m. številka. V Ljubljani, i ponedeljek 11. novembra 1918. [I. leto. VENSKI .Slovenski Narod" velja po poŠti: za Avstro-o grško : celo leto skupaj naprej. . K 50-— pol leta „ „ . , , 25 - Četrt leta „ .... 13 — en mesec m «... 4-50 za Nemčijo: celo leto naprej . ♦ . . rv 5o za Ameriko in vse druge dežele: eio leto naprej . ... K 60* VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Bpravnlitto (pritličje levo) Snallova ulica št 5, telefon it 85. Izhaja vsak dan zvečer izezenii nedelja la praznika. Imerati se računajo po poraoljene n prostoru In sicer 1 m.n visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte iti zahvale (enak prostor) 20 vin Pri večjih InsercMah no dogovoru. Novi naročniki aaj pošljejo asncnit veJu f 10 oakminlot »1 Nt samo pismene aarocbe brez postatve denarja se ne mare ni nikakor ozirau „Narodna tiskarna«4 teleloa it 89. c o eto naprej k>I teta .Slovenski Narod" velja v LJubljani : os tavl j en na dom ali če se hodi ponj: . . . . K 48*— I četrt leta „ . .24 — I na mesec 12.-4-— Posanazna Stavilka valja 33 vinarjev. Dopisi na) se frankirajo. Kokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova olloa št 5 (v U nadstr. levo. telefon št 34 Revolucija v Nemčiji. Cesar Viljem in cesarje-vič odstopila. Beroln, 9. novembra. Nemški cesar Viljem in cesarjevič sta se odpovedala prestolu nemškega cesarstva in pruskega kraljestva. VBerolinu se bo razglasila republika. Berlin, 9. novembra. Wolff: Cesar in kralj se je odločil, da se odpove prestolu. Državni kancler ostane toliko časa v službi, dokler se ne rešijo vprašanja, ki so v zvezi z odpovedjo cesarja in cesar j eviča nemške države in Pruske ter z ustanovitvijo regentstva. Regentu namerava priporoč it i, naj imenuje poslanca Eberta za državnega kanclerja ter predlo-žiti zakonski načrt, da se takoj razpišejo splošne volitve za nemško ustavodajno skupščino, katere naloga bo končno dol oč iti državno obliko nemškega naroda, vključi vsi one dele naroda, ki bi se želeli priklopiti Nemčiji Berolin, 9. novembra 1918. drž. kancler. Princ Maks Badenski, Berlin, 9. novembra 191S. (Kor. u.) Plazu podobno se je razširil v Berlinu republikanski pokret Iz krogov poslancev se izjavlja, da je dopoldne vlada obvestila s o c.-d e m o k r a-tične poslance, da sta se odpovedala prestolu cesar Viljem II. in cesarjevič. Državni kancler princ badenski je ponudil kanclerstvo so c.-d e-raokratičnemu poslancu E -bertu, ki je ponudbo odklonit Soc,- dem ok rat je so razglasili republiko in izvolili za predsednika posl. Eberta. Berlinska garnizija je prestopila k socijalnim demokratom. Vojaki nosijo rdeče kokarde. Povsod se zbirajo v gručah vojaki, ki slave republiko, Mir in red sta nemotena. Berolin. S. novembra. (K. u.) Predsedstvo stranke socialnih demokratov na Nemškem ter socialno-demo-kratična državnoaborska frakciia izdali nastopni oklic: Delavci, stran-karji! Del zahtev, ki smo iih stavili vcerai. so vlada in večinske stranke izpolnile. Enaka volilna pravica se ie za Pmsko in za vse zvezne države na podlagi razmerne volitve nemudoma uvedla potom državnega zakona. Takojšnje parlamentariziranie pruske vlade ie zagotovljeno. Prav tako tudi vpliv socialne demokracije na državno vlado. Vpoklici k vojaštvu so preklicani. Cesarsko vprašanje še ni rešeno. Zahtevo, da nai nemudoma odstopi cesar in naj se odpove prestolonaslednik, smo stavili, računajoč s tem. da se premirje sklene danes opoldne. Ta predpogoj se ni izpolnil, ker nemško odposlanstvo zaradi zunanjih zaprek ni moglo v sovražni glavni stan prispeti danes dopoldne. Ko bi mi izstopili iz vlade, bi bil sklep premirja ogrožen. Zato sta predsedstvo stranke in pa državnozborska frakcija stavljeni rok podaljšala do sklepa premirja, da najprej dosežeta konec krvopre-litja in zagotovitev rniru. V soboto dopoldne se sestaneio zaupniki delavstva. Delavci, strankarji! Gre se samo za odlog, ki bo trajal le nekaj ur. Vaša sila in vaša odločnost prenese tudi ta odlog. Berolin. 8. novembra. CK. u.) Državnozborska frakcija naprednjakov, centruma- in nacijonalnih liberalcev je zborovala danes dopoldan. Govori se. da smatra sedaj tu** centrum cesarjev odstop kot edino sredstvo za olajšanje težavnega položaja. Naciionalni liberalci enodušno zahtevajo, da se ohrani cesarstvo, vendar pa razlikuje znaten del frakcije osebno vprašanje in na- 0610 Budimpešta, 9. novembra. Cesar in kalj Viljem je sporočil državnemu kanclerju, da se namerava zahvaliti za prestol. Nemški državni kancler princ Maks Badenski ostane na svojem mestu tako dolgo, da se urede posli, ki so zvezani s to izpremembo, resignacijo cesarja in prestolonaslednika ter da se rešijo vsa druga vpraSanj.a ki so v zvezi z nameravano proglasitvijo ce- sarjevič evega najstarejšega sina za vladarja. Državni kancler namerava predlagati za regenta za novega vladarja državnega poslanca, socijalnega demokrata Eberta. Zatrjuje se, da je Ebert regentstvo odklonil. Socijalni demokrati zahtevajo, da se nemudoma skliče konstituanto, ki naj izdela temelje nove ustave, ki bodi republikanska, ter da naj se razpišejo volitve v konstituanto. Ta konstituanta bi imela nalogo določati, kakšna naj bo definitivna oblika nemške vlade. Nemški narod namerava priznati onim delom tujih narodov, ki hočejo ostati pod novo nemško vlado vse pravice. Berolin, 9. novembra. »Vossische Ztg. poroča: Danes dopoldne je prešla vsa oblast v roke delavskih in vojaških svetov, ki so sestavljeni iz ko* misij neodvisnih sesalnih demokratov. Te komisije so se konstituirale že včeraj zvečer ter so danes zjutraj pričele s svojim delom. Berolin, 9. novembra. Skoro cela severozapadna in srednja Nemčija je v rokah delavskih in vojaških svetov. V Tenskih in vcstfnlskih industrijskih okrožjih je gibanje še v početku. Berolin, 9. novembra. (K. u.) Poveljnik v markah general Linsingov je vložil prošnio za odpust. Berolin, 9. novembra. »Vorwarts« je izšel danes v posejmejrn izdanju ter prinaša na čelu lista članek »Generalna stavka.« Članek naznanja, da je delavski in voj. svet v Berlinu ie sklenil generalno stavko. Vsi obrati naj ustavijo delo. vsako delo mora počivati. Velik del berlinske garnLzije je pristopil delavskemu in vojaškemu svetu, cele stotnije s strojnimi puškami ih topovi so mu tis razpolago. Pokret je izšel iz neodvisne frakcije nemške socijalne demokracije, .ki hoče skrbeti za mir in red in za ustanovitev s o c i j a 1 i-stične republike. Podpisan je delavski svet in vojaški svet. Zet nemškega cesarja se tudi odpovedal. Lipsko. 9. novembra. Vojvoda Ernst Avgust Brunšviški. edini zet Viljema II. se je snoči slovesno odpovedal prestolu. Odpovedna listina je v rokah revoluciionariev. Na njegovem gradu vihra rdeča zastava. Berolin. 10. novembra. >Tageblatt< poroča iz velikega glavnega stana, da je armadno vodstvo priznalo avcoriteto delavskega in voiašken-a Bwtfl — V Kolnu ie stopil delavski in vojaški svet v stik z mestno upravo ter prehajajo tudi javne funkcije v roke vojaških svetov. — Halle a. d. Saale poroča, da so dosedanje voiaške oblasti pripozna-le vojaške in delavske svete. Žiman je danes odstopil svoje posle. — Vojaški in delavski sveti so se ustanovili v Devinu (Magdoburer). Osnabriicku in Darmstadtu. V Darmstadtu vsebuje program tole točko: Vojaški svet pi*>-^laša Hessen-Darmstadt za svobodno socijalistično republiko za tako dolgo, da se ustanovi nemška republika — V Draždanih je prešla oblast v roke delavskega in vojaškegra sveta. — V vseh zapadnih delih Nemčije so se ustanovili delavski in vojaški sveti. Z vzhoda poročajo o takem gibanju iz okrožij JJromberg in Poznanjsko. Berolin. 10. novembra. Danes ob 1. popoldne so bili izpuščeni vieti v Moabitu, med njimi stotnik Beerfelde, znan iz procesa proti knezu Liechnow-skemu. — Poslanec Haase naroča, da sta erarnizni v Potsdamu in Doheritzu v rokah delavskih in vojaških svetov. Berolin. 10. novembra. Urad brzojavne unije ie bil včeraj zvečer zaseden od vojaškega sveta. — Neodvisni socijalisti mo včeraj popoldne zasedli uredništvo vLokalanzeigeria«. List izhaja kot >Rote Fahne< — Kanclerjev list >Norddeutsche Allgerneine Ztg.