f. K." V< ' 72752 ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER * Commerlcal Printing of All Kinds EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čiiatelji v: CHICAGI. NEW YORKtL DETROITU, sploh po in izven i VOL. XL. — LETO XL. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 2, 1957 ŠTEVILKA (NUMBER) 1 ie vesti Prava trda zima je pritisnila vso Ameriko vzhodno od Rocky Mountains. Kar se tiče države Ohio, bo danes še nadalje zelo mrzlo in napovedanega je tudi nekoliko snega, jutri pa je pričakovati, da bo mraz za spoznanje odnehal. Clevelandski "Plain Dealer" je v svoji današnji izdaji objavil trditev, da bo governer Frank Lausche jutri že v Washingtonu in da bo glasoval, ko se bodo organizirali odbori zveznega senata. To bi pomenilo, da bo že danes položil ostavko kot governer države Ohio, jutri pa položil zaprisego kot zvezni senator. Koliko je resnice na tem, tre-notno nihče ne ve, kajti governer Lausche sam je bil sinoči nedosegljiv in tudi poročilo v "Plain Dealerju" ne trdi, da je on sam podal kako direktno izjavo. V Moskvo so odpotovali komunistični voditelji iz Vzhodne Nemčije, kjer se bo verjetno vršilo važno zborovanje komunistov iz držav, ki so prijateljsko razpoložene do Sovjetske Zveze. Na tem zborovanju bo navzoč tudi predsednik kitajske vlade Chou En-Lai. V državi Rhode Island se je ponovno štetje glasov glede na Volitve governerja. preteklega novembra končalo s tem, da je republikanski kandidat, ki je bil že uradno proglašen za zmagovalca, volitve izgubil, na njegovo mesto pa je bil postavljen demokratski governerski kandidat. V Hartfordu, Connecticut, sta koncem minulega tedna pogoreli dve katoliški cerkvi, ena od teh je bila katedrala v dotičnem mestu. Škoda znaša več milijonov dolarjev. Policija je zdaj aretirala nekega osumljenca, o katerem sodi, da je podtaknil oba ognja. Iz poročil, ki so bila objavljena v Chicagu opolnoči, je razvidno, da je bilo za novoletne praznike v prometnih nesrečah v Ameriki ubitih 382 ljudi. Z ozirom na razliko v času pa ta številka ne pokriva ameriških držav na zapadu in bo torej končno število verjetno nekoliko višje. V državah Alabama in Florida še vedino vre radi vprašanja plemenskega ločevanja pri javno prevoznih sredstvih, predh vsem v avtobusih po raznih mestih. Na avtobuse, ki skušajo poslovati, padajo streli in v Ala-bami je bila težko obstreljena v noge neka mlada črnka. V mestu Tallahassee je governer Floride ukazal, da se vožnja z avtobusi preneha za toliko časa, da se položaj razčisti in se bo z avtobusi zopet varno voziti. V mestu Kennedy, Texas, se je ponesrečil tovorni avtomobil, ki je vozil gasolin in sledila je eksplozija gasolina. Voznik je Zgorel kot živa baklja, a del tovornega avtomobila je pri tresku odletel in zadel neko 22 letno nosno žensko, ki je bila vržena 300 čevljev od kraja, in jo ubil. Slovenec Pryatel--sodnik v Clevelandu Ohijski governer Frank Lausche je imenoval za občinskega sodnika občine Clevelanda Augusta Pryatela (Prijatelja), ki je bil do sedaj načelnik državnega oddelka v Columbusu, ki skrbi za nadzorstvo nad poslovanjem in delom zavarovalnih družb, ki imajo svoj sedež v Ohio ali ki poslujejo v državi Ohio. August Pryatel je bil danes že zaprisežen. Zaprisegel ga je načelnik pravnega oddelka mestne občine Clevelanda Ralph Locher. August Pryatel je bil imenovan na mesto mestnega sodnika Johna Corrigana, ki je bil izvoljen za okrajnega sodnika. Za novo sodno mesto, ki je vsled odhoda sodnika Corrigana postalo začasno prazno, se bo treba potegovati pri volitvah prihodnjo jesen. August Pryatel je star 43 let, sin slovenskih naseljencev, je samec in živi pri svoji sestri, poročeni Suster na 18301 Neff Rd. Priyatel je končal pravne študije na fakulteti Clevelandske pravne šole, je bil kot pravnik v clevelandski mestni službi, pa se je že leta 1949 posvetil zavarovalni stroki. Meseca julija leta 1955 je postal državni zavarovalni nadzornik. Ko je postalo mesto Johna Corrigana prazno, se je tudi s slovenske strani postavila zahteva, da naj na to mesto imenuje governer Lausche Slovenca, saj imamo dobrih pravnikov dovolj. Na drugi strani pa da mora Lausche končno dati svojim zaslužnim sorojakom Ameri-kancem priznanje. Že takrat se je imenovalo ime Augusta Pryatela, katerega naj Lausche imenuje na izpraznjeno mesto mestnega sodnika. Lausche je to tudi storil. Ne dvomimo, da bo sodnik August Pryatel v času, ko bo vršil službo mestnega sodnika kot imenovan sodnik, znal pridobiti zaupanje občinstva, za čas, ko bo postal kot izvoljeni mestni sodnik. Augustu Pryatelu naše iskrene čestitke! Redna seja V četrtek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. v navadnih prostorih, članice so prošene, da se udeleže ker se bo ukrepalo o pripravah za veselico. V zadnje slovo Članstvo društva Ribnica št. 12 S.D.Z. je prošeno, da izkaže zadnjo čast pokojnemu članu Štefanu Peterlin, čigar truplo leži v Želetovem pogrebnem zavodu na E. 152 St. Novi uradniki Društvo Washington št. 32 Z.S.Z. je na svoji letni seji izvolilo za prihodnje leto sledeče uradnike: Predsednica Antonia T o m 1 e , podpredsednik John Zaic, tajnica-blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., tel. IV 1-3910, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorniki: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Na letni seji društva Euclid št. 29 S.D.Z. so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1957: Predsednik Stanley Dolenc, podpredsednik Frank Segulin, tajnik-blagajnik Frank Požar, 23020 Tracy Ave., tel.: RE 1-6048, zapisnikarica Amalia Krall, nadzorni odbor: John Dodich, Mary Noch in Vincent Kolman, zastopnika za Klub društev Slov. društvenega doma Frank Segulin in Amalia Krall. Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slov. društvenem domu na Re-cher Ave. Uradnice krožka št. 2 Progresivnih Slovenk za leto 1957 so sledeče: Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 718 E. 222 St., Euclid 23, O., blagajničarka Josephine Gerli-ca, zapisnikarica Rose Retar, predsednica Sončnega kluba Frances Gorshe, nadzornice: Frances Gorshe, Helen Mikuš in Elizabeth Belay, zastopnice: za Klub društev S.N.D. Katie Bradač, za letno konferenco S.N.D. Cecelia Subel, za Čitalnico Antonia Mihevic, za Farmski odbor S.N.P.J. Milka Slabe in Mary Bozich, za letno konferenco Slov. društ. doma na Re-cher Ave. Josephine Gerlica, Milka Slabe in Marie Zakrajšek. Slovenski izseljenski koledar Mr. in Mrs. Andrew Turkman, ki vodita podjetje Tivoli v Slov. nar. domu na 6407 St. Clair Ave., sporočata, da sta prejela pošiljko Slovenskega izseljenskega koledarja. Koledar lahko dobite če se zglasite osebno v trgovini ali pa naročite po pošti. Cena koledarju je $2.50. MRTVI ZA NOVO LETO National Safety Council je bil zadovoljen, da se ni izpolnjevala njegova napoved, da bo za proste dneve okrog Novega leta in na dan Novega leta na ameriških cestah in ulicah 490 prometnih nesreč s smrtnim izidom. Število do smrti povoženih je res rastlo počasi. Včeraj ob osmih zjutraj so iz Chicaga poročali, da je bilo do smrti povoženih 291, od teh 18 v Ohio, v Clevelandu nobeden. V območju velikega Clevelanda se je dogodila smrtna prometna nesreča, ko je bil na Canterbury Road do smrti povožen 58 letni Thomas Ashwill, ki je stanoval na omenjeni ulici. Ashwill je šel peš severno od imeno- vane ceste, ko ga je povozil osebni avtomobil in ga na mestu ubil. Slučajno je bil navzoč privatni zdravnik, ki je mogel ugotoviti samo smrt. Voznik avtomobila, ki je Ashwilla povozil, ni bil proglašen za odgovornega in je odpeljal z vozom naprej. Pokojni je bil poročen in zapušča poleg žene tri sinove. Končno število smrtnih žrtev cestnega prometa za proste dneve okrog novega leta, je bilo: 391 oseb; v ognju je našlo smrt 66 oseb, 104 osebe pa so se na razne druge načine smrtno ponesrečili, tako, da je bilo skupnih smrtnih žrtev nezgod za novoletne praznike—561. V Ameriki govorimo o industriji, produkt te industrije so—otroci . . . Z novim letom se postavljajo razni računi. Eden od teh govori o prebivalstvu Združenih držav, koliko ga je prvi dan 1957 in kako bo v letu 1957 in naslednjih, naraščalo. Če se bodo rojstva množila kot se do sedaj, potem, tako so prepričani ameriški poznavalci družbe, lahko rabimo nov izraz "industrija otrok." Napoved je ta, da se bo rodilo 11,5500 otrok. Eno minuto po polnoči so bili v treh clevelandskih porodnišnicah rojeni trije novorojenčki. Malo več kot na vsakih sedem sekund se v Ameriki rodi en novorojenček. Urad za ljudsko gibanje v Washingtonu je pripričan, da je imela Amerika na dan 1. januarja 