Paštmiia pkiaaa ▼
V LJUBLJANI, pondeljek, 22. junija 1926
l«B¥. 117.
'«a številka Bil 1'—.
LETO n.
'O,,,
,/
/
9
J/ -
tk dan opoldne, izrvaamši nedelj in praznikov.
Meeoiwi Baročnim: V Ljubljani in po poM: Dia 20*—, inozemstvo Din 80-—.
an:
Neodvisen
list
GKSDNMTT« M tmLLTKlSTTO;
SIM OB GREGORCICBTA ULICA ST1V. H.
RokspM m ne vračajo. — Oglasi p« tarifo.
PiaaMSta i^jraianjem naj m priloži laamka za odgovor.	^
Raftu pri počtaeaa ček. uradu Sto«. l&A0t>
m
Nova tarina<
Z neverjetno lahkoto se pri nas delajo in izglasujejo novi zakoni. Komaj j® bil med poslance razdeljen, 96 strani •etvocke obsegajoč zakonski načrt o norih carinah, že je bila tudi izglasovana nujnost tega zakonskega načrta in že so *ov« carine v veljavi. In čeprav se je « »ovem carinskem zakonu govorilo že dve leti, niso bili o njem zaslišani niti trgovci, niti industrialci in niti poljedelci, glavni in edini stebri našega narodnega gospodarstva. Samo par najbolj ov^ib krogov je bilo zaslišanih in samo ■lim so nove carine v resničen dobi-«ek. Za vse drugo prebivalstvo pa pomenijo nove carine veliko razočaranje.
Zlasti pa za konsumente. Da navedemo danes le en najbolj kričeč primer. Uvoz za kilogram sladkorja znaša po minimalni tarifi od 3.60 do 4.80 dinarja. Za to vsoto sme torej biti naš sladkor dražji kot vsepovsod drugod in vendar ga bodo budimpeštanski Židje, flavni lastniki naših sladkornih tovarn, z lahkoto prodajali. Kak interes ima naša država, da redi te budimpeštanske Žide, je za nas nepojmljivo vprašanje.
Sladkor je vsakemu človeku neob-hodno potreben in zato je davek na sladkor skrajno protisocialen. Ker pa ž® itak znaša državna trošarina na sladkor okoli 5 dinarjev za kilogram, je dva-
Pašičeva bolezen se boljša.
NAMESTNIKI SE VSEENO ŽE IMENUJEJO.
Beograd, 22. junija. Zdravstveno stanje g. Pašiča se obrača na bolje. Včeraj je g. Pašič cel dan preživel na terasi svoje vile v Topčideru. Posetil ga je med drugim g. Aca Stanojevič, najstarejši radikal, ki bi mogel nasledovati Pašiča
kot šef stranke. V vladi naj bi Pašiča nadomestoval Nikola Uzunovič, v klubu Ljuba Zivkovič, v reprezentaciji stranke Ljuba Jovanovič, v skupščini Marko Trifkovič, v administraciji stranke pa dr. Velizar Jankovič.
Seja vlade.
Vspeh interpelacije posl. Bazale.
NA IZPLAČILO RAZLIK URADNIKOM SE MISLI.
Beograd, 22. junija. Na včerajšnji seji večine finančnega odbora so govorili o dnevnem redu današnje seje finančnega odbora, katero je sklical predsednik Jovan Radonič. Na današnji seji se bo pričela diskusija v načelu o zakonskem načrtu o dvanajstinah, ki je bil včeraj definitivno stiliziran v vladi in katerega je predvčerajšnjim, narodna skupščina proglasila nujnim.
Radoniča so včeraj posetili delegati
glavnega saveza uradnikov Mihajlo Jovanovič, Toma Jovanovič in drugi. Zahtevali so, da država izplača uradnikom razliko plač od oktobra 1923 do 1. maja
1924.	Predsednik je obečal, da bo stvar premislil. To je uspeh interpelacije dr. Bazale. Baje bodo uradnikom izplačane razlike iz obveznosti vojne odškodnine in bi uradniki prejeli v celem le po l/& vrednosti vojne odškodnine in še to ne po kurzu, marveč v polni vrednosti.
Finančni minister o dvigu dinarja.
s
Beograd, 22. junija. Finančni minister je podal svoje mišljenje o skoku dinarja. Pravi, da je bil preje za nižno stanje dinarja najmočnejši razlog denar-krat nedopustno, da mora vsak konsu- ^ na inflacija, ki je bila posledica slabega ment vsled visoke carine plačevati pri | stanja državnih financ, kroničnega defi-vsaki kili od 3.60 do 4.80 dinarja nagra- j c[j-a jn stalnega zadolževanja države pri
d« lastnikom naših »jugoslovenskih« sladkornih tovarn.
Enako je za konsumente težka določba, da je treba plačati od vsake kile masti 14.40 dinarjev carine. (»Jutrovo« poročilo, da je uvoz svinjske in gosje masti carine prost, je neresnica.)
Finančni minister je dejal, da pomeni nova carina veliko zaščito za našo domačo industrijo. Ta zaščita pa je izvedena na zelo čuden način. Je že prav, da je domača industrija zaščitena, ne fre pa, da je pri tem oškodovano vse prebivalstvo. Uvoz surovih kož je n. pr. •arine prost. Dopušča se tako, da delajo tuje kože našemu kmetu največjo kon-Jturenco. Pri normalnih razmerah bi morala zato cena usnjarskih izdelkov pasti. Visoka zaščitna carina na uvoz nsnjarskih izdelkov pa to preprečuje.
Kakor vsi zakoni, tako je tudi zakonski načrt o novih carinah izdelan na kitro roko in brez vednosti prizadetih gospodarskih krogov. Z odglasovanjem nujnosti pa je odvzeta tudi poslancem ▼saka možnost, da bi poudarili pri razpravi zakonskega načrta potrebe in želje prebivalstva. Kakor vedno, je tudi sedaj postavljeno prebivalstvo pred izvršeno dejstvo in čeprav je naša država po ustavi parlamentarna monarhija, ne morejo pravilno izvoljeni poslanci izvajati svojih poslanskih dolžnosti in pravic. Da na ta način ne moremo priti do dobrih zakonov, je jasno. Zlasti še, ko se beograjski merodajni krogi še vedno odlikujejo po svojem nepoznanju poseb-11 osti posameznih pokrajin, in moral poslanec na te posebnosti opozoriti in spraviti z njimi v sklad določila zakonskega načrta, mu je to iz dveh vzrokov nemogoče. Prvič je vložen novi zakonski načrt tako v zadnjem hipu, da ga niti en poslanec ne more v pravem času preštudirati, še manj pa stopiti v kontakt s svojimi volilci. Drugič Pa jem" lje nujnost večini poslancev sploh vsako ■ofeost govora, ker sme govoriti od ▼sak« skupine le en ppslanec. Ce prištejemo k temu še to, da vladna večina preeira sploh vse argumente opozicije,
narodni banki. L. 1920 smo bili dolžni Narodni banki 4 milijarde 205 milijonov, 1922. 1. pa 5 milijard 39 milijonov. Tretji razlog so naše notranje in zunanje po-j litične razmere. Četrti razlog je psiholo-| ški moment Poznavajoč vse to, sem sku-| šal vse to zboljšati. Na finančnem polju | je prišlo do politike neposrednih dav-; kov in taks. Pobijal sem vseskozi infla-
cijsko politiko. Prenehale so zadolžitve pri Narodni banki. Zadnja tri leta se je stalno povečal izvoz. Mednarodne in trgovinske bilance so postale aktivne. Promet se je zboljšal. Politične razmere so boljše. Enako tudi psihološki moment. Pridobil sem zaupanje dinarju. Zato danes dinar skače.,V začetku 1. 1920. je bil dinar 5.40, danes je 9.10. Največji del naših gospodarskih krogov želi raje stabilnosti dinarja nego hitrega popravka. Njegov popravek na predvojno zlato pariteto, kakor nekateri predlagajo, smatram za največjo nesrečo, ki bi mogla zadeti poljedelske kroge. Take politike ne predlagam.
UREDITEV ŽEL. PROMETA Z BOLGARSKO.
; Beograd, 22. junija. Včeraj popoldne j se je vršila seja naših delegatov in eks-
•	pertov za reguliranje prometa z Bol-j garsko. S seje je bil izdan sledeči ko-j munike: Danes 21. t. m. se je vršila ple-; narna seja v zunanjem ministrstvu za
■ sklepanje začasnega sporazuma z direk-| cijo bolgarskih drž. železnic radi ureditve prometa na progi Caribrod—Drago-
i man. Seji^ je predsedoval Radoslav Av-ramovič, pomočnik prom, ministra in
■ predstavnik v to zainteresiranih mini-> strstev. Zaključene so definitivne odred-! be za malo boljši in lažji medsebojni in i mednarodni promet na tem delu proge, i ki je trpel dosedaj izvestne omejitve.
: Naša delegacija se bo sestala z bolgar-i sko delegacijo v Pirotu radi definitivne-! ga sporazuma med administracijami in-! teresiranih državnih železnic.
DR. MAČEK NEVARNO OBOLEL.
Beograd, 22. junija. »Pravda« poroča iz Zagreba, da je dr. Maček bolan. Zdravnik dr. Harman je izjavil, da je bolezen zelo nevarna.
potem moramo rečL da je parlamentarizem pri nas pravzaprav ukinjen in da vlada prav slabo prikrit absolutizem.
Najbolj tragično je, da treba to kon-statirati tudi pri zakonskem načrtu o novih carinah, ko je vendar ta načrt tako strogo gospodarski, da bi morali pri njegovi izdelavi sodelovati vsi. In da se sodelovanje odklanja tudi v taki stvari, je na j večja napaka novega carinskega načrta, ki je vseskozi proti konsumentu.
KRALJEVA DVOJICA ODPOTUJE DANES IZ TOPOLE.
Beograd, 22. junija. »Samouprava« poroča poluradno iz Topole, da bosti danes odpotovala Nj. Vel. kralj in kraljica v Beograd in na Bled, kjer bosta ostala nekaj časa. V zvezi s tem je včeraj odpotoval iz Topole maršal dvora.