< izhaja pod novim uredništvom kot :> Internationale«. — Listi poročajo, da se vrše med sociialnimi demokrati in neodvisnimi socijalisti pogajanja glede ustanovitve skupne vlade. — Za policijskega ravnatelja v Berolinu je bil baje imenovan poslanec Hirsch. — So-cijalnodemokratična voditeljica Roza Luksemburg ie bila izpuščena iz ieče. — >Vossische Ztg.< poroča, da je delavski in vojaški svet dovolil nadaljnje izhajanje lista pod pogojem, da ne piše proti revoluciji. List bo prinašal za enkrat samo suhe vesti. Berolin 10. novembra. Bivši državni kancler princ Maks je zapustil Berolin. — Med včerajšno manifestacijo v Berolinu so se odstranile vse podobe nemškega cesarja in Hindenbur-ga. Poslanec Liebknecht je razobesil na cesarski palači rdečo zastavo. Cesarski princi in predstavitelii nekdanjega režima, med njimi Tirpitz. so pobegnili. Promet električne cestne železnice je ustavljen. Častnikom so bile očViete kokarde in orožje Večina trgovin ie zaprta. — V takozvano >Mai-kaferkasserne«, vojašnico domačega erardnega fizilirskega polka, je vdrla množica. Neki častnik je ukazal streljati. Vojaki so se branili, nakar ie častnik strelial z revolverjem. Padlo ie nekaj strelov iz množice ter je bil častnik težko ranjen. Dva delavca sta bila ustreliena. Vsa berolinska garnizija z vsem orožjem, strojnimi puškami in topovi je prešla k vojaškim in delavskim svetom. Berolin, S. novembra. fK. u.) Govori se. da so cesnriu o položaju brzojavno poročali. Odsrovora doslei ni Državni kancler princ Maks Badenski ie vložil svoio demisiio. Cesar, ki ga ie državni kancler o vsem položaju podrobno poučil, je princa Maksa Bn(Ionskega naprosil, da nai začasno še naprej vodi posle državnega kanclerja, dokler se cesar ne odloči končnove-liavno, kar se zgodi v najkrajšem času. Berolin. 8. novembra. CK. u.) Nemiri so se razširili na okolico mesta Kiela. na hanseatska mesta ter črez TTanover, Oldenburg in druga mesta. >Berliner Ta£reblatt< poroča: Železnica Hamburg-Berolin ie do Hasrenau v rokah demonstrantov V noči od včeraj na današnji dan ie bil ves brzojavni promet iz Berolina izpodvezan. Promet na progah, ki vodijo na sever in zapad, je skoro popolnoma ustavaVn. Kakor poroča >Vorwarts« se v nekai cineh uvede splošna, enaka in direktna volilna pravica za vse več nego 24 let stare državljane moškega in ženskega spola. Berolin. 8. novembra. CK u.) Po zborovanju množice se ie v Wilhelms-havnu ustanovil voia^ki in delavski svet. Delavski in voiaški svet v Kielu je izdat oklic, v katerem označuje ustanovitev svobodne socialne ltudske republike kot cili eribania. V 01denbur-rodno vječe se je posvetovalo in zavzelo stališče, da zastava avstro-ogrske monarhije ne more viseti na krmi naših ladij, in sicer zato ne, ker avstro-ogrske monarhije več ni in ker je pred razpadom izročila svoje brodovje jugoslovanski državi. Ker jugoslovanska država še ni priznana od velevlasti, zato tudi še nima svoje zastave, s katero bi mogla prosto pluti po moriu. Ker pa Jugoslovani nočeio. da bi se glede te zadeve rstvaril prejudic, zato žele, nai bi, se razobesila vsaj angleška, francoska ameriška ali bela zastava. Italijani so to odklonili. Pogajanja se nadaljujeio. Stvar je zelo nujna, ker se iz Albanije' vrača veliko število jugoslovanskih čet, ki imajo hrane le še za par dni in jih je treba nujno prepeljati po morju domov. Reka, 9. novembra. Poveljnik italijanskega brodovja admiral Rainer je prosil poveljstvo jugoslovanske mornarice, naj mu posodi parnik, da prepelje italijanske vjetnike v Italijo. Obljubil je, da bo s parnikom nazaj pripeljal hrano. Zajamčil je. da se bo parnik gotovo vrnil, in da bo plačal vse prevozne stroške. • Stran 2. \ „SLOVENSKI NAROD- dne 11. novembra 191f. 266. štev. Protest proti zahtevi italijanske vlade. Kraljevsko srbskemu ministru zunanjih • zadev v Belgradu. Predsedstvo Narodnega Vječa S. H. S. v Zagrebu prosi kraljevskega srbskega ministra zunanjih zadev v Bel-gradn, da priložeoo noto v francoskem Jeziku sporoči adresatu ter jo s svojo avtoriteto podpira. Zagreb, 9. novembra 1918. Za predsedstvo Narodnega vječa SHS. Svetozar Pribičević dr. Ante Pavelič. Nota. Mmistrskemu predsedniku Orlandu Rim. Poveljnik italijanskega vojnega brodovja na Reki ie sporočil našim oblastim, da _brodovno zapovedništvo italijanskega brodovja zahteva z ozirom na to, da jugoslovanska zastava od zaveznikov ni priznana, da naše vojne ladje nosijo na krmilu avstro-ogrsko zastavo. Ta zahteva prihaja v momentu, ko je že predsednik VVilson pozdravil od av s tro -o grškega -jarma osvobojene narode monarhije in k o j e vr h o v n i z a p o-vednik zavezniške armade na Balkana gene ra I F r a n c h e t >tu velikansko- navdušenje. Italijanskih zastav skoro nikjer ni videti. Manifestacija je briljantno uspela. Niti italijansko brodovje. niti italijansko prebivalstvo ni prišlo blizu. Saie na Reki. Reka, 9. novembra. Poverieništvo za nk in bogorastie. ie poslalo na Reko profesorja Lukasa, nadzornika Dorića in nadzornika Bahorskega. da prevza-rfneio tamosnie šole. Hrvatska vlada presoja šolsko vpra&an io s čisto kulturnega stališča. Vsem obiskovalcem šol bo na željo omogočeno, da koneaio šolo v jeziku, v katerem so se učili doslej. Srbski konzulat v Trstu? Zagreb, 9. novembra. Včeraj, ob o. zvečer je dobilo Narodno Vječe iz Trsta dopis, v katerem se izraža želja tržaškega Narodnega sveta, da bi srbska vlada postavila v Trstu svojega konzula. Priporoča se, da bi se za to mesto imenoval bivši član mednarodne podonavske komisije v Oalacu Ivan \\ il-fan. brat dr. \Vilfana. Želja po imenovanju srbskega konzula se utemeljme s tem, da je Italijanom vsa trgovina in cbrt prosta ter da vživajo vso mogočo zaščito oblasti, med tem ko Slovenci v Trstu nimajo nikake zaščite in za-slombc. Narodno Vječe se je o tej zadevi posvetovalo ter je izrazilo svoje mnenje, da ne bi kazalo postaviti v Trstu srbskega konzula, ker bi se s tem priznalo, da j c Trst italijanska posest, kar sami smatramo dosedaj za zelo sporno. Obenem se je reklo, da bi mi v tem ozira stopili v direktno telefonsko zvezo s srbsko vlado v Belgradu, kar nam je sedaj že mogoče, tudi naj bi stopili v zvezo s Trstom glede nadaljnih informacij, če bi srbska vlada zavzela drugačno stališče, kakor ga zavzema Narodno Vječe. Potem ie u važe vati ali bi ne bilo primerno, kakor se je z druge strani priporočalo imenovati Spira Jan-koviča namesto Ivana \Vilfana. ItaSijanska zastava v Sv. Luciji. Zagreb, 9. novembra. Italijani so hoteli razobesiti na občinski hiši v Sv. Luciji na Goriškem italijansko zastavo. Vsled tega je prišlo do spora s tamošnjim jugoslovanskim okrajnim Narodnim svetom. Iz Sv. Lucije so se obrnili na to za pojasnila do Narodnega Vječa v Zagrebu. Narodno Vječe je sklenilo, da se zahtevi Italijanom po razobešenju italijanske zastave na občinski hiši ne more pokriti, temveč da se mora proti temu najenergičnejše protestirati. Samo brutalni sili bi se morali Slovenci v interesu zdržanja miru ukloniti. Bavarci na Koroitem. Celovec, 8. novembra. Komisar Smodej poroča, da sta 2 bavarska bataljona na poti v Št. Vid ob Olini in da se govori, da hočejo Bavarci zasesti ceio Koroško, da napravijo red, kar bi pomenilo kršenje neutralitete, ker je Jugoslavija nevtralna. Berlin, 8. novembra. (K. u.) Vest, da so bavaske ali saške Čete vkorakale v Hebsko krajino, je brez podlage. Da se zavaruje južna meja,'so nemške Čete zasedle Brenner. Nadaljne Čete so na pohodu črez Solnograd in Ga-stein. Poltičnh ciljev ta gibanja ne zasledujejo. Celovec, 8. novembra. (K. u.) Kakor se listu »Kamtner Tagblatt« poroča iz Mrlllske doline, je neznano, kdo je razstrelil most črez Acho med vasema Gastein in Glanstein. Tehniška kompanija bavarskih čet je dobila povelje, naj most popravi. Da zavarujejo promet s Koroško, so bavarske Čete prevzele varstvo Turškega predora pri Mallni-tzu ter mostu v Mollski dolini. Boroević priznava svoje lopovstvo. Zagreb, 9. novembra. General Boroević je poslal v Zagreb k Narodnemu Vječu svojega zastopnika polkovnika Cvctanoviča * ter je priznal svojo nakano, da je hotel dati zapreti narodno vlado v Ljubljana Izjavil je svojo pokornost Narodnemu Vječu ter prosil