1957 169,600,-000 prebivalcev, ali za 2,-800,000 več, kot pred enim letom. V Ameriki so izvedli prvo ljudsko štetje leta 1790. Našteli so 3,900,000 prebivalcev. Danes jih je torej 44-krat toliko, kot jih je bilo leta 1790. Za leto 1975 je napoved ta, da bo sklenjenih 2,600,-000 novih porok, več kot polovico več, kot jih je bilo sklenjenih v letu 1956; novorojenih bo 6,200,000, prebivalstvo USA pa bo na-rastlo na 2558,500^3» (Predsednik Abraham Lincoln je menil, da v Združenih državah lahko živi 500 milijonov ljudi, pa ne bo nobenega drenja.) NOVO LETO V VELEMESTIH Na trgu Times Square v New Yorku so čakali na prihod novega leta, ne glede na to, da je bilo bolj mrzlo, kakor po navadi. Množice so kljub mrazu vztrajale, kakor je to že star običaj. Ocenili so, da je bilo na imenovanem trgu zbranih 450,000 ljudi, ali 50,000 več, kot jih je čakalo na ta dan prejšnje leto. Množice v sto tisočih so čakale na prihod novega leta tudi v dveh ameriških velemestih, in sicer v Chicagu in v San Fran-ciscu. Dodatno Dodatno k zahvali za pokojno Frances Lipoid se sporoča, da pokojnica zapušča poleg drugih označenih žalujočih ostalih tudi vnuka Philip Pokorski in Daniel Turk. Vile rojenice Pri Mr. in Mrs. Frank Schuster so se zglasile vile rojenice in jima pustile lepo božično darilce—krepkega sinčka, ki je bil rojen dan po Božiču. Dekliško ime matere je bilo Anica Cirn-ski. Tako sta postala Mr. in Mrs. Frank Cirnski iz 1028 E. 76 St. zopet stari oče in stara mama, kot tudi Mr. in Mrs. Matt Shuster iz St. Marys, Pa. Čestitamo! EISENHOWER MED VODITELJI KONGRESA; NA DEMOKRATSKI STRANI NE BO ŠLO GLADKO NIČ ZNIŽANJA DAVKOV, SAMO VIŠJI STROŠKI WASHINGTON, 1, januarja—Predsednik Eisenhower je porabil zadnji dan leta 1956, da je imel v Beli hiši sestanek z republikanskimi voditelji kongresa. Naj imenujemo senatorja Williama Knowlanda in poslanca Josepha Martina. Oba sta po sestanku hitela zatrjevati, da naj si ameriški davkoplačevalec ne zida gradov v oblake, da bo v bodoče v federalnem proračunskem letu plačal manj davkov. Do znižanja davkov ne bo prišlo, ker je to nemogoče. Eisenhower sam je enako ob- + vestil Amerikance, da ni pričakovati nobenega znižanja dav- nsssm kov. Prvič so narastli splošni, drugič posebni izdatki, kot na primer razne ameriške pomoči tujini. Eisenhower računa, da bo morala Amerika seči v žep in biti pripravljena, da plača novo ameriško pomoč, sedaj državam so republikanci izgubili kongres, tudi senat, radi politike federalnega tajnika za kmetijstvo Ezra Bensona, za to politiko pa stoji Eisenhower. Zanimivo je, da se je v kongresu že začela debata o finančni politiki Amerike do Velike Britanije. Velika Britanija, ka- Srednjega vzhoda. To je novo kor znan0j pr0S1 za novo amen_ nolitično geslo Eisenhower.ia in j §ko pogojilo; prosi pa tudij da njegovega državnega tajnika j naj se odloži plagilo že zapadlih John Foster Dullesa. obresti na stara posojila! Sena- Tudi sila bi se rabila! torja McClellan in Fulbright, Eisenhower je poleg material- oba iz Arkansasa, sta proti raz- ne pomoči—imenovanih 400 milijonov dolarjev državam Srednjega vzhoda—tudi za to, de pokaže komunističnemu „ bloku, da se bo Amerika uprla vsakemu napadu, kjerkoli naj pride in ker ima Sovjetska zveza tre-notno oči vprte najbolj na države Srednjega vzhoda, jih ima tudi Amerika. Eisenhower bo celo iskal pooblastilo kongresa, da lahko uporabi ameriško oboroženo silo na Srednjem vzhodu, če bo smatral to za potrebno. Ko bo šlo za debato o Eisen-howerjevi politiki do Srednjega vzhoda, bo nastala ostra razlika med politiko Eisenhowerja in večine demokratov. Že v volilnem boju je prišel takratni demokratski predsedniški kandidat Adlai Stevenson in opozoril, da je bil pravočasno Beli hiši predlagal, naj preskrbi, da pošljejo Združeni narodi v Egipt in na Srednji vzhod, sploh v kraje, kjer se začnejo krvava obmejna obračunavanja, svoje policijske čete, ki naj napravijo mir. Če bi bile te policijske čete Združenih narodov ob pravem času in na pravem mestu, bi ne bilo ne judovsko-arabske, ne sueške krize. Demokratski senatorji, ki zagovarjajo samostojno demokratsko politiko, pa naj gre za notranjo ali zunanjo, pripravljajo v ameriški zunanji politiki politično presenečenje, tako za Eisenhowerja, kakor za njegovega tajnika John Foster Dullesa. Ta akcija, oziroma program obstoja v tem, da bodo de-mokratje stavili na Eisenhowerja vprašanje: Zakaj zopet samostojna ameriška akcija, ki bo stala ameriške davkoplačevalce posebnih $400,000,000, v svetu pa povečala napetost in še večjo razdvojenost med komunističnim in za-padnim blokom, ko pa imamo veliko organizacijo Združ?nih narodov, ki se je itak že začela vmešavati v življenje držav Srednjega vzhoda in Egipta?! Kaj hoče Eisenhower? Da mu slepo sledijo, tako republikanci, kakor demokratje. V republikanski stranki so Eisenhowerja opozorili, da bo treba začeti z drugo politiko do ameriških farmarjev in Eisenhow- nim privilegijem in ugodnost-nim, ki naj jih uživajo v Ameriki Angleži in sta objavila nekaj člankov, oziroma pisem, pa ko je postala njihova politika znana, sta dobila od volilcev v Ar-kansasu toliko soglasnih pisem, pošte in dru^nh priznanj; da sta s to akcijo nadaljevala in bo verjetno postala splošno ameriška. Senator Fulbright, ki je precej mednarodno orientiran in ni noben ameriški izolacionist, je sedaj za to, da naj Angleži plačajo zapadle obresti za dolgove, ki so jih najeli v Ameriki; če f>a nimajo za plačilo od teh obresti na razpolago ameriških dolarjev, naj jih plačajo v angleških funtih sterlingih. Eisenhower bo tarča demokratskih napadov, ko bo šlo za finance federalne blagajne, ameriških držav in občinskih uprav. Amerikanci se naprej dolžijo. V letu 1956 so privatno potrošili $266,100,000,000. Draginja raste, cene rastejo. Napoved je ta, da bodo Amerikanci v letu 1957 izdali za svoje osebne potrebščine $275,000,000,000, ali devet milijard dolarjev več, kakor v letu 1956. Obratno bodo industrijske investicije v letu 1957 za eno milijardo manjše, kot so bile v letu 1956. Federalni izdatki se bodo povišali najmanj za štiri milijarde dolarjev. Eisenhower in njegovi prijatelji so sami opozorili Amerikance, da z znižanjem davkov ne bo nič. Tudi trošarina, torej davek, ki ga plačujemo, ko rabimo potrošne predmete in blago, ne bo omiljena. Narasli bodo državni, pa tudi občinski izdatki. In kje je meja, če ne konec neprestanega naraščanja javnih izdatkov, s tem pa tudi dolgov? Poslanica Eisenhowerja Predsednik Eisenhower bo poslal sredi januarja poslanico, v kateri se bo pečal s splošnim stanjem v republiki. Na sestanku republikanskih in demokratskih prvakov je Eisenhower že namignil na nekatere točke te poslanice. Z njo so se pečali tako republikanci, kakor demokratje. Z znižanjem davkov ne bo Federalna blagajna naj pomaga potrebam ameriškega šolstva. V tej točki se bo začela ostra debata za in proti federalni pomoči ameriškim šolam. Namreč pravicah posameznih držav, ker pomoč iz federalne blagajne bi verjetno prinesla federalno nadzorstvo nad ameriškimi šolami. Mnogi se taki kontroli močno upirajo, ker s tem da bi se oblast centralne birokracije povečala na račun krajevne oblasti. Kaj je s spremembo socialne politične zakonodaje, kot na primer z višjo najnižjo mezdo na uro, s spremembami Taft-Hart-leyevega zakona? Kaj je s stanovanjsko akcijo, koliko novih hiš naj se zida s federalno pomočjo? Kaj je z Alasko in Havajskim otočjem, kdaj pridejo k republiki kot njeni sestavni deli ? Republikanci so za to, da pride Havajsko otočje k republiki, ne pa Alaska, vsaj ne cela Alaska. Tisti del gotovo ne, ki se bo označil strateško važen z?, splošno državno obrambo. Tudi tisti, del ne, kjer so številni Eskimi. V Washingtonu se nahajajo trije zastopniki Alaske, sami vidni politiki in hočejo kongresu dopovedati, da je Alaski čakanja dovolj! Čti imajo p jmrsleke zoper Eskime, naj vedo, da je vseh Eskimov na Alaski le 17,-000, da so pa vsi dobri in lojalni državljani. erju naravnost dopovedujejo, da nič! ANNA SKERBEC Po dolgotrajni bolezni je preminila v Woman's bolnišnici Anna Skrbeč, rojena Zagorc, stara 48 let. Stanovala je na 568 Strumbly Dr., Highland Heights, O. Rojena je bila v Clevelandu. Tukaj zapušča soproga Matthew, tri otroke: Melvin, Raymond in Karen, brate Frank, Louis, Joseph in John Zagorc, sestre Mrs. Mary Kocevar, Mrs. Josephine Rutana in Mrs. Christine Draganič ter več sorodni-kcv. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9.15 uri iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Paskala Bajlona v Highland Heights ob 10, uri in nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v četrtek popoldne ob 1. uri. ŠTEFAN PETERLIN Kakor smo že poročali, je umrl Štefan Peterim. Doma jo bil iz vasi Bukovec pri Velikih Laščah, kjer zapušča brata in tri sestre. V Argentini zapušča brata Rev. Joseph Peterlin. V Ameriki se je nahajal 46 let in je bil Član društva Ribnica št. 12 S.D.Z. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 2. januarja 1957 U ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Cc. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderaon 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First W_-ek in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year — (Za eno leto)_______ For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) _$10.00 . 6.00 . 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year — (Za eno leto)___ For Six Months — (Za šest mesecev)___ For Three Months — (Za tri mesece)____ ..$12.00 . 7.00 . 4.50 Entered as Second Class Matter April 26'th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 UREDNIKOVA POŠTA SKRAJŠANI DELOVNI TEDEN d) Številke so najbolj zgovorne, te pa nam pričajo, da se je življenje v Ameriki v zadnjih desetletjih neverjetno spremenilo. Mi številk ne trgamo iz zraka, ali da bi si jih sami izmišljevali. So dane uradno, sicer nam naše življenje z vso svojo neizprosnostjo dokazuje in narekuje, da je temu res tako. Te številke na primer dokazujejo, da si z zaslužkom enournega dela kupimo tu v Ameriki štirikrat več kruha, cigaret, oziroma, kar si pač poželimo, kot pa z zaslužkom enournega dela v kaki drugi državi izven Amerike! Proti koncu druge svetovne vojne je bilo v Ameriki več kakor 50 odstotkov manj hišnih lastnikov, kot jih je danes! Danes je namreč družin, ki imajo lastne hiše, 50 odstotkov več, kakor jih je bilo leta 1945! Danes je več kakor 110 odstotkov več avtomobilov na ameriških cestah in ulicah, kot jih je bilo leta 1945! Danes je 120 odstotkov več avtomatskih pralnih strojev, več drugih gospodinjskih predmetov, kot na primer sesalcev prahu, kot jih je bilo leta 1945. Danes izdamo več kakor sto odstotkov denarja za stvari in potrebe, ki smo jih imenovali še leta 1945—luk-suz! Rekli bi, kar smo leta 1945 še označevali za šport, luk-suz, zabavo, smatramo v letu 1956, oziroma sedaj začetkom 1957—za potrebo, ki je postala del našega standarda življenja! Naše življenje se je bistveno spremenilo. Izračunali so, da zaslužimo več, kakor sto procentov več, kakor smo zaslužili leta 1945, ali celo čez 200 odstotkov več, kakor pred drugo svetovno vojno. Se nekaj se je v nas spremenilo, kar je z^lo važno. Vse te zadnje spremembe, ki globoko režejo v naše meso in v naše življenje, smatramo za samo ob sebi razumljive, da pač mora biti tako, ker živimo v Ameriki. Končno se nekako zadovoljimo s splošno ljudsko sodbo, da ne more biti drugače, ker pač—živimo v deželi, kateri je dala svoj važni zgodovinski pečat produkcija v masah! Je zopet samo ob sebi razumljivo, da se ob prelivu dveh let, leta 1956 v leto 1957 bavimo z gospodarskimi napovedmi in se sprašujemo, kaj nam bo prineslo leto 1957. Kdo nas bo vprašal, kaj pa naj bo tako važno eno samo leto, ki ima le 365 dni, ti dnevi, z njimi vred tudi leto, pa izginejo kot bi mignil! Hitrosti življenja se bomo zavedli, 'če se pač sprijaznimo z dejstvom, ki je res dejstvo, torej življenska resnica', da namreč živimo hitro. Bil bi slep, kdor bi ne hetel vi deti, kako bliskovito, hitro se spreminja t?hnika in spre minja način produkcije. Govorimo o avtomatu; tega je v ameriški industriji vedno več. Avtomat spreminja način produkcije, ki je po naših človeških pojmih ravno vsled vpliva avtomata popolnejša, tudi cenejša. O tem, da moderna tehnika mora prispevati k sedanji in bodoči ameriški produkciji, zlasti, ko gre za produkcijske stroške in končno blago po njegovi kvaliteti in kvantiteti, ne more biti nobenega dvema. Te spremembe so h tre. Am-riško federalno tajništvo za delo si je za konec leta 1956 nadelo nalogo, da pregleda po ameriški industriji in ugotovi, ka ko je narastla tehnika, kako so padli produkcijski stroški:, kako se je pomnožila produkcija, recimo na leto, vzeto nekaj let nazaj, v zgodovini ameriške preduke je. Popre-je se je zbo'jsanje v ameriški industr.ji s cer postojoma-kazalo, je pa doseglo letno nekako dva odstotka! Danes je to zboljšanje na splošno najmanj štiri odstotke in ima tendenco, da se odstotek še bolj dvigne v najbližnji bodočnosti. Nam se zdi samo ob sebi razumljivo, da je za konec leta 1956 in za začetek leta 1957 nastalo tako v vrstah ame riških delodajalcev, kakor delojemalcev, morda najbolj usodno vprašanje, koliko časa bomo lahko delali, z drugimi besedami, kako dolg bo bodoči ameriški delovni teden. Vprašanje samo, ki nujno zahteva odgovor od ameriškega delavca in delodajalca! L. Č. Vabilo na letno sejo EUCLID, Ohio — Klub Društev Slov. društvenega doma na 20713 Recher Ave. uljudno vabi vse stare in novo izvoljene društvene zastopnike, da se gotovo udeležite letne seje, katera se vrši dne 7. jan. 1957 ob 7.30 zvečer, ker se bo volilo odbornike za leto 1957. Zadnje leto so se društveni zastopniki malo zanimali za naše seje. Kaj je vzrok, da člani na društvenih sejah prevzamejo zastopstvo, na klubove seje pa ne pridejo? Upam, da bo prihodnje leto boljša udeležba, ker več ko vas bo, večje bo zanimanje za kakšne prireditve, balincarske tekme in tudi kakšen piknik. Toraj, ne pozabite 7. jan. Andrew Ogrin, tajnik. Dolomiti so visoko pogorje v zgornji Italiji. V noči od prejšnje sobote na nedeljo, so nekateri prebivalci gorskih krajev v območju Dolomitov bili prepričani, da so slišali neke klice na pomoč in to iz letala, ki se je lovilo med gorskimi vrhovi. Nekaj zlega se je moralo pripetiti. V dolomitski gorski vasi Ossana so naleteli na popolnoma zmrznjena trupla 21 potnikov, ki so "se ponesrečili na italijanskem potniškem letalu. Med potniki ■sta bila tudi Amerikanca Harris Gray in njegova žena. Harris je bil zastopnik ameriške družbe Coca Cola, s stalnim bivanjem v italijanskem mestu Milanu. Italijansko notranje ministrstvo v Rimu je odredilo, da naj se s posebnim helikopterjem pripelje na lice nesreče posebna letalska komisija, ki naj ugotovi vzroke nesreče. Slučaj je več kot zagoneten. Trupla potnikov so našli zmrznjena, vendar ohranjena. Imenovana komisija se že nahaja na licu mesta. Tragedija v Dolomitih JUGOSLAVIJA IMA DOVOLJ OROŽJA Kanadčani v USA Ameriške vselitvene oblasti so izdale pregled o naseljevanju Kanadčanov v Združenih državah. Povprečno pride 25 do 30,-000 Kanadčanov na leto v Združene države. Do konca leta 1955 je tako prišlo en milijon Kanadčanov v Združene države. Če vzamemo polovico stoletja, v katerem živimo, je prišlo iz Kanade v Združene države 2,126,-170 ljudi. Manj prihaja v Združene države tistih Kanadčanov, ki so francosko — kanadskega ookolenja, kakor onih angleškega pokolenja. Ti so znani kot francoski Kanadčani, njih središča sta Montreal in Quebec. Na splošno pa, drži, posebno po drugi svetovni vojni, da število Kanadčanov francoskega pokolenja, ki prihajajo v Združene ■Iržave, narašča. SEDAJ—PREVEČ CEPIVA! Ob koncu leta 1956 imajo ameriške zdravstvene oblasti na razpolago sto milijonov doz cepiva zdravnika dr. Sajka zoper oolio. Toliko ga je na razpolago, la se ga lahko porjuži vsakdo do starosti 35 let. Sredi meseca lecembra 1956 so ga zdravstvene oblasti imele na zalogi kar, 25 milijonov doz. Pripomniti je, da če se cepivo ne uporabi, se kvari, kar pomeni, da je bil denar, porabljen za produkcijo cepiva proč vržen. Zdravstvena napoved je tudi ta, da če se bodo Amerik anci do starosti 35 'et pravilno in pravočasno cepili, lahko računamo, da smo parali-tični polio sploh pregnali. Jugoslavija je Ameriki poslala zahvalo za dobljeno pomoč v orožju in blagu in obenem naznanila, da poslej ne bo več potrebovala tuje pomoči v orožju. Tozadevno naznanilo je podal v jugoslovanskem parlamentu minister za narodno obrambo Ivan Gošnjak, ko je predložil proračun za obrambo v letu 1957. Preračunano je, da je Amerika od leta 1948, ko je nastal prelom med Jugoslavijo in Rusijo, poslala v Jugoslavijo vojaške in druge pomoči v vrednosti milijarde dolarjev. Od leta 1951 je Jugoslavija iz Amerike dobivala tudi tanke, topove in vojaška brzoletala najbolj moderne vrste. Precej take pomoči v orožju je dobila tudi iz Anglije in Francije. V teku zadnjih 18 mesecev se je razkol med Jugoslavijo in Rusijo nekako izravnal, akoravno med njima še vedno obstojajo neke ideološke razlike, ki so se pokazale posebno ob zadnjih dogodkih na Poljskem in Madžarskem. Predsednik