil. Program je bil vzprejet, samo glede vkupnega imena ni prišlo do porazum-Ijenja. člani stranke prava so zahtevali, naj se imenuje sjedinjena opozicija „Stranka prava", dočim bo člani neodvisne stranke zahtevali, saj se določi ime „Hrvatska stranka" ali pa „Zjedinjeoa državno* pravna stranka", predsednik odbora dr. Bresztveu-szky pa je predlagal ime „Hrvatska stranka prava", kateremu imenu pa sta se uprla zsBtopnika neodvisne stranke. — Iz vsega srca Želimo, da se vzlic tem zaprekam doseže porazumljenie. Saj bi pa bilo tudi prežalostno, ko bi se razbilo zjedinjeuje, od katerega smo pričakovali, da bo začetek novi srečni dobi v Hrvatski.
Madžarska provokacija.
Glasilo luteranskih elementov madjarske neodvisne stranke, „EgyeterteBa javlja, da se ta stranka ne misli odreči svoji tirjatvi, naj se iuarti-kulirajo pokojnega KoBSutha zasluge za domovino, nego da bo to tirjatev vzprejela celo v svoj program, ne glede na čas, kdaj jo bode moči realizo-vati. RaČeui list je tudi tako odkritosrčen, da prizna, da uzrok temu postopanju ni pijeteta napram pokojnemu Kossuthu, ampak to, da je za tak sklep potrebno odobrenje nositelja krone. — če to ni predrzna provokacija, potem ne vemo, kaj naj se tako imenuje.
Vnanje države.
Jezuiti na Nemškem Minolo soboto razpravljal je nemški državni zbor o predlogu, naj se jezuitom dovoli, ds se zopet
naselijo na Nemškem. Privrženci tega predloga bo jesuite nagovarjali kot koristen red, ki ni državi ^ren, dočim 10 nasprotniki trdili, da so jezuiti tvoji organizaciji, tendenci in zgodovioi nevarni Ivi m notranjemu mirn. V imenu socijalistov je Bi Liebkaecht, ds se njegova stranka jezuitov se j Pri glasovanju se je vzprejel predlog, nsj se jetn tetu dovoli uaselitev na Nemškem, s 168 proti 145 giasom. Za predlog so glasovali socijalisti in odločili. N|im se imajo torej jezuiti zahvaliti sa to
jHobitevsMjum n%^m   ^lUflh&P S Anarhisti.
Londonska policija zssačila je v soboto italijanskega anarhista Boltija in dobila pri njem izvrstno narejeuo bombo. Pri hišni preiskavi našla je mnogo kemikalij in pisem, po katerih je zasledila celo krdelo doslej neznanih anarhistov, ki so pripravljali nov atentat, ki bi se imel zgoditi v Londonu. Bolti js b>l prijatelj anarhista Bourdina, ki je poskusil atentat v Greenvrichu, pa pri tisti priliki sam ponesrečil.
Domače stvari.
Ivan Tomšič f.
i
Pri sklepu lista smo izvedeli, da je danes umrl v Ljubljani gospod Ivan Tomšič, c. kr. vadnični učitelj, okrajni šolski nadzornik za okolico Ljub ljansko, občinski svetnik in imetelj z'atega zaslužnega križca, rojen 1. 1838 v Vinici. Pokojnik je bil vse svoje življenje odličen rodoljub in učitelj in si :e kot pisatelj in soaebno urednik .Vrtca" pridobil nevenljivih zaslug in častno mesto v slovenski književnosti. Slava njegovemu spominu!