dovoljenja, da bi smel stanovati v Za-1 grebu kot privatna oseba. Narodno Yh> t če mu je obljubilo odgovor do jutri Ob 4. popoldne, ker hoče prej slišati mnenje Narodnega sveta v Ljubljani. V Zagrebu je obče mnenje, da bi se Boroe-viču zaradi te njegove nakane ne moglo dovoliti svobodno prebivanje, marveč da bi ga morali zapreti, vsled česar mu Narodno Vječe najbrže ne bo dalo dovoljenja za prebivanje v Zagrebu. Poziv 6rnovojnikom. Vse črnovojno moštvo, ki je pristojno v okrožju Črnovojnega okrajnega poveljstva v LJubljani in ki je odšlo s svoilh službenih mest brez rednih odpustnic in rednega razoroženja, se poživlja, da se takoj priglasi pri črnovojnem poveljstvu v I jubljani, da odda svojo službeno obleko in orožje ter sprejme odpustnico, ako Ima PLdvu;o do nič. jI i pa se dodeluv službo. Kdor bi se na ta poziv nemudoma ne priglasil, bo po nbstofefflh predpisih kaznovan. SHS. Crnovojni okrajni poveljnik: Dr. Stare, ritrholster. Provizori6na finančna pogodba z nemško-avstrijsko vlado. Dr. Kukojvec ftflfttža iz Celja, da je odposlanstvo, ki ie šlo po naročilu Narodne vlade na Punaj, da »e pogaja z nemško-avstriisko vlado o važnih finančnih vprašanjih. sklenilo ugodno provizoritno finančno pogodbo, katero mora le se Narodna vlada v Ljubljani potrditi. Pripadniki gorskega strelskega polka Ši. 2 Poverjenik za narodno obrambo ukazuie: Vsa županstva se opozarjajo, da pošliejo vse pripadnike gorskega strelskega polka st. 2. nemudoma h kadru v Spodnii čiski, brez ozira na to. če spadaio že h kaki narodni straži. Brezobrestno potresno posojilo. Vse one stranke, ki dolgujejo se kaj na svoječasno sprejetem brezobrestnem potresnem državnem po«ojilu se poživljalo, naj vplačajo zaostanke naenkrat proti 5 odstotnemu diskontu pri finančni deželni blagajni v Ljubljani oziroma pri pristojnih davčnih nradih. Poverjenik za iinance Narodne vlade vlade SHS: Dr. Kukovec. Nalaganje bankovcev avstro-ogrske banke v kreditnih zavodih. Poverjeništvo za iinance Narodne vlade SHS v Ljubljani se je odloČilo odrediti, da se naj bankovci avstro - ogrske banke, do nadaljnih ukrepov sprejmejo od strank kot vloge. Poverjenik za finance: Dr. Kukovec. Območje finančnega ravnateljstva v Ljubljani. V zmislu sklepa Narodne vlade SHS v Ljubljani od 6. novembra 1918 se okoliš finančnega ravnateljstva v Ljubljani začasno razStri na vse ozemlje v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Poverjenika za finance namestnik: Dr. Ravnlhar in. p. Finančna prokuratura. V zmlslu sklepa Narodne vlade SHS v Ljubljani od 6. novembra 1918 se okoliš finančne prokurarure v Ljubljani začasno razširi na vse ozemlje v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Poverjenika za finance namestnik: Dr. Ravnifaar 1. r. Oddaja tobačnih izdelkov za domače in tujo vojake. Brez škode civilnemu prebivalstvu se bode tekoči teden in naslednje tri tedne tobačnim prodajalnam v Ljubljani nakazalo primerna večja množina tobačnih izdelkov za domače in tuje vojaštvo. Tobak se bo razdelil med trafike mestne skupine* izvzemši ono na Gradu in v deželni bolnici, ter med tistih 7 mestnih trafik (Tulach, Omejc, Jelenič, Jeločnik, Novak, Zadel, Ažbe) ki so prideljene skupinam okolice, in sicer strogo po deležih vrednostnega ključa. Tobak se bo prodajal vojakom ves čas, kar so trafike odprte, in sicer po 2 smotki ali 6 svalčič. Poverjeništvo za finance Narodne vlade SHS v Ljubljani: Dr. Kakovec. Lasno preskrbovalnice. Na okrajne iflijalke lesne preskrbovalnice v Rakeku, Logatcu (Planini), Ribnici, Domžalah. Lescah, Kranju in Brezovici. Radi vačasne ureditve lesne dobave se določa sledeče: L Les, kateri je še v posestvu filijalk, se ima protokolarično izroditi krafni mNS v varstvo. 2. Vole naj se odda protokol a riČn o kmetom v najem. 3. Inventar 2brati in zaključiti ter izročiti NS v varstvo. 4. Moštva naj se odpusti le toliko, kolikor se ga ne rabi za varstvo in nakladanje lesa na kolodvorih- 5. Knjige naj se iz-roče centrali za dobavo lesa v Ljubljani, Dunajska cesta 35. Te odredbe veljajo do preklica. Poverjenišrvo za javna dela Id obrt. Zloraba srbske oficir« ' oko uniforme. Pojavljajo se v uniformi srbskih oficirjev ljudje, ki precej dobro govore srbsko, ki pa niso srbski oficirji- Vsak j srbski oficir ima vedno legitimacijo, s katero se more vedno izkazati. Ker bi se utegnila z zlorabo srbske uniforme združit! zloraba prisrčnosti, katero goie Slovenci do Srbov, ali celo naklepi proti jugoslovanski državi, se svari občinstvo, naj jim ne zaupa in ničesar ne daje. Pravi srbski oficir postopa vednopo svojih.službenih predpisih in nosi svojo uniformo zavestno, tako da je zlorabnika unforme lahko razločiti od njega. Prosi se občinstvo, kakor hitro zaloti kakega zlorabnika. srbske unsorme, da ga nemudoma javi vojaški oblasti. Ste van Švabič* komandat srbske Čete v Ljubljani. Posebni vlak za tujce. Posebni osebni vlak za nemško - avstrijske častnike, uradnike, c iv il n e uradnike in njih družinske člane bode pripravljen v noči 13. t. m. ob 2. uri 9 m in. n a j u ž n e m ko-1 od v o r u. P r o 2 j u ž n i kolodvor - Dunaj. Natančnejši r az-glas na m a 2 i s t r a t n i deski. Narodno Vječe poljski vladi. Pod predsednik Narodnoga Vieća SHS v Zacrrftbu dr. Ante Pavelič in Svetozar Pribičovič sta poslala poljskemu min. predsedniku Swieczvnske-mu in ministru Glombinskemu v Krakov iskrene zahvale in pozdrave Narodnega Vječa za n1lh čestitke povodom organizacije vlade SHS v Zagrebu. Iz seje Nsrodne vlade SHS v Ljubljani, dne 9. novembra 1918. Sfcia se prične kot skupna seja Narodne vlade in Narodnesra sveta, katerega zastopajo: ravnatelj Ivan Hribar, tajnik NS. dr. Brezigar. odvetniški kandidat dr. Josip Jeric, železniški padrevidenfr Miroslav Koižar in prod- sedstveni tajnik NV v Zagrebu, urednik dr. Albert Kramer. Sprejmejo se soglasno sledeči predlogi, ki določaio medsebojno razmerje Narodne vlade in NS: 1. NS ima pravico, staviti Narodni vladi predloge. 2. NS. se ima reformirati na ta način, da se pritegnejo še drugi zastopniki strank. S. Narodna vlada naj poroča plenumu NS o storjenih sklepih in izdanih naredbah. 4. Pododseki. odseki ha enkete NS imajo pravico, staviti Narodni vladi predloge po predsedstvu NS. 5. Medseboino občevanie med predsedstvom NS in Narodne vlade se vrši na ta način, da prisosfvuie sejam Narodno vlade zastopnik NS in obratno. 6. Pisarna Narodnega, sveta*se preseli v uradne prostore Narodne vlade in usianovi se skupen informacijski biro. Zveza z NV nai se vzdrzuie potom zastopnikov Slovencev pri N"V predsedstvenega tajnika dr. A. Kra-tueria. Avstrijsko voino^ministrstvo prosi, naj podpira naša vladi vradročie za dobo do novega leta. Da se dvigne produkcija premoga, pošlje poverieništvo za socijalno skrb stvo v sporazumu s pove rienistvom za iavna dela svoje zastopnike k rudarskim obratom, ki nai preiščejo vzroke nadania produkciie in zlu odpomorejo. Vlada stopi tudi v neposredni stik s kmetskim prebivalstvom, nai odstopi živila, kolikor iih ima čez lastno potrebo, prebivalcem me^t in indnstrii-kih krajev. Feldmaršal Boroević se nahaja v Celovcu in orosi Narodno vlado, nai mu dovoli, da se pelie kot zasebnik z malim spremstvom skozi naše ozemlje v Zagreb, kjer se hoče nastaniti. Narodna vlada se ie obrnila telefonično na NV v Zagrebu z vprašanjem, ali naj to dovoli., NV ie odgovorilo, da se i« oblami pri njem že osebno major Cvitković s prošnjo, da nai se dovoli Boroeviću bivati kot zasebniku v Zagrebu. NV io vpražalo maioria Tvitko vica, če je res hotel Boroević zapreti Narodno vlado v Ljubljani. Maior ie to deloma potrdil. Tedai ie naroČilo NV majorju Cvitkoviću. nai poda Boroević poročilo o nameravanem puču. Dokler lega ne stori, se mu ne dovoli priti v Zagreb. Voino ministrstvo se obrača na Narodno vlado s predlogom, nai Narodna vlada prevzame nadaljevani^ gradnje železnice Logatec - <*rni vrh z vsemi stroški. Odgovori se. da se ie ta železnica gradila izključno le iz vojaških ozrVov. da nima praktičnega pomena v primeri s stroški in da se nahaja sedai na podlagi pogojev za premirje, ki so se sklenili brez našega sodelovanja in v naso škodo, v območiu italijanske