Eisenhower je minulega oktobra odločil, da se bo pomoč Jugoslaviji nadaljevala, da pa se bo pošiljanje težke vojaške opreme, zlasti pa 200 najmodernejših vojaških letal, za nedoločen čas odložilo. KRIMINAL NA POHODU Direktor ameriške policije FBI Edgar Hoover je v glavnih obrisih pokazal na kriminalno sliko iz leta 1956 in pravi, da smo dosegli na kriminalnem polju v tem letu zopet rekord. Kriminal se je v primeri z letom 1955 povečal v Ameriki kar za 12 odstotkov. Kako raste kriminal? V letu 1954 je bilo v Ameriki izvršenih 2,267,000 zločinov vseh vrst. V letu 1955 je bilo izvršenih 2,267,500 zločinov vseh vrst, napoved za leto 1956 Japonska na razpotju? Japonska je dobila novo vlado, kateri načelu je 72 letni japonski politik Tanzan Ishibashi. Nova vlada pomeni za zunanjo politiko Japonske nekaj novega. Tanzan je po poklicu žurnalist, izobražen filozof in profesor. V japonsko javno življenje je stopil po drugi svetovni vojni in bil leta 1946 finančni minister in je takratnemu zavezniškemu vojaškemu poveljniku, ameriiskema generalu JVTacArthurju navadno nasprotoval pri njegovih finančnih reformah. Tanzan je nacionalist, je za japonsko industrijo, ki mora producirati tudi za slučaj nevarnosti, da bi se japonski denar znašel v inflaciji. Japonsko blago mora na svetovne trge, se mora prodajati, je treba iskati novih trgovskih zvez, tudi, če bi Japonska pri tem izgubila stare politične zveze, kot na primer zveze z Združenimi državami. Pri tej politiki novi japonski predsednik tudi ni vznemirjen, če mu kdo očita, da je v službi japonskega velekapitala. Samo, da se producira, japonsko blago pa prodaja. Suša v Ameriki V Združenih državah, in to na srednjem zapadu, je šest držav, v katerih vlada huda suša. Dežja ni od nikoder. Predsednik Eisenhower se je odločil, da gre v dneh 13. do 15. januarja v te kraje, ki so bili proglašeni kot taki, ki imajo pravico do federalne pomoči. Prizadete države so: Texas, Oklahoma, New Mexico, Arizona, Colorado in Kansas. Vse imenovane države imajo še to skupno nesrečo, da divja povsod veter, ki veje z brzino 40 milj na uro. j pa je, da se bo kriminal na splošno precej povečal, četudi še ni-! mamo dokončnih številk. Morda se število roparskih tatvin nekoliko zniža. Zvišalo pa se bo število bančnih vlomov. Direktor Edgar Hoover, ki napoveduje nev-šečno sliko ameriškega krimina-; la, nas seznanja s položajem kot je, dasiravno bodo končne številke o ameriškem kriminalu v letu 1956, ki je poskočil v primeri z letom 1.955 za 12 odstotkov, objavljene šele enkrat na pomlad. Mir v industriji Za začetek leta 1957 je federalno tajništvo za delo opozorilo ameriško gospodarstvo na to, da je v industriji v letu 1957 pričakovati mir, kakor si ga malokdo, tako na strani delodajalcev, kakor na strani delojemalcev zamišlja, to pa radi tega, ker nobeden ne pomisli na delovne pogodbe, ki so že sklenjene in v veljavi. Od večjih delovnih skupin je v dvomu le pogodba, sklenjena pred kratkim z ameriškimi rudarji, ki delajb v premo-gokopih, kjer se koplje rjavi premog. Ta nova delovna pogodba bi se dala spričo spremenjenih razmer, toda samo spričo teh, sama spremeniti. Pa tudi, če bi prišlo do novih pogajanj, ni nobenega razloga, zakaj bi se ne končala mirno in s sporazumom. Edina velika ameriška delovna skupina, ki ima urediti nove delovne pogodbe, pa razpoloženje na nobeni strani ni idealno, so ameriški pristaniški delavci, zaposleni ob pristaniščih ob atlantski obali. Ti čakajo na novo delovno pogodbo. Sedaj so pod zapovedjo federalnega sodišča, katero jim je zaukazalo, da se za 60 dni povrnejo na delo, med tem časom pa se vršijo pogajanja. ; Vse glavne ameriške industrije imajo za leto 1957 urejene delovne razmere in bo torej v industriji "mir in tišina." Primer, kakršnega ni v zgodovini ameriških delavskih bojev. TO IN ONO 0 NAŠIH NAROČNIKIH IN DRUGIH J. M. Steblaj Božič je za nami, in sedaj nosimo nazaj darila, s katerimi so nas obdarili naši dragi. Je preveliko, je premajhno, je neuporabno, in še nešteto drugih vzrokov zakaj nosimo nazaj stvari. Poznana kulturna delavka in vedno marljiva za vse, kadar je treba delati pri Progresivnih ali pri Domu na Recher Ave., Mrs. Josephine Henikman, 19860 Or-miston Ave., ima malo vnukinjo, katero je obdarila z lepimi igračami. Je pa povedala, da je ona kupila in ni prinesel Miklavž. "Zakaj bi imel Miklavž kredit ko sem sama kupila in sama plačala?" je rekla. Sama je pa nastavila nogavico, najbrže! Mrs. Frances Marn, 270 E. 244 St., je pa dejala, da ker imajo v družini dva sina, pet hčera, štiri žete in pet vnukov, ni mogoče, da bi vsak vse obdaril. Pred božičem imajo sestanek, na katerem vlečejo imena in vsak obdari onega, katerega ime je dobil iz klobuka. Vsak ve komu naj kupi, nobeden pa ne ve od koga bo prejel darilo. Iz Californije se je vrnil po par letih bivanja tam s svojo soprogo, Mr. Rudolph Knaus, in sicer si je sedaj kupil malo lepo hišo na 18618 Woodrow Ave. Ker je v pokoju in ima časa na preostanek, se peča z brušenjem raznih kamnov, katere naravnost mojstersko izoblikuje v krasne prstane, uhane in zaponke, s katerimi se rade ženske ponašajo. Ima pa tudi lepe stvari za fante in može. Ako vas zanima proces brušenja in bi si radi ogledali lepe izdelke, ustavite se pri njemu in vam bo z veseljem razkazal. Zadnjič sem bil pri našemu naročniku John Zibertu, ki sta- Nehru—-Saund V Ameriki j s bil na uradnem obisku predsednik indijske vlade Jawarharlal Nehru. V njegovi družbi se je mnogo sukal zvezni poslanec D. S. Saund, ki zastopa v federalnem kongresu neki volilni okraj Kalifornije. Kjer je bil gost Nehru, je bil navzoč tudi poslanec Saund. Saund je bil namreč rojen v Indiji in govori perfektno hindu-stanski jezik in se posebno zanima za vzhodno azijska vprašanja. Poslanec Saund je prepričan, da bo v bodoče lahko postregel Nehru ju z mnogimi podatki iz ameriškega političnega življenja, vse v namenu, da bi med Ameriko in Indijo prišlo do čim ožjega sodelovanja. GAITSKELL V AMERIKO Hugh Gaitskell je/predsednik izvršilnega odbora britanske Labor Party. Labor Party ga je poslala v Združene države, kjer bo ostal tri tedne in imel predavanja o britanskem delavskem strokovnem gibanju. Za Gait-skellom je nato prijavljen prihod še enega vidnega britanskega laborista, Ancurina Bevžna. Bevan se bo mudil po ameriških univerzah. Iz Londona je napovedal, da se hoče spoznati z ameriškim javnim življenjem in to za slučaj, če britanski labo-risti zmagajo pri prihodnjih volitvah. IZBRAL SI JE SVOBODO . . . Ukrajinec po rodu, Amerika-nec po državljanstvu prof. Orest Makar je bil še lansko poletje nastavljen kot profesor na uni-verzu St. Louis. Univerza ga je odslovila. Makar je p:učeval tudi na univerzi v Stockholmu, imel je tam nekaj predavanj, pa, kakor sam trdi, samo radi tega, da se mu je tako nudila prilika, da zapusti Združene države. Sedaj je nastopil službo profesorja na ukrajinski tehniki v mestu Lvovvu. (Lvow je znan kot bivše glavno pnesto bivše avstrijske province Galicije.) Makar je tudi v preiskavi, v koliko je namreč izdal atomske skrivnosti. Bil je nam rte zaposlen na ameriškem let&lišču v Alamogordo, N. M. Sea jih naložijo na zrakoplove in pripeljejo, sem brez potnih listov in z brezplačno voznino. Kakor izgleda, bo kmalu cela Evropa tu. Ker pa prihajajo sami inteligenti in izobraženci sem, naj se naši otrqci pripravijo da bodo šli cestne jarke kopat. Srečno in v«*selo novo leto 1957 želim vsem! a ENAKOPRAVNOST STRAN S IVAN LAH Knjiga Spominov (Nadaljevanje) O tem smo že govorili in bomo še imeli priliko govoriti. Ne razdor — skupno delo za slovenski napredek je naš namen. Gojiti in zagovarjati lastne napake pa je škodljivo in bolje je, da se odkrito pove mnenje, nego da raste nezadovoljnost na skrivnem in da se zahrbtno dela in kritizira. S tem se ubijajo moči. Neodvisep list mora nasproti javnim vprašanjem zavzemati kritično stališče. Napačno pa bi bilo, gojiti oni kriticizem, ki vse podira in ne zna slabega nadomestiti z boljšim. Te vrste kritike je pri nas dovolj, zabavija-čev je mnogo več, nego delavcev. V domovino prihajajo ljudje z visokimi pojmi, pa z nezmožnimi silami. Kdor hoče delati, najde dela povsod. Zato se bomo ogibali uničujočih zabavljanj in skušali iti preko neplodnosti na delo! . Naravno je, da ne more list služiti komurkoli, ki bi skušal izrabljati razmere v svoje osebne namene, pač bo "Dan" odprt vsem, ki hočejo povedati javnosti odkrito svoje mnenje. Zako-tarji v "Dnevu" ne bodo dobili prostora, zahrbtnih suvanj s te ali one strani ne bomo podpirali. Hočemo biti vseslovenski in se izogibati