PRED OBNOVITVIJO TRGOVSKIH POGAJANJ Z AVSTRIJO.
Beograd, 22. junija. Ker je z včerajšnjo objavo nove carinske tarife prišla z dnevnega reda največja težkoča, radi katere so bila prekinjena pogajanja za trgovinsko pogodbo z Avstrijo, bodo člani naše delegacije v najkrajšem času odpotovali na Dunaj. G. M. Todorovič se že nahaja na Dunaju. Ker gravitira naš izvoz v veliki meri še vedno proti Avstriji, bodo ta^ pogajanja regulirala številna važna vprašanja, od katerih zavisi veliko število panog domačega gospodarstva.
V	prvi vrsti gre za zaščito domače obrti, ki se je razvila po vojski v Avstriji in ki je rabila naše surovine v toliki meri, da je konkurenca z domačimi tržišči zelo nevarna. Uspeh pogajanj zavisi od števila ekspertov.
ŠPORTNE VESTI.
Beograd, 22. junija. Tekma med »Jugoslavijo« in osješko »Slavijo« je končala z zmago »Jugoslavije« v razmerju 3 :2. Jugoslavija je predvedla slabo igro.
V Zagrebu je Gradjanski porazil Bačko z 2 :0. V finale se plasirata Gradjanski (Zagreb) in Jugoslavija (Beograd).
Beograd, 22. junija. Seji ministrskega sveta je predsedoval Marko Gjuričič. Razpravljali so o tekočih poslih. Na predlog prometnega ministra je min. svet podpisal odlok, s katerim se dovoljuje sedaj prepovedan tranzit konj iz inozemstva, ker vlada še sedaj ni poročala o dvanajstinah, dasi jih je skupščina proglasila kot nujne. Proračun je znatno reduciran. Po izjavi finančnega ministra, bodo dvanajstine znašale okoli 80 milijonov manj kakor prejšnje. Ministrski svet je dalje diskutiral o delu skupščine, zlasti o vedenju večine v odborih. Govorili so tudi o zakonskem načrtu, katerega je predložil Ljuba Davidovič. Vlada noče biti lojalna in sprejeti tega zakona za podlago diskusije, češ, da je prekratek in da se nanaša samo na dve osebi (na Putnika in vojv. Mišiča). Vlada noče popularnega zakona, katerega predlaga g. Davidovič.
SIJAJEN USPEH PRIBIČEVIČA. Vse stranke v Sisku so se združile proti njemu.
Beograd, 22. junija. Kakor javljeno, so se v Sisku zedinile vse organizacije za skupen nastop proti Pribičeviču in sicer: radikalna stranka, zajednica, davi-dovičevei, radičevci in socialisti. Radikalna organizacija je predlagala protestno zborovanje proti Pribičeviču za nedeljo 28. junija, na kar so ostale stranke pristale.
POLOŽAJ NEIZPREMENJEN.
Beograd, 22. junija. Včerajšnji dan ni prinesel nobenih važnih dogodkov v politični situaciji. Vršila se je seja ministr-j skega sveta, dalje seja finančnega odbo-i ra. Seje bloka ni bilo. Kralj ni prišel ! v Beograd. V parlamentarnih krogih je j vladal včeraj neke vrste odmor. Vlada j in opozicija sta se pripravljali za današnjo sejo skupščine in za delo v odborih. Kakor izgleda, bo skupščina delala vse do konca na zakonskih načrtih in šele nato bodo prišli na vrsto mandati HSS Po verifikaciji anketiranih mandatov bo odšla skupščina na počitnice.
PANIKA PRI CERKVENI PROSLAVI
1000-LETNICE HRV. KRALJEVINE.
Zagreb, 22. junija. Včeraj se je vršila cerkvena proslava 1000-letnice hrv. kraljestva. Ob 16. se je vršila iz jezuitske cerkve povorka, ki je šla po ulicah eno uro in tričetrt. Pred stolnico je imel dr. Bauer govor, med katerim je prišlo do velike panike, kateri ne ve nihče vzroka. Vsi prisotni so pričeli bežati \ pa-ničneni strahu. Več oseb so morali prepeljati v bolnico. Nekateri pravijo, da so tekli, ker so videli druge. Drugi pripisujejo zopet vzrok, ker je aeroplan letel prenizko. Pilot je izjavil, da se je spustil nekoliko nižje le nad prtistorom, kjer se je vršila sokolska proslava.
SVEČANOST ZAGREBŠKEGA SOKOLA
Zagreb, 22. junija. Včeraj se je vršila slavnost zagrebškega Sokola. Ob 10. dop. je bila odkrita spominska plošča dr. La-zaru Caru in dr. Laz. Markoviču. Popoldne je bila na igrišču Viktorije svečana akademija, nato pa veselica, ki je trajala pozno v noč.
»BALKAN« GROZI.
Beograd, 22. junija. Današnji »Bal-_ kan« ostro napada opozicijo radi njene obstrukcije. Pravi, da bo v slučaju, če bo opozicija še dalje obstruirala, vlada zavlačevala z verifikacijo mandatov HSS. »Balkan< pričakuje, da se bo opozicija pomvrila.
Boljševizem na Balkanu.
ummburi
m.
Kominterna (komunistiška) in »el ena (kmečka) internacionala v Ru»iji sta dva ne le različna, marveč dva antagonistična pojma; ni še odkritega boja med boljševizmom in internacionalno kmečko organizacijo, ali žareče oglje pod pepelom nekega lepega dne vzplamti požar, ki uniči še zadnje ostanke boljševiške glorije.
Ia mojih razprav lanskega aprila v N. D. je zvenela ta razlika z nekim tendenčnim naglasom; instinktivno sem čutil, da jo je treba prav v Jugoslaviji debelo podčrtavati, kajti tukaj kaj lahkomiselno mešajo pojme, ako to kaže strankarskemu ko-varstvu. — Veseli me, da je češki poljedelski minister Hodža isto potrdil, — in tudi sodni dvor zagrebški je v prosluli zadevi dr. Mačka in tov. ugotovil iz pravil, programa in delovanja kmečke internacionale, da je ta vse nekaj drugega, nego je Kominterna, ta bavbav za vso ostalo Evropo. — Kominterna, ki naj služi Cankovu, Horthyju in še kakemu podobnemu ptiču, da slikajo v strašnih barvah hudiča na steno in s tem utemeljujejo klanje, obešanje ali zapiranje in zatiranje nasprotnikov vladajočega nasilnega režima 1
Dejstvo, da boljševiki ne obešajo in pobijajo kmečkih voditeljev, kakor uganja Can-kov, ta najostudnejši krvnik v slovanski zgodovini, še ne pomenja, da sta si komunistiška in zelena internacionala enaki, podobni ali sorodni, kajti med njima zija nepremostljive žrelo najprimitivnejših eksistenčnih pogojev, temeljnih naziranj o človeški družbi. Kakor ne gresta vkup ogenj in voda, tako tudi ne — komuna in individuj. Saj sta propadla tudi jugoslovanska »z a d r u g a< in ruski »sojuž«; kmet je najbolj zakrknjen individualist!
Nit zato, da na Ruskem še ni prišlo do revolucionarnega kmečkega gibanja, do zarot in atentatov, kakor na Bolgarskem proti lopovom Cankovega režima. Ima vremena, pravi rusko seljaštvo. In prav tako. Cemu krvi in klanja v domači hiši za nekaj, kar prihaja samo; čemu z atentati podirati vladni sistem, ke se sam dosledno in naglo kom-promituje in podira!
In Bog ne daj, da bi ruski mužiki in njih voditelji nastopili po bolgarskem zgledu; s tem bi boljševizmu življenje le podaljšali! Treba upoštevati, da je boljševiška vojska danes najmočnejša in najsposobnejša na svetu. Šteje v prezenčni službi okroglo 700.000 izborno oboroženih in izvežbanih mož, a vsled praktičnega izučnega sistema more Rusija postaviti v enem tednu 8 milijonov popolnoma izvežbanih vojakov. Kadri podčastnikov so prvovrstni. Sem star, zagrizen Vseslovan in — veseli me tudi ta danes nepremagljiva sila Rusije. Ako bomo pametni, bomo mogli tudi mi kdaj še ponosno govoriti z onim starim Črnogorcem: »Nas in Rusov je stošestdeset milijonov, naša hrabra vojska šteje 10 milijonov! Pridi le, uboga para, ako si upašk — Tudi naši pacifisti bodo veseli tolike sile — Slovanstva, ako...
Toda danes je ruska vojska še popolnoma v oblasti boljševizma, pa naj se ta še tako »umljivo krha. Zato bi bila blaznost, da bi ae začel ruski kmet že zdaj očitno puntati. Ima vremena, — ali: kaj nam pa morejo, mislijo si vsi voditelji kmečkega gibanja, In prav imajo! Škoda vsake pridne kmečke roke, ki bi bila v sedanjih razmerah uničena za nekaj, kar se itak samo prikazuje na obzorju.
Primerjajte malce, kako je bilo pri na* ob začetku svetovne vojne in ves čas do poloma centralnih sil. Kje je bil ves tisti antimilitaristiški socializem, ali se ni klal med sabo, kakor vsi ostali? — Kje so bili, kako so se obnašali razni naši danes veliki Jugoslovani in državotvorci, ki stresajo jezik celo proti takim možem, ki so ostali zvesti
M* Dunaju, 10. junija 192Š.
»vojemu prepriianju U »o to tudi — pokapali V
Spominjam se: Bil »eni internovan, bolj« aaprt v neki doinjeavslrijski ječi. Nekega dne *em aačel besneti proti svoji navadi! Co je O-juV vpraša prijatelj Ceh, moj Zimmerkom-mandant, zdaj v važni državni službi v Pragi. Poglej, ta prokleti Svetozar, kako *e obnašal Glej ga, kako leze Tiszi v ..., junak sa boji ričeta, ki ga tudi mi ne maramo. — ta Tisza, zdi se, da jim je zato obrnil hrbet, ta Tisza, zdi se, da ji mje zato obrnil hrbet, ker so se mu — lizuni in hinavci studili!«
— In koliko je danes v Jugoslaviji junakov, edino zveličavnih državotvorcev, ki so sa enako in še ostudnejše obnašali!