— (Kako gospod Prosenec popravlja.) Leta gospod nam je v sobotno številko pisal: „Res je, da nem bil tudi jaz dne 11 t. m. k razgovoru v predstoječih dopolnilnih volitvah k Maliču povabljen, res je tudi, ds sem se te temu pozivu odzval itd." — Gospod Prosenec bil je torej povabljen, in Če bi se dotifni aranžerji nanj spomnili ne bili, bi mož k Maliču uiti prišel ne bil! Tako pride časih nedolžni v nesrečo, da sam ne ve kdaj 1 Sedaj pa nam je predložil neki gospod, ki niti volilec ni, dve karti, iz kojih je nataniko razvidno, k d o je v a b i 1 , in k d o je bil v a b I j e n. Dot;čni gospod je prejel ti karti — ki sta mej somišljeniki cirkulirali — ter prišel k Maliču v dobri veri, da se bode o Ljubljanski požarni biambi kaj razpravljalo. Prva, gospodu Josipu G Gerberju pisana karta slove: aEuer Woblgeboren. Behufe Be-Bprecnuog is bewus8ter Angelegenheit ist heute 8UbrAbends Zusammonkunft Hotel Stadt Wieu (Sommersalon). Bitte bestimmt zu erscheinen uid auch Herrn Ahtschin, Dnberlet, Drelse Uberhaupt alfe Ilire Geslnnungsgenosseu hiezu einzuladen. Hocbachtend: Josip Prosenc, Perhauz m/p. Vidi: Gerber." — Ta Prosenčev dekret romal je potem od somišljenika do somišljenika in sicer v družbi s sledečo, po J. G. Gerberji pisano karto: „Euer Woblgeboren! Bitte gutigst zu erscheinen, wie beiliegende Visit Carte lautet. (Es hat I n -te resa e f ti r die Feuerwehr.) Mit Gruss." — Sedaj vidimo, kako se v Ljubljani na najprimi-tivaejši način politične zveze kujejo! Hohenwart te koalicije hotel je postati gospod Josip Prosenc, ki je vse lepo pričel in aranžiral. Pomagala sta mu Gerber in Perhauz, in da se je več tičkov na limanlce zvabilo, dostavilo se je: „Eh hat Interesse fiir die Feuerwehr.- Dobro pa je, če se ne pozabi, da so bo te nezdrave agitacije udeležili pred vsem prve glave naše požarne brambe, ki je do sedaj ravno pri mestnem zustopu dobivala vso mogočo podporo. Kako pravi Latinec: „et ^eminisse juvat!« Gospodu Prosencu pa na srce poklapamo, da naj nikar no obupa. Prvi »koalicijski« poskus se mu je sicer po. neBrečil, ali drugi, sli tretji se mu bode — pri njegovi državniški spretnosti — gotovo posrečil f
(K volilnemu gibanju.)   Gosp. Fran Ban v Ljubljani nam piše:   .Da se ne -bode v iz-jestnih nepoučenih krogih osobito po deželi napačno tolmačil dostavek uredništva v notici „Cemu se skri vate?   v 83.'«ev., izjavljam, da se meni ni treba skrivati za komurkoli in tudi ne sramovati, ker se nisem udeležil razgovorov o kakem kompromisu mej meščanskim odborom in nemškimi nacijonalci. Pač pa sem nasprotno na čelu odbora konservativnega obrtnega društva podal se v javni lokal ter ondi prečttal navzočim Nemcem resolucijo, katera se od-ločno izreka prot, kakeršni si bodi zvezi z narod-mm, nasprotniki.   Ker pa sodim, d. mali obrtnik mora biti načelno konservativen, ako se hoče i«. «goit, poginu, torej ločim pojma konservativec in
klerikalec istotako kot saprednjak is rsdikalec. Da so obrtniki Ljubljanski edini kot drngod, ne trebali bi pomoči niti te niti one stranke." Priobčili smo to pismo, da dokažemo svojo dobro voljo, prečuditi ps se ne moremo, ds g. Ban v tem slučaju nikakor neče biti pristaš klerikalne stranke, ampak hoče veljati kot neodvisen konservativen obrtnik. Ker pa je za občinstvo povsem irelevantno, kako ologo je hotel g. Bas pri sedanjih občinskih volitvah igrati, ga prosimo v njegovem interesu, naj nam nikari več ns dopisuje, ker „čis je denar, posebno pri malem obrtniku", kakor je pisal te dni g. Rigali v .Slovencu" 1
—(Nov kazenski zagovornik) v področji Graškega nadsodišča je goBpod dr. Danilo M a j a r o n , ki se je včeraj povrnil z Dunaja za stalno v Ljubljano.