armade. Zato nima na^a vlada nikakega vpliva na ohranienje materijala, ki ie investiran v tei železnici. Iz navedenih razlogov odkla-nia Narodna vlada v^ako odgovornost nasproti podieTni-tvu Kedlich & Ber-ger. ki gradi železnico. Zaupnik dr. Sarabon predlaga, nai se razširi delokrog dež šolskega sveta v Ljubljani na vse ozemlje v območiu Narodne vlado SHS. v Liubliani in nai se izpremeni TI. državna gimnazija v Ljubliani v realno gimnazijo. Oba predloga se spreiro^Ti Z umikajočo se armado ie prišlo v ozemlje SHS. mnogo laških lir. kakršne ie izdajalo armadno novolistvo v zasedenem ozemlju Italiie; liudie iih mečejo proč. kot bi bile čisto brez vrednosti, in iih dajeio otrokom za igračo. Treba ie občinstvo opozoriti, da se bo pri končnem obračunu zanje morda vendarle nekaj dobilo: zato nai so občinstvo prosi, nai izroča ta denar Narodni vladi kot prostovoljni narodni davek. Narodni svet se naproša, da izda tozadevni poziv na občinstvo. Koncem seie se sproži vprašanje o delokrogu zaupnikov, ki zastopajo zadržane poverienik e. Hrvaška vla^la te institucije ne pozna. Po dalisi debati se določi, da more ^rojo funkcijo izvrševati vsak pov. samo osebno in da morajo vsi poverjeniki bivati v Ljubliani. kier ie sedež vlade. Pozdrav Srhom. V ljubljanski domobranski vojašnici se nahaja srbsko vojaštvo. Kdo bi si bil mislil v starih avstrijskih časih, da bo kedaj srbski vojak bival v domobranski vojašnici na Poljanski cesti .. . Od nekdaj so čutili v Belem-gradu krvno zvezo z Ljubljano kakor jo je čutila Ljubljana z Belimgradom. politično vrvenje zadnjih desetletij* ko se je odpirala bodočnost juga in ori-jenta v vedno večji sili, pa nas je spajalo vedno tesneje. Jugoslovanska kri ie valovala in končno izvalovala. Ves svet se je divil srbskim junakom v zadnji balkanski vojni, slovensko srce je plalo v radosti, kakor je pozneje trpelo neizmerno bol. ko se je vsa nemška besnost zagnala na Srbijo, hoteč jo docela uničiti. Ranjki Tisza je bil ob napovedi vojne Srbiji izustil besede, da bodo avstro - ogrske čete udrle v Srbijo in jo bodo ustrahovale tako, kakor ustrahuje potrulja tolpo pijancev v krčmi. Srce se nam smeje ob tem spominu. Prestano je jugoslovansko gorje, Golgota je za nami, solnce in življenje pred nami . . . Ponos Slovenca jc bil vedno Srb. Saj smo eden narod, dasi nosimo tri imena. Strahoviti pritisk sovražnih nam vlad je povzročil nam Slovencem marsikako izgubo, vendar smo še tu, mladi in krepki in poživljeni ter pripravljeni za bodočnost. In v to naše veselje so prišli Srbi v Ljubljano. Mrkega lica so hodili med nami srbski vjetniki, sedaj je sinula zora in napočil je dan svobode ... Polno najlepših utiskov se je na-gromadilo ljubljansko občinstvo včeraj dopoldne okoli 11. ure pred domobransko vojašnico, kjer je bil Narodni svet napovedal slovesen pozdrav Srbom. Pred vhodom v vojašnico so se zbrali službe prosti srbski oficirji, ravnatelj Hribar je pozdravil imenom Narodnega sveta z lepimi besedami Srbske junake, imenom predsedstva Narodnega veča dr. Kramer, imenom narodne armade podmaršal Istvanovič, imenom Sokolstva dež. posL G a n g 1, nadalje je govoril imenom našega domačega strelskega polka neki nadporočnik, končno poveljnik srbskih junakov podpolkovnik Š v a b i ć. V vseh govorih je prekipevala medsebojna jugoslovanska ljubezen, trenotno je pogledalo v nas prestano trpljenje, v ostalem pa so kipele na dan besede polne navdušenja in svežega novega jugoslovanskega življenja. Srbski poveljnik je povdarjal, da so Srbi imeli vedno veliko ljubav do Ljubljane, sedaj ko so tu, je ta ljubav še narastla. Nadaljevali bomo delo za Jugoslavijo, v kateri bomo enaki mi Srbi^ Hrvatje in Slovenci V svojem imenu, v imenu oficirjev In vsega srbskega rodu. se je presrčno zahvalil za lep sprejem. Odkritih glav smo zapeli »Lepo našo domovino«, »Hej Slovani«, »Onam* onamo«, srbski častniki so zapeli srbsko 266 štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne li. novembra 1918. Stran o. naodno himno, cvetje se je vsnlo na nie iz prvega nadstropja, navdušenje se je stopnjevalo, neprestani so bili klici* Živeli Srbi. živela Srbija, živeli naši osvoboditelji, živeli mučeniki, živel kralj Peter, živela Jugoslavija. Srbi so bili ginjeni ob toliki izkazani ljubezni. Pozdravljenje je bilo tako prisrčno, da se kar ni hotelo končati. Saj mi ljubimo svoje Srbe in Srbi ljubijo svoje Slo- vence .. . Prodiranje Srbov. 3udimpešta, 10. novembra. Srbske čete so dospele v komitat Torontal ter zasedle Novi Sad. Mitrovfca. 10. novembra. V Mitro-vico je dospelo 100 srbskih vjetnikov. Dosedia so okupirali Srbi kotare: mi-trovački. zemunski. staropazovački, rumski in iriški. Srbi prodirajo preko Novega Sada z vso naglico. Obiti morajo samo raznršeni čortanovaški predor. V Ogrski so zavzeli Belo Cerkvo. Prednje straže stoje pred Temešvarom. Nekateri oddelki prodirajo proti Subo-tici. Tuzla. 9. novembra. Jutri pričakujejo v Tuzli 14. srbski pešpolk, ki prihaja iz Sarajeva. Dalmatinski namestnik v Zagrebu. Zagreb, 9. novembra. Danes ob 9. uri dopoldne je dospel v Zagreb bivši dalmatinski namestnik grof Marij At-tems.ki je bil v ponedeljek aretiran v Ljubljani. Na zahtevo Narodnega Vje-ča je bil skupno s tajnikom SkariČem v varnostnem spremstvu odposlan v Zagreb. Grofa Attemsa so odvedli v domobranski zapor. Prodiranje Italijanov. Nabrežraa, 10. novembra- (I z v.) Italijani so tu razorožili narodno obrano in jugoslovansko vojaštvo, rekviriralo živina seno itd., ter hočejo vzeti več vagonov od nas zaplenjenega preje eraričnega blaga. Na plakatih priporočajo civilnemu prebivalstvu, da naj pozdravlja italijanske častnike, Cerkno, 10. novembra. Večji italijanski oddelki se bližajo iz Sv, Lucije proti Cerknemu. Italijani v Postojni. Postoma, 8. novembra. V Postoini ie mir. Za prehrano vojaštva rekviriraj o po vaseh. ITALIJANI O TRSTU. Rim, 10. novembra. >Agenzia Štefani« poroča, da vlada v Trstu popolen mir in red. Madžarsko pogajanje v Zagrebu. Zastopnik Narodnega Vjeća SHS dr. Ansnelinović je bil na prošnjo madžarskega min. predsednika odposlan v Gvokonves, da sprejme madžarske odposlance, namenjene na diplomati čna posvetovanja v Zagreb. Odposlancu Narodne vlade so bili dodeljeni kot zastopnik vojnega poverieništva stotnik Branko Bobek ter poročniki Dragotin Kristinič in Zvonimir Golubić. Poleg teh so odšli z njim še praporščak Fran Pusi na ter 6 vojnih akademikov in 8 prostovoljcev 25. pešpol-ka. V Gvokonves so dospeli madžarski pooblaščenec, minister Aladar Pala. drž. poslanec in bivši vel. župan Bačke ter legacijski svetnik Fran Hallav dr. Matija Ticsarics in Gvula Gvombos. Madžarsko odposlanstvo se ie odpeljalo na to v Zagreb, kamor ie Posnelo ob pol 5. popoldne. Na kolodvoru iih ie pričakoval poverjenik za promet Ve-Česlav Wilder ter dr. Čorovič. dr. Šim-rak in dr. Crv ar. Odposlanstvo je odšlo v prostore Narodnecra Vieča, kier ie izjavil zastopnik madžarskega Narodnega sveta: Slavno Narodno Vjece SHS. Počaščen z zaupanjem madžarskega Narodnega sveta in madžarske vlade kot odposlanec Madžarske pozdravljam Narodno Vieče svobodne in suverene jugoslovanske države ter se obračam do nje, da vzpostavimo bratski sporazum in dobre sosedne odno-šaie. Ne samo zato, ker ie Wilson ta veliki nstvariteli svetovnega miru v svojem odgovoru na bivšo avstro-osrr-sko monarhijo pokazal pot, marveč tudi za to, ker ie suvereni ogrski narod ter njegova vlada z grofom Karo-Ivjem na čelu istega nazirania ter hoče doseči najširšo zvezo z. državo SHS. se obračam do vas v prepričanju, da bo->ta kakor pred sto leti ogrski, hrvatski ter srbski narod v borbi proti turškemu jarmu stala navezana drug na. dragega skupaj na braniku za veliko nalogo sodelovanja pri dosegi velike ideje, ki io je v interesu sedanjega miru proglasil predsednik Zedinjenih držav Wilson. Odgovoril mu ie v imenu predsedstva Narodnega Vjeća podpredsednik Svetozar Pribicević: Srčno ste nam dobrodošli. Pozdravljam v imenu Narodnega Vieča suvere države SHS,, prihod gostov odposlancev madžarskega Narodnega sveta in madžarske vlade, ki se po njih zatrdilu izvrši pod egido Wilsonovega načela o svobodi narodov. Veselilo