In dalje: Kako se je obnašalo naše časopisje? Sram me je, da sem bil desetletja v ta ko klaverni družbi! — Ko mi je politiiki šef v deželi (še je živa ta priča, pod katero je služboval tudi ljubljanski veliki župan!) pošiljal za moj list vse možne objave, oklice, notice, — ni bilo prostora za vse to; objavljal tem le kake splošno koristne reči, vse drugo v koš! — Pa me je politični Sef poklical k sebi, prvič, drugič, tretjič in govoril: >V vašem osebnem interesu vam moram nekaj povedati!« — Sledila je grožnja, da bo list ustavljen in da posledice ne izostanejo..., pa je dostavil: »Saj vem, da je pri vas vse zaman; ako bi drugače delali, bilo bi proti vašemu najboljšemu prepričanju, proti vašemu značaju, proti vsej vaši preteklosti. Ali moral sem vas opozoriti. ..!< In čital sem mu v očeh resnične misli: »Prav imaš, le bodi mož, tudi jaz bi bil, ako bi smel in mogel!« — Končno so mi list ustavili in mene drugič zaprli! — Ko »em v zaporu in internaciji dobival nekatere naše iiste, oblivala me je rdečica jeze in sramote! Ali tolažil sem se, da je morda le politiški previdno, ako imamo med sabo mevže, ki včasih tudi hudiču svečice prižigajo !
Ali ste v Sloveniji pozabili na tiste zgodovinske letake — Trumbičeve, ki *o jih * aeroplanov metali ob avstrijsko-laški fronti? in celo »glasilo slovenske inteligence« je tedaj čutilo nepotrebno dolžnost, da je v seriji člankov (s podpisom naprednega vodje!
— ako me spomin ne vara!) protestovalo proti taki agitaciji med našim vojaštvom in
— odrekalo Trumbiču legitimacijo, da bi ▼ inozemstvu govoril v imenu našega naroda 1
— Pa tista reklama za Jungschutze! Jaz sam »em jo z inginacijo odklonil in priobčil rezko notico — proti tisti norosti. Dobil sem svarilo..., ali poboljšal se nisem. Zakaj niso vsi tako storili?
Pozneje, ko sem trezneje presojal položaj, nisem več preveč zamerjal tistim, ki so se tako mevžasto obnašali! Obvarovali so sebe in še druge preganjanja, da so vsaj nekateri mogli narodu drugače koristiti! — Konsta-tujem le: Kako je tedaj soldateaka držala vse v šahu in strahu! Zato pa bi posebno vsi takratni strahopetci morali najbolje umeti, da sedanja zelena internacionala ne more še v odprti boj z boljševiško oboroženo silo. Poglejte na Bolgarsko, kjer neznatna manjšina strahuje ogromno večino a vešali in poboji! In baš radi takega dejanskega stanja v Rusiji je vse tisto kokodaj-sanje o boljševikih in Radiču naravnost zločin proti naši lepši bodočnosti. Dražijo povsem po nepotrebnem boljševike in žalijo stomilijonsko organizacijo kmetov, ki stiskajo pesti in zobe in si mislijo: pride čas!
— Ai nam je res treba take usodne zamere na desno in levo? In zakaj? Edino radi tega, da so mogli zapreti Radiča in njegove najboljše sodelavce! Rogoviliti z boljševiško nevarnostjo v Jugoslaviji — je norost ali zločin! Izbirajte med prvim in drugim! Še nisem pri koncu!	A.	G.
Protestni shod hišnih posestnikov.
Vieraj se je vršil v veliki dvorani hotela , Union protestni shod Pokrajinske »veze društev posestnikov.
Zborovanje je otvoril predsednik zveze g. F r 8 h 1 i c h, ki je pozdravil navzoče poslance Puclja in Smodeja, dr. Pretnarja, dr. Goljo, zastopnika mestne občine, zastopnika obrtnikov Rebeka in zastopnike drugih organizacij.
Nato je imenoval zapisnikarjem hišnega posestnika Hrovatina, overovateljema pa hišna posestnika kanonika Sušnika in majorja Colariča ter prešel na dnfevni red ter izvajal:
Prišli smo na današnji shod, da se branimo proti previsokemu obdačenju. Predno poginemo, se hočemo braniti, saj se brani vsak črviček. Apelujem na zastopnike vseh oblasti, da nas rešijo gospodarskega pogina, ki nam preti. Dokaz temu so množeči se konkurzi. Resno, nepolitično, s številkami bomo dokazali, kako visoko smo obdačeni. Predno pa nadaljujem, bom prečital došle brzojavke. Nato prečita brzojavni pozdrav društva hišnih posestnikov v Ormožu, podpredsednika »Udruženja kučelasnika v Beogradu« Manojloviča, predsednika društva hišnih posestnikov v Splitu dr. Brbuliča, pomočnika ministra dr. Mohoriča in predsednika gerentskega sveta dr. Puca, ki piše:
Ker sem žal zadržan se ne morem udeležiti osebno Vašega jutrišnjega zborovanja, se Vam tem potom za vabilo prisrčno zahvaljujem.
Potrebno je enkrat povedati jasno, da na tak način, kot se je dosedaj delalo pri obdavčenju, ne gre naprej. S strahom opažamo, da je ogrožena bodočnost naše Ljubljane vsled brezobzirne davčne prakse. Z obžalovanjem smo morali v mnogih slučajih konstatirati popolno neuvidevnost davčnih organov, ki preklicujejo že dovoljeno plačevanje v obro-
kih, neusmiljeno izterjujejo davke tudi t »lučajih, v katerih se jasno vidi neopravičenost predpisa in ko še priziv ni rešen in ko pomeni eksekucija gospodarski ruin obdav-čenča.
Zato želim, da bi Vaše zborovanje rodilo kar največ uspeha, ker le pametna davčna politika jača državo, nespametna jo slabi in diskreditira.
Nato nadaljuje predsednik Frohlich: Ko so zvišali uradnikom plače, so nas udarili. Kar pa je najlepše, je dejstvo, da smo plačevali že celo leto, vlada pa od tega denarja ni dala uradnikom ničesar.
Nato preide govornik na dvanajstine. Zoper te dvanajstine odločno protestiramo. Namesto, da bi se bilo hišne posestnike razbremenilo, se je z zadnjimi dvanajstinami povišal invalidni davek za 100%. Invalidni davek znaša sedaj v Sloveniji večinoma 60% direktnega davka. Sedaj so vpeljali pa še 2% davek od zaslužka delavca, ki ga delavec ali posel gotovo ne bo plačeval sam. In kje so pa še občinske doklade? Sedaj se začne pobirati vojnica, ki znaša 10% vseh direktnih davkov. Zoper to vojnico odločno protestiramo. Kar vse nam hočejo pobrati, kaj bo potem, nato nihče ne misli. V Ljubljani se plačuje od 100 Din do 90% davka, tako da ostane hišnemu posestniku samo 10%. V Domžalah plačujejo 111%, v Sv. Ani pri Tržiču pa celo 121%. V Mariboru znašajo davki 99%, v Ptuju 88, v Celju 84 odstotkov. Izjemo dela Sevnica, kjer znašajo davki samo 43%. To je posledica pametnega občinskega
•	gospodarstva. Občina ni naložila nobenih doklad. Pred leti smo pokazali v Beogradu seznam o davkih v Sloveniji. Minister za izenačenje zakonov Gjuričič kar verjeti ni hotel, da je kaj takega mogoče. Toda v Beogradu so kljub temu rekli »neka platijo Slovenci«.
Drugi davek, ki nas tare, je dohodnina.
Leta 1913 je plačal davkoplačevalce od 4000 kron letnih dohodkov 79 kron dohodninskega davka. To je bilo 2%. Sedaj pa plača od 200.000 po 17 odstotkov. Ako je imel kdo pred vojno 100.000 K letnih dohodkov, je plačal 4841 K davka, danes pa plača 1g!370 kron. Vse druge države so izpremenile dohodninsko lestvico. Samo pri nas se nič ne ublaži, temveč nalagajo nam še eelo vedno nova bremena. 1. januarja 1920 smo dobili *a 400 K 100 Din. Od tistega, kar se nam je takrat odvzelo, moramo plačevati davek. Invalidski davek je krivičen. Nalaga se od posesti, potem pa še od dohodkov.
Skrajni čas je že, da se obdavčenje »enači. Ustava pravi, 'da je treba plačevati davke enakomerno, to se pa pri nas ne vrši. Za vse se jim v Beogradu mudi, samo za davčno reformo ne! In ravno ta je bolj nujna kot vse drugo. Poslanci naj bi rekli: »ven z davčno reformo, sicer ne bomo glasovali za dvanajstine. »Dvanajstine morajo prinesti olajšanje, na obljubo, da pride davčna reforma, ne damo ničesar več! Leta 1920 je znašal celotni davek, ki ga je plačala Slovenija, 59 milijonov, leta 1924 pa je znašal že 245 milijonov kron. »Uradni list« nam je prinesel te »številke«. V Sloveniji plačamo vsako leto več kakor je predpisano. Mesto eno dvanajstino vseh državnih davkov plačamo eno sedmino. Finančni minister bo moral priznati, da je Slovenija previsoko obremenjena. Ta mesec je priglašenih 10 konkurzov! Slovenija mora propasti, če se ne bo kaj ukrenilo. (Burno pritrjevanje in ploskanje).
Nato pozdravi shod zastopnik mestnega gerentskega sveta Josip Turk, ki odločno protestira zoper prakso finančne delegacije, ki je kriva, da propadamo. (Burno pritrjevanje.)
Predsednik se zahvali govorniku za lepi govor in izjavi, da se strinja z njegovimi besedami glede finančne delegacije. »Meni so poslanci rekli: Vaša delegacija naj kaj predlaga«, toda ona ne predlaga ničesar.