— (Za „Narodni dom") v Ljubljani izročil je uredništvu našega lista: Neimenovanec v Ljubljani 10 kron. — Živio!
— (Vreme.) Nebo Be je naposled vender usmililo izsušene zemlje in poslalo nekoliko okrepču-jočega dežja, po katerem že tako dolgo zdihujejo kmetovalci. Dozdaj ga je pa bilo še premalo, ker je komaj dobro poškropil žejno zemljo. Popoludne začelo je nekoliko izdatneje deževati in bo je nade jati, da bode konečno izpolnjena želja poljedelcev ter da prestane suša, vsled katere so v nekaterih krajih že trpeli jirav čutno pomanjkanje vode.
— (Požar.) V aoboto zvečer nastal je v vasi Kozsrje prt Dobrovi požar, kateri je posestniku Janezu Koširju uničil hišo z vsemi gospodarskimi poslopji vred, sosedu njegovemu Francetu Marinki pa je pogorel le hlev, dočim se je Viški požarni brambi, ki je kmalu prihitela sa pomoč, posrečilo, rešiti ostala poslopja ter udušiti ogenj. Škoda je znatna. Pogorela poslopja bila so pri Graški vzajemni zavarovalnici osigurana za 600 goldinarjev.
— (Dolenjska železnica.) K notici o otvoritvi proge Grossuplje-Novo Mesto, katero smo prijavili te dat, nam je še dodati, da bude lo glavna proga. Iz Ljubljane v Novo Mesto in nazaj se bodo torej vozili potniki naravnost. Potniki v Kočevje in nazaj pa bodo morali piese-dati na Grosupljem.
— (Nova ženska podružnica b v. Cirila in Metoda) bo Bouje v Krškem. Na čelu osnovalnemu odboru vrlih narodnih dam je goBpa Pfeiferjeva. Naj hi oašle mnogo posuemovalk v tu-cih krajih, kjer še ni jednacih podružnic.
— (Na korist pogorelcem naZajčjem Vrhu) priredila je Novomeška čitalnica v nedeljo koncert, ki je obsezal petje, tamburanje in gledališko igro „Štetnpibar mlajši". Naklonila se je 8 tem ubogim pogorelcem primerna podpora.
— (Redka prikazen.) Na Straži pri Novem Mestu nahajala se je — kakor poročajo aDol Novice" — že dno 8. t. m. na brajdi posestnika g. Jakoba Jakšeta 10 centimetrov dolga trtna mla dica s tremi grozdiči.
—(Veselica pevskega društva v S t u r j i ) se je zarad požara, ki je uničil predilnico v Ajdovšč ni, preložilr. na nedoločen čas. Večina članov pevskega društva v Šturji je namreč prizadeta po tej katastrofi. Gotovo bi bilo umestno, če se veselica izvrši namestu sa prvotni namen, na korist prizadetim rodbinam ubozih delavcev, ki so zdaj brez vsacega zaslužka.
— (Prememba posesti.) Premogokope na Pečovniku pri Celji prevzela je družba „Đobemia".
— (Zgradba nove cerkve v Mariboru) dobro napreduje. Boj po Veliki noči se je pričelo zopet delati, vreme je izredno ugodno. Ako bodo denarna sredstva pripuščala, bode mogoče spraviti &e letos cerkev pod streho.