nas bo, če bo Karo-lvieva vlada na temeliu Wilsonovih načel omogočila iskrene prijateljske odnošaie med madžarskim narodom in državo SHS. ki po naših narodnih težnjah in po samoodločbi narodov obsegaj vse etnografično področje našega naroda. Služeči veliki Wilsonovi ideii o svetovnem miru se nadejamo, da bomo s sodelovanjem na mednarodni konferenci imeli priliko, da pokažemo, kako visoko cenimo načela demokratske . svobode in enakopravnosti vseh narodov. . V razgovoru, ki se ie razvil po o tiri jaln em sprejemu se ie zastopnik Narodnega Vjeća izrazil z obžalovanjem o dogodkih v Mediimnrii ter protestiral pri madžarskih zastopnikih proti krutemu nastopu madžarskih voiakov. Odposlanec Balla je na to izjavil, da ie želja madžarske vlade, da skupai z odposlancem Narodnega Vieča SHb preišče to zadevo ter doseže končno rešitev tega. vprašanja*, Ceho-slouošba legijo. Domovina vas kliče in vi zapuščate naše kraje. V najtežavnejših dneh ko je grozila našemu mestu anarhija,ste se postavili na stran vseh dobrih elementov v našem mestu, da nam vzdržite red in mir. Prvo dobro organizirano četo ste postavili vi, da preprečite anarhijo, ki jc grozila, da izbruhne, v času najhujše zmede, v času pretiranih govoric in najhujših pričakovanj. Sami niste mogli vedeti, kako vam bo izvršiti nalogo, ki ste jo prostovoljno prevzeli. Pripravljeni ste bili žrtvovati tudi svoje življenje za blagor naše mlade države. Kot zvesti zavezniki ste se postavili na razpolago našemu Narod, svetu in naši vladi. Prestali smo najhujše težave, mir in razsodnost sta se vrnila v naše mesto ne malo po vaši zaslugi. Malo je bilo videti echo-slovaških voiakov v mestu. Tem intenzivnejše je bilo njih delo. Dan in noč so vršili čeho - slovaški častniki in vojaki službo po raznih skladiščih, po cestah in na najbolj eksponiranih točkah. Niso imeli časa pohajkovati po naših ulicah in kazati se po kavarnah in gostilnah. Resno delo je bila njih naloga. Takoj prvi dan se je zbralo okrog stotnika Huse nad 1000 čeho - slovaških vojakov ter jc četa narasja dosedaj na častno število 4000 mož, ki so bili razdeljeni v 17 stotnij. Poleg tega so imeli Ceho-Slovaki svojo lastno konjenico 80 mož in so si ustanovili tekom o ur svojo lastno godbo, ki le spodbujala častnike in vojake k nadaljnjemu vztrajanju in napenjanju vseh sil. 750 mož je bilo neprestano v službi, drugih 750 mož je bilo pripravljenih za vsak slučaj, ostali čeho - slovaški vojaki so se vežbali in opravljali razne posle. Tako jc bilo dan na dan v službi naše NVodne vlade 1500 mož čeho - slovaškega polka. V soboto, dne 9. novembra ob 12. dopoldne je bila čeho - slovaška Jegija raz-puščena od svojega ustanovitelja stotnika Huse. S tem pa Čeho - slovaški polk ni prenehal s svojim delom, marveč si je nadeial samo drugo ime. Imenuje se od takrat čeho - slovaški stražui polk. Ta izpremem-ba izvira iz, rahločutnosti poveljnika in moštva. Čeho - slovaške legije so se v Rusiji, na francoskem in italijanskem bojišču tako proslavile, da je šla njih slava po vsem svetu. Ceho - slovaške legije so na raznih bojiščih na strani entente krvavele za svojo domovino. Tudi čeho - slovaška legija v Ljubljani je bila pripravljena, prelivati kri za svojo domovino in za nas. njene zaveznike. S tem namenom je bila ustanovljena. Po nepotrebnem pa poveljnik ni hotel staviti življenja svojih mož v nevarnost in službo, ki so jo Ceho - Slovaki v Ljubljani opravljali, ni zahtevala od ujih krvavih žrtev. Zato se je zdelo poveljniku stotniku Husi umestno, da izpremeni ime polka, ki se je zbral v Ljubljani, čim se ie prenehala vsaka večja nevarnost. Skromno je stopil v ozadje, prepuščajoč slavno ime čeho-slovaške legije onim. ki so pripomogli temu imenu do svetovnega slovesa. Dne 12. novembra ob 8. zjutraj se odpelje prvi del čeho - slovaškega stražnega polka iz Ljubljane v svojo domoviuo. Odido jih 2000 mož. Ostalih 2000 mož odide, čim dospo regularne srbske čete v Ljubljano. V soboto so slavili Čeho - Slovaki v Ljubljani ob 3. popoldne spomin na belo-gorsko bitko. Vršilo se je pregledovanje moštva čeho - slovaškega stražnega polka za artiljerijsko vojašnico ter se jc tega pregledovanja udeležilo 4000 mož z 80 jezdeci in popolno polkovno godbo. Navdušenje med moštvom je bilo nepopisno, disciplina krasna. Vsak vojak, tudi najstarejši, je napel vse svoje moči, da je pokazal svojo voljo, pokoriti se strogi disciplini svojih častnikov in storiti vse, kar jc v njegovi moči. Po pregledovanju so čeho - slovaške čete odkorakale v mesto z godbo na čelu ter Je godba zaigrala pred poslopji, kier bivajo razni narodnT predstavitelji in pred Prešernovim spomenikom. Tu je pozdravil ceho - slovaško legijo profesor Ttt? v vznc»-šenih besedah. Poslavljamo se od vas. svojih zaveznikov. Veliko korist ki ste jo prinesli naši mladi državi, vemo v polni mori ceniti. Vam se imamo zahvaliti, da se ni razpasla po naših deželah anarhija. V veliki meri ste preprečili vi, da skozi naše kraje orihajaio-če čete niso plenile in pustošile. V mnogih krajih ste ščitili naše prebivalstvo ter mu obvarovale življenje in imetje. Velik del orožja in eraričnega blaga, ki je ostalo v naših deželah, ste nam spravili skupaj vi, prepustili pa ste vse rade volje in nesebično naši državi. Poslavljamo sc od vas kot milih bratov in zaveznikov z željo, da najdete srečo in zadovolinost v svoji domovini. Mi vam ohranimo trajno hvaležnost! Cehi u Požuna. Nitra. S. novembra. Semkaj so prispele vesti, da se je v več mestih po-žunske županije razglasilo, da jc prevzel upravo Slovaške Volkanv. Ogrska vlada je protestirala v Pragi nroti temu, ker se vrše pred mirovnimi pogajanji osvajania na brezbrambnem področju v imperialistične namene. Cehi so zasedli Skalik, Senice, Vatshelv* Miavo, Poc-stryeny itd. Ogrske oblasti so izročile upravo zasedenih krajev Cehom s protestom. Tudi poštni in davčni uradi so od Čehov zasedeni. Budimpešta. 9. novembra. Budimpeštanski »Ujsag« poroča: Cehi so zasedli in prevzeli upravo v Požunu. Lugano, 8. novembra. Član češke vlade v inozemstvu, dr. Beties. ie pozval entento, naj zasede slovaške županije na Ogrskem in tako odreže Nemce od Mažarov. Na ta način bo upostav-ljena zveza Praga-Trst. Uornrlberj - republika. Bera. 9. novembra. »Berner Bund« poroča, da je bila Vorarlberška proglašena za repubiko. Posoli za premirje z Madžari. Budimpešta, 10. novembra. Listi poročajo zanimive podrobnosti o razgovoru poveljnika ententine balkanske armade generala Francheta d' Espe-raya z ogrskim ministrskim Drodsedofr- kom grofom KarovUem v Belgradu povodom pogajanj za premirje. Ko je general prečital spomenico madžarske vlade, se je obrnil na deputacijo s kratkim nagovorom, v katerem je med drugim naglasak da so Madžari krog in krog obkoljeni od sovražnikov in da je od njegove strani potreben samo migljaj, da Čehi, R o m u n i in Jugoslovani pobijejo in uničijo M a d ža r e. Na zatrdilo madžarske deputacije da zastopa madžarska vlada ves narod, se je general ironično nasmehnil in pripomnil: -Narod morda že, ne p narodnosti.« Ko jc bil Franchetu predstavljen zastopnik socijalistov, je le tega vprašal general, ako dobro razume francoski, ker mu jc veliko ležeče na tem, da lahko sledi socijalistički delegat poteku razprav, ker gre za usodo ubogega, siromašnega ljudstva. G r o i j e, baroni in bogataši, ki jim ne ugaja nova ureditev razmer na Ogrskem, naj le pobero šila in kopi ta ter se presele v Švico. Ko so delegati naglašali, da je Ogrska nevtralna dežela, je general vzkipel in zaklicali -Kaj, nevtralna dežela? Ne, Ogrska je poražena dežela! Ko bi se bili obrnili name pred tremi, štirimi tedni, bi sc morda dalo še kaj pomagati, sedaj pa, ko se nahajam že v Belgradu, j c p r e p o z-n o. Sedaj morate nositi usodo premagancev«. Ob slovesu je genera! namignil deputaciji, da zasede francosko vojaštvo tudi Budimpešto in Požun. Pogoji obsegajo 18 točk. V njih se zahteva: 1. da mažarska vlada vojaški izprazni vse tiste kraje, ki mejijo ;.a Kamoš, Bistrico, Varoš. Vassarhe!y, reko Maroš do izliva v Tiso, do Subotice, Pečuha in Drave do hrvatske tnejc. Čez to črto ne smejo mažarske čete. Popoina demobilizacija mažarske armade. Obdržati smejo le šest pehotnih in dve konjeniški diviziji. 