Nato dobi besedo g. poslanec Smodej, ki pozdravi shod v imenu »Jugoslovanskega kluba«. On pravi: Mi poslanci moramo biti energični. Nismo opustili nobene prilike, da ne bi bili pojasnili v Beogradu našega slabega gospodarskega položaja. Z dvanajstinami bi se ne smel vpeljati noben nov davek. Država se sama sebe podkopava. Samo par kratkih besed bi povedal v dopolnilo k lepemu govoru gospoda predsednika. Način vodstva državnega gospodarstva je nezasli-žan. Mesto državnega proračuna prinaša finančni minister zopet dvanajstine. Ob priliki proračuna bi poslanci lahko govorili. Ko pa je šlo za dvanajstine, to ni bilo mogoče. Pri tem je dovoljeno samo, da govori en poslanec od vsakega kluba. In to je prikrit absolutizem. (Burno odobravanje). Mi smo stavili predloge, ki popolnoma soglašajo z resolucijami, ki jih hočete danes staviti. Poslanec Pivko je glasoval proti vsem predlogom (klici: škandal). Za leto 1924/25 bi bila morala Slovenija plačati 74 milijonov neposrednih davkov, plaCnla pa je 114 rnTUjonov. In "Rako je bilo v Srbiji? Srbija je imela plačati po proračunu 197 milijonov, plačala pa je samo za 4 milijone več, kakor je imela plačati po proračunu. Že sam proračun je krivičen! Kaka pa je šele odmera. (Klici: »Pfuj, to je roparsko!«). Slovenija je imela plačati po proračunu 33 milijonov davkov, plačala jih je pa 62 in 300.000, torej za 90% več, kakor je bilo proračunjeno.
Za gospodom Smodejem je govoril v imenu »Samostojne kmetijske stranke« poslanec Pucelj. Dejal je, da je davčno vprašanje temeljno vprašanje politike. Ruski pregovor pravi: Operi mi kožuh, ampak pazi, da ga ne zmočiš. Ampak pri reševanju davčnega vprašanja bomo morali kožuh ne samo temeljito zmočiti temveč tudi pošteno žehtati. Vsi smo leteli v idealizmu in navdušenju v Beograd. Toda prišlo je razočaranje. Prva beseda, ki smo jo mi, bilo nas je 8 poslancev — kmetijcev izpregovorili, je bila: Zenačimo davke. To je bil tudi naš pogoj za vstop v vlado. Ko sem videl, da ne dosežemo ničesar a prošnjami in čakanjem, sem šel iz vlade, če nam niso doli bratje v bremenih, nam ne morejo biti tudi v drugem ne. Prihajam ia Beograda. V včerajšnji seji smo dobili dve klofuti. Pohlevna večina je glasovala za nujnost, da se podaljšajo desetine zopet za 4 mesece. Vsa stara bremena ostanejo, pa še nova pridejo. Avtonomni carinski tarifi je priznana nujnost. Minister je predlagal, da se glasuje za nujnost še med tem, ko so delili sluge iztise teksta med nas. In 2 leti so J imeli stvar shranjeno! Vem, da je naša de- ; legacija mnogo kriva. Toda preko cilja ne j smemo streljati. Ne smete se jeziti na ekse- j kutorja. Pravi krivec je režim in finančni mi- i nister.
Nato je govoril dr. Pretnar v imenu tr- j govske in obrtne zbornice, za njim pa taj- j nik zveze industrijalcev dr. Golja, nakar je .
prečital predsednik Pokrajinske zveze dru- . štev hišnih posestnikov sledeče resolucije:
RESOLUCIJE, SPREJETE NA VELIKEM PROTESTNEM SHODU POKRAJINSKE ZVEZE DRUŠTEV HIŠNIH POSESTNIKOV j ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI, V SPORAZUMU Z DRUGIMI PRIDOBITNIMI ORGA- i NIZACIJAMI V SLOVENIJI, DNE 21. JU- < NIJA 1925 V VELIKI DVORANI HOTELA j »UNION« V LJUBLJANI.
I.
Na shodu dne 21. juniia 1925 v veliki dvorani hotela »Union« iz| Ljubljane in ostale Slovenije zbrani davkoplačevalci ponovno protestirajo proti 30% pribitku na hisno^ najemninski davek, ker so davčna bremena, ki jih mora nositi hišna posest v Sloveniji tako velika, da onemogočajo vsako rentabili-teto in škodujejo lastniku in najemniku. Hišno-najemninski davek z dokladami vred je tako visok, da hišnemu posestniku od najemnine ničesar ne ostane za popravilo in vzdrževanje hiše in s tem tira država s svojo nesrečno finančno politiko v propast vse naše hiše in ves naš stan.
Namesto da bi s« po»e»tnike raubrUMai-
lo, se je z zadnjimi dvanajstinami povišal Invalidni davek za 100%, ter se uveljavi remontni prispevek v višini 100% invalid*** davka, tako da se je invalidni davek od 1. aprila 1925 faktično »višal za 200% ia zmese sedaj večinoma 60% direktnih davkov. *»ai posestniki morajo vsled tega plačevati drž. davkov v Ljubljani okroglo 60%, dru-god pa tudi ne dosti manj. Vsled drugik doklad pa znašajo v drugih krajih davki im doklade več kakor pa prejete najemnin®. Protestiramo proti takim nezaslišanim im *e-vzdržnim obremenitvam, ki jim ni pji»*r» v nobeni drugi državi in ki značijo konfiskacijo naše lastnine. Te obremenitve s« Marajo takoj odpraviti!
Zahtevamo s socijalnega in gospodarskega stališča, kakor tudi iz stališča javne pravS-nosti v interesu hišnih lastnikov in najemnikov, da se hišno-najemninski davek iaena-či s hišno-najemninskim davkom v Srbiji. Kajti sedaj hišni posestniki v Sloveniji plačujejo najmanj 5krat tako visok hišno-naje»-ninski davek kot v Srbiji! Protestiramo pioti temu, da je g. finančni minister tudi v preračun za leto 1925 sprejel za Slovenijo 30% državni pribitek na najemninski davek. Prav tako je krivično tolmačenje zakona, da sa ja 30% državni pribitek raztegnil tudi na deželne doklade, katere se je krivično proglasilo za državni pribitek.
V	vseh državah se hišni davek, a oaisoa na stanovanjsko vprašanje znižuje, samo pri na* se brezprimerno zvišuje in zvišuje!
II.
Ugovarjamo, da se začne pobirati vojaioa, ki znaša 10% vseh direktnih davkov, vsled ukaza finančnega ministra s 1. januarje*
1925.	S tem se ravno hišna posest v Sloveaijj v primeri s Srbijo neznosno in nezasliSam* obremenjuje in se državni hišni davek »a ta način zviša za nadaljnih 10% in bo v Ljuk-ljani znesel sam državni davek 70% majoa»-nine.
Na shodu dne 21. junija 1925 zbrani davkoplačevalci iz Ljubljane in ostale Slovenija protestirajo proti odpravi davčnih plačilmik nalogov in zahtevajo nujno, da se ti plaiiln* nalogi za vse vrste davkov zopet i»dajajo, ker je brez teh vsaka natančna kontrola mad predpisi davkov onemogočena ter se dogajajo vedno slučaji, ko davkoplačevale« zamudi rok za pritožbo, s čemur se mu vei-krat zgodi občutna škoda in je vsaka gosj^e-. darska kalkulacija davkoplačevalcev aenao-goča. Povdarjamo odločno, da ne odneha** od opravičene zahteve poprej, da se na« »e-opravičeno odvzeti plačilni nalogi zopet dostavljajo. Zahteva je tembolj opravičena, ker finančna uprava za Hrvatsko in Slavonije gotovo iz potrebe še ni predlagala opustitve plačilnih nalogov, kakor se je to pri ma« zgodilo.
Zahtevamo, da se predpisi davkov pravočasno vrše, ne pa za cela leta hazaj, kaj se je dosedaj večkrat dogajalo. Znano je *«*-
reč, da se davčno postopanje vrfii prepote*-
no in preobširno. Pri vsakem tirjanju m plačilu davkov je natanko navesti vrsto davkov, kateri se tirjajo, odnosno plačajd, ravnotake tudi plačilno dobo.
IV.
Zahtevamo, da se občinske in okrajne doklade na hišno-najemninski davek po Motnosti popolnoma odpravijo ali pa vsaj antfa-jo na najnižji odstotek, ker te doklade *«*-nih okrajnih zastopov in občin znesejo v v*J-jih krajih več kot naša celotna kosmata najemnina ter mora hišni lastnik te doklade plačevati iz svojega, «a vzdrževanje hii* pa nima niti vinarja.
▼.
1. Zahtevamo, da se dohodninska leetviea i veljavnostjo od 1. januarja 1925 omili v toliko, da se bo name»to v kronah brala v dinarjih;
2. da se ukine pobiranje invalidskega «lav-ka in remontnega prispevka na dohodnin®, ki se plačuje od dohodkov, od katerih se plačujejo donosni davki, ker smo s tem davkoplačevalci v Sloveniji preobčutno obremenjeni, medtem, ko v Srbiji ne plačujejo dohodnine, torej tudi ne invalidskega davka im remontnega prispevka v teh slučajih.
VI.
Zahtevamo takojšnjo revizijo zakona e taksah, ki prizadeva tudi posest kot t**o, zlasti z določbami o prenosnih in zapuššia-skih pristojbinah v taki meri, da vsak promet z realitetami onemogoča.
VII.
Protestiramo tudi proti velikanskim davčnim obremenitvam industrije, obrti in trgovine v Sloveniji in tudi zoper uvedbo novega 2% davka na zaslužek ročnih delaveev, s Čimur bodo občutno prizadeti vsi stanovi, zlasti tudi kmečki posestniki in to v tem lasu, ko je Slovenija na robu gospodarskega propada.
P ^	VIII.
Poživljamo vse poslance iz Slovenije, da odločno nastopijo v narodni skupščini in p» g. finančnemu ministru, da se zgoraj navedena davčna bremena v Sloveniji, že v dvanajstinah, ki so v razpravi za tekjce lew, odpravijo, oziroma ublaže. Če vlada »««• uvideti našega položaja in »manjšati naS«. bremena, zahtevamo, da noben poslance m Slovenije ne glasuje in ne podpiše draaaj-stin, ki so sedaj v razpravi, in podvzamejo vse korake v dosego naših zahtev. Apeliramo na narodno skupščino v celoti, da uvidi davčno preobremenitev Slovenije, ki ji grow gospodarska propast.
