.. Kupujte
i^OJNE BONDE1
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
'OLUME XXVI.—LETO XXVI.
Kupujte
VOJNE BONDE1
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 27, 1943.
ŠTEVILKA (NUMBER) 123
ftAČNA SILA NADALJUJE Z "MEHČANJEM" NACIFAŠISTOV
toesecu aprilu so izgubili zavezniki 315 letal. - Razdejanje, ki so ga povzročili, pa je strahovito
MUSSOLINI JE ŽE PRIČEL CVILITI
^NDON, 26, maJa- — Mini" Prvi vrsti ameriških bombnikov,
česar posledica je, da je Mussolini včerai zacvilil, češ, da bo Winston Chuhchill odgovoren za vse to razdejanje.
Darujte ponošeno obleko ruskemu narodu
tvo angleške letalske sile . ja> da je bilo meseca aprila JJWjenih 287 angleških in 28 riskih bombnikov. Minister
sile je dodal, da so za-
( bombniki povzročili v
. casu tako ogromno razde-
)e v Nemčiji in Italiji, da ce-
^bljenih bombnikov ni
^a in da je popolnoma
t v°ljen z rezultati bombar-a&ja.
ju
bombnikov' nad sovražnim ozemljem
/®dsn°čnjem je bilo na me-"tieeseldorf vrženih 2,000 j* dvotonskih in štiriton-bo»ib in Nemčijo ter Itali-(je razbijalo nad 900 bomb-
^ija, Sicilija, Pantelle-s11 Messina so vsakodnevne napadov zavezniških, v
Otok Attu bo kmalu v oblasti naših čet
WASHINGTON, 26. maja. — Japonski odpor na otoku Attu se naglo ruši, ko je prišla y o-blast ameriških čet ena izmed treh zadnjih japonskih pozicij, dočim je dr,uga baš zdaj pod silnim napadom ameriškega vojaštva.
BOJI, V RUSIJI
LONDON, četrtek, 27. maja. — Moskva naznanja, da je bilo včeraj uničenih 67 nemških letal, na Kavkazu pa so ruske čete odbile napad 1,600 nemških vojakov, Rusi so izgubili v teh bitkah dvajset letal.
lefona pojedina v Kremlju na čast ftooseveltovemu poslancu J. E. Daviesu
j Je svetoval, naj se pusti razvaline Stalingrada v. Vfičen spomin še nerojenim generacijam. — Stalin je naPijal ameriški in angleški armadi.
OSRVa, 24. maja. — Jo- Stalin nenadoma vstal, odrinil ^c ' Davics> Posebni odpo- stol ter stopil do ameriškega b . Predsednika Roosevelta, generala, kateremu je stisnil ro ta Je premier Stalin počastil ko in se mu zahvalil.
4 S riv. _ v
Vs SVečanim državnim ban-ij ' ^ v svojem govoru sve-ft' la3 Rusi ne pozidajo Sta-sj na mestu, kjer je stal stoJe danes njego-H0valine» temveč naj izgra-° mesto nekaj milj dalje ^azvaline junaškega ,^rada pa naj pričajo še \ jj.111 generacijam o junakovih brambovcev.
^ ob Stalinovi strani
\ avies je govoril dvajset fe' " tej priliki je povedal, 0 svojo sugestijo o Sta-poprej podal svoje-prijatelju, maršalu v°Vu- Joseph E. Davies tudi glavno in naj-jj.^ravico izmed devetnaj-
Vi S° Podane v sijajni Zemeljske palače. Da-[j, Sedel ob desnici premi-pri Pojedini, ki je
Iti "
%
štiri ure in pol.
•tica amer. poslanika
lral William H. Stand-
>61
6riški poslanik v Moskvi,
% eno najznačilnejših
t|0v v prilog prijateljstvu in . j^ju med Sovjetsko Ru-je	državami,
je prijateljstvo in ^ ClJa dvostročna zadeva. ^ Je rei,.ej poslanik, ni sa-t^ zmago, temveč tudi ^ j. ki ji bo sledil. ^ °va zdravica pa je ve-Sleškim in ameriškim o-V> silam.
2dravico je odgovoril general Joseph A. «^0t reprezentant ame-
wJam Rdeči armadi," je
Sinova zahvala
^ besedah je premier
Premier Stalin je bil tekom vse dolgotrajne pojedine zelo vesel in razigran. Pokadil je nešteto cigaret ter se je neprestano smehljal, toda se je vselej globoko zresnil, kadar je postala zdravica resna. Neprestano je trkal s kozarcem z Da-viesom, admiralom Standley-jem, z Maksimom Litvinovim, sovjetskim poslanikom v Wash-ingtonu, in z zunanjim komisarjem Molotovom, ki so vsi sedeli blizu njega.
Tribut Daviesu
Zdravice so se pričele, ko je prvo napil Vjačeslav Molotov, ki je fungiral kot predsednik o-mizja. Molotov ja dal topel in prisrčen tribut Mr. Daviesu kot možu, ki si je stekel nevenljivih zaslug pri utrjenju prijateljstva med Rusijo in Zedinjenimi državami.
Proslava Litvinova
Mr. Davies pa je v svoji na-pitnici zlasti slavil poslanika Litvinova, o katerem je rekel, da je "eden najzmožnejših diplomatov sveta", nakar se je zahvalil Stalinu in Molotovu, ki sta izbrala Litvinova za poslanika v Zedinjenih državah.
V svojem odgovoru je poslanik Litvinov dejal, da se je vedno trudil za dosego edinstva med Zedinjenimi narodi, za kar je vedno uspešno deloval tudi Mr. Davies.
"Mission to Moscow"
Gostje so nato prisostvovali ameriškemu filmu "Mission to Moscow," ki je bil izdelan na podlagi Daviesove knjige. Film je prinesel v Rusijo poslanik Litvinov. Davies je izjavil, da so vsi navzoči sprejeli film z velikim zadovoljstvom.
Mr. Margetič, znani hrvatski javni delavec, nam sporoča:
Sedaj je v teku kampanja nabiranja ponošene obleke v pomoč ruskemu narodu, katero kampanjo priporočata med drugim tudi predsednik Roosevelt in naš župan Frank J. Lausche.
Mr. Churchill je te dni izjavil v Washingtonu, da se Rdeča armada bori proti 190 nemškim divizijam, zato je vsa ruska industrija zaposlena s proizvodnjo vojnega materiala. Tovarne ne morejo izdelovati sukna in oblek, katerih je že veliko pomanjkanje.
Vsi oni, ki žele zmago ruskemu in vsem ostalim Zedinjenim narodom, so prošeni, da priskočijo na pomoč ter da darujejo obleko, katere neobhodno potrebujejo. Poklonite to obleko ruskemu narodu^ ruski deci, ki ne bo morda nikoli več videla svojih očetov in mater, kateri so padli v tem gigantskem boju.
American Croatian War Relief Alliance ie na svoji seji odločil, apelirati na Hrvate in Slovence v Clevelandu, da se odzovejo temu plemenitemu namenu. Postaje nabiranja in spravljanja stare obleke bodo na Broad-wayju, Corlet, Hrvatski dom v Collinwoodu, Euclidu, na zapad-ni strani mesta in v Hrvatskem domu na St. Clair Ave.
V soboto ,29. maja se bo pobiralo ponošeno obleko od ulice do ulice, brez razlike narodnosti.
Vsi, ki imate kaj take obleke, in sicer moške, ženske ali o-troške, jih prinesite v Hrvatski dom, 6314 St. Clair Ave. Tisti, ki živite j v Collinwoodu, jih oddajte v jHrvatsKem domu na Waterlog Rd. Oni, ki žive okoli E. 26. ceste in do E. 55. ceste, naj oddajo to obleko v cerkveni dvorani sv. Pavla ali v dvorani cerkve sv. Nikole na E. 36. St. in Superior Ave.
Odzovite se temu plemenitemu pozivu, kajti ruski narod se je že oddolžil s svojimi junaškimi borbami za osvoboditev sveta izpod nacifašističnega barbarstva.
Našemu jugoslovanskemu narodu začasno še ne moremo pomagati z obleko, toda ko napoči ta čas, tudi naš narod ne bo pozabljen.
Naši
fantje-vo jaki
Frank Brcar ml., sin Mr. Fr, Brcar, 1292 E. 168 St., se nahaja pri vojakih nekje v Avstraliji.
Dva sinova družine Mr. in Mrs. L. Batich, 684 E. 159 St., se nahajata v službi Strica Sama. Njiju naslova sta: Pvt. Darko V. Batich, Co. C., 290th Inf., Fort Leonard Wood, Mo. (35542498), ter Pvt. Louis P. Batich, Service Company, 513th Para. Inf., A.S.N. 35315313, Ala. Training Area.
Mr. in Mrs. Frank Hiti, 724 E. 157 St., imata dva sinova pri vojakih; Mlajši Joseph se naj-brže nahaja nekje v Avstraliji, ter niso dobili nobenega glasu od njega nad leto dni. Frank pa se nahaja v Oregonu in njegov naslov je: Pfc. Frank Hiti Jr., 318th Station Hospital, Camp White, Oregon.
Frank T. Sostoe, sin Mr. in Mrs. Svetina, 14919 Pepper Ave., že sedem let služi v armadi Z. D. Prvo je bil pri armadi, potem pri mornarici, a sedaj je pa pri zrakoplovih na ladjah — nosilkah letal. Njegov naslov je Frank T. Sostoe, A.M. 1—c, V. P. 23, c—o A.P.O., San Francisco, Calif.	"
Iz Camp Endicott, Rhode Island je prišel na dopust Victor Intihar, sin družne Mr. in Mrs. Louis Intihar,- 1056 E. 69 St. Tu bo ostal do 31. maja. — Prijatelji ga lahko obiščejo.
Edsel Ford umrl
Dvojčki
Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Jim Janchar Jr. ter pustile dve lepi deklici — dvojčki. Mati in deklici se nahajajo v Huron Rr. bolnišnici ter se dobro počutijo. Oče je sin Mr. in Mrs. Janchar, 21161 Goller Ave., ki sta postala že tretjič stari oče in mama. Naše čestitke!
Seja SANSa
Jutri, v petek, ob osmih zvečer, se bo vršila v sobi št. 1, S. N. D. na St. Clair Ave., seja SANS-a, podružnica 39. Vabljeni so vsi odborniki kakor tudi vse slovensko občinstvo, da se udeleži te seje.
Himen
V soboto, ob 10. uri dopoldne se bosta poročila Mr. Joseph Skidel, stanujoč na 1230 East 168 St., in Miss Josephine Ulle, 18805 Muskoka Ave. Poročna slavnost se bo vršila zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Mladima novoporočence ma želimo obilo sreče v zakonskem življenju!
DETROIT, 26. maja. — Danes zjutraj je umrl Edsel Bryant Ford, glavar Ford Motor družbe, ki se jo more smatrati za enega največjih svetovnih industrijskih imperijev. Pokojni je bil star 49 let.