— (Akad. društvo „Triglav") priredi v sred*.1. 18. aprila svoje prvo javno redno zborovanje s sleda Nm vzporedom: 1.) Č tanje zapisnika. 2.) Poročilo ou.'DoroV0, 3> F0™6110 odBtopajočega odbora, a) tajniko\ b> blagajnikovo, c) kojižničarjevo, d) gospodarjevo 4) Volitev rflvi2oriev- *> Vo,itev predsednika, b'* Vo,itev uovega odbora- 7) Slutaj' nosti. Lokal: H6 'el zum 6°ldenen RoB8, Zftftetek ob
8. uri zvečer.
_ (jej vajo.) Frekventanti pehotne
ekvitacije v Trstu'bodc ' iezdiU °đ 23" d° 27 dDe m. pod vod.tvom jezdst ^
Eggeda od 8. hu8arskega\   °^ * prek° V'"
pave, Gornje Idrije in Žiror * saj, da' si pridobe potreb** daljše ježe.
— (Umrl je) v Trstu v bolnici policijski sgent Josip Kren, ki se je — kakor znano — nedavno ustrelil na pokopališči dvakrat v glavo.
— (Hrvatska tambura v Aziji.) Kakor poroča „Hrvatska," naročil je g. Anton Jor-dan> ki se je prostovoljno prijavil k frsncoski vojski v Tonkiegu, iz Siska tambure za mali tamburaški zbor, ki ga hoče tam ustanoviti v Tuven-Guangu v Indo-Cbini. Torej ne samo v Berolinu in v Parizu, nego tudi v oddaljeni Aziji bode hrvatska tambura slavila slavlje. List iz Tuven Guanga do Siska potrebuje kakih 7 tednov, torej bodo poslane tambure potrebovale blizu 2 meseca, da dospejo na svoje mesto.
Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metod« I
v Ljubljano in zopet aa-aktično skušenost za
Razne vesti.
* (Slovanske novosti.) Ruska sinoda je poslala te dni stolni cerkvi na Cetinju dragoceno evangelijsko knjigo b pismom Peterburškega metropolita črnogorskemu metropolitu. V piBmu pravi metropolit, da je pravoBlavje najroočneji ščit slovanstvu in da bodi poslana knjiga znak tesne zveze mej Rusijo in Črnogoro, sorodnima po krvi in jeziku in po veri. — Bolgarskih časopisov izhaja zdaj 76 in sicer 29 v Sifiii, 10 v Plovdivu, 6 v Ruščuku, & v Jambolu, 4 v Varni, po 3 v Šumli in Slivni, po 2 v Carigradu, Sam ikovu in v Silistriji, po 1 v 12 druzih krajih. Političnih je 23, mej njimi samo 2 dnevuika v S fiji in Plovdivu, večinoma opozicijonal-■ib in dobra četrtina socijaiiBtičnih. Leposlovnih in znanstvenih je 16, službenih 8, gospodarskih 4, pedagoški 4, vojaški 3, pravoznanstvent 3, za mladino 2, trgovska 2, za bogoslovje 1, za vinoreio 1, raznih 10. Poslednja leta se je Število izdatno pomnožilo. — V Pragi skuša nemško društvo delati razae ovire proti samočeškim uličnim napisom. Dalo je celo na nekaterih hišah napraviti nemško-češke napise. Mestni svet bode pa in mla vedel varovati svoje pravice proti takemu poaezavanji v občinske zadeve.
* (Obsodba.) V Pragi je bil obsojen 22letni mizarski pumočuik Fran Dušek na petmesečni zapor, ker je namazal s črnilom cesarskega orla na neki poštni tirtb rainici
* (Snežni zameti, j Na obalih atlantiškega oceana bili so te dni silni snežni viharji. Po nekaterih krajih zapadel je sneg na dva metra visoko.
* (Sto in dvajsetkonj zgorelo.)V Bal-timoreu v severni Ameriki zgorelo je v nekem velikem hlevu 120 dragocenih konj. Skoda se računi na 400 000 dolarjev, ali blizu milijon goldinarjev po našem denarji.
