jrasmika*. *kn t*1 PROSVETA «M SLOVENSKE NARODNE PODPORNE la «»revnlM HIT i. ImÉfc Am OCftoc of PuUkattaai MST «Mik U wadala Am ütutxxx Oana Hats J® ŠC.00 «a m at ~ nj iuii sf^äe try^yj^'fchicago, ILL., četrtek, 2«. JULIJA (JULY 2«), i»87. safari Itfaa 96.00 Yearly ätbv.—number 147 ,;•„, i Aeeaptaaoa for matltnc at aoaeial rata of ooataaa »rovldeš lar la «ocUon 110«, Act of Oat 1. 1S1T, authorised oa Juae 14, IIIS. j ponci začeli vojno; tepeni v dveh krajih ,e čete, ki *o ignorirale japonski ultimat, Utirale Japonce iz dveh mest pri Peipingu. h vlada imenuje napade svojih čet v Kitajski "kazensko postopanje" jul. — Kitajski "Jad v Nankingu javlja innafah svoje 29. armade ju Peipinga. Kitajake če-> 0podile japonsko posadko ja, pet milj zapadno in reokupirale Lang-"¡idi med Peipingom in _____ po vročih bojih. ¡it* bili izvojevani sedem i, ko je jsponska arma-Kitajski začela avo-jvo. Sedem sto Japon-• bilo ubitih v Fengtaiju in io uplenili tri japonska letala. iko poslaništvo v Pei-i poroča, da je pozvalo vae prebivalce v poslaniško , kjer bodo pod zaščito ame-, angleške, francoske in ita-i mornarske pehote. I. jul. — Japonaki pre-Fumimaro Konoe, je i naznanil v parlamentu, da j«ka vlada "pokazala ab-ne»kreno8t napram Ja-in iz tega razloga so ja-posadke v severni Kitaj-ele kazensko postopanja.*' iki poslanik Joaeph C. je danes po naročilu Iz ona apeliral na japon-do, naj se izogne oboro- konfliktu s Kitajsko. 28. jul. — Tukajšnje poveljstvo poročA, da ke čete v severni Kitaj-Imčele danes zjutraj ob 6:80 ■ v torek popoldne po či- Privatna preiskava nacijev v Ameriki Vodi jo kongresnik Dickstein, Id je razkrinkal več voditeljev Washington, 28. jul. — Kongresnik Dickstein iz New Yorka, načelnik kongresnega i migracijskega odseka, je včeraj v zbornici povedal, da sam vodi tajno preiskavo nacijskih aktivnosti v Združenih državah. Pri tem mu prostovoljno pomaga nad dvajset oseb, ki zbirajo material o nacijskem gibanju. Dickstein je zanesel v kongresni zapisnik 46 imen, o katerih pravi, da so nacijski špioni v Združenih državah. Med bolj prominentnimi žpioni so sledeči: Kitty Aachenbrenner, ki je bila deportirana, ko je bila za-sačena pri širjenju nacijske "kulture" med ameriškimi Nemci. Deportirana je bila radi ne-postavnega bivanja v Ameriki. Kurt Beyer, ravnatelj urada nemških železnic v Sen Fran-ciseu. Poročnik Edwin Emeraon, A-meričan» odvetnik, šuraaliet in pustolovec. OA služi nacijem za krinko, pod katero lahko legalno vrše svoje aktivnosti. ... i • | Fritz Gissibl, glava nacijskih' Ifteui ^ T intrig v tej deželi in eden izmed k^i ^ r^L^'1' voditeljev nacijske organizacije Ms umakniti iz okrožja nove Nemčije> ki je bila nedavno spremenjena v na-cijaki "Bund". Poročnik E. N. Sanctuary, kot jim je bilo ukaza-2 japonsko pehoto, topni-d atrojničarji sodelujejo bombniki v zraku, ki «o naj-napadli kitajske vojašnice toijuanu, južno od Peipinga, 'Iriadjali Kitajcem velike iz- Jnditte japonskih ail je Ti-Ato. kamor stalno dovažajo i parniki moštvo in ma-Do«Iej je 20,000 Japoncev 1«bojnih letal v "kazenakem "Spanju." J^ vesteh iz Nankinga ima J» vlada v vsej provinci J*1 «edemnajst divizij voja-r1 M okrog 160,000 mož. Ta-Fm»29 kitajska armada, ki v akciji, šteje okrog 60,-FW Kako je kitajake ar-F" opremljena z modernimi F"1, ¡n letali, ni znano, i^kiaracij* japonskega povelj-?}» tfsii, da "kazenaka ak * K naperjena samo proti "banditskim" četam, ■•ratajo življenje in laatnino, ■ * proti R,.. Domače vesti rnm—mmmm^mmmm Svatba v Chiahoimu Chiaholm, Minn. — Dne 7. avguata bo tu velika avatba. Poročila se bo Mary Smoltz, najstarejša hči is občeznane Smoltaove družine, s Cehom Maksom Norbergom. Njena mati je aktivna članica SNPJ. V bolnišnici E. Palestine, O. — Društvo 66 SNPJ ima dva člana v bolnišnici. Edvard Steber se nahaja v bolnišnici v Salemu, kjer je bil operiran za kilo, Barbara Erdely pa v River Fallau, Pa., kjer je bila operirana na želodcu. h Clevelanda Cleveland. — V bolnišnici je zadnje dni umrla Matilda Noae, roj. Zavornik, stara 66 let in doma is Grintavca pri Zagrad-Fužini na Dolenjakem. V Ameriki ja bila 36 let in tu zapušča moša in aedem otrok. — Dva roparja ata udrla v stanovanja Karollne Bohač, toda ženska se je poatavila v bran in ju izgnala is hiše. V boju je bila lahko ranjena na kolenu. — V bližnjem Maple Heightsu sopričeli a kopanjem temelja za ondotni Slovenski narodni dom. B0SS0VSK1 TEROR V GORNJEM MCANU Divjanj* rifiUntov in policije nad gozdarskimi ttavkarji MUČENJE D E L A V-CEV Po bitki pred jek- larno v Cle velandu policajev je zaatražilo jeklarno Republic Steel, kjer je prišlo v ponedeljek do velikih bojev med ___ _ atavkarji, skebi in policijo. V den glavnih distributerjev anti- teh bojih je bil ubit en stavkar, semitične literature v Nemčiji in Ameriki. Naciji operirajo veliko kempo v bližini New Yorka, ki jim alu-ži za vojaške vaje. V to kempo Hitlerjevega "Bunda" prihajajo naciji iz raznih krajev, da se intelektualno in fizično urijo v fašizmu. Zadnje tedne se jih v njej uri 6000. Poročila pravijo, da Hitler vadi v orožju 200,000 ameriških nacijev In da vzdržuje v tej deželi nad 20 taborišč. Zadnje čaee je nastale velika zahteva za kongresno preiekavo nacizma v Ameriki. Duluth, Mina. — (FP) — Odkar je izbruhnila stavka 6000 gozdarjev, ki «ahtevajo izboljšanje plače in mizernih razmer v kempah, je prizadete kraje gornjega Michigana objel pravi teror in odprt fašizem. Vigilante rakrutirajo ob belem dnevu kar v parkih. Po vaeh znakih jih organizirajo v permanentno organizacijo. Teror izvajajo podnevi in ponoči. Pri širjenju atrahovlade se poslužujejo dinamita, pužk, nožev, pretepanja in ugrabljenja. V Ironwoodu je. od 60 do 60 vi-gilantov ugrabilo in preteplo du-luthskega odvetnika Timbar Workera unije, Id so ga potem odpeljali čez mejo v Wisconsin. Z vigilantakiml teroristi sodeluje vsa lokalna oblast in tudi državna policija. Aktivnosti slednje so še posebno zanimive v očigled "liberalnosti" gover-nerja Murphyja. Ne zadovoljujejo se le s štrajkolomstvom in odprtim protekpranjem skebov, marveč tudi napadajo stavkarje. V Greenu ao skoraj v kašo stolkli Axela Savolo, Onnlja Mannlkkoja in Richarda Koskl-ja, katere so nato