Ob njegovi smrtni postelji je bil njegov oče, Henry Ford, ki je pred pol stoletjem ustanovil družbo, katero je predstavil svetu s svojo famozno "Lizo."
Ford je zbolel pred tednom dni, smrt pa je nastopila danes zjutraj ob 1:30. Poleg očeta so bili ob njegovi smrtni postelji tudi njegova žena, njegova mati, dva izmed treh njegovih sinov, in njegova 21 let stara hči Eleanor.
Redna seja
Jutri večer ob 7:30 uri se vrši redna seja društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ, v navadnih prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher a ve. Članstvo je vabljeno, da se gotovo udeleži!
Popravek
Pokojni Frank Martinak je bi! doma iz Cerkelj pri Kranju na Gorenjskem, in ne na Dolenjskem, kot je nam bilo poroča-no. Poznan je bil pod imenom Gorenje. Toliko v blagohotno popravilo.
Zadušnica
V petek ob 8:30 uri zjutraj bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Mary Turk ob priliki druge obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeležijo.
Novi grobovi
JAKOB FORTUNA
Kot smo včeraj poročali, je po rahlem zdravju nenadoma umrl v noči proti jutru v sredo, rojak Jakob Fortuna, p. d. Kajc star 65 let, stanujoč na 1208 E. 167 St., kjer ima družina svoj dom nad 20 let.
Svoječasno je bil pokojnik zelo aktiven na kulturnem polju ter se je udejstvoval pri petju, godbi in dramatiki, ko je bil član dramskega društva Triglav. Delal je nad 30 let v New York Central kot mizar. Doma je bil iz vasi Smrečje, spadal pa je v faro Št. Jošt pri Vrhniki. V Ameriko je dospel pred 40. leti.
Tukaj zapušča soprogo Jennie, roieno Šinkovec, doma iz vasi Ledine nad Idrijo, dva sinova, ki se nahajata v službi Strica Sama; za starejšega, Jacka, se ne ve kje se nahaja, dočim je sin Paul v North Carq-lini, ter pet hčera: Mrs. Mamie Bambich, Mrs. Amelijo Trante, Mrs. Josephine Snelling, Mrs. Rosie Fiesher in Margareto, ter 12 vnukov. V stari domovini pa zapušča brata in sestro. Bil je član društva Novi dom št. 7, S. D. Z.
Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne v pogrebnem zavodu Jos. Žele in sinovi, 452 E. 152 St.,. odkoder se bo vršil pogreb v soboto dopoldne v cerkev Marije Vnebovzetja pod vodstvom A. Grdi-na in sinovi pogrebnega zavoda.
Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše sožalje!
MIKE SADAK
Smrt je rešila siromaka Mike Sadaka, nadaljnega trpljenja, ko je včeraj preminil. Pokojnik je bil rodom Hrvat, star 57 let ter je zadnja leta živel na 6003 St. Clair Ave. Dokler je bil zdrav, je opravljal razna kovaška dela, ker je bil kovač. S pridnostjo si je prihranil toliko, da sta si s soprogo kupila dom v okolici Corlet in E. 143 St. Sledila je bolezen na nogi, katero so mu odrezali v decembru, 1941, a bolehal je dalje in čez nekaj mesecev so mu morali odrezati še drugo. Prihranki so v takih okolnostih kmalu pošli in hiša je zapadla dolgu, s soprogo pa sta morala prositi mestne pomoči.
Doma je bil iz sela Siščeni v Belovarski župniji, kjer je bila rojena tudi njegova soproga Frances, rojena Živoder. Pogreb se bo vršil v petek popoldne iz A. Grdina in sinovi pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče. Imena prostovoljnih prispevateljev bodo poročana v časopisju.
ANNA MANJOLOVICH
Po dolgi bolezni je preminila Anna Manjolovich, rojena Bar-berich, stanujoča na 3010 Ma-pledale Ave. Pokojnica je bila 69 let stara. Tu zapušča hčer Mrs. Mary Duzdevich, nečaka Emila in nečakinjo Jeanette, ter vnuka Elaine in Roberta. Rojena je bila v Srbiji.
Pogreb se bo vršil v soboto popoldne iz A. Grdina in sinovi pogrebnega zavoda, 1053 E. 62. St., v cerkev sv. Save in nato na rusko pokopališče.
/
MRS. CAROLINA MAGOVAC
Danes zjutraj ob pol osmi je preminila Carolina Magovac, stanujoča na 1368 E. 53 St. — Truplo bo ležalo v kapeli A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St.
Več bomo poročali jutri.
PREDSEDNIKOV ULTIMAT
DELAVSTVU V AKRONU
Predsednik Roosevelt je obvestil delavstvo, da če ne konča stavke do danes opoldne, bo vlada podvzela potrebne korake
UNIJSKI VODITELJI SO POZVALI DELAVSTVO NAZAJ NA DELO
WASHINGTON, 26. maja. — Predsednik Roosevelt je dal stavkujočim delavcem v industriji kavčuka v Akronu svoj ultimat, češ, "če ne bo stavka končana do jutri opoldne, bo vlada podvzela potrebne korake v tej zadevi."
Predsednik je izjavil, da je ta stavka neoprostljiva in da je izzvala ogorčenje med ameriškim narodom, ki se zgraža, kako morejo ljudje v tej uri največje potrebe in nevarnosti zavlačevati nujno potrebno vojno produkcijo.
Priporočilo unijskih voditeljev
AKRON, 26. maja. — Upoštevajoč zahtevo predsednika Roosevelta, so internacionalni voditelji kakor tudi voditelji lo-
calov United Rubber Workers oŠ America (CIO) unije zahtevali od štrajkarjev, naj se slednji zopet vrnejo na delo. Z gotovostjo je pričakovati, da se ;bo nad 51,000 stavkujočih delavcev vrnilo zopet na delo ter j končalo c tem svojo pe dni trajajočo stavko:
Sporne zadeve
Unije teh delavcev zahteva 8 in pol centno zvišanje mezde na uro, dočim je Vojni delavski odbor dovodil oziroma priporočil 4-centno zvišanje mezde na uro. John S. Plumb, podpredsednik družbe, je izjavil, da zna-j ša povprečna mezda delavstva po 90 centov na uro, unijski 1 odborniki pa trdijo, da je po-' vprečna mezda 84 centov.
Pouk za preprečenje vodnih nesreč
Na glavnem stanu Rdečega križa, 1227 Preji; spect Ave., se ||| spejemajo se-
....... daj prošnje za
vstop v National Aquatic šole a-meriškega Rdečega križa, ki obstojajo sedaj že 22 let in v katerih se daje pouk glede varnosti pred vodo ter za preprečitev takih nevarnosti.
Vsi, ki bodo sprejeti, bodo dobili 10-dnevni pouk v Culver vojaški akademiji v Culverju, Inddiana, in sicer od 14. do 24. junija.
V	tej šoli se bo poučevalo tudi plavanje in reševanje, katerega pouka je deležno tudi a-meriško vojaštvo, zdaj pa je pouk raztegnjen tudi na civilno prebivalstvo.
V	ta tečaj sprejemajo moške in ženske, ki so izpolnili 18. leto svoje starosti. Oni, ki se zanimajo za ta pouk, naj se zglasi-jo nemudoma pri Water safety departmentu Rdečega križa, soba št. 707, 7227 Prospect Ave., telefon: superior 1800.
Kampanja nabiranja kositra
V	četrtek, dne 20. maja, je bilo nabranih v kampanji v 23. vardi že 50,130 kositrnih ška-telj,"'ki so jih oddali otroci v glavnem stanu te kampanje, v kopališču na St. Clair Ave.
V	soboto, dne 29. maja, ob 1:30 popoldne, bo prispevalo tudi vodstvo Norwood gledišča k tej kampanji s tem, da bo dalo posebno predstavo za otroke, ki nabirajo kositrne posodice. — Vstopnina k tej predstavi bo — 25 kositrnih škatel.
Kakor smo je poprej javili, ta kampanja zelo ugodno napreduje. Dodočena kvota je bila 50,000 kant, katerih pa je bilo že do preteklega četrtka nabranih 50,130, kar je v čast marljivim otrokom, ki bodo s tem doprinesli svoj delež k splošni obrambi dežele.
NACISTI O RAZPUSTU KOMINTERNE
BERN, Švica, 24. maja. — Nemški radio je včeraj naznanil, da ne bo razpustitev Ko-minterne ali Tretje internacio-nale v nobenem oziru prizadela Nemčije ali njenih zaveznic.
Prva zmeda in osuplost nad to rusko potezo se je zdaj u-maknila izjavam, ki smešijo ta sovjetski "manever, v katerem je razločno videti roko predsednika Roosevelta."
"Nemčija in njene zaveznice se ne bodo dale preslepiti po tej politični konjski kupčiji in vojna proti boljševizmu se bo nadaljevala z nezmanjšano silo," se glasi izjava službenega Berlina.
Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk!
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Edward J. Kmett, Dayton, O., ter pustile zalo hčerko prvorojenko. Oče je sin poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Kmett, Waterloo Rd. To je prva vnukinja poleg sedmih fantov v Kmetovi družini, zato sta jo stari oče in mama tem bolj vesela. Čestitamo!
30. letnica poroke
Danes praznujeta Mr. Joseph in Mrs. Johanna Valenčič, stanujoča na 15609 Holmes Ave., 30. letnico zakonskega življenja. Jubilej bosta praznovala v krogu svoje družine in ožjih sorodnikov, čestitkam njih prijateljev se tudi mi pridružujemo in jima kličemo: še na mnoga leta zdravega in zadovoljnega skupnega življenja!
Na operaciji
Včeraj se je podala v Charity bolnišnico Mrs. Jennie Stokel, soproga Krist Stokela, stanujoča na 6622 Bonna Ave. Danes' 1 se ie morala podvreči operaciji, I katero upamo, da bo srečno 1 prestala. Nahaja se v sobi št. 207, toda obiski ne bodo dovoljeni par dni. želimo, da bi čim preje okrevala!
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
27. maja, 1943.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
»i
"ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) ______________________________________________________16.50
Por Half Year — (Za pol leta) ................................................................... 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) _______________________________________________________________ 2.00
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto)______
Por Half Year — (Za pol leta)____________
Por 3 Months — (Za 3 mesece)___________
..$7.50 .. 4.00 _ 2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries: 'Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Fck- One Year — (Za celo leto)_______________
Por Half Year — (Za pol leta) _..
_____________$8.00
______________________ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
KONEC KOMINTERNE
V soboto sta oznanila radio in tisk svetu važno vest, da je bila v Sovjetski Rusiji razpuščena Kominterna ali Tretja internacionala.