* (Tužne razmere delavcev v Ameriki.) Iz Chicage se brzojavlja, da je tam nad 10000 delavcev, ki nimajo nikakoršnega zaslužka. Oio v kaznilnicah nabirajo jetniki za Btt adajoče delavce.
Dunaj 17. aprila. Pravosodni minister grof Schonborn je bil po včerajšnjem glasovanju o njegovem konfiskacijsko prakso zadevajočem ukazu močno iritiran. Tudi drugi ministri so bili presenečeni in so se takoj sešli na posvetovanje, ki je trajalo dlje časa. Sodi se, da ostane SchOnborn na svojem mestu.
Dunaj 17. aprila. Z ozirom na včerajšnji sklep poslanske zbornice glede minister-skega ukaza o naznanjevanju uzrokov pri konfiskaciji, javljajo oficijozni listi, da pravosodni minister s tem ukazom ni hotel utesniti pičle tiskovne svobode, češ, da doslej v tem oziru sploh ni bilo nikake določbe in je bilo pristojnim oblastvom na voljo dano, če hočejo prizadetim listom naznaniti uzrok konfiskacije ali ne, dočim se jim to s tem ukazom naroča izrecno, zajedno pa se določajo nekatere izjeme.
Dunaj 17. aprila. Včeraj se je zbralo 10.000 mizarskih pomočnikov. Sklenili so, danes začeti štrajk, kar se je tudi zgodilo, Vsled tega štrajka ni mogoče otvoriti razstave v „Rotuudi" dne 20. t. m.
Beligrad 17. aprila. Bivši ministerski predsednik Simić pride zopet kot poslanik na Dunaj.
Rim 17. aprila. Posl. Rossi je predlagal, naj se postavi poročilo finančnega odseka o vladnih finančnih predlogah na dnevni red takoj ko se reši proračun ministerstva javnih zgradb. Crispi se je predlogu odločno upiral, vsled česar je Rossi svoj predlog umaknil. Debata je bila jako živahna.
Ceneno domafie zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja ae priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega ,,M«II evf»a Seidlitz praftka",
ki se dobi za nisko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna ikatljica 1 gld. a. v. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DCNA.II, Tucb-lauben {». V lekarnah na deželi jo izrecno zahtevati MOLL o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpiaom.
1 (16—6)
Spominjajte 8« dijaške in ljudske knhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
rsmsm
„LJUBLJANSKI TON"
»toii
cs. vse leto 4 gld. 60 kr.; »6 pol leta 3 gld. 30 kr.; ra četrt leta 1 gld. 15 k*.
Umrli so v Ljubljani:
14. aprila: Jakoh Medic, posestnik, 48 let, Dunajaka ceata it, 32. — Antonija Lavrifiar, delavčeva hči, 3 let«, Streliiko ulice it. 11. — Marija Matlies, hišinja, 39 let, Kravja dolina št. 11.
15. aprilu: Morij .-in Fink, ogljar, 33 lut. Kravja dolina št. 11. — Janez Jagrič, krojač, 74 let, je bil pri vtoku Ljubljanice v Gruberjev kanal mrtev najden.
16. aprila: Marija Reic, strojevodjeva žena, 55 let, Marije Terezije cesta it. 12. — Albina Schrev, uradnikova žena, 61 let, Streliike ulice it. 2.
V vojaiki bolnici:
14. aprila: Simon Naglas, korporalpri deželni brainbi,
L'6 let
Meteorologično poročilo.
I D«,	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrili;! v mm.
\m | 7. zjutraj ' S-  2. popol. & : 9. zvečer ! * 1		137 lu, t'.i t f> mm. 734 4aa.	5-8» C 20 4« C 13 4° C	si. vzh.l jasno si. jzli. obl. si. jzh.j obl.		0*00 as.
Z>vLZ3.aJs3s:a. "borza,
dne" 17. aprila t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld.