Resolucije so bile soglasno sprejete.
Nato je govoril še g. Nikšič v imen »Udruženja kučevlasnika v Zagrebu«, ki£ podal koncem svojega govora par prakti« r_ idej glede štedenja v dr^em stvu. G. Nikšič meni, da bi bll° ,tr?^a če: 8 ministrstev naj se ukine,, mimstro ni se znižajo plače, poslancem dijete; avtomobili in kočije pri vojakih naj
DeOb pol 13. je predsednik shod taklja*'!-
Popoldne se je vrSil redni obini »bor delegatov »Pokrajinske »veze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani«.
Občni zbor je otvoril predsednik Frohuch, ki je podal poslovno poročilo za pretCKlo leto, nakar je podal blagajnik Poljša* blagajniško poročilo. Obe poročili sta bili odobreni	...	.	,
Nato se je sklepalo o bodočem letnem do-uesku, ki je bil določen na 2.50 Din.
Sledilo je konstituiranje ožjega zveznega odbora Odbor je ostal stari: Predsednik Frohlieh, I. podpredsednik Rebolj II. podpredsednik Feliks Stare, blagajnik Ivan Pol,-lak.
Kot kraj, kjer se vrši prihodnji občni zbor je bil določen Maribor.	.	.
Društveno glasilo >Moj dom« se bo izdajalo še v nadalje.
Končno se je razpravljalo o obrestni meri ■a hipotekarna posojila in ustanovitvi lastnega denarnega zavoda. V teh zadevah m prišlo do posebnih zaključkov.
Politične vesti.
-	Sobotna seja Narodne skupščine. — Finančni minister je predložil skupščini zakon o carinah in zahteval, da ga skupščina »prejme kot nujnega. Zakonski načrt obsega A6 strani velikega kvart-formata in je jasno, da ga noben poslanec v par urah, kolikor mu je bilo dano časa, ni mogel preštudirati. Proti nujnosti zakona so nastopili opozicio-nalni poslanci z vso odločnostjo, zlasti slovenski. Kot prvi je nastopil posl. Kulovec, «a njim je branil carine dr. Žerjav, ki je trdil, da je zakon za Slovenijo sreča. Odtočno je nastopil proti nujnosti tudi posl. Pucelj. Nujnost ni drugega kot strah pred kritiko. Zakon je izdelan na hitro roko in nalašč ni dana poslancem priliL®> da ga preštudirajo. Da ni novi zakonski načrt nujen, »e vidi iz tega, da se ga je dve leti pripravljalo. Nezmotljivo je, da m bila za mnenje vprašana niti ena pnvredna organizacija. Kakor se je P1* zakonu za kmetijske kredite prezrto zadruge in pri invalidskem zakonu udruženje invalidov, tako se sedaj prezira privrednike. Nujnost je branil rad. Grgin m vladna večina je seveda nujnost pnznala. Nato je sporočil predsednik skupščine, da je finančni minister predložil tudi nove dvanajstine, za katere enako zahteva priznanje nujnosti. Opozicija je tudi tu ostro nastopila in prišlo je do burnih scen. Vsi argumenti opozicije so bili prezrti in vladna večina je nujnost izglasovala. Nato je branil posl. Bazala svoji interpelaciji glede prepovedi učiteljem, da ne smejo biti člani Zveze kmetskih učiteljskih društev in pa glede izplačila ra»lik uradniških plaž. Vladna ve-šina je dr. Bazalov predlog odklonila in uradnikom ne bodo izplačane razlike. Ko je še vladna večina po hrupni debati odklonila predlog dr. Šuperine, da se uvede parlamentarna-preiskava glede dogodkov v Sisku, je bila seja zaključena. Vladna večina se torej preiskave boji.	_
— »Vse je samo vprašanje politike.« Ko »e je mudil notranji minister Maksimovič v Zagrebu, ga je vprašal poročevalec »Jutar-njega lista«, če bodo internirani dr. Maček in tovariši kmalu izpuščeni iz zapora ali ne? Na to je odgovoril Maksimovič: »To ni stvar mojega resora, to je vprašanje politike.« Dr. Maček in tovariši torej niso zaprti, ker bi kaj zakrivili, temveč ker tako zahtevajo partizanski interesi sedanje vladne večine.
= Kako se Cankov »ahvaljuje. V bližini Caribroda je bilo aretiranih pet Bolgarov, ki so se pripravljali, da skočijo na vlak in »e prepeljejo v Beograd. Pri njih so našli »amokrese, municijo in dokumente, iz katerih je razvidno, da jih je poslala sofijska Vojna liga v Beograd kot atentatorje. Vsa petorica so mladi ljudje in najstarejši od njih ima največ 30 let. Prepeljani so bili uklenjeni v Beograd, kjer bodo sojeni. Z atentatorji se torej zahvaljuje g. Cankov dr. Ninčiču za njegovo moralno pomoč. Ali tudi 'a zahvala g. Cankova našega zunanjega ministra ne bo izučila?
— Chamberlain o kitajskih dogodkih. V angleškem parlamentu je imel zunanji minister Chamberlain velik govor o Kitajski. Uvodoma je naglašal kitajske zasluge v svetovni vojni za zmago zaveznikov. Zato so na vvashingtonski konferenci vse interesira-ne velesile iskreno želele, da se odpravijo notranje težkoče Kitajske. Velesile so bile mnenja, da bo notranja konsolidacija Kitajske hitro napredovala, kakor je bito preprečeno, da bi tuji državljani izžemali Kitajce. Toda velesile so se bridko razočarale. Razmere so se na Kitajskem stalno slabšale in Kitajska je postala žrtev državljanske vojne. Osrednja vlada in lokalna oblastva so de-
Senerirana in so izgubila vsako avtoriteto, 'kakor ne more trpeti velikobritanska vlada, da bi bilo življenje in imetje njenih državljanov ogroženo. Kljub temu hoče storiti vse, da se spori mirno poravnajo. Zato bo v kratkem sklicana posebna tarifna konferenca, ki bo revidirala sedanjo carino. — Chamberlain je prepričan, da se bo našel pomirljiv duh ravno tako med zavezniki, ko med Kitajci. Ta spravljivi duh bo omogočil, da pride Kitajska iz sedanjega težke^ ga stanja na trdne temelje enakopravnosti tn pravičnosti do tujcev in da bo mogoče neodvisnost in svobodo Kitajske utrditi. — Oba opoeicionalna voditelja Lloyd George in Mac Donald sta Chamberlainu k govoru če-ititala. Kakor se vidi, je ugled Kitajske silno narastel.
= Dogodki na Kitajskem. Po zadnjih vesteh se je položaj na Kitajskem poslabšal. Pogajanja med zavezniki in kitajsko vlado niso privedla do nobenega rezultata. Bojkot Proti tujcem traja dalje in se širi po vsej Kitajski. V Šanghaju je položaj silno kritičen. Angleški konzulat je bil opetovano bombardiran od demonstrantov in je moral biti izpraznjen. V čifu so bile velikanske demonstracije proti Angležem in Japoncem.
V	Hankau so morale biti angleške straže
odpoklicane. Brodar»ki štrajk zavzema vedno večje dimenzije. Delavnost dijakov narašča in njihova agitacija seže že na deželo. Vsi japonski in angleški reklamni napisi so bili od množice odstranjeni. Prometno ministrstvo je odredilo, da se vsem poštnim in železniškim uslužbencem odtrga enodnevna plača kot podpora za gtavkujoče. V Peking so poslali že vsi kitajski vladajoči generali svoje odrede. — Ker so v Kantonu izbruhnili novi nemiri, so dobili angleški dobro-voljci v Honkongu povelje, da so priprav-
= Zinovjev o položaju v Aziji. Po poročilu Reuterjeve agenture je dejal Zinovjev na seji komunistične internacionale, da so dogodki na Kitajskem in v Maroku samo skušnja za mnogo večje spremembe, ki bodo dosegle v kratkem svoj višek v dogodkih v Indiji in na Bližnjem vzhodu. Vlada sovjetov se bo vsled njih znatno razširila.
= Nesoglasja v bloku levice. V francoski socialistični stranki še vedno ni prišlo do soglasja. Obstoje tri skupine. Radikalno vodi poslanec Compere-Maurel, ki zahteva, da socialistična stranka takoj prekine stike z vlado in dobi tako zopet proste roke. Sedanja vlada da se je izneverila politiki, ki odgovarja volitvam 4. maja 1924. Compere-Maurel pravi, da je že danes za njegovo stališče 25 poslancev. Bolj zmeren je poslanec Ri-naudel, ki izjavlja, da bodo socialisti podpirali sedanjo vlado le, če ostane zvesta politiki Herriota. Predno bi socialistična stranka prelomila svoje odnošaje z vlado, bi morala stopiti v stik z ministrskim predsednikom Poincarejem. Tretji nazor zastopa poslanec Auriol, ki zahteva, da se socialistična stranka pred vsakim sklepom pogaja z vlado in strankami vladne večine. Po naročilu strankinega vodstva so imeli vsi trije poslanci skupno sejo, da najdejo kompromisno rešitev. To se pa ni posrečilo in zato bodo vsi trije predlogi predloženi vsem članom poslanskega kluba in vodstva stranke, da ti odločijo.
—Češkoslovaške volitve. V ospredju javnega zanimanja je vprašanje, kdaj bodo nove volitve. Politični listi vseh strank že opozarjajo svoje somišljenike, da pregledajo volilne imenike. Na prihodnjem zasedanju parlamenta pride na vrsto nov volilni red. Po vladnem načrtu bi mogli biti izvoljeni samo kandidati onih strank, ki so dobile najmanj 120 do 150 tisoč glasov. Na ta način bi se omejilo število strank in preprečilo preveliko cepljenje političnih sil. Če pridejo v prihodnjem zasedanju parlamenta na vrsto še drugi predlogi, je negotovo, ker zlasti socialni demokrati odločno zahtevajo takojšnje volitve.
Silne težkoče Amundsena.