Ta gesta je bila vzeta v tej deželi in Angliji z veliko radostjo in zadoščenjem na znanje, kakor razvidno iz komentarjev svetovnega časopisja ker jo smatrajo za znak dobre volje od strani sovjetske vlade napram švojim zaveznikom. Z javnim razpustom Kominterne, tega orodja revolucionarne agitacije, ki je dajalo Moskvi popolno kontrolo nad politično akcijo komunistov v drugih deželah, je odstranil Stalin eno glavnih zaprek kooperacije z drugimi vladami. S tem dejanjem je toliko kot priznal, da je končno dodobra prepričan, da je reš mogoče iskreno sodelovanje sovjetske države z državami demokracijami. Stalin je izjavil: S tem podajemo dokaz, da se nočemo vmešavati v notranje zadeve, drugih narodov.
Pa tudi če je to samo gesta, je silno velikega političnega pomena ker je vsaj gesta spravljivosti; ona pomeni, da se Stalin želi spraviti z ostalimi državami. Razpust Kominterne pomeni dalje, da se je Tretja internacionala izživelžf in da ni več potrebna.
Najznačilnejše dejstvo pa je, da so se smotri sami iz-premenili. Stalin je imel več kot en vzrok za razpustitev Kominterne poleg onega, da bi utrl pot do boljšega razumevanja z demokracijami. Razpust Kominterne, ki je bil izveden baš ob času, ko se predsednik Roosevelt in angleški premier Churchill posvetujeta v Washingtonu, in takoj po prejemu Rooseveltovega pisma, je smatrati tudi kot odgovor predsedniku Rooseveltu. Tozadevna gesta je bila dalje izvedena v pravem trenutku, da pomiri bojazen Evrope na predvečer njene invazije, — bojazen, katero smatra Stalin vsekakor za nevarno. Z razpustom Kominterne je avtomatično razpuščena tudi Anti-Kominterna,-ki je pomenila ogromno Hitlerjevo politično zmago. Z razpustom Tretje internacionale je Stalin znatno oslabil verigo, ki veže Hitlerjeve satelite ter je uničil glavni temelj smotra nemškega pakta z Japonsko.
Toda bolj važen kakor vse ostalo pa je dokaz, da je Stalin končno-veljavno spoznal, da je v ljudskih množicah jačje zakoreninjen nacionalizem kakor pa internacio-nalizem. Izkušnja mu je-pokazala neporušeno silo nacionalne zvestobe in strašna preizkušnja sedanje vojne je nad vsak dvom ugotovila ogromno silo nacionalnega občutja v njegovi lastni deželi. Danes ne lebdi nič več pred Stalinovimi očmi svetovna revolucija, temveč velika Rusija, morda celo še večja Rusija. Historično pomeni razpust Kominterne formalno nacionaiizacijo boljševiške revolucije, ki je dovršila svoje delo in svoje naloge: podr-žavila veleposest, industrializirala zaostalo deželo in izobrazila neuke ljudske mase. V tem pogledu je razpust Kominterne samo službeno priznanje evolucijskega procesa, ki je bil v Rusiji v teku že dolgo časa in ki je v sedanji vojni dosegel svoj vrhunec. Ta proces je bil spremljan s patriotičnimi, nacionalnimi in celo religioznimi občutki ruskega ljudstva. Stava boljševiška in komunistična gesla o združitvi svetovnega proletariata so bila nadomeščena s patriotičnimi ^nacionalističnimi krilaticami.
S stališča neposredne vojne situacije pomeni razpust Kominterne nadaljni prispevek Sovjetske Rusije k zmagi Zedinjenih narodov, prispevek, čigar viednost ni skoro nič manjša od prispevka, ki ga dajejo ruske armade in rusko ljudstvo. Upati je, da bo ta gesta odstranila mnogo sumničenj, ki so stala na potu resnični edinosti Zedinjenih narodov. Predvsem pa je zadala ta gesta silovit udarec boljševiškemu bavbavu, ki so ga s tako vnemo vzdrževali ne samo nacijska propaganda v Evropi, temveč vsi sovražniki resničnega napredka ruskega ljudstva tudi v tej deželi, med njimi tudi nekateri slovenski listi in njihovi uredniki. Kar se teh poslednjih tiče, vemo, ka-
NEWYIMA PISMA
I I I I I I
Piše Frank Kerže
I I 1 I I I
FEDERATIVNA REPUBLIKA JADRANSKA
Dne 31. januarja t. 1. je sklicalo Udruženje jugoslovanskih Amerikanaca—Hrvatje, Srbi in Slovenci—shod v poljki narodni dom na osmi cesti. Prišlo je o-koli petsto ljudi—štiri petine Hrvatov, nekaj Slovencev in pa peščica Srbov.
Za ta shod sva bila določena dva govornika Mr. Balokovič in jaz. Prvi ni mogel priti radi zaposlenosti, jaz sam bi ne imel pomena, zato so sklicali sejo odbora, katere se nisem mogel vdeležiti in nabrali še nadalj-nih pol ducata govornikov.
Sedeli smo na odru kakor a-postoli pri zadnji večerji in čakali, kdaj pridemo na vrsto. In bili so govori, brate moj, da se je kadilo na vse strani. Zakaj Hrvatje radi govore in kadar odpro svoje pare, jih ne ustaviš izlepa. Tako je bilo že pol sedme zvečer, ko sem prišel na
da in imamo, ne samo pravico, ampak dolžnost, da govorimo jasno in čisto v časih, ko narod ne mqre, ne sme.
Je pa še druga stran tega vprašanja. Narod naj odloča. Prijatelji moji, koliko jih pa bo ostalo že pri življenju, ko se konča vojska? Koliko časa bo vzelo, predno si urede svoje življenje, popravijo svoje domačije, polja, živino, semena—zakaj ne pozabite, da sta jim fašizem in hitlerizem pobrala vse do belih kosti. Kakšen bo ta narod, ko se vrne iz trašnega trpljenja sužnosti po tovarnah in koncentracijskih taboriščih? Ali ne mislite, da jih je neizmerno trpljenje uničilo telesno in duševno? In nadaljno vprašanje: Kdo bo vodil ta narod, če veste, da sta Hitler in Mussolini uničila vse, kar je bilo inteligentnega, zmožnega? Bojim se, da ne bo po miru drugih, kakor tisti, ki so pomagali Hitlerju in Mussoliniju—torej domači fašisti.
Kako si zdaj predstavljate to, da naj narod odloči sam? Kdo bo pa imel ta narod v rokah vsa tista leta, ki bodo minila, | predno bo narod zmožen, da pri-
koder je strohnelo marsikatero bitje z ideali v duši in srcem za narod.
Če vemo, da ne moremo in ne smemo čakati, zakaj bi ne prišli na dan jasno in odločno: Mi
Slovenci, Hrvatje in svobodni in njegovimi plačanci. Kaj njih Srbi hočemo svobodno in pošte- skrbi narod? Oni imajo dovolj, no federativno republiko in ni- narod pa se bije v lakoti za česar drugega.ne! Srbom, ki so svobodo. Ali je to jugoslovan-za dinastijo in kralja, pa pusti- ska vlada? To ni nikaka vlada,
mu ni bilo mogoče priti do dna. Kaj in kako želi narod v povojnem času je bilo dano v nalogo za preučitev odboru, ki je bil izvoljen na kongresu.
Pustite Jugoslavijo s kraljem
vrsto jaz—dokaj nevoljen, ker i me usodo v svoje roke? Ali ni sem moral svoje misU trgati in mogoče> da se raalo preUredi jugoslovanska vlada v Londonu,
mo, kar hočejo imeti.
Kako se vi, ki reprezentirate naš narod v domovini, počutite, če bi mi proglasili federativno republiko jadransko—v po-čast tistemu morju, ki je naš največji zaklad, kar ga premoremo? V ti republiki bi bili sledeči deli,- Črna gora, Hercegovina, koder je pretežna večina svobodnih Srbov. Nadalje Dalmacija z njenimi otoki, Istra s Trstom in Primorjem, Goriška v okviru, kakor je bila v nekdanji Avstriji, Slovenija, Štajerska in Ogrska vse do tam, koder teko naše historične meje. Bačka, Banat, Slavonija, Hrvaška in Bosna. Vsi ti kraji združeno predstavljajo sijajno ekonomično celoto in teže na Jadransko morje. In vse prebivalstvo teh krajev je proti kraljem. Vsi so za svobodno republiko.
ki živi razkošno v Londonu in Ameriki! Proč s tako lenobo! Narod se bo otresel teh krvnih sesov, ko pride čas za to.
Tukaj hočemo nekaj storiti za nje, ali vsak se vpraša kako? Nič drugače kakor sem o-menil zgoraj.
S pozdravom zavednim delavcem za napredek v tem smislu!
John Markich.
Služba dela v Srbiji-velik nemški neuspeh
nastavi začasno nekaj progresivnih ministrov — pa imamo Darlane v Jugoslaviji. Vlada je od danes do jutri. Mi vemo, da imajo Srbi polno šovinistov, katerim je največ do tega, da po sklenjenem miru pokoljejo kak milijon .Hrvatov. Vsaj to je ra-
kratiti na vseh straneh.
Ideja mojega govora je bila sledeča:
Svetovna vojna se bo končala, kakor se mora končati vse na svetu. Lahko se vleče še leta, lahko pa pride dramatičen konec čisto nepričakovano.
Vsi prizadeti narodi pripravljajo svoje načrte za tiste ča- čun raznih srbskih generalov, se, le mi- Jugoslovani smo brez katerih je še v New Yorku do-njih. Jugoslovanska vlada v volj za vsakim vogalom. No in Londonu molči na vsa naša pri-j vsaka progresivna vlada bo od-zadevanja, naj pride z načrti letela ob prvi priliki—pa bodo na dan, kakšne temelje priprav- dobili iznova. bisagarje, kakor lja za bodočo Jugoslavijo. Me-! So jih imeli v' preteklosti. stq kakega odgovora slišimo sa- [ Kaj naj pa pravimo človeku, mo javkanja posameznih mini- ki ga srečamo na cesti in ga strov, fraze, tako prazne, da b; prosimo, naj pomaga svojim ne-jalova koza zvrgla, če bi jih ra- srepnim bratom v domovini, zumela.	"Za kaj pa delate za republi-
Naša slovenska javnost govo- ko 'ali kralja? Če delate za re-ri o nekaki svobodni Jugoslavi- publiko, dam, če delate za kralja ji, ne da bi povedala ljudstvu, —nič."
da je edina podlaga za resnično Slovenci, Hrvatje in svobodni svobodo—federativna republika. Srbi so skoro sto odstotno za
Pomoč SANSu
Sheboygan, Wis. —: Ameriško - slovensko združenje v Sheboyganu, Wis. bo priredilo kratko šaljivo igro "Kardula", eno-dejanko, dne 29, maja, ob 8. uri zvečer, v Fludernikovi dvorani. Vstopnina 25c.
Poleg igre bo tudi pozdrav, petje, deklamacija. in godba.
Obenem se bo oddalo krasno Kar se tiče stare Srbije, naj I posteljno pregrinjalo. Po konča-
republiko. Zakaj bi to skrivali, zakaj še nadalje slepomišili, če vemo in čutimo, kje je edini spas jugoslovanskih narodov?