3. Ententa ima pravico zasesti važne strategične točke in prost prehod skozi rnažarsko ozemlje. 4. Ureditev železniškega vprašanja. 5. Vprašan ie donavske flotilje. 6. Poprava srbskih železnic. 7. Poprava srbskega telefonskega omrežja. 8. Mažarska prepusti ententi konje in drugo vojno opremo. 9. Odlaganje orožja. 10. Odpravljanje intenirancev in vojnih vjetnikov v domovino. 11. Modalitete, kako se odloži orožje. 12. Glede rekvizicij sc določa, da bo ententa plačevala žito in drugo po domačih cenah. 13. Vse mine na Donavi se morajo odstraniti. 14. Pošta, telefon in brzojav pride pod kontrolo entente. 15. Ententa si pridržuje pravico, odposlati svoje atašeje v ma-žarsko ministrstvo. 16. Prepovedani so < dnošaji z Nemčijo. 17. Ententa si pridržuje pravico vmešavanja v notranje mažarske zadeve. 18. Sovražnosti se takoj ustavijo, ko se podpiše premirje. V 17. tOČkl je bil prvotno tudi pasus, da ima ententa pravico v slučaju upora zasesti dotično ozemlje in je postaviti pod lastno upravo. Proti temu so mažarski zastopniki ugovarjali, češ. da bi potem Slovaki. Rumuni in Jugoslovani lahko nalašč zanetili upor, da bi prišli pod upravo entente. Nato so ta pasus črtali. Nato se je poslala s posredovanjem generala d' Esperay-ja v Pariz naslednja brzojavka: »Mirovna delegacija pod vodstvom ministrskega predsednika grofa Karolv-ia je sprejela pogole za odložitev orožja. Zastopniki Mažarov bodo podpisali pogodbo samo v slučaju, ako ententa na mirovnih pogajanjih zajamči sedanje ineSe mažarske države proti vsakemu tujskemu napadu, naj že ta pride od Nemcev. Čehov, Rumunov ali Jugoslovanov. Do mirovne konference bo na celem področju mažarske dr-7/vc izvrševalna oblast mažar>ka vlada v bratskem sporazumu z mažarskim, srbskim in nemškim narodom.« General d' Esperav je odobril želje mažarske delegacije in obljubil, da bo brzoiavko takoj poslal v Pariz. Nato sta se Karolv in Oskar Jassv poslovila. Grof Karolv in njegovo spremstvo so ob ool 1. uri ponoči s parobrodom odšli iz Belgrada. Po odredbi Krofa Karoly-ia je ostal v Belgradu kapitan Valter Steglv v spremstvu francoskega tolmača, da vzdržuje stik mažarske vlade z entento. BudimDcšta, 8. novembra, (K. u.) Ogrski korespondenca! urad javlja iz Belgrada: Ladja, na kateri se je vozila ogrska mirovna misija, ie včeraj ob 3L popoldne dospela v BelgrarL Odposlanci so se kot gostje srbske vlade nastanili v nekem hotelu. Belgradčani so se napram gostom pokazali povseui miroljubne. General Fran«*het d'Esperov jo v Belgrad prispel ob 5. Sporočil ie grofu Karolviju. da spreime ogrsko odposlanstvo ob 6. Grof Karolvi jo s spremstvom pes odšel v generalov glavni stan. Tam so ga povedli v generalov salon. Grof Karolvi je prečital memorandum ogrske vlade, ki pravi med drugim: Danes smo prvič v položaju, da javnemu* mnenju povemo resnično voljo ogrskega naroda. Sedanja vojna je delo fevdalcev in avto-kratov avstro-ogrske monarhije, ki so. zvezani z pruskim militarizmom, vso Evropo pahnili v požar. Ta sistem ie popolnoma onemogočil uveljavljenje tistih sil, ki so ni Ogrskem ^ temu: sistemu nasprotovale, ki so bile pacifistične in demokraške. ki so se borilo zoper politiko zatiranja narodnosti. Ta položaj se ie tekom prostega tedna popolnoma izpremenil. Ententi smo ponudili takojšno odložitev orožja, ker nismo hoteli, da bi se nadalje prelivala kri. Ta naš sklep pa se ententi ni do-poslal. ker ga annadni vrhovni poveljnik ni hotel odposlati. Ogrska je popolnoma odrezana od Evrope. Doznali smo, čeprav so nase inf ormaci je»ne-zanesljive, da je pogajanje za premirje poverjeno generalu Diazu. Navzlic temu se v prvi vrsti obračamo do vas, ker ie fizično nemogoče, z generalom Diaaom priti v stik. Vrhovno armadno poveljstvo nas ie obvestilo, da ie pogajanje za premirje poverjeno generalu "VVeberju. Proti temu smo takoj vložili protest, ker nihče ni upravičen pogajati se v imenu neodvisne Ogrske, ra-zen tistega, ki ea odpošlie ogrski narod sam. Iz tega razloga smo danes prišli semkai. V notranji politiki hočemo popolno demokraciio, v zunanji politiki >mo pacifisti. Kar se tiče češkoslovaškega in iugor-lovan-krga vprašanja, smatramo, da je ustanovitev čeako-slovaške ter jugoslovanske države konenoveljavna. Vemo. da položaja ne moremo izpremoniti. Nuino prosimo, da se odpomore poraanjkaniu premoga, ki ie v naši državi hudo. Končno vas prosimo, gospod general, da podprete ogrsko ljudsko zastopstvo v izvrševanju njegove težavne naloge v tem zmislu. da se zagotovi trajen mir in zagotovi obstanek naše mlade demokraciio ter izvede pravica samoodločbe. — General Franchet d'Esnerev je memorandum spreiel z velikim zanimanjem in je pozorno zasledoval vsak stavek. Odgovoril ie v daljšem govoru. Dejal ie med drUeim: Ogrsko obdajajo na vseh straneh^ nepriiatelii. Ententi je oseba grofa Karolvija jamstvo za povoljen potek stvari. Na to opozaria ves «*grski narod. On_ da bodf errnfa, Karolvija podpiral. Nato ie general odposlanstvo odpustil ter pridržal samo grofa Karolvija ter Jaszija, da se z njima pomeni o podrobnostih*. Posvetovanje ie trajalo skoro 2 uri. Glede na trditev v momorandu. da ie ententa s pogaianiem za premine poverila generala Diaza, je general Franchet izjavil, da to ni povsem res. in je izročil pogoje za premirie. ki v glavnem soglašajo s pogoii. kakršne ie bila sta-vila Italija._ Mmnm vesti. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin. 9. novembra. (K. u.) Veliki glavni stan. 9. novembra. Na zapadnem bregu Escaute ležeči del mesta Touruay smo izpraznili. Zasedli so ga Angleži. Med Escauto in Oiso ter zapadno od Moze smo svoje črte po načrtu preložili nazaj. Pri tem so se mestoma razvili boji zadnjih straž. Sovražnik je dosegel črto Peniweiz-St. Chislaln - Maubeuge - vzhodno od Avesnesa. Prispel je do železnice Liart-Varbv ter do višin zapadno od Scdana. Na višinah vzhodno od Moze so se vršili delni boji. Prvi rcii. kvart. mojster: Groener. NEMŠKO VEČERNO POROČILO- Berlin, 10. novembra: (K. u.) Veliki glavni stan, 10. novembra: Med E s c a u-to in Mozo ?e sovražnik včeraj našemu gibanju sledil črez črto Bonzee - I. e u z e - St. Chislain-Manbeuse - Trosloy - zapadno od C h a r 1 e v 111 a. Na višinah vzh od-no od Moze in v W o e v r s k i nižini smo odbili sovražnikove delne napade. DEMOBILIZACIJA NA OGRSKEM. Budimpešta, S. novembra. (K. u.) Ogrsko vojno ministrstvo je izdalo naredbo glede razoroženia. Glasom te naredbe se imajo v ponedeljek 11. t. m. odpustiti vse Neaktivne osebe, rojene leta 1S95. ter starejši letniki, nadalje vsi visokošolci brez czirafcna njihov rojstni letnik. RUSINI V GALICIJI. Krakov, 8. novembra. (K. u.) Kakor javljajo listi, so Kolomeio dne 1. t m. zasedli rusinski bataljoni, ki so sc povrnili iz Odese. Politične vesti. = Iz Maribora. Naš podžupan advokat dr. Orosel je 2. novembra popoldne z izvoščekom zapustil mesto in se z velikim kovčegom odpeljal proti severu. Nekateri pravijo, da ga je iz mesta pregnala slaba vest. verjetnejša pa bo domneva, da se je podal v Nemčijo prosit pomoči mariborskim Nemcem. Našim nemškutarjem je od tega časa rudi začel zopet greben rasti. = Avstrijska vlada nakazala Masa-rvku pridržano plačo. Avstrijska vlada je nakazala, kakor poročajo »Narodni Listy«, profesorju Masarvku pridržano plačo v znesku 50.200 kron. List pravi, da ta zapoznela radodarnost avstriiske vlade je naravnost smešna, ali javnost je izvedela vsaj, za koliko je bila Ma-sarykova družina okradena. = Zaplemba državnih posestev na Češkem. Državna posestva, ki obsegajo 13390 hektarjev češke zemlje in ki so dajala na leto okoli1,200.000 K dohodkov, je prevzela uprava češke države. = Terezijanska vojaška akademija v Dunajskem Novem mestu jc bila raz-puščena, = Dunajski listi bodo morali od 11. do 20. novembra izhajati za polovico skrajšani. b== Niijeavstrij'skl namestnik je nastopil dooust, s katerega se ne vrne več. = Cumberiandska rodbina jc zapustilo 9. t. m. Gmunden ter se preselila v Blankcnburc;. — Poštni promet iz Dunaja v vzhodno Galicijo jc zaprt, enako jc pretrgan poštni promet iz Dunaja v Bosno in Hercegovino. =5= Zasedenje Ogrske, Pogoji za premirje obvezujejo Ogrsko, da izprazni nad polovico svojega sedanjega teritorija, približno okoli 170.000 kvadvratnih kilometrov.