Skupni državni dolg v srebra   .... 98 ,
Avstrijska zlata renta....... 119 v
Avstrijska kronska renta 4°/...... 97 „
Ogerska zlata renta 4°/4...... 11« „
Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 „
Avstro-ogerske bančne delnice   .... 1000 „
Kreditne delnice......... 355 „
London vista.   .......... 124 „
NemSki drž. bankovci za 100 mark    .   . 61 „
20 mark............ 12 ,
20 frankov........... 9 »
Italijanski bankovci........ 43 ,
C. kr. cekini .   .       ........ 5 »
45
30 55 85 05 10
kr.
Ivana Tomllo roj. Stelnmetz. naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Marloe, Antonije, Božidar a, Pavline, Rudolfa, Olge, Ivota, in v imenu vseh sorodnikov prežalostno vest o smrti iskreno ljubljenega nepozabljivega soproga, oziroma očeta, blagorodnega gospoda
Ivan Tomšiča,
lastnika zlatega križa za zasluge, vadniSkega učitelja na c. kr. učiteljski pripravnici v Ljubljani, c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, občinskega odbornika stolnega mesta Ljubljane itd. itd.,
kateri je po dolgotrajni, zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes dne 17. aprila ob 8'uri dopolndne v 56. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v sredo dni 18. aprila t. 1. ob 8. ari zvečer iz hiše žalosti, Mestni trg St. 23, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. mase zadušnice se bodo brale v stolni župni cerkvi. (435) V Ljubljani dne 17. aprila 1894.
1^. B.
■k
(129)
Srednja temperatura 13"2n, za 39' nad normalom. 1
Večerna družba Vas bo Izključila, ako postanete Martin Luter.
Pretužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubi soprog, oziroma oče, tast, brat in ded, gospod (486)
Ludovik Pour
graščak v Brinju
danes ob 3. uri zjutraj, v 64. letu svoje dobe, prejemši sv. zakramente za umirajoče, po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dragega rajnika se bode v četrtek dne 19. aprila t. I dopoludne ob 10. uri na miro-dvoru na Grosupljem pokopalo.
Svete mase zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Šmariji.
Dragi umrli priporoča se blagemu spominu.
Briuje, dne 17. aprila 1894.
Joslplnn Ponr rojena Hlajrer, soproga. — I.udovlk Pour, c in kr. uadporočnik, Kvaren Pour, sinova. — Ana Pour, učiteljica, Ida Pour, Iriiiu IMlegg rojena Pour, hčere. — Edvard Pour, kulturni inženir, brat. — Alol-mlj 1.1 lega. o. kr. naddavkar, zet. — Ervfln in navrgle* I^llegK, vnnka.
Slavna posojilnica v Ribnici je, kakor druga leta, tako tudi letos blagoizvolila podariti za uboge učence in učenke tukajšnje šole v nakup učnih pripomočkov znesek 87 gld. 6P'/i kr., za kar se jej podpisani naj topleje zahvaljuje.
Prisrčna hvala pa tudi vsem onim gospodom in gospem, kateri so pripomogli, da so dobili ob zimskem času nekateri revni učenci opolndne koailo zastonj !
Bog plati stotero! Vodstvo lfitdMUlli Aol v Ribnici dne j 5. aprila 1894. (430) Joitlp Čop, začasni vodja.
Direktne uitroebu elegantnega
ILilieršteoasiitaeBalilaoal
is cele obleke po nizki eeni. Čisto volneni cbeviot in greda lana tkanine (Kammgarne). Cela obleka za gospode gld. 6.70. Vzoroi se pošiljajo, Če ae nam poiljo znamka za 5 kr. Fran Kehaald sinovi* zaloga aukne-nega blaga v Llberel (Keichenberg), Češko.        (369—6)
Ostanek zaloge krojnega blaga t% <M. Vičičeoega konhurza se bode od 18. t. m. dalje popolno
razprodajah m
St. 8064.