Zakaj hoditi še enkrat vsa tista pota, ki smo jih imeli za
Hrvatje podpirajo gibanje partizanov. Čital sem njegove izjave, a v njih ne naidem tistega, ; kar bi rad: trdne, določene podlage, da bi narod vedel, za kaj naj se žrtvuje, za kaj dela.
Preidem še na Srbe. Vi veste, i časa prve svetovne vojske, poda smo izgubili iz našega udru-	ta, ki so vodila v tako Jugosla-ženja do malega Vsa srbska	vijo, da ie bila škandal vsakega društva—izgubili zato, ker oni	bratstva in vsake demokracije, zastopajo—monarhijo. Oni ho-	Bratje moji, če hočemo, da čejo svojega kralja. In vprašam ( kaj dosežemo po sklenjenem vas: ali smo mi' opravičeni, da	miru, moramo imeti v rokah bi iim ga branili? Če ga hočejo	močne karte: to hočemo in ne | — naj ga imajo. To je vse. De-	odnehamo niti za las. Kdor je z lo jugoslovanske vlade v Lon-	nami, dobrodošel—kdor je pro-donu stremi za tem, da se vpo-	ti, naj gre svoja pota. stavi nekaka velika Srbija s	Proč z negotovostjo in razni-kraljem. V stari domovini dela	mi frazami, kakor: ljudstvo naj Mihajlovič na to, drugod po	odloči, ali: sešitev iugoslovan-I svetu pa ministri, poslaniki in	skih narodov je v močni demo-konzuli te vlade. Ne mislite, da	kratični federalni Jugoslaviji, bi si Fotič v Washingtonu upal	Vsaj vidite in čutite, da ni no-rogoviliti tako, da nima naročil	benega fundamenta v takih be-in podpore svoje vlade. j s?"dah, ki so in ostanejo največ-Pravijo eni: formo bodoče	krat tako, kakor je bilo za časa Jugoslavije naj določi narod	prve svetovne vojne. Rekli so sam. Kdor nosi svojo glavo v j	tedaj: zgradimo si najpoprej torbi in dneva v dan, tisti naj	dom—vse drugo pride kasneje, govori.	in imeli bomo močno in svobod-Lepe so besede, a so brez po-	no Jugoslavijo.
se sama odloči. Ako hoče kralja, naj ga ima, ona itak teži na Solun.
Zakaj federativna republika jadranska? ZatO; da se položi temelj bodočnosti za republikansko federacijo vsega Balkana. Imamo na jugu Albance, nadalje Grke, na vzhodu Bolgare in Macedonce—vse to pride lahko enkrat skupaj, pod pogojem seveda, da imamo podlago.
Kaj mislite vi kot ljudstvo o tem? Želel bi, da slišim vaš glas in bi vas prosil za tentativno glasovanje o resoluciji, ki vam jo predložim.
Čital sem potem, resolucijo. Takoj nato ie vstal eden izmed 'poglavnika" Hrvatov in rekel, naj se resolucija umakne' in predloži odboru. Jaz sem vztrajal pri svoji zahtevi, da slišim ljudski glas. In kljub temu, da so dobili bratje Hrvatje namig od svojega "vodže", jih je pri poiskusnem glasovanju dvignilo nad polovico svoje roke. In proti—ni bilo nikogar.
U rednikova posta
Moje misli prihajajo na dan
Jugoslovanska direkcija informativno službo je o naslednjo vest, katero je ag® tura Reuter nedavno public"'3'
'aš-
Na povelje nemškega v°Ja. kega komandanta, v SrW> bila pred dvema mesecema u dena obvezna delavna sHf Nedič in njegovi pomagal dobro vedeli, da bo taka P1^ na služba dela naletela gromen odpor v srbskem n . du in so na vso moč sk" prepričati ljudstvo preko r ^ s časopisjem ter na javnih dih, da bodo nemške okupaj. ske oblasti zveste svoji oM f gledale na to, da vpoklica^ obvezno delavno službo ne ^ uporabljeni nikjer drugJe doma v Srbiji, ter da v ^ nem slučaju ne bodo mog'1
poslani v inozemstvo.
ibift
Cleveland, Ohio. — Že 16. januarja sem pisal v tem listu za združitev vseh Slovencev v eno državo, po sistemu Amerike. Sedaj čitam po listih kako in [?ela voina- Nas tako neusmilje-kaj se razpravlja jugoslovan- 110 mučijo, ubijajo in preganja
nem programu se bo pa vršil ples in zabava.
Ves odbor kakor tudi član-tvo in drugi se trudijo vsak po svoji moči, da pripomorejo k boljšemu uspehu te prireditve. Kakor je bilo že omenjeno, je ves dobiček te prireditve namenjen za SANS. Upamo, da bo dvorana napolnjena, ker se gre za tako koristno stvar. Sedaj imamo priliko, da se pokažemo, da nismo Slovenci samo po imenu, pač pa tudi po dejanju. Prosim, imejmo samo eno pred očmi, da sedaj se ne gre za osebno stvar, ampak za ves naš slovenski narod.
Vsak izmed nas gotovo ve, da če podpiramo naš SANS, da bomo s tem veliko koristili in pomagali našim trpinom v stari domovini. Zato vas vse vljudno vabimo — vse sheboyganske Slovence in Slovenke brez izjeme kakšnega prepričanja ste, da se udeležite te prireditve.
Slovenska mati nam je dala življenje, zatorej ie naša dolžnost, da pomagamo skupno tej naši nesrečni stari domovini kolikor mogoče, kajti ona nas tako usmiljeno prosi pomoči, s solzami v očeh in s tresočimi rokami prosi "Pomagajte nam, ljube hčere in, dragi sinovi. Saj ste obljubili, ko ste se zadnjič poslovili od nas, da nas ne boste nikoli pozabili. Pomagajte nam sedaj, ko smo v smrtni nevarnosti, ko nas je zadela tako kruta nesreča, odkar se je pri-
sko vprašanje pa se vprašam "Kam bomo spadali Slovenci?"
Še enkrat opozarjam SANS, Slovenci moramo v eno državo: Koroško, štajersko, Primorsko, Benečija, Furlanija z Florenco, Genovo in Turinom z jadranskim morjem, o katerem je naša pesem, "Buči, buči morje A-drijansko", z Trstom v eno samo Slovenijo, z glavnim mestom v Ljubljani. V&\ druge
jo iz naših skromnih domov. Sedaj vam kličemo, pomagajte, pomagajte, ne zapustite nas v tej nesreči."
Sedaj nastane vprašanje kako jim bo mogoče pomagati in na kakšen način? Vsi vemo, da posameznik ne more pri vsej dobri volji prav nič storiti in pomagati stari domovini. Zato pa imamo naše zastopnike pri SA-NS-\i, ki bodo nas zastopali in sporočili naše želje in želje na-
Nemci so baje celo da bodo vsi mobilizirani de uporabljeni za pridel°v ^ hrane, da bi tžfko pomagaj lajšati veliko pomanjkanj6, vlada v Srbiji.	^
Kljub tej kampanji J gande pa je javnost sp: vedbo prisilnega dela z
prejela.u'
velik0
hladnostjo in uspeh ^ \\ odgovarjal nemškim predsednik beograjske 0 ^ Dragi Jovanovič, katerega ^ Nemci imenovali za župa ' to dejstvo javno priznal.
"Zdaj pa ko je mobilJ^"
išm
delavcev zaključena, so « .. okupatorske oblasti v SrW^j povedale, da je treba °dp f ? določeno število delavc Nemčijo.	•. jjjt
' "Novo Vreme" beograjS*^, ki izhaja pod nemško k.0"^ priznava v svoji številk1 ^ marca to zavratno lZ jjjt
proti srbskim delavcem. ^ priznava, da so bili naS''n°nje5s klicani in tudi, da je °me. j sprememba izključno le P ^e vati zahtevam nemške v komande. Novo Vreme
trd1' <
. Ne*®
bodo srbski delavci v ^ uživali iste pravice, kak°r t,-ški delavci — najbrže uPaJfl0ve ko popraviti posledice t^jl
nemške nasilnosti m
pon
razburjeno ogorčenost 3a mnenja v Srbiji.

ZEDINJENE DRŽAVE jj; JO NA ZDRAVJE 14 JJ LETNIH DELAVCA
_ Otroško,
Washington.
rad U. S. Department
ki ceni, da bo letos P0'6^ od tri milijone dečkov 111 >1' od 14 do 18 leta P°P°ln^ pa deloma zaposlenih, P ^if važnost, da se skrbi za
teh mladih delavcev.
K1
V
Urad je dobil poročila, jir žejo, da vedno več deC ^ deklet od 14 do 18 leta P ^ vezati šolo in delo. ^ nadzorovano, tako, da ^ ^ presega mladih moči, je |f koristno, ker daje dem možnost, da se u^e ,.]>' važnega dela v poslih. ^-j vc da za njihove delavn^ 111 lika potreba.	v,na
Urad povdarja: "P°tr u/ skupna akcija s stran"_ zdravja, šole in
dlagc. Mi, ameriški jugoslova- i Zgradili so dom—kakoršen jei balkanske državice bi morale ni smo poklicani za to, da go- že bil. Moč so pobrali tisti, ki biti enako združene v federa-!sega naroda-vorimo. v imenu tistega naroda, so vladali in ž njo svobodo, da tivni republiki z Sovjetsko Ru- [ Samo zaupanje moramo ime
ki je naš in danes ne more in so si lahko neovirano polnili sijo. Slovani moramo skupaj,!11 v te naše zastopnike in iti; *rGba Je načrtov z
lic sme odpreti svojih ust. Mi svoje bisage. In ljudstvo? Ono da nas ne bodo zopet čez 10 alijJlm na roke ter P°magati.	zaP°slenje . tudj
i,mo po svojem rojstvu, po tra- je čutilo to moč v obliki žan- 20 let preganiali Nemci, Italija-! še enkrat apeliram na vse dečkov in.deklet m p
diciji in jeziku del tistega naro- darjev, policajev in glavniač ni ali kateri drugi pohotneži. I slovence v Sheboyganu, da nas	na to, da skupno - e p
' čital sem Kržetov dopis in re-! Posetite 29- ™ja!	*** ur in dela ne P° j0 t
— -	visoko. Tudi matere >" n{0f
f /
ko se bo glasila njihova sodba: — tako kakor sodba na-1 či moram, da je mojega mišlje-cistov: Navaden švindel! Vse skupaj je navaden bluf! nja. Jaz se strinjam z njegovi-Vd dobromisleči prijatelji ruskega ljudstva pa so trdno mi članki, ki opozarjajo splošen uvei jeni, da je bila za luškimi zmagami na bojišču to naj- ameriško - slovenski narod na| gesta, vredna velikega ruskega naroda in njegove skupno borbo za skupno slove-1
Mary Fale,
mjo.
realistične vlade, gesta, ki bo pregnala marsikatere praz- j slovenski k y Cle , ne strahove te.- utrla pot uspešni zavezniški invaziji ev- ]andu je prišel v naglici; a je| ropskega kontinenta.	malo začrtal poti. Gotovo vse- i
For Victory
IT TAKES BOTH
P 1. Taxes
2. War Bonds
PIUS MORE WAR B0HD5
' ' \
raj0 i
predsednica. del odgovornosti in ■ gifl1 _ | ziti na to, da dobe nJ1*1. v0lj1 --Ivi in hčere, ki delaj0
dovolj močno hrano.