vrgli v jezero, kjer ao jih držalLeno uro, da jim _____ ja voda ispralanri. [ V istem kraju so vigilantl si-Policija Straži jeklarno lovito pretepli Steva Kozlovlcha. Eden od njih je potegnil lovski nož in Koziovichu zagrozil, da H mu bo razparal "trebuh do gol- Clevelend, 28. jul. — Štiristo Unca» ne ^vkje He gkpivt njih voditelj. Kozlovich je odgovoril : "Star sem že. Dolgo ne bom več živel. Zrežite me, toda vam ne izdam skrivališča." Aretiranih je bilo 66 stav- Sodnik prepovedal masno piketiranje Injunkcija naglasa pravico do skebanja South Band, Ind., 28. Jul. — Zvezni sodnik Walter C. Lind-ley je Bike-Webb Manufacturing Co., ki isdeluje športne potrebščine, poatregel z drugo sa-čaano Injunkcljo, v kateri prepoveduje tekstilni uniji CIO maano piketiranje in naglaša "pravico do dela" ali skebanja. Sodnijaka prepoved omejuje število plketov na deset in prepoveduje uniji ali posameanim stavkarjem siljenje skebov, naj puste delo. Dovoljeno je le "mirno nagovarjanje", ki pa ne sme iti tako daleč, da bi stavkar rekel akebu: "Tl ne smeš delati." Take beeede bi bile že grožnje, ki po mnenju sodnika Llnd-leyja ne spadajo v stavko. Stavkar j i lahko rabijo le rafiniran jeslk napram skebom in morajo gentlemansko postopati aH občevati z njimi. Npva injunkcija je nafledila poteklo injunkcljo. Kršitve prve prepovedi je obtoženih deeet stavkar je v, ker so parkrat preprečili zveznemu maršalu, da ni mogel dostaviti skebov v tovarno. Dne 22. julija je 3000 članov CIO petkrat preprečilo s masnim piketiranjem zveznim maršalom dostavltev 60 akebov v tovarno. Valed tega je zvezni aodnik raztegnil novo injunkcljo in enoatavno prepovedal maano piketiranje. Stavka braa maanega piketiranje navadno ni efektivna, ako delodajalec razpolaga z garjevci. Republic Steel kitajskemu ljud-r L ^gton, D. C. 28. jul,— Wlagi urudnih infonnac,j k in Ti«ntainu, kjer aovrainoatl med JJ ,n Kitajci, 1600 mož a-pehote; od nfp1000 nuÄ v Tlentainu in kjer "tratI^ ^ Swlv ^ M nahÄ^ 1000 r¡7>"v ^anghaju. V Pei- fr^'V*!»Äm€ri4kih kt™": Mružena država vojaške poaadke na ** lete 1900, od ^^jev^te. zasegla pkm-J ri "ojih kmetov aJU?11 - Hitlerjeva ktáVtí^ d« morejo vel ^ »*šsjl!!2ii lxroé,ti vladi J^ JnS1 %hoboJn!ke, ki so (Dalja na S. stranL) kasete pred kkK ki je bila tarča fi Kelllngham, Weeh. — (FP) — letošnja konvencija Washing-tonske delsvske federacije se Je odlikovala po velikem antago-nlzmu do Odbora za industrijsko organizacijo. Konvencija Je obsodila stavko časniksrske unije CIO pri listu Seattls Htar in zavrgla reaolucljo za Indorslranje jeklarske stavke. Predaednlk državne delavake federacije James Taylor Je odprto napadel CIO In dal razume-ti, da bo federacija vodila boj proti CIO do akrajnoatl. Konvencijo, ki Je bila pod popolno kontrolo priatašev ADF, je aku-šal miriti Sam Hhearer, braUkl delegat centralne delavake unije Iz Vancouverja, H. C. Keksi Je, da Je CIO prinesel na površje ekonomski razvoj in da Je to gibanje treba študirati a tega vidika. "Ml v kanadskem gibanju smo se zavzeli, da naa ne razdvojijo frakcijaki boji," je pouderil Shearer. Taylor mu Je odgovoril, da ai je ADF mnogo prizadevala za doeago tolerance. Stavka pri listu Seattle Htar je nastala pred več tadnl, ker Je vozniška unija' p*»egla v delo-krog časnikarska unije In priča-la sprejemati v svoje vrste vse delavce pri cirkulaciji liata, tu New York,—Kdor miall, da Je bil pollcijaki maaaker jeklarskih stavkarjev na spominski dan v So. Chicagu le slučaj, prav tako umori atavkarjav v Youngstow-nu, Maaaillonu ln drugih krajih, ae po mnenju F. R. Danlalla, re-porterja New York Tlmeaa, salo moti. Razbijanja jeklarake stavke aa vrši atriktno po "mohavškl formuli," o kateri podrobnejše razpravlja James H. Rand v "delavskem buletinu" National Manufacturera Aaaoclation. V tem buletinu daje Rand navodila svojim fašlatlčnim kolegom msd tovarnarji, kako naj rasbijajo-atavke. IsnajditelJ "mohavške formule" Je Rand. Z njo Je on rasbll 10-mesečno stavko v svojih sedmih tovarnah. Glavni polntl te formule, katere so aa sa razbitja atavka po-slušlla štiri neodvisna Jcklarsks družba, predvssm Republic Steel, so sledeči: 1. V svrho obdržanja odprte delavnice naj delodajalec najprvo pritisne unljskim organizatorjem pečat "agitatorjev," ki sestopajo la majhno manjšino de-lavcev v svoji tovarni «ato, ds projektirajo samopašne sa-htevs, svetuje Rand tovarnarjem. 2. Na trgovsks zbornico ln blz-niške organizacija na splošno Ja treba pritiskati ln jim ubiti v glavo, da so stavke draga stvar. Ta organizacije ja traba pridobiti, da predočijo javnosti, da so stavke draga stvar tudi za javnost. (V Jeklarski stavki sa Ja to zgodilo po vseh mestih, predvsem v Youngstownu In Johns-townu.) 8. "Dvignite visoko zahtevo po 'lsw snd order\" pravi Rand. Vplivajo naj na občino, da poše-ne vso Isgalno in policijsko silo proti namišljsnsm, resničnem aH. grozečem naallju. «kličejo naj shode "državljanskih odborov." (Vse to sa Ja godilo v Youngstownu, Warrenu, Massll-lonu, Csntonu, Johnstownu In Monroeju.) 4. V mesta, kjer je stavka, naj nažene jo močne vojaške od-delke, kar bo lmalo dobre palho-logične efekte. (OhlJakl gover-ner, šerifi in lokeina policija ao Jeklaraklm baronom poatregli v polni meri a tem "pelhologičnlm efektom," ki je do denes štel živ-I jen je že 18 atavkarjav, mnogo pa je bilo ranjenih In zaprtih.) 6. Potrebna je obširna publicl-tetna kampanja, ki naj uatvari "bark to work" gibanje. V ta namen naj delodajalci tudi organizirajo armado "mlaljonarjev," ki naj obiščejo aUvkarje ne domu In JIh-preprIčejo, da so skoraj vsi (leUvci popravljeni vrniti ae na delo. Ko ja ledina Izora-na, naj določijo datum za odprtje tovarne na "prošnjo" oprodar-akih organizacij. Ako ae podjetniki poalužijo ta "mohavake formule" In čim efektivnejše izvedejo vae točke, tedaj ne morejo propaatl. S to formuki mora biti zdrobljena vaaka stavka, urgirá kapltalistič-ni fašiat Rand avoje kolege v Splošni tovarnarski svesi. dl u pravniško osobje. Pri tem JI gre na roko tudi uprava lleta, ki skuša foraireti člena šaani-karakege gilda v vozniško unijo. Glasovi \L PROSVETA ?l08?fft trn tka VmltU » M »v r« Datum «Mitu. V vllU»*JU. M prtMMrr H ItIT». Amendirajte ustavo! Rooaeveltove reforma federalnega vrhovnega sodišča je Ala "skozi okno", kakor je rekel podpredsednik Garner. Pet meeecev je aenat mečkal in mečkal to reč in naposled jo je zagnal na smetišče, Roosevelt pa dobi mizeren nadomestek, ki se predvsem tiče procedure nitjih federalnih sodišč, toda vrhovno sodišče ostane nedotaknjeno. 