(434-1)
Občinski a\et Ljubljanski je dovolil tudi za letos 300 gld* v ta namen, da mestni magistrat poSlje primemo število ultožulh ikro« fuloznlh otrok v morske kopel|i v »Uraflezl.
Magistrat to oznanja n pristankom, da je profinje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati mu do 9. nanju letoa in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Gorice ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom.
Ozirati se bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dre" 12. aprila 1894
C. ir. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železni^
Izvod iz voznega reda
'■r«lietT7-n.egra, ocfL X. olctolora, 1893.
.vstopno omenjeni prihajal it in odhajalni daai osnačenl io i arr,l,i)^,-r,>)>Hkr„i rovu. SredujeeTropaai 6aa Jo »rajnemu oaaa t Ljub .j»m a« a minuti napraj.
Odhod la LJubljane (juž. kol.).
Ob l'J. »H S min. ju* nori oaebni vlak r Trbiž, Pontabel, Beljak, 0» lovec, Franaen.foate, Ljubno, Dunaj, čaa Selithal ▼ Auaaea, Iiohl, (iiniimlnii, Holnograd, Land-Gaatetn, Zeli na jeieru, Stoyr, Lino, Btt-dejerlca, Plaenj, Marijine Tara, Kger, Franoove Tare, Karlove »are, Prago, Draidaue, Dunaj vla Araatettan.
Ob 7. uri OO min. »Jut raj oiebni vlak t TrbU, Pontabel, Beljak, Oe-loveo, Kr.ui/i.imf.-at.j, Ljubno, Dunaj, oea Halathal t Solno«ra<l, IiuaaJ
Ti a A 1 llHt.it trn
Ob 11. uri SO *»«<». dopoludnm oiebni Tlak t Trbti, Puntabol, Beljak, ('♦ilov.-.', Franzauafeato, Ijjtibno, Dunaj
Ob 4. ur* »O min. ftujtoludn« oaebni Tlak t Trbla, Beljak, OoIotco, BolnOffrad, Ijond-Oaatain, /..-II na Jeaeru, Inomoit, Bregnio, fTurih, (tnnav.j, Parui, Lino, liuhl, BudejeTioe, Plsenj, Marijin« var«, Kgar, PranooT« tare, Karlor* Tare, Prago, Draidane, Dunaj Tla Amatetten,
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob li. uri SS min. tfutruj oaebni Tlak • Dunaja rta Amatetten, Draa-dau, Fratre, FranouTili TaroT, KarlOTih TaroT, Kgra, Marijinih varOT, Planj*>, BudejeTia, Holnograda, Linoa, Hteyra, Iaohla, Omundena, /olla m. Jeaeru, Lead-Uaateuia, LJubnega, Beljaka, OeloToa, Franseuefeate, Trbii«,.
Ob 11. uri H7 tnin. dojtotudn« oaebni Tlak a Dunaja via Amatetten, Draidan, Prane, FraincoTih varoT, KarloTlh TaroT, Kgra, Marijini); varuv, j'l/ nju, Hh ■ Ii.ji-vir, Holnograda, leclila, Omundena, Llnoa, Steyr«, l'»n/ii, (i.-iu.vo, Curiha, Breg-nice, Zella na Jeaeru, Lnnil-iiaatoitia, Ino-moata, IJubnega, Celorca, Poutabla, Trbiia.
Ob 4. uri 63 min. jtvpaludtut oaebni Tlak a Dunaja, LJubuega, Beljak«, OeloToa, Kmn/ciiMO »te, Pontabl«, Trbli«.
Ob 0. Mri V7 min. rvrčrr oaebni Tlak a Dunaja, Ljubnoga, lieljak«, O«-loTca, 1'imui.iu, Trbisa.
Odhod la LJubljane (juž. kol.).
Ob  0. uri »S min. »futrmj     t KocotJ«.