Ravno v hipu, ko so hoteli norveški mornariški letalci pohiteti Amundsenu na pomoč, je pritekel neki mož ter klical: »Amund-sen se je povrnil.« Prvotno so vsi mislili, da je to le slaba šala, skoraj pa so se prepričali, da se je Amundsen v resnici vrnil. Vračala se je ladja in na njej je bil Amundsen s svojimi tovariši. Mornarji so ga nosili na rokah in mu navdušeno klicali Hura. Letalci so izgledali neverjetno slabo, zlasti pa Amundsen. Je to čisto naravno. Nanj je padla vsa odgovornost in kakor pravijo njegovi spremljevalci, ni nihče 'toliko delal ko on.
V	razgovoru je dejal Amundsen: »Ekspedicija na južni tečaj ni bila nič v primeri s tem poletom. Nikdar ne bi mislil, da bi morali prenašati taka pomanjkanja, kakor smo jih morali pretrpeti. Upam, da nikomur ne bo treba nekaj sličnega pretrpeti. Sedeli smo ko podgane v pasti.«
Parkrat je bil naš položaj tako obupen, da smo mislili, da je vse izgubljeno. In ko smo se pripravljali za polet proti domu, smo vedeli, da gre na življenje in smrt.
Popolnoma izključeno je bito, da bi se mogli vrniti na kap Kolumbijo. Led je bil takšen, da bi pomenilo potovanje na kap Kolumbijo sigurno smrt.«
Od letalcev je najbolje prenesel strapace Amerikanec Ellsworth, za katerega so prvotno mislili, da jim bo najtežje kos.
Kralj Hakon se je udeležil seje ministrskega sveta in se na nji iskreno zahvalil Amundsenu za njegovo požrtvovalnost.
Tudi berlinski parlament je izrekel Amundsenu svoje čestitke na srečni vrnitvi.
Glavna zasluga Amundsenove ekspedicije je, da je ugotovila, da na severnem tečaju ni zemlje in da je sedaj mogoče pripraviti bodoče ekspedicije tako, da je njih popoln uspeh zasiguran.
KRIVIČNO POSTOPANJE UPRAVE MONOPOLA S TOBAČNIMI TRAFIKANTI.
Uredba o delovnem času v trgovinskih podjetjih Ur. 1, štev. 98 1. 1924 določa med drugim tudi za trafike, da smejo biti najdalje do 10 ur na dan odprte. Pred kratkim pa je izdala monopolna uprava v Beogradu odlok, s katerim ge zahteva od tobačnih trafikantov, da morajo imeti trafike odprte od 6. ure zjutraj nepretrgoma do 9. ure zvečer.
Ker je ta odlok na eni strani proti zgoraj omenjeni uredbi in proti določilom zakona
o	zaščiti delavcev, na drugi strani pa ubija telesno in duševno trafikante, ki naj sedaj neprenehoma po 15 ur na dan tičijo v svojih tesnih in zaduhlih trafikah ali dostikrat v vežah na prepihu, je umljivo vzbudil ta odlok med vsemi trafikanti veliko ogorčenost in odpor. Tozadevna stvarna spomen ca se je že prejšnji teden odposlala od strani organizacije Upravi monopola, ministrstvu za socialno politiko, parlamentarnim poslanskim klubom in na vsa druga merodajna mesta. Na sestanku trafikantov v Ljubljani dne 13. t. m. se je o zadevi razpravljalo in ugotovilo, da je ta odlok neizvedljiv. Sklenilo se je takoj povsod utrditi organizacijo in kjer je še ni, ustanoviti. Trafikanti čakajo sedaj odgovora uprave monopola, od strani organizacije pa slede navodila.
Dnevne vesti.
KAKO SKRBI ČEŠKOSLOVAŠKA ZA NOVA STANOVANJA.
Češkoslovaška vlada je izdelala nov nažrt
o	državnem podpiranju gradnje malostano-vanjskih hiš.
Načrt temelji na »ledečih načelih: Pravica na ekspropriacijo stavbišč se podaljša. Podpore za zidanje se dovolijo le za gradnjo malostanovanjsih hiš, pri čemer uživajo najmanjša stanovanja (20 do 40 kvadratnih metrov površine) največje ugodnostL Podpore so razne vrste: gotov odstotek državnega jamstva za gradnjo, državne podpore v gotovih odstotkih za dobo 15 let, direktna posojila države in njena kreditna pomoč. Vse dosedanje davčne in taksne olajšave veljajo še naprej. Nikakor se ne misli uvesti novega stanovanjskega ali hišno-razrednega davka za kritje teh stroškov.
Na tisoče stanovanj je bito samo ▼ Pragi že zgrajenih z državno pomočjo. Pri nas pa država izpreminjh stanovanjske hiše v uradna poslopja.
Vse polno zadrug, uradniških in drugih, za gradnjo novih stanovanj imamo, toda država ne da niti eni teh zadrug niti najmanjše podpore. Samo na račun mestne občine v Ljubljani si je dovolil g. veliki župan dr. Bal tič dati jamstvo zadrugi, katere predsednik je g. Anton K r is t a n.
In komaj mesec dni je, kar je bil izglasovan stanovanjski zakon, ko je imela vladna večina priliko, da pokaže svoj zmisel za odpravo stanovanjske bede. Toda vlada »nacionalnega« bloka se za take stvari ne meni. Ona pozna skrb le za partizanstvo.
Pa da bi vsaj za partizane zidala stanovanja! Vseeno bi bila potem stanovanjska beda manjša!
Toda nič in nič, to je skrb vlade »nacionalnega« bloka za odpravo stanovanjske mi-zerije.
— Ministrski predsednik Švehla častni doktor tehniških ved. Akademski senat češke tehnike v Pragi je skenil, da imenuje ministrskega predsednika Švehlo v priznanje njegovih zaslug za konsolidacijo Češkoslovaške in tehničnega razvoja agrarnega gibanja za častnega doktorja tehničnih ved. Prosvetni minister je sklep akademskega senata potrdil.
—Belgrajska policija je napravila nepričakovano po vseh beograjskih klubih preiskavo, če se igrajo v njih tudi hazardne igre. Med drugim tudi brez vsake potrebe v klubu Jugoslovenskega novinarskega udruže-nja, ki je izdalo vsled tega oster protest, v katerem med drugim pravi: »S svojim vandalskim vpadom v klub JNU je beograjska policija razžalila ves novinarski stan. Spozabila se je tako daleč, da se je proti novinarjem ponašala kakor proti razbojnikom in »mangupom«, dočim se vsakodnevno mnoie neuspehi v kriminalni službi.« Celo Pribi-čevičev list odobrava protest novinarjev. — Zanimivo je tudi to, da je vpadla v klub novinarjev policija ravno v hipu, ko so novinarji na poziv Ninčiča priredili banket na čast nemške pisateljice v. Tehi. Ta je morala dobiti lepe pojme o beograjski policiji. — Sedaj si vsakdo lahko predstavlja, kako postopa beograjska policija proti revežem, če si upa tako postopati celo proti novinarjem.
— 1» šolske službe. Za učiteljico v Tinjah je bila postavljena Josipina Birsa. Vpokojeni so učitelji: ■ Ivan Tomažič v Tinjah, Matija Kenda v Smledniku, Alojz Sežun v Mavčičah, Fran Rojina v Šmartnem pri Kranju, Josip Korošec na Koroški Beli in Simon Vodenik v Mariboru.
— Nova želeiniška proga. Te dni se je *a-čelo s trasiranjem nove železniške proge Vi-tošev pri Bakru — Kraljeviča. Proga bo dolga 16 km. Dela bodo v kratkem končana.
— Rusko mesto v Jugoslaviji. Iz krogov ruskih intelektualcev v Jugoslaviji je pro-nikla ideja ustanovitve ruske kolonije ob Jadranskem morju. Izvršilni odbor Zveze vseh ruskih organizacij v Beogradu je sklical anketo strokovnjakov, ki naj realizirajo idejo, ako bo naletela na simpatije kompetentnih faktorjev.
— Izpremembe v državni službi. K srez-kemu hidrotehničnemu oddelku v Ljubljaai so prideljeni po službeni potrebi v službovanje: inšpektor Ivan Petrič kot šef oddelka, Karl Šturm kot inšpektor ter Alojzij Hočevar kot inženjer — doslej vsi uslužbeni pri oblastvenem hidrotehničnem oddelku v Ljubljani. —* Pri ljubljanski oblasti so imenovani: Franjo Marn za arhivarja v 3. skupini
III.	kategorije* Aleksander Bahovec za pisarja 4. skupine II. kategorije, Zora Rovan za pisarico 3. skupine III. kategorije, Matko Bručič pa za pisarja 8. skupine I. kategorije za vse sreze ljubljanske oblasti.
— Državna realna gimnazija v Kočevju. Za sprejemni izpit v I. razred se je treba prijaviti dne 29. junija od 9. do 11. ure. Vnanji učenci se lahko zglase tudi pismeno, tako da pošljejo do tega dne po pošti rojstni list in obiskovalno izpričevalo. Sprejemni izpit bo 30. junija. Oddaljeni učenci se morejo vpisati tudi še ta dan od 8. do 10. ure. Točno ob 10. uri bo pismeni izpit, ustni pa popoldne po potrebi. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov. — Ponavljati sprejemni izpit na tem zavodu ali na kakšnem drugem za šolsko leto 1925/26 ni dovoljeno.
— Vpisovanje gojenk in hospitantk na Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6/II. Se vrši dne 25. in 26. junija 1925 od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Na zavodu se poučujejo sledeče tehnike: klekljane čipke, beto in pisano vezenje, toledo, filet, šivane čipke in biserna dela. Redne gojenke se sprejemajo po dopolnjenem 14 letu. Pouk je brezplačen in dobivajo gojenke še vse potrebno tvarino zastonj. Izdelki ostanejo last zavoda razen vzornih prtov. Izdelki se pa lahko odkupijo.
t Marljive gojenka revnih staršev pMjMsajs
po možnosti podpore, j — Čudež v Dubrovaiku. V eerkvi Mb lih , bratov je bila v četrtek popoldne trojiaa
• otrok pred oltarjem Matere božje. Nakrat s*
; je otrokom zdelo, da Mati božja premika 1 oči. Preplašeni so pobegnili iz cerkve ia po-i vedali čudež ljudem. Ti »o se v velikem čt*-; vilu zbrali v cerkvi in skoraj se je tudi ! njim zdelo, da se premikajo oči Matere bož-| je. Culi so se vzkliki: »Vidiš, sedaj jih je ! premaknila.« Ljudstva je bito vedno vei ia : končno je prišla tudi policija. Zapodila je j ljudi iz cerkve in končno se je tudi ajai | zdelo, da se premikajo oči Matere božje. Tea : Dubrovnik govori o čudežu in večina je e
njegovi resničnosti prepričana. Toda je še tudi nekaj hladnih ljudi, ki v čudeže ne ve-
■	rujejo več.