1 Mi se ne jokamo za to reformo — prvo večjo novodealako reformo, katero je odklonil novodealaki kongres — čeprav nismo imeli nič proti. Naše stališče je bilo, kakor je še danes, da trajna in uspešna reforma te vrste se more doseči le z amendiranjem federalne ustave, da-si nam je dobrodošlo vse, kar se medtem doseže z zakonodajstvom. Kljub temu je bolje, da je tako vaina reforma zajamčena v ustavi. Socialni amendment, ki podeli kongresu moč, da lahko sprejema vse zakone za bleginjo delovnega ljudstva, je nujno potreben Združenim državam. Takšen amendment Je bil predložen ob vsakem zasedanju kongresa v zadnjih sedmih letih, a je bil dosledno ignoriran In pokopan v odseku; pri tem pokopavanju so z molkom sodelovali tudi novodealovcl In progreslvci. Novodealski demokratje v senatu, ki so pod vodstvom Wheeler j a Iz Montane pokopali Rooseveltovo sodnijsko reformo, se zdaj sami oprijemajo amendments kot rešilne bilke, da ae isvlečejo iz kaluže. Wheeler je vea čas svo-jegs pobijanja Rooaeveltove reforme vpil, da on ni proti principu sodnijake reforme, marveč proti načinu kako naj pride; on je — je argumentiral — za reformo vrhovnega sodišča z amendiranjem uatave. To je edin pravilni načini Boj okoli Rooaeveltove reforme je pa pokazal, kako so ti veliki demokratje a la Wheeler Iskreni. V odseku leži cel kupček amendments — baš takih, na kakršne se oni tako sklicujejo in ki bi dali kongresu proste roke in enkrat za vselej odstranili uzurpacijske metode federslnegs vrhovnegs sodiščs. ampsk ti iakre-nl (t) demokratje sproti te amendmente pokopavajo! Sami pa tudi ne predlagajo nobenega efektivnega popravka ustave, ki bi pokril socialno zakonodaj at vo t Čas je torej, da zagovorniki socialnega amendments jiotianejo te novodealake hipokri-te v kongresu v precep, iz katerega so ne bodo tako lahko Izvili. Pokažejo naj, če ao res za amendiranjc uatave ali ne in kakšen amendment oni hočejo! Zdaj je moment, ds ae pokažejo. ProceH amendiranja je re« počasen, ampak ta počannost je odvians od tega, koliko se zanima kongre» in koliko ae državne zbornice zanimajo za stvar. Ce bodo kongre» ln zbornice mečkate meneče in leta — kakor delajo z amendmentom zs odpravo otroškega dela —-tedaj proces lahko trajs vso večnoat. Mi smo ps videli pred štirimi hrti, kako brzo in glsdko je tekel proces preklica oaemnaJ«tega amendments. Vas stvar je bila končana v devetih meeecih! In tskrat ao celo izredne držsvne skupščine, ki ao bile posebej Izvoljene, ratificirale preklic. Odvisno je torej, koliko ar ljudstvo zanima za atvar. predvsem |»a — kako močno je na »protatvo š|»ecielnih interenor. Ce bi zdaj kon gre» sprejel aocialni amendment In ga prepu stil državam v ratifikacijo, hi m vea organizirani kapitalizem v Ameriki zagnal proti temu amendmentu in med naaprotniki s bi najbrže videli tudi nekatere novodeaUkr demokrate, ki dsnea hlna\xko pravijo, da reforma sodišč naj pride s amendmenlom . . * Dobro pa je, da vsi ti "veliki prijatelji ljud atva In demokracije" pridejo enkrat v ogenj preizkušnje. O manah delovnega ljudatvs amo prepričani, da IVido zahtevale takojšnjo rati fikscijo Mtcialnega amendments, ampak "pri Jatelji ljudfttva" bodo morali nekaj storiti: ali bodo odobrili amendment ali bodo »pet hI nsvako vpili, da sta "svoboda in demokracija v nevarnosti". Ker jih poznamo, vemo, da sta njihova avoboda In demoki»nj|a nekaj docela drugega kot |»a svoboda in demokracijs ogrom ne večine ameriškega ljudstva. Nam ni toliko do teh "prijateljev" kolikor nam Je sa to, da skcijs zs aocialnl amendment pride iz mane organiziranega delavstva. Tf maaa pa je danea zavoje van« na industrijski fronti in vse kaže. da njeni voditelji tudi nims-Jo do»t i amials za to akcijo. Ali rea ne vidijo nujnosti momenta ? O tem in (tudi) Clevelaad, Okle. — Končno je apomenik Ivana Cankarja v Rockeffelerjcvem parku odkrit in to po zaslugi Toneta Grdine. Zadeva, kdaj bo konec rebuke, je rešene, tako tudi metropola. Kulturni vrt ima to, ka* Ima Ju-goslavijs: sporno politiko in versko vprsšsnje. Razlika je, da so ti, ki stoje skupaj, le spomin nekdajnosti, mi P* živimo v sedanjosti in bomo gotovo doživeli šs več takih nesporazumov v naši dični metropoli. Pred Uf *uljM*> aem opazil, d* so pričele, korakati od D va in šestdesete ceste proti East bulvardu, kjer stoje kulturni vrtovi, naše mladenke v nekakih uniformah. Nekaterih bluze so bile rdeče ( 1) barve, druge pa zelene, Ne vem kakšno armado reprezentirajo, lahko da je komunistična, sovjetske Rusije, lahko pa tudi, da je pa-peška garda. Kaj vemo mi o tem, bomo pa že pozneje izvedeli, ako bo treba. Ko sem šel tretjič mimo, Jih je bilo že precej zbranih, vendar ne toliko kot pred leti, ko so odkrivali spomenik Baragi. Ženska straža je menda defelirala v pozdrav Jožetu Grdlni, kot najpo-božnejšemu vojaku armade cesarja Franca Jožefa. Okoli vrta je pa bilo nekaj stotin radovednežev, ki so nekaj poslušali. Ob strani je bilo precejšnje število busov Cleveland Railway, kateri so ljudstvo tja pripeljali in pozneje menda na piknik v Puri tas Spring park. Ker Je pa ljubi Bog poelal dež, ne vem ke-ko je bilo s piknikom. Vedite, čitatelji Proevete, da preljubi Bog včaaih akuša te verne katoličane ln jim pošlje nekaj, êesar oni nočejo. On si misli: "Ce jim pošljem dež, sll me bodo kleli all me ne bodo?" Ce so ga kleli, nisem gotov, pa saj ppzna-te naše ljudi kakšni so. V stari domovini gredo na primer najprej v cerkev In malo pomolijo, potem gredo pa v gostilno In se malo stepo, včasih tudi kateri obleži za vedno. Pa kaj zato, saj je bil prej pri maši! In tako višje bitje želi vedeti, kaj bodo ti-le kulturni vrtnarji storili, ker bo dež namesto lepega vremena. "Single Taxer" Allan Wilson je dejal: "Hvala Bogu, da mi ne moremo kontrolirati vremena! Kakšnega vraga bi ml vse napravili z vremenom, ker imamo toliko neumnih misli v enem samem dnevu