vseh provincialnih razlik. Od Trsta do Gradca, od Zilje pa do skrajnih vzhodnih slovenskih mej poznamo le eno zemljo, eno domovino, en narod. "Trializmu" smo že povedali svoje mnenje. Smo odločno za to, da se izpremene razmere na jugu tako, da postanemo Slovani ena upravna celota. Nemški listi nas nazivajo "srbofilski list." Tudi na cenzuri nas imajo tako zapisane. Povedali smo gospodu državnemu pravdniku pred sodiščem, da smo pisali iz srca, kar smo pisali o naših južnih bratih in da nam kot poštenim »Slovencem ni treba skrivati bratskih čuvstev. Ako vidijo gotovi ljudje v tem kaj drugega — svobodno jim. Hočemo biti odločni glasniki jugoslovanske ideje in se ne bojimo pri tem nikakih obsodb. Kar se tiče patriotizma, smo imeli priliko povedati svoje mnenje, mm m \ BLAG SPOMIN ob sedmi obletnici odkar nas je zapustil naš ljubljeni, nepozabni soprog, oče in stari oče Kari Smerdel Zatesnil je svoje mile oči dne 1. januarja 1950. Sodom dolgih let je poteklo, odkar smo izgubili Tebe, ljubljeni. Žalost je v naših srcih in solze v naših očeh, vsaj Te bridko pogrešamo. Spominjali se Te bomo v v molitvah do konca naših dni. Žalujoči: MARY, soproga CHARLES in JOSEPH, sinova DOROTHY, sinaha vnuki in sestro Cleveland, Q„ dne 2. jan. 1957. in se v tem oziru ne bomo spo-korili. Ne čutimo namreč na sebi nobene krivde, nemški patri-otje naj skušajo napraviti bla-mažo, ki so jo napravili državi z afero Prochaska. "Dan" bo podpiral posebno našo mladinsko organizacijo, v svesti si, da v mladini leži bodočnost naroda. Kar se tiče narod-nosocialnega gibanja, nismo glasilo nikake stranke, pač pa podpiramo to gibanje, ki je za naše delavstvo velikega pomena. Želimo, da raste to gibanje med slovenskim delavstvom in bomo delavstvo v tem tudi podpirali. Na deželi bomo vedno zagovarjali napredno agrarno gibanje, ki bo prej ali slej postalo rešilno za našega kmeta. Bojevali se bomo proti farovški politiki na deželi in bomo razkrivali slabe razmere po onih naših občinah, kjer vsled farovškega pritiska vladajo nezmožni ljudje in spravljajo tako vso občino v škodo. To je naš program. Po tej poti bomo hodili, v svesti si, da vršimo svojo narodno dolžnost in da s tem podpiramo delo za slovenski narodni in socialni napredek. V tem smislu želimo, da bi bilo za naš narod uspešno novo leto 1913.! "Dan." Leto 1913, je potekalo najprej v pričakovanju končnih uspehov pri Skadru, Drinopolju in Draču. V karikaturah, pesmih in dovtipih smo se norčevali iz evropskih in avstrijskih diplo matov-, ki so stali pred težko nalogo, kako bi rešili pred rastočo balkansko silo Turčijo, Albanijo in—sebe. Končno sta padla Dri-nopolje in Skader, toda situacija se je poostrila. Sedaj se je šele pokazalo, kako misli Evropa. Izdali smo "Balkansko vojno v karikaturah in pesmih," namenjeno širokim vrstam. V par tednih je šlo 30,000 izvodov med svet in bi jih šlo še enkrat toliko, da ni policija druge izdaje konfiscirala. Kmalu na to se je začel spor med zavezniki in bližala se je Bregalnica. Bregalni-ca je bila nov mejnik v zgodovini našega boja. To je bil pre-skušni kamen, ali se že zavedamo, kje je naše bodoče politično središče. Slovenska narodna duša je to takrat že dobro čutila in stala z vso odločnostjo na srbski strani. To seveda ni odločilo bitke na Bregalnici, ampak—našo notranjo bitko. Odrekli smo se Bolgarom in stopili kot duševni bojevniki jugoslo-vanstva na srbsko stran. Srbija je imela postati središče velike jugoslovanske politične sile. Bukareški mir je zaključil balkansko vojno in začel se je Hiše naprodaj Na, 25C85 Highland Rd. in 5905 Hillcrest Dr. v Richmond Heights, O. dve novi zidani hiši "ranch" tipa; s 3 in 4 spalnicami; prizidana garaža, velike lote. V zakup vzameno vašo hišo ali zemljišče. 6 nove bungalow hiše v Euclidu, blizu šole, trgovin in trans-portacije. čas novega dela za bodoče čase. Znamenju konfiskacij, kar mu je Srbija je dobila svoje stare zem- pridobilo povsod mnogo prijatelje in mnogi so mislili, da potre- |jev in naročnikov, tako da mo-buje tu naše podpore, da bi ji |*emo ob koncu drugega letnika pomagali dvigniti gospodarstvo, z radostjo vzkliknili: Zmaga! Res so se začeli priglašati razni 'Tako bo rastel naš krog," smo ljudje. Prišel je tudi droben mo- pisali, "in bomo z vsemi močmi žiček vinogradnik, ki nam je prinesel pokusiti dobrega vina in je želel, da'M ga poslali v kraljevske vinograde, kjer bi prideloval najboljše vino za kralja Petra . . . Dopisnik "Dneva" je mnogo poročal o novih razmerah. Toda za naseljevanje bi bilo treba kapitala; tudi je bilo treba paziti, kdo odhaja v Srbijo. Zato se je osnoval "Slovanski klub." Predsednik Ivan Hribar je imel obširne načrte. Postal sem tajnik kluba in sem skušal najti primerne prostore, kjer bi se mogli vršiti večeri, predavanja in sprejemi odličnih gostov, ki so se obetali od juga. Sklenili smo, da si pridobimo prostore "Narodne čitalnice" v "Narodnem domu," ker je čitalnica životarila življenje starke, ki je v življenju izvršila svojo dolžnost. Pregledoval sem s polkovnikom Milavcem njene lepe prostore-in sem videl, da ima poleg nemških listov in revij en edini jugoslovanski list "Bosnische Post" felali za srečo naše domovine." Takoj prva številka leta 1914. rinaša uvodnik "Jubilejno le-o." Geslo uvodniku je citat iz :ičerinove knjige "Rusija ob za-etku dvajsetega stoletja," ki se ačenja z besedami: "Življenjska ila naroda se pokaže posebno jcb času trpljenja." Uvodnik go-ori o "koroškem jubileju," na Ibaterega je prejšnje leto opo-orila dr. Grudnova "Zgodovina lovenskega naroda," in poziva se, da proslavimo ta spomin v jjravem duhu, kajti v tem bo do-az, da se zavedamo svojega rob-tva. "Ali pokažemo mi svojo živ-jenjsko silo, ali imamo voljo, da £>pet vstanemo, ali upamo na lodočnost" . . . V tretji številki je uvodnik 'Ali mir?" članek ima v sebi oiiko preroškega, da sem se za-Eadii, ko sem ga po desetih le-ih zopet čital. Govori o nemško f.iskem sporu, citira besede Tru- kah, zato niso bili vsi uvodniki moji. Danes se niti ne spominjam, katere sem pisal jaz in katere so napisali drugi. Večina je mojih. Pred novomeškim sodiščem sem izjavil, da je list prav za prav pisala javnost ne mi. V resnici so bili ljudje zelo uslužni in smo imeli poleg stalnih dopisnikov, ki so bolj sodelovali zaradi ideje nego za denar, še mnogo drugih sotrudnikov, ki so vsak dan pošiljali članke, otice, karikature, pesmi itd. Tako se je zbrala, okoli "Dneva" cela revolucijonarna arma-ida in delo "glavnega urednika" e obstojlo po največ v tem, da e gledal in premišljal, kako bo ist ušel cenzuri. Konfiskacije so tale ogromne vsote in redakcija e dobila od tiskarne opetovano Irkor, da piše premalo previdno IA. (Dalje prihodnjič) . . . Bil je skrajni čas, da v nje- |3Ckega: "Težišče ruske zuna-nih prostorih zaveje novo živ- 'panje politike ne leži več na 1 jen je. Toda umreti ni hotela in 'jčaljnem Vztoku, ampak v Evro-le nerada bi bila nas vzela na ji." — Nemčija je začela svoje stanovanje. Preden pa se je to |riprave v Dardanelah in Rusija zgodilo, je bil "Slovanski klub" razpuščen. Med tem pa so se znova razvili naši domači spori, ki so zamračili naš skupni cilj. Vlada je pritiskala, da zatre iskro, preden se razvname požar. Dne 13. oktobra smo bili prisiljeni, da smo slavili stoletnico bitke pri Lipskem. Pri bakljadi po ulicah smo hoteli s klici "Živela Ilirja" pokazati, da Ljubljana ne slavi s srcem nemškega jubileja. Toda naše sile so bile premalo zorganizirane, da bi bili obvladali ulico. Zato je bilo treba še mnogo organizacijskega dela, da zmagamo nad avstrij-stvom v vseh naših pokrajinah. Kmalu nato smo sprejeli v Ljubljani srbske dijake in dijakinje iz Velike Kikinde. Zopet nov dogodek! Kdo je mislil prej na Veliko Kikindo? Imeli smo z dijaštvom zvečer sestanek v dvorani hotela "Tivoli." V imenu mladine je govoril Endlicher. Dvorana je bila nabito polna in govorilo se je brez prikrivanja o zmagovitem pohodu jugoslovanskega nacionalizma. Pop-kate-het, ki je vodil izlet srbskih študentov, je s povzdignjenim glasom povedal resnico: "Mi nismo več v defenzivi — mi napadamo ..." Ves Balkan je bil poln ža-rečega ognja, katerega plameni so segali v obmejne pokrajine. Kam vodi ta goreči pohod mladine? "Dan" leta 1914. Leto 1913. smo dokončali v pričakovanju novih velikih dogodkov. Za božič je prinesel "Dan" uvodnik "Slovanski božič," v katerem smo se spominjali dogodkov preteklega leta in izražali svojo vero v bodočnost slovanstva. Za novo leto je bil razpuščen "Slovanski klub," a to nas ni motilo, da bi ne bili zaključili letnika v popolni samozavesti naše zmage. Povedali smo,-da se je "Dan" razvijal v ega ni mogla mirno gledati. 