Oglašajte V 'a EnakopraV*0
A

27. maja, 1943.
ENAKOPRAVNOST
•STRAN 3.
PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE
PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA
Ustanovljene dne k- februarja, 193Jf.	Inkorporirana dne 27. junija, 1938.
GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO
GLAVNI ODBOR PROGRESIVNIH SLOVENK New Supreme Board Members of Prog. Slovenke 1942—1945 PREDSEDNICA: Paula Kline PODPREDSEDNICA: Agnes Zalokar TAJNICA: Josie Zakrajsek, 7603 Cornelia Ave. BLAGAJNIČARKA: Cecelia S.ubelj ZAPISNIKARICA: Danica Hrvatin NADZORNICE: Mary Zakrajsek, Augusta
Franceskin, Vera Candon. PROSVETNI ODBOR: Nezika Kalan, Frances Gorshe, Marion Candon. UREDNICA: Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, 0.

Žena, izkoristi prid obi j eno svobodo pravilno in korakaj z duhom časa naprej!

SkWVXXVWC
Sacwocsssatxxwassv
Naš Spominski dan
Tragedija, ki je zadela naš r°jstni kraj je imela v vsej svo-J1 grozoti eno svetlo točko in sicer v tem, da je združila ame-frske Slovence v eno najmočnejši skupnih pomožnih in politič-nih akcij v zgodovini našega Priseljenega naroda. Očividno smo se ob strašnih vesteh, pri-j^jajočih preko morja osvestili In nas je vse prešinilo spozna-n3e> da bije sedaj odločilna ura v življenju Slovenije. Bilo nam 3e. kot da stojimo ob vzglavju s smrtjo se boreče drage nam katere, kot da nam je v plame-rojstna hiša. In v tistem frenutku sevje ljubezen do ma-|ere, ljubezen do rojstne hiše, f1 Je vsa ta leta dremala v na-Sern srcu, razvila v močan pla-®len> v mogočno bakljo, ki nam anes razsvetljuje ozračje in tlarn kaže pot v delu za ohranitev življenja drage matere, za ^hranitev ljube nam rojstne hi-Se — za ohranitev naše domove.
Razlikujemo se po prepriča-, kakor se razlikujejo v o-^cju in značaju otroci ene ma-ere- In s tem, da smo stopili j^Upaj v teh tragičnih trenut-^ za en skupen cilj, nismo iz-vali svojih idej, svojega prepri-Cailja, pač pa smo dokazali, da So nas baš te ideje, to globoko 5rePričanje, bodisi na levi ali e«ni strani, oplemenili in rešeno izobrazili v toliki meri, da Vettl° v katerih vprašanjih nam Pot skupna in kje vršimo de-Našega posebnega prepričate brez, da bi žalili ali zapo-avljali one, ki nam po misije-Ju niso sorodni.
. dogajajo in dogodili se bodo ^cidenti, ko se bo eden ali dru-j. ftaših bratov ali sester v svo-Posebni gorečnosti za svojo r°> politično pripadnost, itd. f 2abil in momentno padel iz a^otežja ali iz tira, toda v ]j slučajih bodimo dovolj zre-. 111 razsodni, da se ne razbur-pač pa na stvaren in do-^Jen način dotičnika opozori-
j nami na splošno veliko več 'zdrave razsodnosti in poštenosti, nego smo se sami zavedali.
In ko bomo v nedeljo 30. maja, kot ameriški državljani in državljanke slavili spomin junakov, ki so padli za ohranitev te velike republike, se podajmo v duhu tudi na gomile naših narodnih junakov, naših budilcev in klicarjev k narodni zavesti in skupnosti.
Poklonimo se spominu na Trubarja, Vodnika, Prešerna, Gregoriča, Levstika, Jurčiča, Pajkovo in predvsem na našega velikega Ivana Cankarja, ki je v svojem preroškem "Hlapcu Jerneju" videl današnji svetovni požar. Poklonimo se pa tudi spominu neštetih naših pijonir-jev, ki šo posvetili toliko svojih energij za naše skupno delo tu v Ameriki, a so, odšli od nas v večnost. Njih delo, njih žrtve njih neuklonljivi duh naj nas druži in nam razsvetljuje I pot do končnega cilja, do osvo- j bojene Slovenije!
Ved;
da ni na mestu. Imejmo
. -no pred očmi opasen položaj j Ob vsaki skušnjavi, po-^ 1 se v malenkostne osebne ^ePire se spomnimo, kako sla-
i spričevalo značajnosti in lju-napram svoji materi, bi
j azali otroci, ki bi se lasali ob njeni smrtni po-
^ In isto, pravilo velja za ji ' ki smo danes edini člani e*iskega naroda, ki smo v „h> rešiti in pomagati Slove-
^ nazaj k življenju. ^ se b0(30 pojavili na po-jj^. * mrki pesimisti ter nas (^ali prepričati, da je skupno ve.° nemogoče, skušali bodo na
v načinov izpodkopati našo Hnhi. V vseh enakih slučajih Hilj lz'rajmo v prvi vrsti dotič-® njih delo. Poglejmo, če ce "i v svojem delu vztrajni, žs^0 Požrtvovalni in sploh kak-itj njih rekord iz preteklost ^a.hko so med njimi eno-KVni demagogi, ki znajo biti v t^1*1 argumentih in izvajanjih 0 Prepričevalni, da nas lah-W?revarijo in spravijo na pot
in mlačnosti. tlej °11(iar čutimo, da bodo razni j,. JUbi pripetljaji, razni poisku-ern°gočiti skupno delo, za-. trd oreh in da ie med
Krožki poročajo...
Poročilo krožka št. 1.
Naša seja v mesecu maju je bila še precej dobro obiskana. In zgodilo se je prvič, da je bila odsotna naša priljubljena predsednica, Anna Zaic in sicer zaradi smrti njenega sina, ki se je ponesrečil v vojaški službi.
Draga tovarišica, Anna Zaic: vse članice krožka št. 1 Ti izrekamo globoko sožalje ob izgubi dragega sina. Upamo, da kmalu zopet prideš med nas na naše seje ker družba in delo, katerega vršimo "Progresivne Slovenke" je najboljša tolažba in uteha za Tebe, draga sestra in za vse članice — matere, ki imamo sinove tam, kjer si ga Ti izgubila.
Na tej seji dne 4. maja smo sprejele v našo sredo spet tri nove članice in sicer: Jennie Tomšič, Jennie Jenko in Mary Gasser. Upamo, da boste aktivne in da se boste prav dobro počutile med nami. Na naši prihodnji seji 1. junija pa upamo, da pristopi med nas še večjev število zavednih Slovenk.
V nedeljo, 30. maja se bo vršila naša letna konferenca v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Upamo, da se bo-: ste članice udeležile prav vse od prve do zadnje. Saj to je pač j naša dolžnost napram organizaciji in napram samim sebi. Ukrepale bomo o naših načrtih za bodečo leto in le vsestransko zanimanje članic bo rodilo potreben in zaželien uspeh. In članice, veste kaj?! Prosim poravnajte svoje mesečne-prispevke do meseca maja, ker do pol-nomočnega zastopstva . na konferenci bodo upravičene le do-brosto-ječe članice. Za tiste, ki nimate prilike plačati mesečni-ne pred konferenco, bom na
NAŠE SOŽALJE!
Uredništvo "Progresivne strani" izraža tem potom v imenu organizacije "Progresivnih Slovenk Amerike" najglobokejše simpatije predsednici krožka št. 1, Ani Zaic in njeni družini ob tragični izgubi njenega dragega sina Johna, ki je bil ubit v vežbalnem poletu. Služil je pri letalskem koru v državi Texas, kjer je živela tudi njegova soproga, hčerka družine Tegel iz vzhodne 239. ceste. Pokojni John pe bil prijazen, zaveden in kulturno naobražen ameriški Slovenec, sledeč vzgledu svojih naprednih staršev, kar svedoči dejstvo, da je bil pred odhodom iz Clevelanda aktiven pevec pri zboru "Slovan" v Euclidu in pri zboru "Orpheus".
Draga tovarišica: zavedamo se, da je izguba huda in nenadomestljiva, da so Tvoje srčne rane globoke in .skeleče, vendar poznavajoč Tvoj trden značaj, Tvojo vero v progresivne i-deale, smo uverjene, da Ti bo pomagala ublažiti bolest zavest, da je položil svoje mlado in nadebudno življenje na altar borbe za svetlejšo bodočnost vseh ponižanih in razžaljenih in da bo vzklilo iz vsega tega trpljenja, iz vseh teh žrtev, lepše, pravičnejše in svobodnejše življenje za vse narode sveta in tudi za naš mali, slovenski narod, čigar zaveden sin je bil Tvoj — John. Med nami, ki smo ga poznali, bo ostal nanj svetal spomin!
Uredništvo.
OBRIS PROGRAMA KONFERENCE
Pričetek ob 2:30 popoldne
1.	Otvoritev konference z ameriško himno "The Star Spangled Banner" in s slovensko himno "Hej Slovani" Mary Grill-Ivanusch, na klavir spremlja Vera Mila-vec-Slejko.
2.	Poklon ameriški zastavi in zaprisega zvestobe pod vodstvom gl. tajnice Josephine Zakrajšek.
3.	Pozdravni govor, glav. predsednica Pavla Kline.
4.	Volitev konferenčne predsednice, podpredsednice in zapisnikarice.
5.	Nagovori navzočih gostov.
6.	Spomenica našim preminulim članicam.
7.	Poročila glavnih odbor-nic.
8.	Poročila odbornic krožkov.
9.	Nove zadeve.
10.	Razno.
Zaključek
Po zborovanju bodo postregle navzočim članice krožka št. 2 z večerjo, nakar bo sledilo prijateljsko kramljanje in vsestransko razmotrivanje o našem delovanju.
ko preurediti vaše aktivnosti, j |z "Proqresivneqd potisniti nazaj nekatere in po-1 ^	~ ^ ^
staviti v ospredje zanimanje za C©belnjaka"
vladne, oziroma državljanske	_
zadeve (ameriške, kakor tudi K vojnemu oddelku Ameriš-jugoslovanske).	kega Rdečega križa je pristopi-
Dajte več poudarka na vaše la pred kratkim priljubljena čitanje. Čitajte čimveč mogoče,j članica našega glavnega odbora, o tekočih in političnih dogodkih.! Marion Candon, poklicna bolni-Poostrimo našo pozornost, ka-jčarka (nurse) iz poznane rod-dar slišimo razprave o naši via- i bine Frances in William Can-di, kakor tudi o jugoslovanski, don, živeče na 246 East 214 St
vladi. Razmotrivajte o njih tudi ve same v krogu vaše družine in prijateljev. Usposobite se, da lahko inteligentno posežete v razgovore o mednarodni politiki.