radi vremena." Mark Twain pa je rekel: "Vse govori o vremenu, nihče pa ne stori ničesar proti vremenu." ln Jaz rečem: "Da, katoliki store nekaj: oni molijo za dež! verjamem pa, da znajo moliti za lepo vreme, ker gotovo bi bili molili pri svetem Vidu, pa niso znali. Zato je deževalo." Ta-le dekleta v vojaških uni formah bi se mi dopadl«, če bi vedela za tisto vojaško povelje: Trebuh notri, prsa ven!" Res imsjo nekatera fins praa, ps sem si želel, da bi bil alar šest rncKScev in bi bila ena teh moja mama. pa bi morala potem ona poelušati mojo komando: "Me ma, praa ven. Če ne. bom pe hud — Jokal bom!" Oh kako lepo bi bilo, če bi država imela ženske za vojake. Rodile bi. dojile bi In vzgojile bi vojake. (Three ln one.) Tile kulturni vrtnarji si včasih uml-alljo dobro stvar. Oni obračajo. Rog Jim pa včaaih drugače obrne. Eno pa je, kadar bo Tone Izdihnil, ae bo veliko maš bralo za njegove zasluge v naši metropoli. Gotovo bo kateremu žal pri Cankarjevi ustanovi, ker se sanj ne bodo brale. Saj veste kako je, nevoščljivoet Jo povsod, pa kaj hočemo. Pa dovolj o odkritju ! na in demokrata. Bog blagoeJo-vi demokrate! Neš councilman Anton Ve|io-vec, tudi demokrat, se je hedo-val name, da ga ne podpiram. To je bilo na pikniku Cankarjeve ustanove. Res bi ga moral (pa ga ne), ker je oni dan travo kosil ob trotosrju, de, so ga potem namslali v meščanskih listih. Enkrat je pa luknjo napravil na žični ograji, ki je ae-viraia pot k jezeru. To je velikansko delo v štirih letih. You bet! Skoda, da sem socialist in ga ne smem podpirati! To eo "zasluge za javnega politika. •• ■ e Prejel sem karto s tole vse binico: "Preljubi Barbičev Fran-celj! Ce bi Te kdo imenoval osla. bi s tem storil štirinožcem veliko krivico." (PodpU.) . , Ako bi čiteteijem povedal ime, bi se čudili literatu. Rekli pa bi tole: "Tega pa ni treba imenovati. on se sam pokaže, da je dvonožni osel, in to s svojim — riganjem, katero prekaša vsa kega osla." Nuff said! e Na E. 168th st. in Waterloo rd. stoji tovarna, kjer meljejo razne kosti in parklje v gotove s vrhe. Anton Gubana ima blizu prodajalno. On je član društva št 63 SNPJ. 2e mnogokrat je protestiral, kot sem slišal, da bi tovarno premestili radi tovarniškega smradu. Na južffi strani je St Clair ave., kjer vozi poulični voz Nottingham. Poleti v hudi vročini, ko so okna odprta in vleče veter, se je tole pripetilo: Vozila sta se Ženska in neki Irec. Ženska: "Kaj pa tako smrdi?" Irec: "Kon-doktor." Ženska:' "To je pa *e od sile, tega ne morem prestajati." Irec: "Jaz tudi ne. Ako bo še kaj takega storil, pojdeva oba iz voza!" Frank Barbič, 63. Zlet "Sloge" Clevelaad, O^-Dne lš. svgu-»ta bo Upel naš pevski zbor "Slo-ga" piknik na krasni Stuškovi farmi. Kraj je lep in vem, Mor je bil Že Um, da si gotovo še tja želi. Prepričani bodite, da na našem pikniku se boste prav veselo in po domače zabavali. Petja in raznovrstnih šaljivih iger ne bo manjkalo. Ker bo to šele prvi letošnji piknik našega zbora/si bomo člani toliko več prizadeli, da naHm posetnikom kar največ postrežemo. Neštetim je dobro znano na kakšni podlagi naš zbor deluje. Ceneno nismo finančno močni, smo vedno pripravljeni, da P^H magamo v dobrodelne namene. Zato se obračamo na vse prijatelj in znance in vas vabimo, da ffklete k nam na piknik. Da boste bolj gotoyi po kateri poti se pride tja, vam bom tukaj opisala: Vsi oni, ki boste šli z avtomobili, vozite po Eu-clidu do Wickliffa, Ohio. Pazite na znamenje na desni strani pri gasolinski postaji in na Arnold rd. zavite desno, potem po 84. rd, levo do Stuškove farme. Znamenja bodo na več krajih, tako da nas boste prav lahko našli Kar se Uče pijače in jedače, to bo na prvem mestu, ksjti sama po sebi sodim, ko pridem iz dimnega mesta v prekrasno naravo, že gledam kje se bo kaj dobilo za pod zob. Vse one, ki radi "za lesom tečejo" (balincarji), jih še posebej vabimo, kajti prostor je lep. Za poskočnice in valčke smo tudi preskrbeli dobro godbo, tako da bo vsem usreženo V slučaju slabega vremena pa »e bomo zabavali v SDD v dvoran' št. L Ponovno vabim vse zavedne delavce, kot se glasi tista lepa pesem: Z nami trudni sodrugi v naravo hitimo ko prost nam je čas! Danica Hrvatin. | "Delavski prijatelji" Hibbing, Minn.—Prigibno pošiljam par dolarjev kot naročni no Prosveti, ker vidim, da ta llzt čuti delavsko bolest in nam sku _________ Ša v svojih člankih pripomoči do |fj0"'in prijatelje, ki se vedno v naših delavskih pravic. Znano velikem številu odzovejo in pri-nam je namreč, da odkritosrčnih1 dejo skupaj na omenjeni zračni prostor, kjer se vse lepo po domače zabava, okrepčava in oddi- Letni piknik "Ulije Milwaukee, Wis. — Društvo "Lilijs," ki je v aprilu praznovalo svojo 25-letnico in je po številu največja bratska podporna organizacija v naselbini, bo imelo v nedeljo, 1. avgu«ta, svoj običajni letni piknik v prijaznem in znanem parku pri Gazvodu na Highway 36, So. 43rd street. Prva nedelja v avgustu je že dokaj let kar rezervirana za "Li- bi društva Ulija, katerega člani vedno gledpjo, d* vrnejo poni s^$)im podpornikom ob ki iijiejo otroke, priporočamo, da pridejo gotovo še )rqcl 4. uro v park, ker ob tej uri se bodo razdelila vsem navzočim otrokom darila. Osma ura zvečer je določena za oddajo nagrad na vstopnice. Prigrizek !i\ okrepčila bodo dobra, izvrstna godba za ples v primerni dvorani. Prijazna, uslužna domača postrežba je zajamčena vsem posetnikom. Na veselo svidenje! Clai| "Lili je." Porpčllo in zahvala Waukegan, IIL—Od vsepovsod se sliši in $ita. da rojaki prirejajo razne veselice in zabave ter piknike,' zlasti sedaj v poletnem času, ko je v prosti naravi prijazno. Seveda tudi pri nas nismo v tem oziru zadnji. Okrog SND je vse živo, ker je v teku živahna balincarska sezona. Imamo ženske in moške balincardke skupine (teama). Baline pokajo tako, kakor vojaške puške na bližnjem mornariškem vežball-šču, ali pa še bolj. Dne 17. julija se nama je pripetilo nekaj izrednega. Zvečer sta prišla k nam Majk in Ženi Miller, če greva tudi midva ba-linat, v kar sva privolila, najin starejši sin pa je dejal, naj se gremo prej malo pel jat. In šli smo; vši zadovoljni smo se vozili eno uro. Ko smo privozili do vojaškega vežbališča Fort Sheridan, je