'Zato se obetajo za leto 1914. ovi viharni dogodki" — pravi lankar na koncu. V redakciji "Dneva" je bilo tako, da je vsak urednik in dopisnik sodeloval pri vseh rubri- AMERIŠKA IN EVROPSKI OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označbi 32 y2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4. genske obleke: št. 40 je an -riško 32, 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.) * Približna metrična dolžina po ameriški meri: 1 centimeter — 0.3JJ37 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ab 1.0936 jarda. 1 kilometer — 0.6214 "statute' milje oziroma dolžina milje sprejeta potom zakonodaje 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. Enako je pri deklicah ,dru gačna evropska mera. Št. 38 jf ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16. 44 ie 18 in 46 je 20. ^ ke srajce: št. 35 je amerl ško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 In pol. 40 je 1534; 41 je 16; 42 je ^6 in pol in 43 je 17. \ Preveč in premalo zaupanja Ljudje so po ogromni večini pošteni in ne bi hoteli nikogar oškodovati niti za rdeči cent. To vsi vemo iz izkušenj in smo vsled tega včasih preveč zaupljivi, pozabimo, da je tako v Ameriki kot v drugih deželah sveta nekaj posameznikov, ki hočejo živeti od kraje, goljufije in ropanja. Dasi taki nepoštenjaki predstavljajo le neznaten drobec odstotka skupnega prebivalstva, jih je dovolj, da povzročajo mnogo škode poštenim in navadno preveč zaupljivim ljudem. O takih podvigih velikih in malih z^čincev bere . ■ v časopisih ali slišimo na radio skoro vsak dan. V prazniški ali predprazniški sezoni so zlasti v večjih mestih aktivni žeparji in tatovi ženskih ročnih torbic. Ta posel uspešno izvajajo v gnečah na javnih vozilih in v trgovinah. Tatovi izmikajo ženske ročne torbice iz rok, z ramen ali izpod pazduh lastnic, pa tudi, če so bile torbice za hip položene na prodajalno mizo; znajo jih tudi tako previdno odpreti, da lastnice tega ne opazijo, dokler ni prepozno. Takrat so že izginili v gneči. Uzmo-vičem gre seveda za denar in morebitno zlatnino v torbicah. Seveda tudi moški niso varni pred žepnimi tatovi in roparji, zlasti če neprevidno kažejo večje vsote denarja v trgovinah, sa-lunih in drugih javnih prostorih. Poklicni uzmoviči jim včasih sledijo v kraje ali prostore, kjer so ugodnejše prilike za tatvino ali rop. Mnogim, posebno starejšim ljudem tatovi ali roparji odnesejo življenjske prihranke, ki jih nosijo s seboj ali pa jih hranijo v svojih stanovanjih. Take žrtve so dostikrat preveč zaupljive v poštenost prav vseh ljudi ali pa v svoje privatne domače skrivalnice. Na drugo stran pa svojih prihrankov ne zaupajo bankam in hranilnicam niti samemu Stricu Samu, ki jim nudi za investicijo absolutno varne in obrestonosne varčevalne bonde. Tako so na eni strani preveč zaupljivi, na drugi strani pa premalo. Skoro vsi potrebujemo nekaj gotovine na rokah za pokrivanje malih vsakdanjih izdatkov. Nespametno in riskirano pa je nositi s seboj ali hraniti v stanovanjih večje vsote denarja. Večji nakupi se morejo plačati s čeki, osebnimi ali od bank izdanimi. Ako je ček izgubljen ali ukraden ali uničen, ni nič izgubljenega; samo prepovedati ga je treba na banki izdaje. Nekateri, zlasti starejši ljudje, še vedno nimajo zaupanja v banke in hranilnice. To nezaupanje izhaja iz časov pred četrtino stoletja, ko je finančni sistem dežele doživel veliko polomijo. Toda tista polomija je pod vplivom predsednika Roosevelta vzpostavila federalno zavarovalnico za banke in slične institucije. Dotična zavarovalnica garantira vse vloge na zavarovanih bankah do vsote $10,000. To je dejstvo, toda temu dejstvu ne zaupajo nekateri ljudje in rajši nosijo gotovino s seboj ali pa jo Kelp Wanted Male BORING MILL OPERATOR FIRST CLASS ONLY MAKE OWN SETUP 45-hour week, day and second shift, high hourly rate, vacation plan, paid hospitalization and insurance, new machines, pleasant working conditions. See MR. DOLNEY VISIONEERING CO. 1800 E. 27 ST. Te hiše prodamo po istih cenah kot so bile v veljavi v letu 1956. Nove hiše, ki jih začnemo dedati letos, bodo najmanj za 10% dražje. Za dober nakup se obrnite 11a STREKAL REALTY 405 EAST 200th STREET IV 1-1100 ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj » 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 Plan Valley Forge Scout Jamboree Official Poster of Fourth National Jamboree Fifty thousand Boy Scouts, Explorers, and leaders from all parts of the nation and some from other lands will camp together at the Fourth National ; Jamboree July 12-18. 1 A 1,500-acre tent city is be-jing prepared at historic Valley ; Forge in Pennsylvania. It will have its own water supply, electricity, telephone service, post offices, and other services for the largest gathering of boys in the Western Hemisphere. Jamboree campers, all of them at least twelve years old, holding Second Class rank or higher, will share daily camp chores, cook their own meals, take part in displays, campfires, demonstrations, intercarrjp visits, and excursions to historic shrines in and near Philadelphia. Outstanding Americans „ take part in principal events. skrivajo v svojih stanovanjih, kjer je v trajni nevarnosti pred tatovi, roparji in požari. Ne zaupajo federalni zavarovalninski instituciji, toda zaupajo v bankovce, ki jih izdaja federalna vlada. Hranilne vloge na bankah in denar investiran v varčevalne bonde Zedinjenih držav prinašajo obresti; denar hranjen doma, ne prinaša obresti. Čekovne vloge ne prinašajo obresti, toda nam omogočajo, da z našimi osebnimi čeki plačujemo večje nakupe in druge izdatke. Hranilne ali čekovne vloge moremo do njihovih višin črpati kadarkoli hočemo. Izgubljeni, ukradeni ali uničeni varčevalni bondi so nadomeščeni z novimi proti potrebni indentifikaciji. Vse to je varno pred tatovi, roparji ali požari. Za gotovino, ki jo nosimo s seboj ali jo hranimo v stanovanjih, to seveda ne velja. V sodobnih razmerah ne moremo živeti brez denarja. Mnogo ljudi sna denar zaslužiti in tudi prihraniti; žal, da nekateri med njimi ne znajo paziti na njegovo varnost. Vzrok je preveč zaupljivosti na eni strani in premalo zaupljivosti na drugi strani. —NEW ERA, glasilo ABZ Help Wanted Male BOOKKEEPING MACHINE OPERATOR For Burroughs sensimatic machine for accounts payable. Also some typing; Euclid Ave. UT 1-6622, Ext. 14 BOOKKEEPER Alert young man needed for this interesting job. Permanent position with advancement opportunities. Salary and compahy benefits. DARLING & CO. 308 Denison ON 1-9000 BILLER Typing essential. Company benefits. 40 hours a week. Some overtime. 7609 PLATT AVE. Call EN 1-8246 - Draftsman Sr. Mart with drafting and design experience. Work includes drafting and designing machinery. Opportunity to learn or improve knowledge of hydraulic, air and electrical controls. Excellent opportunity for person anxious to do diversified design work. See Mr. Janis. SAN-BLO DIVISION THE FEDERAL-FOUNDRY SUPPLY CO. 4600 E. 71 ST. (South of Harvard) CLERK-TYPIST Opening for a personable high school graduate. In pleasant, modern, air-conditioned 5-girl office. Some typing required, but duties are varied. We believe you will like all' our other employees and will enjoy working in our office. Job is permanent. Salary Jlus the usual company benefits. Please apply in person. TRI STATE FINANCE CO. 1118 EUCLID AVE. Room 205 C.A.C. Bldg. Female Help Wanted will GENERAL OFFICE r Invoicing and typing Apptitute for figures helpful Convenient East Side Location BUCKEYE GARMENT RENTAL CO. 3600 East 93rd Street waitress Over 35; steady, reliable; 6 days, no Sundays or holidays; uniforms, meals furnished. Please apply in person at 2115 Orange Ave. Josephine's Cafe "stenographer 5 day week. 8:30 to 5:00 weekly. Salary plus hospitalization and other benefits. See or call Mr. Moss. 5905 GRANT AVE. BR 1-7770 Clerk - Stenographer National manufacturer moving to new offices. Brookpark-Schaaf location. Light dictation. P.B.X. and diversified activities; all benefits; 5-day week; permanent. Mr. TERRY ma 1-5732 STRAN 4 ENAKOPRAVNOST Marija Kmetova HELENA (Nadaljevanje) Če bi se bila odprla zemlja pred menoj, če bi bili zaplesali griči krog mene, ne bila bi se začudila. Pobožala sem marjetico, jo odtrgala, se zagledala vanjo in ji govorila: "Kar sama si revica, pa tako majhna in drobna. Tjale bi šla k maku in plavici. Nič ti ni hudo, praviš, prav nič? In ne dolg čas? Blagor tebi! Pa glej, zvenela boš, umrla. In potem? In nič ti ni hudo. Blagor tebi!" Nasmehnila sem se in