— Samomor uradnice v Sarajevu. Te dui je izvršila v svojem stanovanju v Sarajevu samomor uradnica »Zemaljske banke« Ank* Kujič. Našli so jo mrtvo v mlaki krvi. T eui roki je držala revolver v drugi pa list popisan z nervozno pisavo, naslovljen na nekeg* uradnika iste banke. Deklica prosi uradnika, da ne sporoči njenim Staričem nišeuar
o	njenem samomoru. Kot vzrok samomoru navaja neozdravljivo bolezen. Kake .uarav* je ta bolezen, še ni znano.
— Čuden policijski komisar. Pred okrožnim sodiščem v Subotici je stal te dni bivii policijski komisar Veselin Jevremovii. Mož se je zagovarjal radi tega, ker je poneveril 4000 Din, ki jih je našel njegov podrejeni žandar na cesti. Jevremovič je bil obeoje* na šest mesecev ječe. Kot olajševalno okol-no»t je vpoštevalo sodišče, da mu je bito kot mlademu in neizkušenemu človeku poverjeno tako odgovorno mesto.
— Oproščen faliifikator. Pod tem naslovom poroča beograjsko Vreme: Subotilki advokat dr. Lajoš Rajtner je bil pred trumi leti obsojen na šest mesecev ječe in iigubu advokature, ker je falzificiral na škodo *•-kega svojega klijenta menico, glasečo se u* 5000 Din na ta način, da je izpremenil svote v 55.000 Din. Nedavno je prosil za obnov* postopanja. Te dni se je vršila nova obravnava in na podlagi izpovedbe neke priže, ki je izjavila, da je popravil odvetnik svoto s privoljenjem svojega klijenta, je bila t* prv* sodba kasirana in Rajtner oproščen. Država! pravdnik se je zoper to sodbo pritožil.
— Nasedel mu je. Kmet Branko Filip j* bil te dni v Beogradu na sejmu. Ko je prodal svoje živinče ter jo »mahal« domov, »e mu je pridružil dobro oblečen mlad mol Ko sta prišla na samoten prostor blizu Donave, M je neznanec nenadoma pripognil ter pobral s bankovci nabasano listnico. Predlagal j* kmetu, da si vsebino razdeliti lepo med seboj. Kmetič je bil s tem seveda zadovoljen. Nenadoma pa se je pojavil tretji možakar, U je reklamiral listnico zase, češ, da jo j* »-gubil. Ko je dobil listnico, je zahteval, d* m dasta kmet in njegov tovariš od njega preiskati, da ugotovi, če nista mogoče kaj denarja spravila. Med vizitacijo je topov ukradel kmetiču 7300 Din, nakar je s svojim kolegom žeparjem pobegnil.
— Eksplozija. Na kolodvoru v Metkovilu je eksplodiralo. 250 zabojev municije. Eksplozija je trajala par ur. K sreči je postajni načelnik že pred tem dirigiral vagon * municijo na stranski tir in ni bil v trenutku eksplozije nihče navzoč kot etraleži vojaJs. Njega pa je raztrgalo na kosce.
— Pretep deklet in njega posledic*. Ih Dunaju je prišlo pred dnevi pred neko kavarn* do pretepa med dvema prostitutkama, ki st* malo preje še prijateljsko pili v kavarni. Skočili sta si v lase in se pričeli prav neusmiljeno obdelovati s pestmi. Skoraj se j* nabrala velika množica ljudi, ki je užival* pretep obeh prostitutk. Bito je tudi vrne* dosti sumljivih oseb. Končno so nekateri ljudje vendarle spoznali, da je treba ženski točiti. Naleteli so pa na hud odpor in večin* ni hotela dopustiti, da bi se ženski točili in da bi prišli tako ob užitek. Iz prerekanj j* nastal splošen pretep, tekom katerega je bil neki zobotehnik zaboden z nožem. Ko so videli ljudje kri in policijo, so se pomirili. Policija je kasneje junaka z nožem aretirala.
— Tihotapci saharina na madžarski meji. j Nedavno je bil aretovan v Beogradu trgovec j David Pinto radi tihotapstva s saharinom.
I Njegovo zaslišanje je privedlo oblasti na sled ! dobro organizirane tolpe, ki se bavi s tiho-! tapstvom saharina iz Madžarske.
j — Zdravnik Bougrat in njegove injekcije. Afera zdravnika Bougrata, ki je bil, kakor znano, pred par dnevi aretiran, ker je s injekcijo umoril blagajnika neke banke, zavzema vedno večje dimenzije in vzbuja v Marseillu veliko senzacijo. Zaslišanje je spravilo na dan naravnost neverjetne stvari. Tako je na primer med drugim uspaval svoje klijente in . klijentinje z injekcijami ter si prilaščal nji-\ hove listnice. Priče izpovedujejo, da so dose-[ daj molčale spričo pozicije zdravnika in nje-j gove provenijence iz ene najodličnejših rod-j bin Južne Francije. Dalje je prišla oblast te-i kom preiskave na sled še štirim drugim urno-
• rom, ki jih ima čedni zdravnik na vesti. Trup-
1	la umorjenih štirih oseb so bila izkopana, j Kljub vsem dokazom Bougrat do sedaj do-
• sledno taji.
— Pcrverien starec. 80 letni Idris Asano-vič je imel kot mohamedanec dve ženi hkra-tu. Pred nekoliko časa, ko mu je mlajša žena umrla, je izkoristil odsotnost svojih dveh sinov ter začel nedovoljeno razmerje s svojima dvema sinahama. Ko so sinovi to zvedeli, so svojega očeta za žive in mrtve pretepli. Kmalu nato se je starec zopet poročil ter priženil 13-letno hčerko Snprijo. Te dni je bil Idris s Saprijo sam doma. Izkoristil je priliko ter deklico posilil. Ko sta se vrnili »večer njegovi dve ženi domov, sta našli Saprijo plakajočo. Vprašali sta jo, zakaj da joka, in deklica jima je vse povedala. 2eni sta pograbili sekire in motike ter navalili na ldrisa. Toda Idris je bil kljub svoji starosti dovolj
AGEntijsko KOmisijsko in . -formativno podjetje d. z o./.
Josip
Petelinc-a JS$jEffl 6R;TZ&£R, PMdHfiC in ADLER
U ro4UM, akd 1» bt&uMjo
LJub9ana JEJES
p«*« im >rw>»nitai Uka g*rud|«>
izvršuje sledeče trgovske posle:
sprejema v agefituro in komisijsko prodajo vsakovrstno blago. Posreduje pri nakupu in prodaji nepremičnin. Uvaža in izvaža za lastni in tuji račun. Sprejema zastopstva tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih podjetij. Izvršuje revizije, organizira knjigovodstva in sestavlja bilance za vsakovrstna trgovska in industrijska podjetja. Oskrbuje reklamo in anonsiranje v vseh tu- in inozemskih časopisih po origi-
Inalnih tarifah brez vsakega pribitka. Daje vsakovrstne trgovske informacije. Oskrbuje inkaso faktur in menic.
Komplolr: Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 27. Brzojavi: „AOEKO“, Ljubljana.
Agentura
dobro Tpeljana, prevzame vseh Trst trgovska zastopstva. — Ponudbe: »Agentura« na upravo lista.
Gospodična
poučuje citre proti niukemn hono-
earju. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista.
Stavbišča
pod Rožnikom in ob Dunajski cesti m Brinju prodaja Pokojninski zavod wt nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
sli^aretni papir lopet stalno na i.Vlogi. A. Lampret, Krekov trg 10.
Damski in dekliški slamniki
po znižanih cenah ravnokar došli!
Oblike damske od Din 70’— d° Din 150’—, otroške od Din 5(r— do Din 70'- nakileni od Din 100'-naprej — dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi
MINKA HORVAT, Ljubljana,
Stari trg »e*. 21
CARINSKO POSBKDMSkI Dl SnDICQM »WBBA.II LJUBLJANA, KOLODVORSKA UUflfcft. 4l
Naalov DnoJnTknmi
,OBOM*.	4**-
PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek-
ObavIJa vi« y to stroKo tpadaJoC« pod*
In pod kulantnlml vogoP-
Ca«topnlkl družbe spalnih »o* *• O-
za ekspresne poSilJKe.	$
***
v Ljubljani — Ton«M »a VKn (Brdo) — Pisarna * PraSakorl vUd 2. prtttfj«.
d« jim« je ušel. Sedaj je mož m v«r-
—	v preiskovalnem viporu.
—	Nepošteni rele»nič«rji. Pred par dnevi to aaSli železničarji na sarajevskem kolodvo-i« vedjo količino tobaka, ki je bil utihotap-ljea i> Hercegovine ter deklariran kot papir. Uslužbenci so takoj sumili, da gre za tobak in m papir, ter »o veliki ta voj ukradli. Toda aašei se je med njimi izdajalec, ki je prijavil »adovo financarjem, in sedaj se bodo morali loietnišarji »agovarjati aaradi tatvin« ia ti-kalapatva.
Ljubljana.