dejala Ženi, če sva že slišala, da so 'sinoči zlikovci v SND okns razbili in naredili veliko luknjo, pa jih je Dobro-volc prepodil, da niso ničesar odnesli. Dejatk sva, da bova šla tudi midva pogledat tista razbita okna ln luknjo, potem pa bomo ballnali. Ko smo prišli v SND in odprl vrata, je zaorel klic "Surprise!" k 25-letnici najinega zakonskega življenja. Namezto velike luknje, sva videla pred seboj veliko najinih prijateljev. Bila sva tako presenečena, da nisva vedela kje sva. Vsem skupaj prav le pa hvala za tako veliko partijo in za darila. Posebno hvala svakinji Joži Grom,ter Majku Mil ler in njegovi ženi. Tomaž in Anna Krainc, (14) delavskih prijateljev je malo. To1 se je pokazalo že neštetokrat Kar poglejmo, kako se baš sedaj zrcali velikansko nasprotje proti Rooseveltovemu načrtu za reformiranje vrhovnega sodišča. Proti temu načrtu so glaaovali tudi ta» kozvani progresivni demokratje in drugi "delavaki prijatelji." ki bi morali biti na strani farmarjev in delavcev, ker ao v tej državi prišli do svojih stolcev na tej listi. So pa nekateri progre* sivci le na jeziku, v resnici pa pokažejo, da so kot pobeljeni grobovi, ki dajejo potuho kapitalizmu, da nas delavce tepe in strelja. Druj&ba Republic Steel je poklala samo v South Chica-gu 10 delavcev, vseh skupaj pa 15! In demokratska vlada se je skrila pred temi ubijalci. To Je pač žalostno poglavje sedanje vladavine. Tudi na Hibbingu smo šli vsi, kar nas dela pri družbi International Harvester, ki ima tukaj avojo rove, dne 6. julija na atav-ko. Sesti dan smo kompanijo prisilili, da je pristala na volitve pod nadaoratvom zveznega , delavskega odbora. Volitve se lio-do vršile 2. avg. itd 8. zjutraj do 8. zvečer. Da bo CIO zmagal, to vemo! Htavkar in Aan CIO. Oni dan ml je nekdo bral v A. D. med novimi naročniki tudi ime Frank Somrak, da ae Je naročil. To Je vesela metro-polska novica, poeebno ker js France tudi pri Csnksrjevi u-stsnovi. Ampsk on je aedaj kandidat sa councilmana v 28. wsrdi in lahko, da mu bo A. D. celo dala podporo, saj Novak, sedanji de mokra t »k i councilman. Itak "nič ne resume". Wards potrebuje brihtnega councilma- hava od mestnega In tovarniškega prahu in dima. Ker se vsako leto pripravi kar najboljše in vlada velika naklonjenost temu društvu v naselbini, zato tudi Lilija" ima vsako leto lepši uspeh piknika. Letos je pripravljalni odbor na delu še z veliko večjim zanimanjem in skrbjo kot navadno, ker se je zavzel, da hoče dati vsem posetnikom poseben "treat" v spomin društvenega srebrnega jubileja. Prav prijazno se vabijo vsi rojaki, člani in odborniki vseh sosednjih bratskih podpornih in drugih društev, s katerimi "Lilija" vedno živi v najlepšem prijateljstvu in kooperativ nem sožitju. Obiščejo naj nas zopet enkrat splošno vsi prijatelji in simpatičarji. Poleg običajnih daril vsem otrokom in nagrad na vstopnice, bomo imeli zopet nekaj novota-rlj, kakršne zdaj le še redno vidimo na naših slovenskih piknikih in prireditvah. Pripeljite torej vsi svoje družine, prijatelje in znsnce v nedeljo, 1. avguste, v Gszvodov park In imeli bosttf skupen, zabaven, kratkočasen dan v druž- Kukar ns paraiks Pora kon t ae pa roh rod ne dražbe raskasuje po k varjeno meso In živila, ki jik ssora uživati moštvo. Piknik kluba 37 JSZ in drugo Mflwaukee, Wie.—Kot mi j4 bilo poročeno, priredi klub št. 37 JSZ večerni (moonlite) piknik v soboto večer, 14. avg., v Segadi novem parku na So. 38th st in W. Burnham ave. Ves dobiček od te prireditve je namenjen podporo Proletarcu. Da je dolžnost slehernega delavca podpirati delavsko časopisje, je razum ljivo, in to načelo velja še posebno za list Proletarec, kateri se je ves Čas svojega obstanka boril za delavske pravice in širil med delavsko maso socialistične princi pe, katerim se nI nikdar izneveril ves Čas svojega obstanka. Ker je socializem tista sila, brez katere ni mogoče misliti na stalno rešitev delavskih problemov, je naša dolžnost, da storimo vse, kar je v naši moči, da ohranimo Proletarca in ga razširimo do slehernega rojaka. Ker je omenjena prireditev namenjena v podporo temu listu, apeliram na sle-hernega rojaka v tukajšnji okolici, da se udeleži te prireditve in s tem pokaže res pravo delavsko zavednost! Ko to pišem in premišljujem o tekmi držav, katera se bo bolj oborožile za ponovno svetovno klanje, ki lahk<^ izbruhne vsak čas, sem se nehote spomnil na naž mili narod v stari domovini,! ki je tako srečen, ker ga Je rešila j slavna srbska armada pred skoro, dvajsetimi leti Izpod avstrijske »užnoeti in mu podelila tisto krasno svbodo, v kateri sedaj živi. Vsaj tako ntoji Črno na belem v tukajšnjem žurnalu Ob-zor, katerega po mlloatl ln Šta-tutih M druka naš "flrer." Jaz sicer ne dvomim v resničnost te novice, ker mi je znano, kako rad naš "flrer" pripenja lavorlke "srbskim cipulsm" zs "dobro srečo". Toda zdi se mi, sko bi nsš mili narod še danes bil pod tiatim avstrijskim jarmom kot je bil pred 20 leti, bi jo naš "flrer" že davno odkuril nazaj v staro domovino, sli bi ga pa sploh sem ne bilo. kar bi seveda bila atrašna škoda za našo naselbino. Kdo naj bi ae pa emešil v javnosti namesto njega* Joe Vidmar, 747. ' Ali je nadarjenost slučai Znano je, da človek marsikatero duW telesno lastnost podeduje, v zadnjem C znanost dokazala, da vplivajo posebntB tosti tudi na nadarjenost tako v pozitivna kor v negativnem smislu. Znani učenjaki nik dr. Looa navaja celo vrsto "zakonov' darjenosti," ki so jih dognali v prvi vriti dinavski raziskovalci. Po teh zakonih j« matematična nadarjenost v vsakem slučah dedovana po očetu. Do dane« ae ni bilo not ga pomembnega matematika, ki bi bil svojo nadarjenost po materi. Sicer pa je ženskami zelo malo takih, ki bi bile vredr se zabeleži njih posebna, matematična nat,- nost. Nasprotno pa se zdi, da je glasbil darjenost večinoma podedovana po strani. Najljubši objekti zadevnih modernih ri vanj so enojajčni dvojčki. Raziskovanje dv kov nudi številne primere, ki kažejo vpliv dedljivosti na nadarjenost. H. Mueller je zoval dvojčici, ki sta bili takoj po rojstvu ni vsaka drugi osebi v oskrbo ter sta raj popolnoma različnih vnanjih razmerah. Er postala navadna trgovska pomočnica, druj se je učila ter je napravila