Prišel bo dan in upajmo, da ta dan ni več daleč, ko se bo zopet pisalo mirovno pogodbo in ta pogodba bo spisana za ves svet. In na tej mirovni konfe-
Euclid, Ohio. Mladi strežnici želimo obilo uspeha v plemenitem delu in srečen povratek v naš delokrog po končni vojni.
Z zadnjim mesecem je bila zaključena serija mesečnih pisem iz Greenwood, Wisconsin, katere nam je pošiljala ijaša so-trudnica, Ann Prime tekom zimskih mesecev. Pisma so bila
renči mora biti zastopano tudijzel° zanimiva in ste jih članice ženstvo. V Ameriki imamo žeJšotovo z užitkom čitale. Prim-
KOTIČEK GLAVNE TAJNICE
Tem potom obveščam vse članice, da se vrši
Letna konferenca Progresivnih Slovenk Amerike v nedeljo 30. maja v Slovenskem narodnem domu na St.
Clair Ave.
Pričetek ob 2:30 popoldne. —
Vabljenj ste prav vse, da se i-ste vdeležite. Tajnice krožkov pa prosim, da pripravijo uradno poročilo o njih aktivnostih tekom leta.
SMASH
T« AXIS
"euv
WAR B0HD5
zaključila z 31. avgustom. Vsaka nova članica plača $1.00 za pet mesecev. Je torej en cel mesec prosta članarine! Požurimo se in podvojimo naše vrste!
Torej kličem vsem članicam krožka št. 1, na svidenje na konferenci dne 30. maja v Slov. nar. domu!
In prvega junija vas pa prav razpolago na dan zborovanja in! lepo prosim, da se v velikem sicer pred otvoritvijo progra- številu udeležite naše mesečne ma, ki se prične ob 2:30 uri po- seje. Pozdrav! poldne.	Frances Wolf,
Uparn, da veste sedaj vse o 14703 Sylvia Ave. ^ naši članski kampanji, ki se bo	tajnica krožka št. 1.
ALI SE HOČE PROGRESIVNIM SLOVENSKIM ŽENAM
DELA ALI TARNANJA?
Josephine Zakrajšek, gl. tajnica
Nekoč, pred mnogimi leti, je bila ženina usoda igrati vlogo slabotnega in solzavega bitja medtem, ko je vršil mož vse posvetno delo.
Danes imamo za kaj enakega le še pomilovalen nasmeh, kajti vse, kar je bilo, je danes zelo oddaljeno nekdanjemu pojmovanju ženinega mesta na svetovni pozornici. Danes smatramo za nekaj enostavnega, da so žene samostojne in zmožne sodelujoče članice Človeške družbe. Njih delo jim je odmerjeno in one ga izvajajo.
Ženina prva naloga je uspešno upravljati svoj dom, poleg javnih del, kot so: prodajanje vojnih zadolžnic, zbiranje prispevkov za Rdeči križ, zbiranje raznih predmetov za vojno industrijo, delo pri civilni obrambi, pri Jugoslovanski pomožni akciji in končno pri na novo organizirani politični akciji pri "Slovensko - ameriškem narodnem svetu, poleg vseh drugih novih civičnih dolžnosti, ki so padle na rame naših naselbin, vspričo sedanje vojne. Mnogo naših žena ie zaposlenih po tovarnah vojne industrije medtem, ko so se prijavile druge v aktivno vojaško službo. Polje ženinih aktivnosti in novih dolžnosti je torej neomejeno.
Toda za nas slovenske žene je še eno delo, katero moremo vršiti in ki je enako važno in nujno, kot so vse navedene aktivnosti. In to delo me žene lahko vršimo in ga moramo vršiti, ako hočemo obdržati med nami pri življenju principe, za katere se tako neustrašeno bore naši zavezniki in to je, da prepreči-! mo novo svetovno vojno čez dvajset let od danes. Delo, za katero se moramo zavzeti je pri nanovo stvorjeni organizaciji, pri —: Slovensko - ameriškem narodnem svetu.
Res, nekaterim ljudem se zdi to politika, toda meni se zdi preprost izraz pameti in hvaležnosti, hvaležnosti za usluge, katerih smo deležni kot ameri-^ ški državljani in za privilegij, da smemo in moremo sodelovati ! pri enaki organizaciji, kot je SANS in na ta način pomagati prizadevanju, ohraniti Slovenijo za slovenski rod. ; Mogoče boste vprašale: pa i kako me žene lahko pomagamo? Lahko se izgovarjate, da nimate časa, toda tu se ne gre i za čas, tu se gre za dobro voljo, j za iskreno željo pomagati našim j rodnim bratom in sestram. I Treba vam bo morda nekoli-
ne, ki imajo vse zmožnosti za tako zastopstvo in od nas zavednih žen je odvisno, da jih pošljemo tja in da jim damo tudi potrebno moralno1 podporo.
Naše delo za SANS bo v prvi vrsti, da stvar proučimo, se dobro organiziramo in gremo na delo za denarne prispevke v svrho vzdržave celega ustroja te narodne organizacije. Zberite se torej na sejah in razmotrivajte, kako bi se dalo to delo najuspešnejše izvesti/ Naj se ena ali druga izmed vas Zavzame, da prouči današnje svetovne zadeve in vodi o tem razpravo na eni izmed sej. Poglobimo se v vprašanje svetovne trgovine in raznih ekonomskih problemov, ki so za vas vse velike važnosti, kajti edino v tem, da bodo ta vprašanja pravilno rešena, leži upanje, da ne bo treba vašemu vnuku po preteku petindvajsetih let zopet na bojno polje.
Veliko dela čaka progresivno ženstvo! — Poprimimo se ga z vnemo!
Secretary's Corner
ceva nam je dala nekoliko pojma kakšno je ameriško kmečko življenje, v kolikor ga je spoznala tekom enoletnega bivanja in dela na deželi, o čemur se po našem časopisju v splošnem ja-ko malo piše. Zato se ji prav toplo zahvaljujemo in želimo, da s prihodnjo jesenjo zopet prične s svojimi pismi.
Zadnji mesec je bil priobčen na naši strani imenik uradnic krožkov izza leta 1942 in sicer pomotoma. Ker še nimamo popolnega imenika za leto 1943 so tajnice prošene, da sporočijo imena novih uradnic na uredništvo najkasneje do 18. junija, da bo isti sestavljen in priobčen v bližnji bodočnosti.
Every member is hereby notified to attend the Annual Conference of the "Progressive Slovene Women of America" on Sunday May 30th at the Slov. Nat'l Home on St. Clair Ave at 2:30 P. M.
All secretaries are requested to make an official report on the activities during the past year.
Victory Campaign
Have you done your part and secured a new member for your circle? Don't you think enough of your organization to ask your friends to join? Remember, that prizes of war stamps are given for each new member secured. So, come on and get busy and earn yourself a bond!
The campaign closes on August 31st, 1943.
Outline of the Conference Program
1.	Opening of the conference with the "Star Spangled Banner" and "Hej Slovani" by Mary Grill-Ivanusch with Vera Milavec-Slejko at the piano.
2.	The Presentation of the A-merican Flag and The Pledge of Allegiance led by Supreme Secretary Josephine Zakrajsek.
3.	Greetings by our President Paula Kline.
4.	Election of Conference President, Vice President and Recording Secretary.
5.	Greetings by our guests.
6.	Tribute to our deceased members.
7.	Reports of Supreme Board Officers.
8.	Reports of Circle Officers.
9.	New Business.
10. Miscellaneous. — Adjournment.
! After the meeting supper will | be served by members of Circle ■ No. 2.
Pesimizem je huda duševna bolezen. Prime se lahko posameznika, skupine ali celega naroda. — Kaj pa je pesimizem ali pesimist boste morda vprašale. Pesimist je človek, ki gleda na življenje skozi črna očala. Vse se mu vidi brezupno ter na robu propasti in smrti. Povsod vili le nepoštenost in sumljive sence, le on sam je kajpada izvzet. Tak človek je navadno zelo nesrečen. Ni pa navadno zadovoljen živeti sam v svoji črnogledi mizeriji, temveč jo ja-ko rad trosi v okolici, kjer se giblje ali deluje. Nekateri ljudje so več ali manj rojeni pesimisti, drugi pa postanejo skozi razočaranja v življenju. Priza-dejan poraz, ali občutna izguba iim tako zastrupi dušo, da postanejo nedostopni videti še kdaj solčno "ali pozitivno stran življenja. Pesimizem se .lahko pojavi v zasebnem ali v javnem življenju in se ga treba izogibati povsod ker je velik škodljivec in sovražnik napredka. Skratka, pesimizem ugonablja, optimizem ustvarja.
Zmagoslavna kampanja!
(Victory Campaign)
Ste li že storile svojo dolžnost in vpeljalo novo članico v vaš krožek? Ali ne mislite, da si je ustvarila naša organizacija dovoljšen ugled, da povabite vanjo tudi vaše prijateljice? — Pomnite! Za vsako novo članico prejmete nagrado v vojno-varčevalnih znamkah! Požurite se torej in prislužite si vojno zadolžnico (War Bond).
Kampanja se zaključi 31. avgusta, 1943.
ACHING-STIFF 1 SORE MUSCLES
For PROMPT relief—rub on Mus-terole! Massage with this wonderful "counter-irritant" actually brings fresh warm blood to aching musclea to help break up painful local congestion. Better than an old-fashioned mustard plaster! In 3 strengths.
Letošnja pomlad je ena izmed najbolj muhastih in deževnih, kar jih pomnimo. Zato i-mamo pa tudi vse velik križ z našimi "Victory gardens". Težko ie kaj vsejati in še težje pleti ali okopavati. Še večje težkoče od domačih vrtnarjev pa imajo letos farmerji. V zemlji je še jako malo ovsa, ki je navadno že ves posejan okrog 15. aprila v tem delu dežele. Isto je z zgodnjim krompirjem in če ga je kaj posajenega, je nevarnost, da f segnije, predno bo imel priliko pokukati iz zemlje. Koruze, ki je navadno ob tem času že posajena, ni posadil dosedaj še skoro nihče. Polja so namreč tako prepojena z vodo, da kmetom, ki obratujejo svoje kmetije s traktorji, sploh ni mogoče nikamor ker jim težka mašinerija obtiči enostavno v blatu. Kdor dela s konji in lahkejšimi plugi in orodjem šs ujame sehi in tja kak ugoden dan za delo, toda v splošnem so vsi kmetje prisiljeni čakati in upati za spremembo, oziroma za sonce, ki je šlo očividno na neke vrste "sedeči štrajk".