položila cvetko na listič, jo pogrnila z drugim lističem in jo gledala še dolgo, dolgo. Zavzdihnila sem in se zazrla v nebo. Videla sem ga skozi listje; kakor bi bilo nebo luknjičavo ali bi bili to veliki safiri, ki so se zdaj pa zdaj zgenili in niso imeli zame niti besedice. In potem vse te črne vejice, vsa ta gosta mreža in temno zelenje kakor iz svile. Sklonila sem se naprej, a v prsih me je zabolelo in nenadoma je prišla misel na smrt. "Da bi umrla," sem si. govorila, "takole pod drevesom in bi počivali z marjetico. Blagor tebi in meni! Zdaj bo Reza ..." Misel je zastala, mraz me je spreletel, a govorila sem dalje in zamahnila z roko. "Zdaj bo Reza porodila in Jože bo vesel. Morda bo sin, morda bo hči, vseeno je, Jože bo vesel. In jaz vem, kaj bi morala storiti, jaz dobro vem: iti bi morala in zadaviti Rezo, takole prav navadno zadaviti. In bi riie zaprli, a jaz bi se obesila v ječi. Jože bi bil vseeno vesel. Delal bi dalje, pozabil bi na vse, a jaz bi storila delo. To bi bilo nekai, da. Ali bi šla in zažgala hišo poncji, ko bi vsi spali in prišla sem in bi gledala in bi se potem obesila. Odpotovala ne bi nikamor, obesila bi se." Nič mi niso bile grozne te misli; zdele so se mi popolnoma naravne. In v nekaki slasti sem nadaljevala in drobila vejico v roki: "Pa jaz vem, da tega ne bom storila, ker sem preslaba, ker sem gnoj, ki smrdim do neba v svoji nemoči, v svojem suženjstvu, v ponižnosti pred deklo, pred Rezo-kmetico. Pes sem, ki liže roko gospodarju, ki ga je udafil z bičem. Pes sem, še ogabnejša od psa; še črv nisem. Chicago, 111. BUSINESS OPPORTUNITY GRILL - RESTAURANT — Established business. New equipment; good income; illness. Asking $15,000. Best offer. LAwndale 2-9076 Female Help Wanted HOUSEKEEPER — Full charge; cooking; other help for children; good salary. ALbany 2-5520 Help Wanted Male YOUNG MEN OVER 25 Are you looking AHEAD to a Better Future and Better than Average Earnings?—We need Man to Make Deliveries thruout City and Suburbs nearby— Must have fairly new model car.— Prefer married man who will be trained for our Sales Dept. If dependable and reliable—THIS IS IT! Apply BETTER CONTAINERS MFC. CO. 2646 W. Madison St., NE 8-4826 Zakaj črv pogine, če stopim nanj—a jaz niti ne poginem, ker nočem, ker ne morem poginiti. Moja ljubezen je ničvredna, ker nima ponosa. Kaj ponos! Še malo moči ne." V srcu me je zvijalo, da sem se morala nehote prijeti za prsa, a potem sem se smejala, čeprav so bile solzne moje oči, da je bilo vse pred menoj, kakor bi gledala skozi rešetko. In tudi to mi je bilo smešno, zato sem se spet naslonila, sklenila roke pod glavo in tiho požvižgovala predse. "Pa dobro," sem si dejala spet, "bom videla, kaj bo. Delati ne morem več, se mi tudi ne zlju-bi; pa me suvajte, pa mi pljuvajte v obraz, meni, ki ljubim blato n gnoj! Dobro, dobro; morda se me bo kdo usmilil in me potolkel s kolom kakor škodljivo žival? Ali me zmastil kakor muho ? Dobro, dobro." A v notranjosti se je oglašal drug glas, so bile druge oči; videla sem Rezo v objemu Jožetovem, videla sem njunega otroka, kako se smehlja in se dobrika; slišala sem besede ljubezni, slišala najnežnejša imena. In potem (boj v meni, ki se je bojeval, da sem ga občutila telesno in zgubančila čelo in zdelo se mi je, da sam Lucifer ne more izgledati hudobnejši od mene. "Bodi kakorkoli že," sem dejala spet, "dobro je, da sem slabič. Sicer gorje, trikrat gorje! Pa seveda, take so besede vseh sla-botnežev: Gorje, gorje,—a dejanja ni." "Vi ste pa Bergantovka, kajne?" Glas me je udaril kakor s polenom in vsa prestrašena sem se ozrla. Stara suhljata ženica je stala pred menoj, ki je nisem prav nič poznala. Postavila je košarico na tla in sedla poleg mene in govorila: "Seveda ste Bergantovka, pa bi vas skoraj ne bila več spoznala." Prišla sem toliko k sebi, da sem se zdramila iz preplašenosti in sem bila spet podobna človeku in sem dejala: "Bergantovka sem, da; a vas prav nič ne poznam." "O, verjamem, saj vas ni nikoli na spregled. Jaz pa tudi nisem iz te vasi. A vzelo vas je, vzelo." Nasmehnila sem se in nenadoma mi je bilo všeč, da imam človeka, s katerim morem govoriti. Zjasnilo se je v meni, spet sem bila na zemlji in zapazila sem, da sem morala pač že dolgo sedeti ob gozdu, zakaj drevesne sence so bile vse raztegnjene in klasje ni bilo nič več zlato. Griči pa so bili vijoličasti in nebo prozorno. Že so se oglašali črički in mak je imel temnordečo barvo. Nekaj časa sva sedeli obe tiho. Ozrla sem se v ženico in pazno so me motrile njene majhne, sive oči in zdelo se mi je, kakor bi bilo v njih globoko sočutje. Prišlo mi je, da bi se bila oklenila drobne ženice in se razjokala na njenih vpadlih prsih. V istem hipu pa Cross WHEN IT'S SAFE J »»»»»J !»•» se je dvignil v meni ponos in ošabno so se mi vzbočile ustnice. "Dobra letina bo," je dejala ženica iznenada. "Dobra." "Veliko dela mora biti pri vas Bergantovih, ko ste tako bogati." "Veliko." "Pa počivate, kajne?" "Počivam, da." "Hm." Obe sva zrli preko polja in travnikov in zdi se mi, da sva se obe zagledali v isti topol, ki je stal ob vasi in so se mu lesketali v zadnjih žarkih listi kakor srebro in so si namigovale vejice in se kakor v poljubih dotikale druga druge. "Eh, hudo je, hudo," je spet povzela ženica. "Hudo." "Pa pri vas bi bilo lahko prav lepo," je dodala ženica in me pogledala. Ničesar nisem odgovorila, pa je nadaljevala: "Tisto Rezo dajte stran, saj vas bo še konec tako!" "Rezo? Zakaj?" Spet je bil ponos v meni. "No, zakaj! Bežite, Bergantovka, saj se poznamo. Saj vsi vemo, kako je. Grdo je, pa reci kdo kar hoče!" "Zakaj bi bilo grdo? Reza je delavna; pomaga mi in zdaj v največjem delu je ne bomo dajali od hiše. In pa, saj je sorod-nica!" Tako čudno me je pogledala starka, da je za hip pripolzela rdečica v moje lice. Zmajala je z glavo in dejala: "Saj vem, saj vem. Dobro jo poznam, Rezo, in vso hišo poznam; tudi Jožeta. Takole majhen je bil, fantiček, ko sem bila jaz že hudo v letih. Že vem, že vem, nič nikari ne skrivajte!" "Kaj bi skrivala!" "Eh, no, Bergantovka, tole vam povem, pa če mi zamerite ali ne: ni prav, da trpite greh v hiši! Le tiho bodite, le ne ugovarjajte! Že zdavnaj sem vam hotela povedati. In sami sebi življenje krajšate in izgledate kakor sama smrt. O, Jožetu se bo pa že plačalo, že, prav gotovo!" "Jože je dober." Nalašč je bil kamen v meni. "No, dober, dober! Ljuba moja, pred menoj se pa res ne skrivajte. Saj mi ni vse skupaj nič mar, a vendar, grdo je to. Saj ste bili tudi v napak storili takrat, zelo napak, a vse, kar je prav. Reva, smilite se mi." "To je čudno; jaz se nikomur ne smilim." "No, meni se pa; Morda zato, ker sem tudi jaz že prestala svoj dobršen kos. No, pa stara sem že, pa vem marsikaj in le verjemite mi." "Kaj pa hočete pravzaprav?" "Kaj bi hotela, reva, ampak pomagala bi vam rada in vam svetovala, da Rezo zapodite." "Je prepozno." "Vem, tudi to vem, kako pozno je. Pa vendarle naj gre in naj doma odonegavi svoj greh. Saj je Jože bogat, ne bo mu sile do tistih denarjev." "Dobro mi hočete, vidim, a prepozno je." "Kaj bo prepozno! Križ božji, menda se vendar ne boste onegavili, da se boste izonegavi-li, do smrti tako mlada kakor sta?" "Jaz sem že zelo stara." "Res, po obrazu ste stari, Bog vam pomagaj. A če bi odšla nesreča od hiše, bi se brž spet pomladili." "Jože jo ima rad!" Omehčala sem se in solze so mi zalile oči. "Eh, kaj, rad! Pa vi? Ko kar medlevate za njim? Jaz ne bi— prav gotovo ne bi. Take bi mu povedala, pa bi obema pokazala vrata." "Prepozno, prepozno!" "Nič ni prepozno, Bergantovka, to vam povem: vse se še da narediti. Le pametni bodite in storite, kar vam rečem. Ali zlepa, ali pa zgrda. No, vidite, saj se že kar tresete, reva uboga!" Vstajala je počasi in mi ponudila roko. Pogledala sem jo in spet mi je bilo, da bi se ji bila vrgla krog vratu. "Bom že molila za vas, Bergantovka, le zaupajte v božjo pomoč." Nasmehnila sem se trpko in zamahnila z roko. "Tudi Bog mi ne more pomagati več." "Bog, da ne? O, glejte si, glejte! Kaj nimate vere, Bergantovka?" Odkimala sem in dejala bolestno: "Ne." "Križ božji, potem se vam pa nič ne čudim, da ste taki. O, ti reva ti, uboga! Molite in Bog vam bo pomagal!' "Bog ne bo pomagal." "Nikari tako, Bergantovka! Brez molitve ni nič." "Tudi tako ni nič." "Eh, Bergantovka, taki pa res ne smete biti! No, bom že molila. Vi pa storite, kakor sem vam bila rekla." Solze so mi počasi zdrknile po obrazu, vstala sem, segla v roke ženici in najrajša bi bila na ves glas zavpila za njo, da naj moli, moli, da bi me imel Jože rad, vsaj malo rad, da naj moli in naj molijo vsi! A bila sem brez besede, le pogledala sem jo, a ona je zmajala z glavo in je vsa sklonjena odšla. Zrla sem za njo kakor za prikaznijo; potožila bi ji bila rada vse to grozno trpljenje, a obstala sem na prostoru in gledala, kako je izginila med debli in kako se je zdaj pa zdaj zasvetlikal žarek na njenem hrbtu. In nikdar več se nisva videli. 