zrelostno izki za učiteljico. Pozneje je slučajno preish ševne zmožnosti obeh sester s tako zvanim ligenčnim izpitom. Pokazala se je popolr enaka nadarjenost in inteligenca—vzlic vi razliki izobrazbe in poklica. Veda je v zadnjem času našla tudi pt zakon o podedljivosti inteligence. Ugotov je, da normalni otroci podedujejo precej stopnjo inteligence tako po očetu kakor po teri, da pa pri veliki razliki duševnih »pt sti staršev prevlada ali oče ali pa mati.fl pravi: Ce manj nadarjeni moški vzame za zelo nadarjeno žensko—ali narobe—potem ci navadno niso "srednje nadarjeni," am "prebrisani" ali pa "bedasti." Včasi se zgodi, da prav posebno nadarjen vek proslavi do sedaj popolnoma neznano kake rodbine. Cesto pade genij kakor me z neba. Vsaj tako se zdi. Prav poseben si te vrste je n. pr. znani pisatelj Andersen, ubogega čevljarja. Njegov življenjepis je p izmišljerflh pravljic, v resnici pa "drži" le stvo, da se je njegov oče vzlic svoji revščini življenje hudo zanimal za pesmi in pravi "Narava ne pozna skokov " ta stari nauk tudi v tem primeru. V nekaterih primerih se pojavi nadarj v isti družini zelo pogosto. Najlepši vzgl tem oziru je pač Bahova rodbina. Tu zasledujemo v posameznih ^apovrstnih pol njih porast glasbene nadarjenosti. Pod slučaj je rodbina Bernoulli, ki je dala v pokolenjih kar osem slavnih matematikov, dobna veda o podedljivosti je dognala, di eden izmed pogojev za ustvaritev genialne darjenosti možitev oziroma ženitev med iju ki so na nekih poljih posebno nadarjeni. ' so se n. pr. Bachi ženili večino s hčerami i benikov. Podobni slučaji so v umetniških i binah razmeroma pogosti. Tudi Goethe je tomec rodbine, ki je pokazala mnoge ns vprečne nadarjenosti. In kakšni so otroci genijev? Znano je, otroci navadno ne podedujejo prav posebnih darjenosti. Znanost je v tem dejstvu na*la trdilo naravnega zakona, ki gs tudi »icer v« srečujemo v prirodi: "zakon reakcije. NI va si ne želi nobenih skrajnosti ne nsvigfl ne navzdol, vsaj za trajno ne. Treba je vedeti, da podedujejo genijevi otroci le pok* "dedne dobrine" po očetu. Moderna vrti nedvomno razgrinjala še naprej "skrivno* nija, ki že dolgo ni več "iz nebes poslano stvo." . . (Po razpravi dr. H. Wolterecka-Zi» M Vitek zmogljivosti v 60. letu! Na zadnjem zasedanju madžarskih «M kov v Budimpešti so obravnavali pred vprašanje staranja. .J Prof. Aleksander Korany. je dejsi, splošna življenjska doba v zadnjih povečala od 40 let na 60 let. strani staranje organov Inj^bno.tl^g sporedno, kar ima za posledico, da * «e «j časom spreminjs. To spreminjanje je viška tako počasno, da zbuja vtis ustali Višek zmogljivosti dosega človek; v £ ob šestdesetem letu. Scle tedaj padanje, staranje. Koranyi Je za n* šifjeno zmotno naziranje, da potreb^ f ljudje manj spsnjs nego mlajih stari ljudje prespijo, je črto vse . so drugače razdeljene nego pri m.aj ^ Tudi medicinski statistik J**, liiuii. ki fttevil« an*> iêjo 1 ib da smatra statistiks za stare ^ ^ dosegli «0. leto. Medicina P* ^P', ^ lja, da starost ni zvezana .J Razmemo število je v zapadn« bsn vzhodu in jugovzhodu ps nUje. * njem avoje kulture doseg»J« U^ ^ mat, ksr ima zs . ustroj čedslje senilnejši. ko I. 2000 dvsjset odstotkov 60 let «iti * zr»*^ Prof. Ssmogyi je govori' o sUthj ^ N nevrologov. Naairsnje. ds je ^ „ » zen, je zmotna. Zdrava staro» _, poaledico, da hiti in »sms zs»e nobene bolezen m —-- • vzročitl nobenega ' lenjs. Ce nazaduje «j^J^J»** > gimi organi, tedaj doživlj.m« monično staranje. JULIJA. ........................'............ vladi. Zabavno ja zasledovati, kako ae dajejo med sabo. Ko so bili nacionalisti na vladi, a? klerikalci kričali o ogrofei venstvu, ki da ^a bo ni (Jfviraa poročila la JafaalarU«.) so starši umrli, je dobila posestvo hčerka/ Elizabeta Dreven-škova, a z obvezo, da bo skrbela za svojega brata Henrika in sestro Alojzijo. Oba pa sta slaboumna, posebno Henrik, ki je zaradi svoje umobolnosti zagrenil tudi že neki prestopek, zaradi katerega je bil 6 mesecev zaprt, dalj Časa pa je bil tudi že v umobolnici. Sestra se je težko mučila z obema in težko je gospodarila. Nekoliko bolje je bilo, ko se jd Lipnikova omožila z Ivanom Drevenškom, ki je nekaj časa lahko krotil slaboumnega svaka. Toda nato se je Drevenšek sam začel udajati pijači, enako tudi svak Henrik, ki je sestri grozil, če ni dobil denarja. Domačija je šla navzdol, začeli so se dolgovi, a dolgovi so volkovi. V domačijo SSTn'jutranji sa- je je naselil prepir. Prišlo je ta-i ¡2k za slovo od življe- ko daleč, da je Drevenšek sam U 25 letno Antonijo zažgal hišo, da bi bil prišel do » - • zavarovalnine. Toda izsledili so POD VLAK Jljubljena v stroje-rod jo ¿mTprUlo do že-n» železniškem vMedlogu pri Celju. je zašel s kolesom pud kolesa lokomoti-fj¿rudar Mihael Hor-JrZn Pred nekaj leti Ltem kriiitfu prišlo do » med avtobusom in vla-k nesreča zahtevala te-.fflrtnih žrtev in ranjencu edini nesreči, ki «rili na tem križišču, ovano z zapornicami. Je «pet ugasnilo mlado Lm tem križišču. To pot iMunomorilko, ki si je iz- ki ima moža v Mari-i je stanovala zadnje ča-jolah pri Celju. Živela jef ¿rimoiu v Mariboru, pred (p v Celju. V celjski oko-I je ulj ubila v strojevodjo |»rp vlaka. Zadnje čase I sklenila, da si bo zaradi |pi vzela življenje. Ni (jjj je strojevodja ni več | pa ni videla izhoda iz t ljubezni. Zato je skleni-ibe skočila pod vlak, ki ga njen strojevodja. In to ! je 16. julija*"zjutraj iz-Pričakala je vlaka, ki je ji Celja ter se nekaj pred lokomotivo vrgla na Lokomotiva ji je pri-tako hude poškodbe, da minut po nesreči umrla, da je hotela izvršiti dni popreje, a ker je opa-strojevodje orožnika. Kmalu so da jo je mož so aretirali, a po zaradi pomanjkanja izpustili. Mož pa je za-pregled trupla, da se na-ifotovi ženina smrt in da >ere madeža, ki mu ga ljudska čenčavost. Pri i trupla so zdravniki u-da je Podgorškova umr-5 oslabelosti srca. Dro-L »o poslali ljubljanski f preiskavo. Dognali so, * drobovju nikakega sledu »trupa. Vse govorice in •o bile torej plod ljudske lÜje. Ü letni fant zgorel Drwskem polju in zadnje ■*bno okrog Ptuja se vr-drug za drugim. Pred Inevi je gorelo v StaroŠin- P»e«tniku Štefanu Pera-noči se je pokazal * 'Urem poslopju, kjer «N