Q. Does an album filled with Stamps automatically become a Bond that will mature in 10 years? A. No. It must Le exchanged for a Bond, and it will bear no interest until it is so exchanged.
Q. Can payment of a War Savings Bond be made to the receiver or trustee in bankruptcy of the estate of a registered owner? A. Yes, when bankruptcy or insolvency has been adjudicated and request for payment lias been duly executed.
Q. Can I authorize my employer to set aside portions of my salary each pay day until enough is accumulated to buy a War Savings Bond?
By Gib Crockett. A. Yes, if your employer has installed a Pay-Roll Savings Plan. More than 24 million wage and salary earners are saving their money this way.
Q. Can I invest a lump sum in War Bonds and receive from the investment a return in the nature of an annuity? A. No. The purchase of each War Savings Bond is a separate transaction. Each Bond is dated as of the first of the month in which payment for it is received by an authorized issuing agent, and matures exactly 10 years from that date.
Remember—the longer you keep War Bonds, up to 10 years, the more valuable they become.
WSS 707B
V. S. Treasury Dept.
Zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam
itd.
preskrbi
JANKO N. ROGELJ
6208 SCHADE AVE. POKLIČITE:
ENdicott 0718
"It Takes Both"

Podprimo borbo Amerike z.i demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bpndov in vojno-varčevalnih znamk!
It takes both ... a Romeo and a Juliet to enact the famous love scene from the Shakespeare play. It takes both . . . War Bonds and Taxes to win this war . . . War Bpr.ds and Taxes are the price we must pay for a Victory over the Axis powers.
V. S. Treasury Department
Oglašajte v - - -Enakopravnosti
STRAN i.")
ENAKOPRAVNOST
27. maja, 1943.
P. DECOURCELLE :
MOČ
LJUBEZNI
ROMAN
(Nadaljevanje)
In Panoufle je zatisnil s široko dlanjo dečku usta, potisnil mu je glavo naprej in mu z enim samim udarcem zasadil od zadaj nož globoko med lopatici.
Bil je prav tak udarec, kakor ga je svetoval pred tremi urami Zefyrini in ki ga je babura tako imenitno zadala.
Toda bolečina je bila prehuda.
" Nesrečni deček je bolestno kriknil in se zgrudil na divan.
—	Gromska strela! — je za-mrmral Polyt. — Kriknil je... Takoj bodo ljudje tu.
—	Beživa! — je zašepetal Panoufle.
In tolovaja sta jo brž popihala skozi okno. Ko sta se plazila ob ograji, se Polyt ni mogel premagati, da bi ne rekel Panouflu:
—	Morda pa nisva storila prav, da sva zbežala . . . Najbrž nihče ni slišal tega capina kričati . . . Kaj ko bi se vrnila !
—	Ne! — je odgovoril Panoufle odločno. — Naklep se ni posrečil. Vendar sva pa dosegla vsaj to ,da ta vražji Milček ne bo mogel govoriti. Poplačam ti to uslugo, Polyt. Videl sem te pri delu. Od danes si moj pajdaš.
Približala sta se sosednemu oknu, ki sta se bila splazila skozenj v hišo.
Predno sta pa ubrala isto pot nazaj, sta se ozrla po vrtu.
V	hiši je bilo še vedno vse tiho.
Poiskala sta lestvo, da bi se spustila po nji na tla. V temi sta videla spodaj čuvajev ogenj.
—	Vse je v redu, — je dejal Panoufle. — Zefyrina najbrž še vedno zabava čuvaja. Nikjer ga ne vidim.
—	Tamle je! — je dejal Polyt in pokazal z lestve svojemu pajdašu v oguljen volnen plašč zavito postavo, ležečo pri ognju.
—	Napojila ga je. To je dobro.
—	Kaj pa ona ?
—	čaka najbrž na vogalu ulice, da se vrne. Nič se ne boj. Zefyrina se dobro spozna na svoj posel.
Polyt se je nasmehnil in tolovaja sta se spustila po lestvi.
Spodaj si je hotel Polyt prvi prižgati cigareto. V objestnosti postopača, ki se hoče postaviti pred svojim predstojnikom, je krenil k čuvajevemu ognju, da bi si z ogljem prižgal cigareto.
Ta čas se je pa oziral Panoufle na vse strani v nadi, da zagleda kje blizu Zefyrino.
—	Ognja Cigareto bi radi prižgali? — se je začul po vinu dišeči glas izpod čuvajeve kapuce. — Izvolite, gospod Polyt, in vi tudi, dragi gospod Panoufle.
Obenem je dozdevni pijanec vstal irj zapiskal. In že je prihitelo šest stražnikov, ki so zgrabili Panoufla za vrat, rekoč :
—	V imenu zakona sta aretirana !
V	naslednjem hipu sta bila tolovaja že uklenjena.
—	Pojdite po dva izvoščka! — je naročil dozdevni čuvaj stražniku.
In ta čas, ko so čakali na iz voščka, se je obrnil k Panouflu, ki se je srdito zvijal v svojih sponah med dvema stražnikoma.
—	Saj dobro veš, Panoufle, da imam dovolj sredstev, da te ukrotim, če ne boš pameten.
—	Saj se ne pišem tako, kakor pravite, — je odgovoril Panoufle drzno: pišem se Jona-than Blascow, ameriški državljan. — Moji dokumeti so v redu in nobene pravice nimate aretirati me. Saj- nisem niče sar zakrivil . . . Pritožim se na ameriško poslaništvo.
—	Ne čvekaj budalnosti . . . Saj si napravil nocoj že dovolj neumnosti . . . Danes ob štirih si bil ovaden.
—	Ovaden? Kdo me je pa ovadil?
—	Prišlo je anonimno pismo, ki v njem pisec vprašuje sodišče, ali res ne ve, da nisi več v Cayenni, temveč da stanuješ na vogalu bulvarja de la Gla-ciere, v slepi ulici de la Sante.
Slepa ulica de la Sante! . . . Cayenne! . . . Samo Slimak je vedel vse to.
—	Pismo je prišlo v sodno palačo popoldne. Morali bi te aretirati doma jutri zgodaj zjutraj, pa smo te opazili malo prej, ko si prišel iz kavarne s Polytom, ki ga iščemo že dva dni zaradi nočnega napada v Saint-Mande. Seveda smo krenili za vama, zasačili smo vaju tu pri vlomu in ubili tako dve muhi z enim udarcem.
Tolovaja je spreletel mraz. Policijski komisar še ni vedel za umor. Toda zvedel bo zanj kaj kmalu.
—	Ničesar nisem ukradel, — je zamrmral z drhtečim glasom.
—	To je stvar preiskovalnega sodnika, — je odgovoril komisar. — Jutri bo že zvedel, kaj si počfel v d'Alboizovem hotelu. Toda naj bo že karkoli, dovolj imaš na vesti že tega, kar nam je povedala Zefyrina.
—	Zefyrina! . . ..Torej ste jo aretirali?
—	Reci raje, da se je sama aretirala. Ko smo se približali ognju, kjer je baš napajala tega neumnega čuvaja, je pokleknila pred nas in zaklicala: Milost, milost! ... In povedala je nam mnogo zanimivih novic.
Panoufle je pri teh besedah proti svoji volji prebledel.
—	Da, — je nadaljeval komisar smeje. — Prav kar si se jezil na svojega pajdaša Slima-ka; radoveden sem, kaj bi rekel siromak o tebi, če bi še mogel govoriti.
—	če bi še mogel govoriti,?...
—"Vražja strela! On je bil
vsaj toliko pošten, da je opravljal svoje posle mirno, ti pa .. . On te je ovadil, to je res, ti si ga pa ubil!
—	To je laž!
—	Le nikar ne taji, saj ti pravim, da je Zefyrina vse izdala, ženske so pač nervozne, kaj hočemo. čim je nas zagledala, je mislila, da vse vemo; ni se pustila dolgo prositi, kaj hitro je nam vse šklepetala. Jutri zjutraj poiščemo truplo tvoje žrtve.
—	Ah, ta vražja babnica, ta mrcina grda! — je hropel Panoufle. — Ali pa veste tudi, da je bila ona tista, ki ...
č/toHtfota, TtoAfa
DEST]
OYER!
—	Ki ga je umorila! — je de jal komisar. — Da, seveda. To se razume, da si samo njen sokrivec. Toda uboga žena ni va jena samostojnega dela in to, kar je storila s svojim možem, je tako močno vplivalo na njene možgane, da se ji je zmešalo.
—	Kaj je zblaznela?
—	Skoraj . . . Govori zmede-mo in pripoveduje čudne reči. Tako pripoveduje nekaj o Mois-donu-sur-Landelle. Poznaš ta kraj?
—	Moisdon?
—	Da, vasico v Normandiji... Če se ne motim, sta umorila tam pred leti s Slimakom nekega starega moža.
Panoufle je strašno prebledel in kolena so se mu začela šibiti.
Umor v Moisdonu, umor Sli-maka in umor Milčka, ki zvedo zanj šele jutri — bogme, to je dišalo po smrtni kazni.
—	Pa pojdimo, — je dejal povešene glave. — Kar je, je Zdaj sem v pasti.
—	Da, tudi meni se zdi, da si, — je pritrdil komisar. — In pri vsej prizanesljivosti gospo dov porotnikov mislim, da ti ne preostaja drugega nego priporočiti se milosti prezidenta republike.
—	Da, seveda, toda s seda njim prezidentom ne bo nič, — je menil Panoufle. — Prejšnji je bil dobričina, pa so ga ti vražji poslanci vrgli, škoda!
Ta čas se je vrnil stražnik z izvoščkoma.
—	Izvoli, prosim, — je dejal komisar ;odprl je vratca in Panoufle je zlezel v kočijo prvi
Potem se je obrnil komisar k redarjem, rekoč:
—	Eden se odpelje z nama, druga dva pa s Polytom v drugi kočiji in za nama.
Sedel je k svojemu jetniku in zaklical:
—	Izvošček, na sodišče!
XVI.
SVEŽENJ PISEM
Ko je strašen krik pretresel nočno tišino, smo videli, kako so planili vsi v Carmeninem sa-lončku zbrani tja, od koder se je po njihovem mnenju razle-gel krik.
Ramon in Milček sta s svečami v rokah prva planila v sobo, kjer je bil Milček pustil Claudineta.
Telo ubogega dečka, ki je bilo padlo v krčevitem razmahu z divana na tla, je ležalo vse okrvavljeno ob vznožju divana.
Milček je krčevito zaplakal in se zgrudil k njemu.
—	Ah, gospod! — je zaklical k Montlauru, ki je bil pokleknil k dečkovemu telesu in mu položil roko na srce, — ali je še živ? Recite, da je še živ! . . .
Kot v odgovor na vprašanje malega prijatelja se je Claudi-net komaj vidno premaknil in nekoliko dvignil glavo. Bil je mrtvaško bled.
—	Ali si ti, Milček moj? — je vprašal s hropečim glasom. — Ah, kako sem srečen! Bal
9	v
sem se, da bom moral umreti, ne da bi te videl.