„    t 4       ,,     OO      „        <> polu, I lir   „ „
,,   9.   .,    tO mvreor       n „
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Os S. uri tO min. mjutraj        la KoceTj«. ,,   1.   M   01 jpAJMlalatlM „ „
H.    „    iti    „      tvrrr n 9
Odhod la LJubljane (dr*, kolj.
Ob   7. uri 1H t* t in- *j\ttru)       t Kamnik.
b     s).   m    OS      n      jn>/>,tl%4,tnr   „ „
„    O    „   BO    n    mvoter        n 9
Prihod v LJubljano (drl, kol.).
Ob   B. uri SI n*in. mjtttrnj       la Kamnik«. ' _   11.   n   16     n     dopoiuttn*   n        „ (4—85)
..  «  .. ao „
r
Zavarovalnica na življenje in hranilna banka
v Stuttgartu.
(Lebensversicherungs- & Ersparnis-Bank in Stuttgart.)
Pod državnim nadzorstvom.
Premoženje bankino znaša: lOI milijone m. Posebni rezervni fond:        IT*H milijonov m.
le
Ustanovljena 1854. leta.
Vsota zavarovanega kapitala: StM-l milijonov m.
Ves preToItels pripsiclSL 5eđ.i2^.o le zavarovancem
in ae mej te vsako leto razdeli in aicer na ta način, da se snltajo letne premije vaakega posameznega zavarovanca za 40    , ta pristedek ali dobićek sa pa le da doseAi tako, ker vodstvo pozorno in štedljivo posluje in
ker ta zavod dela jedino na to, da pospešuje interese »vojih zavarovanoev. Primer: 30 let star človek zavaruje za slučaj smrti 10.000 &*ld., letna premija znaia 246 gld., po 5. letu pa gld. 147 60 (torej za 40'",, menj).
.'{;")le.rni plitća po 5. letu samo gld. 16*86 na leto, aH pa 401etui    .      ,   „    „      w      ,   20-10 od 1000 gld.;
prvi     bi torej vplačal, če bi 60 let star postal, za 10.000 gld. vsega vkup samo 4660 ffld.,
kletni .     „ .....„ „ ,    4777     „ In
40letni  9     „ ■ -       n        .        »    4660 n
in v slučaju smrti se takoj izplača 10.000 gld. brez vsega odbitka. Pri kombiniranem zavarovanju na doživetje in na amrt (to je, če zavarovanec dozivi v naprej določeno starost, nji m potegne zavarovalnino, v slučaju prejinje njegove smrti ue pa ista takisto izplača takoj in v mirni znesku) je vkupno plačilo tako nizko, da bo isto a prostim zavarovanjem vred za slučaj smrti dobro obrestuje.
Primera: SOletni zavaruje 10.000 gld. na 66. leto, letna pre ulja znafia po 5. letu 666 gld. 60 kr., vsega vkupe bi plačal 6438 gld. 60 kr. in izplačalo bi se njemu aitmetnu 10.000 gd., ko doseže 66. lato svoje atnroBti; če bi pa preje umrl, pa banka izplača takoj celih 10.000 gld., če tudi ne bi bil več kot jeden obrok vplačal. (Ako bi pa zavaroval na 60. leto, bi vsega vkup vplačal 6727 gld. in vzprejel 10.000 gld.)
Iz tega se razvidi, da ae zavarovanou vplačane premije dobro obrestujejo in je vrh tega tu, slučaj sin rti brezplačno zavarovan.
Zavarovanje velja tudi za slučaj vojak« za celo Bvoto brezplačno in brez vsake formalnosti.
PokoJI zavarovanja so iako ugodni in se vsakemu, ki ae hoče zavarovati, izroče pravila v celem obsegu z nnstavki premij brezplačno. — Pojasnila, prospekti itd. dobivajo ae pri
glavnem zastopu za Kranjsko: J. Lininger-JU v Ljubljani
ali pa pošilja iste (1818—11)
bančni nadzornik za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko: Rudolf Rohrmanu v Ljubljani, Florijanske ulice št. 19.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip NuN
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".