______ Dnevne vesti. —Anonimni dopisi. V pisarno Narodnega sveta prihajajo različni anonimni dopisi. Narodni svet anonimnih dopisov ne upošteva in iih meče v koš. Prosimo vsakega, ki ima kako prijavo, naj io sporoči pismeno ali osebno, naj s svojo osebo jame i za resničnost izjave. Denunciranje ie cvelo v pokojni Avstriji, v mladi Jugoslaviji pa ni za take stvari nikakega mesta, — Narodni svet. — Pojasnila. Nasproti v štev. 62. >Slov. Naroda< pomotoma objavljenemu pozivu se poiisniuie, da se mora denar, ki je v obliki darov zbran za Narodni svet, seveda le na naslov Narodnega sveta ppgJBiiL — Vsi vojaki Ljubljančani in pa taki vojaki, ki stanujejo v Ljubljani, in ki niso dodeljeni že nikjer v službovanje, nai se nemudoma zglase nrt stražnein bataljonu na L»edini. — Deželno in srospenje pomožno društvo Rdečega križa za Kranisko v Ljubljani ie darovalo Rdeoemu križu ▼ Dubrovniku 2000 K za iz Albanije vraču joče« se bolne in ranjene domače vojake. — Manifestarijski odbor (odbor za prireditev manifestacije 29. oktobra L 1.) ima svojo zaključno sejo v sredo, dne 13. t. m. ob 11. uri dopoldne v mali dvorani mestnega doma. Vsi p. n. odborniki in odbomice se prosijo, da 9e> seje gotovo udeleže. — Redni pouk na obeh vadnicahL in v otroškem vrtcu na državnem učiteljišču se zopet priene v sredo, dne 13. t. m. — Slov. pevsko društvo »Liubhan-ski Zvon-. V torek ^ zvečer pevska vaia, ob sedmih ženski, ob osmih moški zbor. Važno! Odbor. — Vojaške nastanitvene pristojbine za mesec oktobrer se izplacuieio 12. in 18. novembra 1918 v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu od 3. do '?'». popoldne. — Z liublianskesra observatorij*. Včeraj popoldne po t. uri 16 minut so zaznamovali vsi inštrumenti potresne opazovalnice iako močan potres v daljavi kakih 100 kilometrov. Prvi znaki trajali so 40 sekund, potem ie sledilo močno valovito gibanje, katero so tukaj nekatere osebe občutile. Konec zaznamovanja ob 1. uri 40 minut. —Konjski hlapci se sprejmejo takoj proti izredno dobri plači, popolni prehrajii in cigaretami. Priglasiti se je v Nušakovi vojašnici v Trnovem pri g. ritmojstru Teuberiu. Vsi ti hlapci bodo prosti vojaške službe. Voz dvokolesnik (ročni voziček) ie bil odoeljan izpred trsrovine A. Tavčar, Kongresni trg 15. Ker so storilcu že na sledu, se istega v lastnem interesu resno opozaria, da ga čim prele pripelje nazai. da se izoerne zelo neljubih posledic. Zgubila se ie včeraj popoldne v Krakovem črnikasta kokoš. Odda nai se Krakovska ulica 17. proti primerni nagradi. Izgubilo se ie v soboto popoldne 6 petrolejskih izkaznic za obrtnike čtev. 528 do 533 in 5 K. Najditelj se napro-šča. da iih odda na Mirju št. 2. proti nagradi. — UpravniStvo- > Slovenskega Naroda-' in ^Narodne tiskarne« se od danes naprej ne nahaja več na dvorišču na levo. marveč v pritličju ti=kami-škega poslopja v Knaflovi ulici št. 5. na levo. Narodno gledališče. Iz gledališke pisarne. V torek, dne 12. t. m. se vprizori prvič v letošnji sezoni Molierova komedija »Namišljeni bolnike za abonement >Ac Glavno vlogo Argana, namišljenega bolnika, igra gospod Josip Povhe. vlogo Toinette pa gospa Juvanova. Belino, drugo ženo Ar-ganovo. *gra gospa Bnkšekova, njegovo hči Angelike pa gdčna Šaričeva. Baral-de, brat Arganov. bo g. Danilo, Thomas Diafoirus, zaročenec Angefikin gospod Danes, zdravnik Diafoirus g. PeČek. Vloga Loisone. druge hčerke Arganove, je poverjena gdčna. Veri Danilovi Cle-anta. Angelikina ljubimca, g. deležniku. Predstava prične točno ob 8. zvečer. Aprovizacija« + Meso na zelene izkaznice B šL 1301 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1301 do konca prejmejo goveje meso v torek dne 12. L m. dopol-dne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 7. do 8. zjutraj št. 1301 do 1500, od pol 8. do vS. št. 1501 do 1700, od 8. do pol 9. št. 1701 do 1900, od pol 9. do 9. št. 1901 do 2100. od 9. do pol 10. št. 2101 do 2300, od pol 10. do 10. št. 2310 do 2500, od 10. do pol 11. št. 2501 do konca. 4- Oddajne cene za krompir iz žitnega zavoda v Ljubljani znašajo 66 vin. (ne 60 v), kakor se je pomotoma poročalo_ Razne stvari * Bivša avstrijska cesarica se Mi nastaniti na Češkem. Kakor poročajo listi, ie vprašala bivša avstrijska cesarica češko vlado, ali bi io sprejela z otroki vred za stamo bivanje na Češkem. Dobila je odgovor, da češka republika nima nič proti temu. ako pride bivat s svojo deco na Č^eško kot privatna oseba. Iz Curiha poročajo, da ie bila na ukaz bivšega cesarja Karla v zdravilišču Št. Moritzu za zimo najeta neka vila za vso cesarsko družino. * Vojaška akademiia v Dunajskem Novem mestu opuščena. Dne 8. t m. ie bila terezijanska voiaska akademija v Dunajskem Novem mestu opuščena. Akademiki nemško - avstrijsko narodnosti so bili asentirani in vršijo straž-no službo, drugi so bili poslani domov. Tak ie konec akademije, ki je doživelr 180 let._" _ Gospodarstvo. — Kuponi vojnih posojil. Ljubljanska kreditna banka opozarja zavode m privatne lastnike vojnih posojil, da je v smislu sklepa Narodne vlade izplačevanje kuponov vojnih posojil začasno ustavljeno, vsled česar naj opuste pošiljanje teh kuponov v vnovčenje. Ko se bode zopet pričelo z vovčenjem teh kuponov, bodemo javnost pravočasno obvestili. — Sladkor v Nemški Avstriji. Dana i, 8. novembra. (K. u.) Državni svet Nemške Avstrije se je danes ves popoldan posvetoval o sladkornem vprašanju. Z ob-žalovajem se je ugotovilo, da so se pogajanja izjalovila zaradi nepopustljivosti Cehov. Posvetovanje se bode danes nadaljevalo. Izdajatelj hi odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 11. novembra 1918, 266. štev. t Brzojavna vest »Rdečega križa« naznanja, da nam je vzela neizprosna smrt našega Rudita na italijanskem bojišču. Imel je komaj 24 let. Ljubil je tako svojo rodno grudo a usoda mu je odločila neznani grob v tujini. Maše zadušnice se bodo darovale v trnovski župni cerkvi. Ljubljana, dne 11. novembra 1918. Žalujoča rodbina Peček. Bra jMscftcgt obrestfla. Kruta usoda nama je nenadoma ugrabila ljubečega nepozabnega soproga in sina, gospoda Slavka Pernic, postajnega mojstra kateri je v nedeljsko jutranji zarji umrl. Pogreb ljubečega se vrši v torek, 12. listopada ob 10. uri predpoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Presko. Bodi mu blag spomin! Medvode-Borši, dne 11. oktobra 1918. Potrta soproga Mira s poldrugi mesec staro hčerko Vesno* — Žalujoča rodbina Pernic in Auer. aprodai $& štirje pari dobro ohranjenik moških ćovljev za večjega človeka — Naslov v uprav. »Slov. Naroda«. 6335 za vsa domaČa dela lice učiteljica v ljublj. okolici. Nastop 23. novembra. Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 6336 Išče s® pekovski VAJEMEC Zglasiti se je pri Jakobu Gril, pekarna, Karlovska cesta 30. 6334 I z vsemi pripadki, razven Geraek, Erašnia pri Lukovici. 6341 Danes zjutraj je naš blagi soprog oziroma oče in brat, gospod Mihael Lesni davčni nadupravitelj ■9 v 61. letu starosti nenadoma preminul. Truplo predragega rajnega se v torek, dne 5. novembra ob 3. uri popoldne pred hišo žalosti Ferdinandova cesta št. 3 blagoslovi ter se na to prepelje v Lembah. V Mariboru, dne 3. novembra 1918. Elizabeta Lešnik roj. Kokalj, soproga. — Dr. Alojz lešniki sodnik v Rogatcu, Elza Lešnik, Marica Lesnik, otroci. — Peter Lesnik, profesor v Jekate- rinburgu (Rusko), Anton Lešnik, posestnik v Laznici, brata. Kopi trgovsko !i z dobro vpeliano trgovino. Cena do K 50 000— Ponudbe pod: „Merkur 6307" na upravn. »Sloven. Naroda«. Ivan Griinlć, trgovec in posestnik Hum p. Roč, Istra imam v kleti 80 hekto novega in 20 hkt. starega vina Novo po ceni K 7.—, staro po K 8.— liter. Za naravno blago jamčim. Razpošiljam od 56 litrov naprej. Zamenjavam tudi za živež. 