—	Slišite, gospod, kaj pravi? Umreti! — je zaihtel Milček ves iz sebe.
—	Ne plakaj, prijatelj, — ga je tolažil mali mučenik s tihim, pojemajočim glasom . . . Saj me nič ne boli . . . prav nič . . . Dobro mi je ... Le malo zebe me . . . Verjemi mi . . . nič hudega mi ni storil . . . Zadal mi je samo udarec, ki je često govoril o njem. Saj se gotovo spominjaš.
Milčku so se naježili lasje od groze.
—	Tvoj morilec, — je zašepetal, — je torej . . .
—	Panoufle, da.
—	Torej Panoufle te je ranil?
—	Da ... on me je umoril.
—	Saj te ni umoril. Tvoja rana ni nevarna . . . pride zdravnik in . . .
—	Ah, ne, kaj še! Umiram! In vesel sem, da je tako. Dobro sem ga potegnil. Mislil je, da je zabodel tebe.
—	Mene?	*
(Dalje prihodnji«
Občinsko dete
ROMAN DOJENČKA spisal Branislav Nušič
Razen enega ali dveh so prišli vsi povabljenci. Prišel je gospod arhimandrit Grigorije, ki je pri vstopu v dvorano stisnil roko gospodu Simi z izjavo. "Hvala vam, ker ste prevzeli, da izvedete to krščansko Inisel. Ko sem bil še mlajši, sem tudi sam pogosto premišljeval in uprav skrbel, kaj bi se moglo storiti za najdenčke, no, zdaj sem opustil to misel, odkar sem se postaral. Hvala in čast vam!
"To je ideja moje žene," doda skromno gospod Nedeljkovič, zahvaljujoč se prečastnemu na čestitki.
Prišel je tudi gospod Stanoje Lekič, profesor matematike, ki je znan po slabosti, da ima rad, če ga izvolijo v kak odbor. On je odbornik Književnega društva, Olepševalnega društva, Jezdnega kluba, Meščanske kazine, Pevskega društva in je tudi že poskušal, da kandidira za odbornika ženskega društva in edino vsled svojega spola ni u-spel.
Prišel je gospod Srečko Osto-jič, okrožni načelnik v penziji, ki je takoj izjavil, da se o teh stvareh, t. j. na najdenčke nič ne razume ali gospod Simo mu pojasni, da so njega zato povabili, ker je njegova svakinja babica.
Prišel je gospod Sava Janko-vič, človek, ki se povsod ponuja in vzprejema za blagajnika vsakega udruženja, ker smatra, da se od članarine da prav lepo živeti. Prišel je tudi g. Paja Stanojevič, zelo plemenit človek, o katererti se govori, da je vse svoje imetje zapustil v dobrodelne namene, čeprav njegova strinja, gospa Marija, trdi, da je prepisal vse na svojo ženo.
Prišel je g. Rajica Radosav-ljevič, ki je imel jako razvita roditeljska čuvstva, dasi se ni nikoli ženil v življenju. — Prišel je g. Toma Petrovič, trgovec. ki se je v "Srbskih No-
ivinah" odrekel svojih sinov, a j je takoj pri vstopu segel v roke 'g. Simi Nedeljkoviču in prista-| vil: "Zelo vesel sem te plemenite ideje, ker mi smo v resnici poklicani, da skrbimo za tujo in zapuščeno deco".
Prišlo je še mnogo uglednih ljudi, ki so malone vsi takoj izjavili, da se strinjajo z idejo, a g. Sima je zopet vsakemu povedal, da je to ideja njegove žene.
Nazadnje, ko so bili vsi zbrani, pozvoni g. Sima in začne svoj govor, ki ga je ves prvi teden pisal, a ves drugi teden popravljal. Učitelj muzike je znal ta govor na pamet in je prekinil gospoda Simo dvakrat z vzkliki: "Tako je, tako je!"
V drugi polovici svojega govora je g. Sima natanko očrtal slučaj, ki se je njemu pripetil. Pred svojimi vrati je našel dete, lepo, zdravo, rdeče, in ko je dete tako lepo, zdravo in rdeče, zakaj bi se ž njim pogubil ugleden državljan! Ako pa se to dete izroči občini, in ga ta izroči kaki ženski, kaj bo iz njega? Ne bo dobil nikakšne primerne vzgoje in ne bo potemtakem državljan, a vendar je od dne do dne večje pomanjkanje dobrih državljanov, tako da bi moralo to skrbeti že državo samo. Zato on — gospod Sima — misli, da bi se vsi morali združiti in sprejeti tega otroka, ki se je našlo pred njegovimi vrati, na prvem mestu, a potem vsak drug otrok, ki bi se našel bodisi pred njegovimi vrati ali kje drugje. Svoj lepi govor je končal g. Sima s temi besedami:
"V to nas poživljajo naša človeška čuvstva, k temu nas navaja naš veliki učitelj. Bog in človek, veliki mučenik, s temi znamenitimi besedami: "Pustite male k meni!"
Učitelj muzike vzklikne prvi, a za njim ves ostali zbor: "Tako je, živio!"
Nato je vzel besedo prečast-
ni g. arhimandrit Grigorije in je govoril o deci s cerkvenega stališča. V glavnem je hotel v svojem govoru poudariti misel, da imajo otroci pravico do ljubezni svojih roditeljev, in da so tudi takšni otroci, ki smo jim vsi roditelji, in da imajo ti pravico do ljubezni nas vseh.
Potem je vstal tudi profesor matematike in je zelo lepo in poučno dokazoval, kako nastanejo otroci, kar je g. Sime Nedeljkovič z največjo pažnjo poslušal.
G. Sava Jankovic*, tisti, ki se je rad vsiljeval društvom za blagajnika, je zahteval tudi besedo in predlagal, ako se je o-snuje društvo, naj bo čim večja članarina.
G. Sima mu je pojasnil, da zdaj še ni govora o tem, ker se zaenkrat bavimo samo s teoretično stranjo tega vprašanja.
Nazadnje po še nekaj govorih je bilo v načelu sklenjeno, da se osnuje društvo za najdenčke. Da bi se moglo prestopiti k o-snovanju društva, je bil izbran ožji odbor petorice, ki mu je bila dana naloga, da si naroči iz tujine pravila o sličnih društvih, da jih prouči in nato zopet skliče enako zborovanje ter predloži poročilo.
(Dalje prihodnjič)
Mali oglasi
Inspector-Foreman
Obrambna tovarna potrebuje
Foreman-Inspector
ki je zmožen prevzeti vodstvo pakiranja, odpošiljanja in kontrole inventarja. Plača na uro, i poleg nadurno delo. Izučimo o-sebo, ki jo uposlimo. Izvrstne možnosti za po vojno delo.
7001 MORGAN AVE.
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
In Alsace-Lorraine even the family names have been taken from the residents and Germanized names substituted. Century-old French streets of Mulhouse, Strasbourg, Metz have been given Nazi names. In their effort to destroy all French culture in these prov-
inces _ the Germans are burning libraries—even the privately owned French cook books. In Strasbourg alone nearly 20,000 homes have been damaged in this war but the residents still pray for allied bombers to come over again with their block busters.
In America our war efforts are tranquil, but nevertheless they must be determined if we are to defeat Hitler.
Buying War Bonds every pay day is one good way to exhibit our determination to aid in the war effort.
SVSS 74133	V. S. Treasury Dept.
I
? #
Ako iščete delo?
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
ne pozabite najprej pogledati v
kolono naših malih oglasov!
, i
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IKEJO... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti
za 100% obrambno tovarno
TOVARNIŠKO DELO
PREDZNANJE NI VAŽNO
PLAČA OD URE POLEG OVERTIME
Če se sedaj nahajata v obrambni tovarni, se zahteva iz" kazilo, da' lahko sprejmete drugo delo.
ODPRTO DNEVNO 8.30 zju-
do 9. zv. ob nedeljah 9. zj. — 11. ZJ-
THE DRAPER MFG. CO.
E. 91st St., blizu UNION Ave-
NAPRODAJ
je tobakarna in delikatesna tr' govina ter slaščičarna, ki obi'a* tuje že 28 let. $600 tedenski" dohodkov. Poleg je stanovanje s 5 sobami. Nizka najemnin8' Proda se poceni. — Zglasite se med 9. in 11. uro dopoldne na 15116 Lake Shore Blvd.
Išče se žensko
za čiščenje urada. Zglasite s® na 6506 ST. CLAIR AVE., ^ 7. in 8. uro katerikoli večer ta teden.
Acid Indigestion
Relieved in 5 minutes or double your money back t.
When excess stomach acid causes painful. lng gas. sour stomach and heartburn, doctors J" ((ir prescribe the fastest-arting medicines krlofl1t.ial symptomatic relief—medicines like those % s Tablets. No laiatlre. Bc)l-«ns brings comfort "Jj, Jiffy or double your money back on return 01 ^ to us. i5c at nil druggists.
CHECKED
iitaJifruk -or MoiuyB®£
For quick relief from itching caused by e?\j1jng athlete's foot, scabie? ™mrdoo »nH other i**r --.a conditions, use pure, D. D. D. PRESCRIPTION.
ITCH
, scabies, pimples and othe r i se pure, cooling, medicated,i«^
* doctor's/orw^
Greaseless and stainless. Soothes, comfort® (jj quickly calms intense itching. 35c tn? J\roUf proves it, or money back. Don't suffer. As*.J-ji, druggist today for D. D. D. PRESCRIPT
Tovarniški delavci
ODDELEK ZA PAKIRAN^
Plača na uro in nadurno del|j' Izučimo moške, ki jih uposb1* Izvrstne možnosti za po v0-' delo.
Izkušnje ni treba imet1, 7001 MORGAN AVE-
(jMif Uaitf
NEW VITAMIN
RESTORES NATURAL C0L0H
Fr— Booklet Toll* Of Thril^t Discovery; New Hop* For
One of the most sensational scientific^y coveries of modern times is an
hair vitamin «»*l0r •tores natural.^ mal color to V*' ^gf. In nature's Scientific in vcsW^y has revealed that v^ f-;.:	- hair, in many ca«**
-i^V-J be due to •
deficiency. Sc,e£rvi-have also discovered the portlc"*"^. tamln that is necessary to rejWjL, o' or to the hair in such cases. K«P"|t* tests made indicate remarkable Not a dye—not a tint—not a ^'"fsiip' a medicine! It Is a valuable plement. If you are among the "Lgpfi" of people who find themselves o> capped, in business or socially, ^^nitf'
?;ray hair, mail coupon below eiof' or free booklet about this IV3l0et>1' new vitamin discovery. There n
or obligation, so send today. _________________gj.
United Vitamin Products. 8 W. Washing Chicago. 111., Dept. 5	m I**
Send me FREE BOOKLET about <** ANTI-GRAY HAIR VITAMIN.
Norm..................,.....
Address............................
City ... ..r,... ii.........,5m»tV' 1