—I Oirkas Kladskj. Tudi žlovek, ki ja vi-4ol ia dosti cirkusov, mora primati, d* ja airtnH Kludskj modern, na Tišini stoje*, «ir-kus. Zato pa ni čuda, da je tako dobro obi-*fc*a. T soboto smo našteli okrog 8000 obi-skOTsleer. Vsega skupaj je bilo t tem «'r-k»s* r par dnevih, odkar je v Ljubljani, preko 80.000 obiskovaleer. — V treh maneiah •o bivoli, konji, sloni, tigri in levi. Lepa točka so tigri in levi jezdeei na konjih. Po-kvilno je treba omeniti visoko šolo jahanj*, ki jo proizvajata ravnatelj Kludskjr in njegova soproga. Tudi skupina štirih čeber in štirih slonov zasluži, da je ne ignoriramo. Od telovadnih točk omenimo zračno vilo, kombinacijo bradlje in dveh drogov, dalje kombinirano visoko zračno telovadbo na trapečih in drogu, ter skupino trapecov in veletočev. Ekvilibristika je ena izmed glav-aih atrakeijskih točk. Imenitne so dalje plesalko na šiei, imitacija modernih plesov na
šisi, aaravnost frapantni so salti mortali na lisi. Tudi fakirji, ki ero ogenj, ližejo razbeljeno železo in hodijo po črepinjah zaslužijo, da jih omenimo. Skupina Beduinov pro-iavaja prav čedne gimnastične točke. Končno omenimg še šaljivi boks pritlikavcev. Za predstave se ne zanimajo samo Ljubljančan', temveč tudi ljudje iz dežele. V soboto smo videli 25 posestnikov i^ Vranskega, ki so najeli avtomobil ter se pripeljali v Ljubljano, da so obiskali cirkus.
—1 >Balkan d. d. sa mednarodne transport« v likvidaciji, Ljubljana, javlja, da s 80. junijem t. 1. preneha s svojim poslovanjem.	i
Prosveta.
Ljabljanska opera. Poslovilni večer gosp. Hugona Zatheyja. Torej za Cvejičem se Za-they! Kar hite proč od nas, ki smo jih radi imeli, cenili in spoštovali. G. Zathey se je že skoro poslovil. Bil je od ustanovitve opere po prevratu marljiv, delaven, vesten in skrajno skromen član naše opere. Nastopal je v zadovoljnost publike in kritike. Nikdar se ni štulil v afere, bil je solistom, zboru in orkestru dober kolega, prijatelj. Zato ga je vse spoštovalo in rado imelo. Nešteto basovskih partij je pel v operi, sodeloval je na mnogih koncertih. Zdaj se vrača v svojo domovino. Poslovil se je sinoči od nas v njemu zelo priljubljenih treh vlogah (Coppelius, Dapertutto, Mirakel) v »Hoffmanovih pripo-
vestih«. Gledališki publiki, ki mu je hvaležna za delovanje v naši operi je bilo slovo od priljubljenega pevca težko. Odlikovala ga je z dežjem aplavzov, s evetkami in venei. Naj mu bo sreča tudi v domovini mila, naj nas ne pozabi! Mi ga ne bomo. — Predstava je bila vobče dobra in lepa.	—o—
DOPIS.
Žiri. Pri nas v Žireh se je vršil čevljarski j prikrojevalni tečaj, in sicer od 21. aprila do i 14. junija, ki ga je priredil strokovni učitelj '■ g. Stefanovič, ki nam ga je poslal urad za pospeševanje obrti v Ljubljani. Pričakujoč, da bo imenovani urad poslal nam res strokovnjaka, so se tukajšnji čevljarji v velikem številu udeležili tečaja in sicer 22 po številu, kar pomeni jako velik obisk za tak tečaj. Ali na žalost smo morali takoj spoznati, da nam je imenovani urad poslal učitelja, kateri bi bil mogoče sposoben za poučevanje šolske dece, ki pa ni v čevljarski stroki, ker ima vsak čevljarski pomočnik več prakse v svoji obrti kot g. Stefanovič.
Mi nikakor ne moremo razumeti, kako more urad za pospeševanje obrti namestiti človeka kot strokovnega učitelja, ki nima popolnoma nobene prakse. Gotovo se dobe ljudje s primerno izobrazbo, ki bi radi poučevali in bi pri tem gotovo vsak obiskovalec imel korist, med tem, ko je od takih učiteljev ne more imeti.
Zato najodločneje protestiramo, da bi se vmešavali v našo stroko ljudje, ki imajo vse druge namene kot pa čevljarstvo. Vsled tega
prosimo zgoraj omenjeni urad, da takih ljudi ne protežira. Opozarjamo pa kolege čevljarje v drugih krajih, ako nameravajo pri-reaiti kak tečaj, da se dobro informirajo prt pospeševalnem uradu, kakega učitelja jin» pošlje, da ne bi morda tako naleteli kot smo v Žireh, ko smo zapravili celih 8 tednov vsak dan 2—3 ure ali pa še več. Pri lan pa se nismo naučili, bi lahko rekli skoraj nič.
G. Stefanovič bi mogel uvideti sam, kak uspeh je imel pri zaključku tečaja dne 14. t. m., ko se niti eden od obiskovalcev ni hotel posloviti od njega. To bi lahko rekli, da sicer ni lepo, lahko bo tudi rekel g. Stefanovič, da smo bre izobrazbe ali kaj sličnega. Mi pa smo čisto drugega mnenja. Rečemo mu le toliko, da smo imeli že z marsikom opravila, kakor že tudi več raznik tečajev. Ker pa so bili tudi učitelji na svojem mestu, so ob zaključku takih tečajev tudi Žirovci pokazali hvaležnost in spoštovanje do človeka, ki jim je v njih stroki res pripomogel do izboljšanja. Ko bi bil Štefanovi! zmožen nam kaj koristiti, bi se ga bili tudi mi hvaležno spominjali.
Zato mu pa svetujemo, naj se drži svojega poklica ter naj se ne vmešava v čevljarsko stroko, ako noče doseči še več blamaže kot jo je doživel v Žireh, dne 14. junija 1925.
Žirovski čevljarji.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
(12.)
V oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert Kraft.
5. Prva zapreka.
Na ozkem hodniku je po stenah vse polno cevi, •vitih žic, kolesc in vzvodov, v razne prostore drže štiri vrata.
Prva. za šoferjevim prostorom drže v Leonorino spalnico, kamor sme Georg le pogledati, ne vidi niti postelje niti druge oprave, pač pa zopet kolesa in vzvode.
Dalje je skupna jedilnica, kjer je poleg drugih udobnosti tudi majhna knjižnica. V zadnjem prostoru j« spalnica za oba delavca z mr. Greenom; vmes pa je kabina, kjer naj bi bivala G dir g in mr. Deacon.
Georg ne vpraša, kje so postelje, meni da se bodo že od nekod prikazale, kadar jih bodo rabili r- a gleda temo predse.
>Kaj vam je?« ga zato vpraša Leonor. >Ali vam ni všeč, da imate sobo z mr. Deaconom?«
>V istini, če bi se dalo to predrugačiti — ah, saj to je le slabost! — Seveda, stanoval bom tu z njim skupno. <
»Govorite odkrito! Ze* prej sem opazila, da mu miste segli v roko.<
»Ste to opazili? No, dobro! Povedal sem vam, ia je izgubil moj oče pred osmimi leti vse svoje premoženje. Zemljo, hišo in vse. Ogoljufali so ga na ničvreden način po mr. L. P. Deaconu. Ta tu je njegov sin. Nespametno je, slabost je, če zato ne zaupam
sinu... in vendar... mis Morris, ali dovolite, da govorim odkrito z vami.. .«
»Gotovo, saj sem vas jaz privedla n ata pogovor.<
»Ampak prisluškovati ne sme nihče,« šepeče Georg še tišje.
»Mr. Green ga zadrži ob krmilu.«
»Lahko se oprosti, ker že nekaj sluti.«
»Ne, Green ima od mene točno navodilo, da ga pridrži četrt ure, zakaj tudi jaz sem hotela na skrivaj govoriti z vami.«
V	tem trenutku se spomni Georg na nekaj drugega.
»Šoferju ste brzojavili to povelje na hrbet?«
>Da. Moj oče je zelo slabo slišal, zato smo se navadno pomenili potom brzojavnih znakov.«
»No, prav! — Mis Morris, kako zamorete vzeti s seboj na potovanje sina mr. Deacona, ki ste mu napravili ono ponudbo?!«
»Stari Deacon je stavil pogoj, da me spremlja njegov sin, da ugotovi med vožnjo, jeli morrisit resnično neobrabljiva sila, ki ostane vedno ista.«
»Razumem, ali...«
»Vem, kaj ste hoteli reči.«
»Ta človek ima lisičji obraz,« povzame zopet Georg, >in ... on je sin in zelo podoben možu, ki Je mojega očeta na najgrši način vedoma uničil. Jabolko ne pade daleč od drevesa, in ... o Arturu Deaconu sem iz zanesljivega vira slišal govoriti že marsikaj slabega.«
»Kaj ste slišali o njem?«
»Res nimam navade o kom kaj slabega govoriti, le v tem slučaju...«
»Razumem, razumem, govorite, prosim, bre« skrbi!«
»Pred katkim sem poslušal v kavami pogovor dveh gentlemanov — na zunaj gentlemana, na znotraj neznačajna postopača. Občudovaje sta govorila o svojem prijatelju, namreč o Artiiru Deaconu; kakšen vražji mož, da je — zlasti kar se tiče ženskega spola
—	kako je stavil, da zapelje v greh tekom enega dneva do tedaj krepostno in neoporečno ženo — in da je dobil stavo .. .«
Fini, nekoliko bledi obraz mlade deklice se je hipoma pordečil.
»In drugega niste nič slišali?«
i	»Ne. Zadostuje mi to.«
»Tudi meni. No, in kaj mi imate še reči?«
»Mislim, da je zmožen ta človek vsega.« j	»Jaz mislim istotako.«
»In vseeno ga vzamete kot spremljevalca s se-. t)OJ?«
»Prav zato, da se varujem pred njim. Že vnaprej sem vedela, da b ostari Deacon vse poizkusil, da dobi
■	mojo skrivnost poceni v roke, in zato se nisem kar j nič čudila, ko mi je vsilil svojega sina kot spremljevalca. In prav zato sem ga sprejela — da ga imam
vedno pred očmi, da mu glectam na prste . . .«
»Ah, razumem, razumem!« sedaj je Georg tisti, ki hitro razume. »Da, potem je bolje, če nas spremlja kot sovražnik in ....«
»Mis Morris,« se oglasi Greenov pevajoči glas, »prišli smo do nekega mesta — in tu je najprej most, in tu so čez cesto porinili barijero.«
(Dalje prih.)