6313 Prazne vreče vsake viste in suhe gobe kupu le vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma J. Kušian, Kranj, Gorenj. ^8&P" Si»re*me se poštena, snago! jubna, brez otrok. Imela bi prosto stanovanje s sobo in kuhinjo T->. Šiška, Planinska cesta, vila H*ter. 6347 Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naša ljubljena mati, oziroma sestra itd., gospa Fin Švicarski posestnica v Župelevcu, dne 31. oktobra ob pol 8. uri zjutraj, v 44. letu svoje starosti, po kratki mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, preminula. Pogreb se je vršil dne 2. novembra t m. od hiše žalosti v Župelevcu na pokopališče v Kapele. Obenem se najiskrenije zahvaljujemo za vse izkazane izraze sočutja in tolažbe. ŽnpeleveCf dne 4. novembra 1918. Antonija, Marica, gojenka meščanske šole, hčerki. Franjo, poročnik v rez., Miloš, poročnik v rez., Ivan, mornariški podčastnik, Rudolf, gojenec vinorejske šole, Alojziji gojenec meščanske šole, sinovi. — Rudolf Se hm Jek* okrajni sodnik, Josip £m?d, stotnik, Alojz Šmid, veleposestnik, bratje. — Josipina Špan, Kristina Jazbinšek, sestri. — Josip $pan, veleposestnik, Mihael Jazbinšek, trgovec, Josp Cerjak, veleposestnik, svaki. — Tonfcka Sini d, Ivanka Šmid, svakinji. -1 temno sive barve v vretenih, 1000 iar-dov št. 50—60 dobavlja tvrdka Ignacij Vok, trgovina s Šivalni stroji in s kolesi, Sodna ulica 7. 6291 Sprejme se in sicer neoženjen s hiano, eventueln> poročen tudi s prostim jstanovanjem in kurjavo. — Poizvese: Anton Steiner, mestni tesarski mojster, LJubljana, Jeranova ulica 13. 632« ZAHVALA. Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob času bolezni in smrti naše iskrenoljubljene predobre soproge oziroma mamice, stare mamice, tašče in tetke, gospe Franje Bradaška, soproge mestnega blagajnika v pokoja izrekamo tem potem vsem najsrčnejšo zahvalo. Ljubi Bog plačaj vsem vse stoterokrat. LJubljana, dne 7. novembra 1918. Žalujoči ostali. Pristno toaletno milo fino dišeče, komad 100 gr težak, 3 komadi K IS.—. 6 komadov K 34.—, 12 komadov K 65.— Pristno milo za pranje kg K 26.— Proti vpošiljatvi zneska naprej dobavlja M. Jfinker, eksportno nodieije v Zagreba št. 15, Pe-trinjska ulica št. 3, Hrvatsko. 5855 Proda se pinegavske pasme, hči najboljšega žrebca iz Bohinja. Visoka 165 cm, v pas 180 cm, čista pri nogah, brez vsake napake. — Vpraša naj se v Žirovnici na Gorenjskem šiv. S. — Cena po dogovoru. 6279 S9T Večja množina se dobi po primerni ceni pri Frana Švigal! na Bregu, p. Borovica. 6339 -~\ nekai finega hercegovinskega tobaka. Istotam se odda tudi ženska zimska Jopa. — Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 6^43 Valentin Maček ^ tov. slamnikov v Domžalah, priporoča si. občinstvu slamnatih šolnov, slamnatih podplatov, slamnatih predpražnikov In perila, temno, modro ta črno. in notovalni kotah, troje parov čevljev in različno moško perilo. Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 6344 se takoj sprejme za zemljiška dela pri rudnika v Kočevju. Ravnateljstvo Išče se starejša ženska za gospodinjo k enemu gospodu in dvema odraslima otrokoma. — Vstop takoj, plača po dogovoru. Radeckega cesta 20, Ljubljana. 6338 Trgovsisl pomočnik 29 let star, vojaščine prost, izučen špecerijske in železninske stroke ter prodaje deželnih pridelkov, želi službe, najraje kje na deželi, a tudi v mestu. Vstop takoj, ali s 16. novembrom. — Cenj. donisi pod „trnov, pomočnik 6292" na upravn. »Sloven. Naroda«. firme Seifert s kroglami in kejem se Sakoi ceno proda, je zanesljivo dobro in varno naložen denar. Polzve se V k3vnrni Sion pri blagaini v Ljubljani. 5079 in splošno vse, kar ie starinsko. Posredujem rri prodaji posestev. ALBERT D9ERGAHC, brivec Fraučiskanska ulica 10. 6054 Lepo, zračno — STANOVANJE s 3 do 5 sobam in pritiklinami se išče za takoj ali pozneje. Posredovanje se plača s svoto 250 kron ter z živili in drugim blagom. Ponudbe pod „Stalna in mirna stranka 6170" na uprav. »Slovenskega Naroda«. fsF* Sprejme se ~^5f vajena dela in pripravna za krpanje vreč. — Ponudbe na tvrdko J A upu slin, Ljubifana, Duuafska cesta 36, od 11.—12. ure dopoldne. 6332 in dva hlapca :.a goveji hlev se sprejmejo takoj ob primerni plači in dobri hrani na graščino Impolca.— Služba se lahko nastopi takoj. Vpraša se pri oskrbntštvu graščina Impolca pošta Radna na Dolenjskem. 6301 POZOR! Prima papirnato i p ago In trakove za čevlje Iz papirja, pavole in žime dobavita najceneje razpošilialnica — 6160 Kttttner, Gradec, pgr Orazbachgasse 56.~%aV Zamenja te velika (Wertheimova) blagajna za manjšo. Ogleda se od 11. do 14. nov. od 10. do 12. ure v prodajalni Augusta Jagodica, Sfcrllarleva nI. 3. 6297 Moderno STMIOUANJE s 3 sobami in kuhinjo se Išče s 1. januarjem 1919 v sredini mesta in z električno razsvetljavo. Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« rod: „moderno stanovanje 6317". Ža trgeoce! Proda se nekaj ovojnega papirja, rjavega in belega (superior). — Pisma pod »Ovojni papir L1 obijana, poštni predal 74". 6282 Absolvent slov. trg. sole v Ljubljani, zmožen slovenščine, nemščine, italijanščine, želi službe pri večjem trgovskem podjetju. — Prijazne ponudbe pod „Absolvent 6239" na upravn. »Sloven. Naroda« Trgovska moč, vsled vojne na Goriškem uničen samostojen trgovec, 31 let star, samec, ki je po 41 2 letih ravnokar trajno od vojaščine oproščen, išče primernega mesta. — Ponudbe pod: »trgovska moč 6315u na uprav. »Slov. Naroda«. Zabotebnik samostojen delavec, strokovnjak v plombiranju i zlatom in kavčukom se sprejme takoj. — Naslov in plačilne pogoje na upravo »Sloven. Naroda« pod: f.Provinca 6326". Kapi se čedna, velika KREDE baročnega sloga. Ponudbe na poštni predal št. 127, Ljnblfana. — 6322 IVSprefme se tako] mlad hlapec k enemu konju. — Vpraša naj se pri K. A. Kregarf Sv, Petra c. 21. 6321 Proda aH zamenja se par novih otroških čeveljčkov štv. 16. Vpraša naj se v Le vitak o vi ulici št 19, IV aadstr. vrata 11.—6299 Mirna rodbina, Išče sobo z dvema posteljama in kuhinjo Ponudbe pod: „Mirna 6318" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Proda se gledališki abonamont A balkon — Naslov v upr. »Slov. Naroda«.— 6340 MMM____9__znamke »Bosen- gK |*Stof Bir dorfer« in foto-■ mVMWln grafični aparat fitativni aparat) z nekaj fotografične oprave se prodaste. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda*. — 6273 Pritlična hiša, kjer je feila pred vojsko gostilna in trgovina, v ijurljanskem predmestju, se proda za 38 uOO K. — Vpraša se v Sodni ul. št. 5, priti., levo. — 6303 Oddati je STANOVaNJE obsto.eče iz 2 sob, kuhinje !n drvarnice. Dravlje 92 pri Ljubljani. 6330 fitsT" iišče se rabljena knjiga "M »BARONI SEGATINI" ll.del rroti celotnemu plačilu, na naslov: Jos. Stacnl, Šelenbnrgovi ulica 4, II. nadstropje. 6js Mirna stranka z enim otrokom iiče STANOVANJE z eno ali dvema sobama in (kuhinjo. Ponudbe pod; , M 6294'« na upravn. »Slovenskega Naroda.« popolnoma nova, se proda. — Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«. — 6274 BQT Kupi se majhen H štedilnik. Ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod: „Štedilnik 6272«. Srbečico, hraste, lišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „1 rORM"- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3-—. veliki K 5'—, porcija za rodbino K 12*—. — Dr. L Flesch's Kronen-Apotheke (GyOr), Raab Ogrsko. = Zaloga za Ljubljano In okolico: Lekarna „prt zlatem jelenu", Ljubljana, Marijin trg. 5958 Pozor na varstveno znamko ,,SSABAFORM" Med« Univ. Dr. Viktor Breskvar ordinira od 1 do */ML dopoldne v Hilšerievi ulici 12, I. nad. N Asistent dež. bolniščnice M.U.Dr Fran Minaf ordinira od V2I2.—'/»1. in od 2.—3. Trg Tabor 3 (pri belgijski vojašČnici). Hi 3RT Iščeta se za takoi 2 hlape poštena, pridna in močna za trgovino z mešanim blagom. 9 9sJT F. Dolenz, Kranj. Istotam se išče močan ■ ■ skladiščnik, pošten, popolnoma trezen in priden za vstop s 1. prosincem 1919 aJi prej, za trgovino z žganjem, špiritom in vinom, * kateri je tudi kletarstva dobro navajen. Stanova ije in hrana v hiši. Gorenjci imajo prednost. Vsak ponudbenik naj se osebno zglasi ali naj piše starost in kje je še bil v službi in koliko zahteva mesečne plače. 6295 Rezervi za Zalogo in trgovino z gramofoni in iodbenlmi avtomati i. t. d. v Ljubljani Sodna ulica štev. 5, %f katere lastnik Alojzij Rai berger je dne 9. t. m. zopet prevzel vodstvo tvrdke. 25 8093 447277 24659