5. Vseeno je bilo ali sem delala ali ne; ista topost je bila v meni. Pa sem spet poležkovala ka- kor časih, a Reze sem se bala in šele zdaj sem izprevidela, koliko več srca je bila imela rajna mati. V jutrih, ko mi je bilo telo izmučeno do smrti, je prihajala Reza in zavpila nad menoj: "Vstani in delat pojdi! Kaj te bomo zastonj redili? Ne zaslužiš, da te solnce obsije, nikari, da bi ti dali kosilo. Alo, brž!" In je zaloputnila z vrati, da se mi je zvrtelo v glavi. Stud, bojazen, sovraštvo in ljubosumnost do Reze se je kup-ičilo v meni bolj in bolj. In vsak dan sem se namenila, da povem Jožetu vse in mu razodenem svoj sklep, da mora Reza od hiše ali mu napravim sramoto kakor takrat. A potekel je dan, odšel je drugi in še vedno so mi bila usta zaprta. V vsej ljubezni sem se bala tudi Jožeta in strahopet-nost me je morila bolj od vsega drugega trpljenja. A nekoč sem se spomnila one starke in tako živo sem zaslišala njene besede, da sem sklenila ta dan govoriti z Jožetom pa bodi potem kar že. Mračilo se je, Reza je bila odšla nekam zdoma in Jože je bil pravkar prišel domov in je hodil zgoraj po sobi. Kakor tat sem se priplazila do vrat in prisluškovala. Prijeti sem se morala za prsa, tako močno mi je bilo srce in v glavi je šuštelo, šumelo, zvonilo in mraz se je sprehajal po meni. Vse moči sem zbrala, zavzdihnila, pritisnila kljuko in odprla vrata in jih spet priprla. Jože je sedel pri mizi in je bil videti zamišljen, zakaj zrl je v mizo in bobnal s prsti po njej. Gledala sem ga, srledala in zdrznil se je. Poskočil je in vprašal: "Kaj hočeš?" Še danes ne vem, kako sem se bila mogla zgeniti in priti od vrat do mize. In vendar, prišla sem in obstala. Jože je pogledal v stran in nagubančil čelo. "Kaj hočeš?" Vsa zasopla sem bila in ustnice so bile suhe, da sem le z največjo težavo izgovorila: "Rada bi . . ." "No, brž, brž!" "... govorila s teboj." In že je legla name tolika teža, da sem morala sesti. Dejal je trdo: "S teboj nimam ničesar govoriti." Vajena sem bila udarcev, zato niti trenila nisem, tolika ljubezen je zaplala v meni, da bi bila celo Jožetov glas poljubila. "Jože . . .," sem dehnila, a že me je zadavilo v početku. "No, kaj! Hočeš denarja, hočeš spet v Trst? Ne? Kar pojdi, kar izgubi se, čim preje, tem bolje. Še Bog, da te ne vidim več! Samo ne glej me kakor strašilo in ne bulji vame, kakor bi bila obsedena! No, kaj je?" Udarec za udarcem — kakor železne osti. Požrla sem slino in govorila: "Ne vpij name, Jože! Ali vpij, tepi me, bij, suvaj, le tega poni- žanja nikari, tega zasmeha ne, da dela Reza z menoj kakor z deklo in nisem ničesar več pri hiši!" "Oho, seveda, seveda! Ali pa kaj drugega zaslužiš?" Tedaj sem prišla k sebi in že so bile moje besede ravne in trdne: "Zaslužim? Pač, vem, da sem grešila. Ali tudi greh se končno odpusti in pozabi. Kar pa jaz prestanem, to že ni več kazen za greh, to je že hudodelstvo nad menoj!" "Helena, kar kratkih besed bodi!" "Takoj bom pri koncu: poročena sva . . ." "Poročena, hudič! Kakšna žena pa si bila?" "... in ni prav, da tako očitno živiš z drugo." "Helena — še besedo!" Jože je bil ves grozen v jezi. A ni me zmotil in nadaljevala sem: "In Reza mora stran — ali ti storim sramoto, da veš!" Vstala sem in kar gorela so mi lica. "Groziš?" je siknil Jože in dvignil roko. "Grozim, ker moram! Premisli si, Jože, jaz nisem les, ki bi ga žagal dan za dnem!" "Oh, veš kaj, brž pojdi, da se ne zmotim!" In zaničljivo se je obrnil in pljunil v stran. "Jože!" sem zaprosila v hipni nemoči in se mu približala. "Kaj nič več ne veš? Kaj ne veš, kako si me imel rad, kako . . ." "Ker sem bil neumen, a zdaj nisem več. Beži brž, beži!" "Jože, ali ne vidiš, kaj si mi?" "Ne cmeri se, pa pojdi iz sobe!" Kolena so mi klecnila, da sem nenadoma klečala pred njim in nič me ni bilo sram. Videla sem le njega, ki ga ljubim, ki mi je bil vse. "Jože, moj Jože, imej usmiljenje z menoj, lepo te prosim!" Za hip ga je presunilo, že je švignila svetla lučka mimo mene, prijel me je za ramo, a tedaj sem zaslišala grohot za seboj in Reza je zaklicala v smehu: "O, ti mestna zjed, ti zjedena! Klečiš, pred njim klečiš! Oh, oh —Glej, da mi greš, odkoder si se vzela!" In trdo me je potegnila za roko, Jože se je zdrznil in odstopil, jaz pa sem se zvila kakor v klobčič in bolj lezla kakor šla iz sobe, a v svoji sobi sem se onesvestila in obležala na tleh. Ko sem prišla k sebi, sem kakor v blaznosti vrgla boljšo obleko nase, pograbila^ nekaj denarja in izginila iz hiše. Kakor pijana sem tavala po cesti dalje in dalje in kri je tolkla v glavi s tisočerimi kladevci. Zdi se mi, da je pihal veter, da je šumelo listje ob strani, da so se podili oblaki po nebu. Vedno in vedno sem se videla klečečo vpričo Reze in ta prizor se je zasekal vame kakor z razbeljeno ostjo in me je tiral dalje in dalje po cesti, da sem kar tekla in so me bolele noge, kakor bi bile razmesarjene. Zagledala sem luč, zaslišala vlak. Na kolodvoru sem bila. Zdaj sem se zavedla, kam sem hotela. Vsa zmešana sem kupila vozni listek za Trst in sem čakala, zakaj veliko prezgodaj sem bila prišla. V ozadju nekje so se ropota-je premikali vagoni. To so bile moje misli, ki so se bledle v možganih. Pa je zacvililo kolo; to je bila bolečina, ki me je stiskala v prsih. Pa je zahropelo v daljavi; to je bila groza, ki me je davila v grlu. Pa se je prikazala rdeča luč, žareča in zlo ho-teča; to • je bil spomin na ono ponižanje, ono grozno poniža-nje. (Dalje prihodnjič) TISKOVINE IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti SO LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU -Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-* Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. > > > i OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC STANOVANJE Imamo stanovanje s 4 opremljenimi sobami, katero bi delil s moškim, mirnim in poštenim. Stanovanje je moderno, ima parno gor-koto, sprejemno sobo, kuhinjo, klet, kopalnico, telefon, itd. Na 1163 E. 71 St., vhod z 7114 Donald Ave. PokliCite med 12. uro opoldne in 10. zvečer. EX 1-8708 DRUŠTVENI KOLEDAR JANUARJA 19. januarja, sobota—Veselica društva Glas clevelandskih delavcev, št. 9 S.D.Z. v Slovenskem narodnem domu. MARCA 17. .marca, .nedelja—Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. 31. marca, nedelja — Koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd. APRILA 14. aprila, nedelja — Glasbena Matica poda "Marijo Magdaleno" v S.N.D.. St. Clair Ave. MAJA 5. maja, nedelja — 10-letnica zbora Triglav v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Slovenskem domu, 6818 Denison Ave. NOVEMBRA 17. novembra, nedelja—Opereta zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd. BOOKKEEPER Female or male. Established wholesale dry goods house wants capable party to take charge of receivables, payables, tax returns; 2-girl office. Start Jan. 1st. MA 1-5994 for appointment Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoli 1-3113 LEPOTIČJE Trajno kodranje, umivanje In barvanje las ter vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela. TIVOLI BEAUTY SHOP 6407 St. Clair Ave.. HE 1-5296 Parkwood Home Furnishings 7110 ST. CLAIR AVE. ZAVESE, DRAPES, POSTELJNA PREGRINJALA Prvovrstno blago po praiitnlh cenah "Naii odjemalci se vedno trnflo" SLOVENSKI ODVAJALNI ČAJ — $1.00 Ako Vas muči ZAPRTJE, poslužite se SLOVENSKEGA ODVAJALNEGA ČAJA. Slovenski Odvajalni čaj se rabi uspešno proti ŽELODČNIM PLINOM, NAPETOSTJO in ZAPRTJU. Slovenski Odvajalni čaj odvaja lahno toda sigurno. SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ — $1.00 Za boljše zdravje pijte SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ. Slovenski Planinski čaj vsebuje domače rastline, katere ugodno delujejo na človeški organizem ter obenem so pripomoč k španju. SLOVENSKI ODVAJALNI ČAJ in SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ se lahko dobi po POŠTI. Pokličite HE 1-5296 ali pa pošljite ček ali money order na TIVOLI IMPORTS 6407 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio čaj se dobi tudi pri Mandel Drug Co. — 15702 Waterloo Road A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd STREET HEnderton 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. 15301 WATERLOO ROAD KEnmor* 1-5890 KEnmore 1-1235