in hlev. Ker je bilo epju mnogo sena, je ogenj poslopje. Na 1 f*8'» domača sinova, . Ado,f in 16 letni Av-- Ogenj je tako na-Z MoWe' (,a «e je Avto" * lahko rešil iz og-*»ogorišču ijegovo truplo. hrala smrtno poškodovala t:' ' v ' I - >0 im Ko ga in moral je za dve leti v kaznilnico. Ta čas je bil za Dreven-škovo ženo spet čas hudih naporov in skrbi. Slaboumni brat Henrik je začel s svojo nasilnostjo odločati v hiši, grozil je sestri s smrtjo, če mu ne bo dajala denarja, grozil pa tudi, da bo Drevenška ubil, ko se vrne. Ko je domačija zalezla v prehude dolgove, se je začela za stvar zanimati oblast in te dni ocenila posestvo na zahtevo upnikov. Drevenšek se je vrnil iz zaporov, toda ni- si upal v Rače k ženi, ampak je odšel rajši k svojim staršem. Dne 11. julija pa se je zgodilo, kar je bilo pričakovati: zgodil se je zločin. Pri večerji se je slaboumni brat Henrik spri s sestro, Češ, da je večerja neužitna. Pretepel je spet sestro, ki je nato ušla in se skrila v nekem grmovju. Brat pa je doma s sekiro razsekal vse pohištvo in okna in nato legel spat. Sestra njegova se je zjutraj splazila nazaj v hišo, misleč, da brata ni več v hiši. Ko pa ga je zagledala spečega sredi razbitega pohištva in ob njem sekiro, je prijela sekiro ter brata udarila z ostrino po glavi. Brat je zarjul, planil iz hiše, toda na dvorišču se je zgrudil. Prepeljali so ga nato v mariborsko bolnišnico, toda težko, da ga bodo zdravniki obdržali živega. Rana na glavi je\ smrtonosna. Drevenškovo, ki je hotela napraviti peklu in nasilju na posestvu konec s tem zločinom, so aretirali. Zaradi splava umrla. — V občini St. Janž na Dravskem polju je pred kratkim nenadoma umrla posestnica Marija Cafu-ta. Ker je obstajal sum, da gre za zastrupljenje in splav, je sodišče odredilo obdukcijo trupla, ki je domnevo potrdila. Cafuto-va je umrla zaradi notranje iz-krvavitve in zastrupljenja krvi, povzročenega ob splavu, ki ga Je izvršila neka babica, ki je bila takoj ovadena sodišču, pred katerim se bo morala zagovarjati zato, ker je brez zadostnih priprav hotela pomagati ubogi po-sestnici \ stiski. Ce bi bilo zdravnikom dovoljeno izvršiti splave zaradi upravičujočih razlogov, bi ne bilo toliko divjih splavov, ki se pogosto končavajo s smrtjo. Kako ai nagajajo. — Odkar so na vladi iz Slovenije klerikalci, so nacionalisti tako trdni opozicionalci kakor klerikalci poprej, ko so bili nacionalisti na rikalci kričali o ogroženem slo- acioijali- stični režim narodnega tilinstva zatrl. Ofttki so bili razumljivi. Zdaj so klerikalci na vladi- Znaj pa naši liberalci kričijo, da ao klerikalci unitaristi, da so v vladi, katere srbski člani oznanjajo en jugoslovanski narod in edino zveličavno misel narodnega in jesikovnega uedinjenja. Tudi ta očitek je razumljiv. In tako se gesla nikoli ne izpreme-ne, zmerom so ista, le da jih danes razglašajo klerikalci po Slovencu", jutri pa "nacionalisti" po "Jutru". In toke* počasi spoznava, ljudstvo, da sjka o^a tabora ponižn$ služabnika Beogradu in da ni nobenemu res do kakšnega slovenstva. Klerikalci se lažejo prav za prav Š» bolj: vse, kar je alabega še oetalo od Časov diktature, pripisujejo ju-trovskim nacionaliatom in generalu Živkoviduč, toda v prvi dik-tatorični vladi je sedel klerikalni voditelj dr. Korošec. Klerikalci radi kriče, da so jugofašisti prepovedali slovensko zaatavo, resnica pa je, da so bile narodne zastave prepovedane v času, ko je sedel v vladi dr. Korošec Tako si očitajo narodne pregrehe drug drugemu, a nazadnje se izkaže, da so jih zagrešili vaj. skupaj, Ko je pred poldrugim mesecem prispel v Slovenijo upokojeni general in bivši vladni predsednik Živkovič, so klerikalci In opozicionalne protifašistične skupine organizirale hude demonstracije proti njemu in njegovim "sobojevnikom", ki so jih povabili v Slovenijo. Dva *yto* busa klerikalnih akademikov sta se vozila za fcivkovičečm in njegovimi spremljevalci po vsej Sloveniji ter prirejali demot)»* tracije proti njim: metali ao kamenje in gnila jajca ter kričali. Nazadnje je prišlo pri Konjicah do spopada, v katerem je akademik Dolinar obležal mrtev: bil je nevarno bolan in dobil je z nožem v hrbet Klerikalci so iz tega naredili mučenllkl dogodek, ki pa je bolj koristil nacionalistom kakor pa njim: nacionalisti so začeli zaradi odpora proti takemu početju in proti režimu organizirati svoje prireditve, prirejali sokoiske nastope iri manifestacije. Toda zdaj je tudi to nekoliko popustilo in ostala so majhna pričkanja in nagajanja. Tu eksplodira kakšen evhorlstiČ-ni križ, tam spet ga podŽagajo, tu razbijejo kakšnemu Sokolu šipe, drugje porežejp dj-eveeca kakemu nacionalističnemu veljaku — in tako dalje . . . "Slovenec" piše debelo na dolgo in široko o podiranju križev, "Jutro" z veseljem piše o unitarističnlh izjavah članov sedanje vlzde, in našteva, kako napadajo klerikalci Sokole, kako požlgajo hiše nacionalistom in kako reže/o sadna drevesca nacionalističnim županom. Dolgčas nam nI. Vse pa je nizkotno in otročje. In temu se pravi "slovenska politika" . . . Vljudnost "Se pojma nimaš o vljudnosti, sin moj! Ali ne veš, da vljudnost nič ne stane?" "Res, oče? Pa napiši kdaj na brzojavko besede: Z odličnim spoštovanjem F Prašek "Ponoči ne morem bi imel kakšen pra- Gospod: spati, rad šek." Lekarnar: "Mrčesni ali spal ni prašek« prosim ?" Slika kaše priée, ki so nastopile pri zaslišanju pred delavskim razsodiščem In orisale napad na organizatorje avtne unije pred Fordovo tovarno. Ijaja na ofenzivo " ^ Rfebtfc Steel Cerp. v Clevelande, kl je obnovil» obrat aOf da bodo okuUli zdrobiti avtno unijo New York. — (FP) — Znamenja so, da bodo DuPonti, ki dominirajo General, MotorB, skušali razbiti avtno unijo. Pogodba med družbo in unijo poteče 11. avgusta. Veliko vprašanje je, kaj bo storila General MotorB. Vsekakor zna priti do novega DuPonti vlečejo od Genera) Motora, kakor tudi drugi delničarji, velikanske profite. Lani so jih spravili nič manj ko 44 miUjpnqv ali skoraj 400% več kakor ao jih potegnili leta 1982. Svoje Investicije pri General Motors cenijo na $184,500,000. Letos so izgledi, da bodo od General Motora prejeli nižje dl-vidende kot so jih lani, ker je v drugi polovici tekočega leta pričel padati "zaslužek" korporaci-je. Toda profit! bodo vseeno še vedno veliki. Kljub temu pa bodo DuPonti gobovo držali unijo odgovorno za padec dividend. To jih zna pognati v nov boj proti avtnl ur^iji. Na drugi atrani so sijajni iz gledi z ozirom na "zaslužek" v kemikalijskih, municijskih in drugih tovarnah DuPontovega imperija, ki izdeluje tisoč in en produkt Ugledi so, da se bodd DuPorotovi profit! letos zvišali kljub možnosti, da bodo prejeli manjše dividende od General Motors. Njih letošnji profit bo znašal po vseh znakih sto milijo-no v primeri z »89300,000, katere so pobasali lani. V prvi polovici je znašal njih "zaslužek" $3.41 na vsako delnico v primeri s $3.27 v prvi polovici 1986. Štirinajst centov nI* velika vsota, toda ako pomnožite štirinajst centov z desettlsoči delnic, se pred vami pojavijo milijoni. In tako je tudi z DuPontovim imperijem, katerega se ceni na $721,000,000. Nad pol milijarde od te vsote — $6.'*6,fi00,000 — imajo DuPonti investirane Izven General Motors. In v svoj tako zvani kemični imperij so DuPonti letos že investirali $46,600,000 za ekspanzijo tovarn In nabavo novih strojev. V ta namen so nedavno skozi Morganovo banko Izdali bondno izdajo v vsoti $50,000, 000. Svoj kemični imperij pripravljajo za financiranje boja proti uniji v avto i industriji, v kateri dominirajo najmočnejšo korporacijo. Botoovaki teror v gornjem Michiganu nje. napadov in ugrabitve, je samo zganil z ramami. iProti temu terorizmu vigilan-tov in javnih policijskih oblasti je pri governerju Murphyju protestiral tudi minneaotskl kongreunik John T. Bernard. Njegov telegfttn pravi med drugim: "Razdejane so bile dvorane stavkarjev, dinamitlrani njih šotori, njih avti tarta strelov, štrajkarji ubiti in pretepeni ter mnogi aretirani, i'»da niti e» sem vigilant ni l»il prosekutiran redi tega nasilja." Kongreunik j Bernard tudi prati v telegra mu, da ni vigikntska drhal pre- tepla in ugrabila le unijskega odvetnika, marveč je tudi unijskega podpredsednika Jamesa Rogersa brutalno napadla. Ta teroriiem ni naperjen proti uniji CIO, marveč proti gozdarski uniji Ameriške delavske federacije. To atavko gozdarskih delavcev v gornjem Michiganu je pre-iakovala tudi governerjeva komisija, ki je zadnje dni med drugim poročala Murphyju: "Komisija je prišla do soglaa* nega zaključka, da unija repre-zentira večino delavcev, ki ao bili upoaleni na dan izbruha stavke, in da se je na 18. maja odzvala stavkovnemu klicu večina delavcev, ki so se popolnoma zavedali pomena svoje akcije." Toda državna policija še pro-tektira skebe in pomaga vigilan-tom pri razbijanju atavke. Fordov policijski »ef pohvalil pobpjnike (Nadaljevanj* ■ 1. strani.) dne 24. maja napadli organizatorje avtne unije pred tovarno, kamor so bili prišli, da razdajajo unljske letake delavcem. John Godleski, pometač v Fordovi tovarni, je pred zastopniki zveznega delavskega odbora lz povedal, da se je v tovarno kmalu po napadu pripeljal Bennett in čestital dvema pobojnikoma, da sta z drugimi vred "napravila dobro delo." Godleski je tudi re-kel, da je slišal Bennetta, ko se je jezil nad "tistimi ušivimi ... of b ... ia VVaeblngtonaV' Zastopniki delavskega odbora so končali z zaslišanjem delavske strani. Zaslišali so skoraj sto prič in napravili 2600 strani dolg zapisnik. Zdaj Je na vrsti družba. Nad 80 delavcev Je Izpovedalo, da so bil! odslovljenl rudi tega, ker so člani unije ali vsled simpatij do unije. Ce se Ford ne more drugače odkrlžati slab<1 slovljcni radi "pretepanji," Delavci so tudi izpovedali, da je za kompanljsko unijo "Ford Broth-erhood of America" kompanlja. Njeni bossl so odprto delili pristopne karte med dek>m In nagovarjali delavce na pristop, Češ, "da bodo to storili, ako vedo, kaj Je zanje dobro." Zlobno«! "Ali niste pravkar telefonira Ji, gospodična Košakova?" |"Seveda sem." "Komu pa?" "Neki stranki." "Res? Nisem Še vedela, da I-mamo stranko, ki ji Je Ljubfak ime!" Vesti is Primor ja Posojilnice na Goriškem Deželni korporacijski svet Gorici je objavil te dni na novo pregledani seznam vseh še ob stoječih posojilnic na Goriškem. I« nJega posnemamo, da delujejo med Slovenci še naslednje posojilnice: v Ajdovščini, Blljuh, na Brjah pri Rihemberku, v Cerknem, Kobaridu, Komnu, Do-bravljah na Vipavskem, Grgar-ju, na Libušnjem, v Idriji (posojilnica in konsumno društvo), Mirnu, Bovcu, Rihemberku, Sempasu, Štanjelu, St. Petru pri Gorici, Sv. Luciji, Sv. Krilu na Vipavskem, St. Vidu pri Vipavi, v Selu na Vinavskem, Tolminu, Hudajužini, Vipavi in Volčah. V likvidaciji pa se nahajajo posojilnice v Biljani v Brdih, v Kamnjah na Vipavskem, v Kanalu, Kostanjevici, CrniČah, Ko-zani, Dretnici pri Tolminu, Centralna |M>soJilnlca v Lokavcu pri Ajdovščini, na St Vidskl gori, v Oseku pri Sempasu, v Otaležu pri Cerknem, v Podbrdu, Podmel-cu, PliskovlcI pri Komnu, Prva-čini, Kojskem, Renčah, Rihemberku, Vellk(h Zabljnh, Šmarjah na Vipavskem, »cbreljah, SturJah pri Ajdovščini In na trnovem v Trnovskem gozdu, ni), obtoženi, da so v noči 21. maja 1936 prepeljali is Jugoala* vije preko Postojne tri konje. Njih tihotapstvo je baje odkril neki finančni stražnik, ki je u-stavll Vodoplvca, dočim se je med tem ostalima dvema, ki sta bil* dale$ Vodopivcem, posrečilo sbetati s konji vred. Ob-toience; ki so zanikali dejanje,, je zagovarjal odv. Robba. Zaradi pomanjkanja dokazov so bili vsi trije oproščeni. Amnestija jih je re*Ua. Trije moški lz Vrtovina nu Vipavskem in eden is Crnič so bili ob-toieni, da ao.ukradli Ivani Cer-melj is Vrtovina panj. Zaradi amnestije pa je goriško aodišče odredilo ustavitev kazenskega postopanja proti njim. Nova tola. V Lazu pri Tolminu bodo še letos zgradili novo šolsko poalopje, katerega stroš^ ki so preračunani na 168,000 Ur. Rasen učilnic in okrepčevalnice za ivvni' otroke bosta v novem poslopju tudi stanovanje za učitelja in telovadnica. DltOHNK NOVICE -S- ^mmmmmmrn V Podkraju pri Colu so našli na nekem seniku mrtvo truplo kmeta Josipa Sajovica, ki so ga že nekaj dni pogrešali, O zagonetni smrti ni bilo mogoče doslej ničesar pozitivnega ugotoviti in se še ne ve, ali gre za umor ali samomor. Pristojna sodna oblast Je po pregledu trupla odredila njegov prenos v domačo mrtvašnico. Zaradi tihotapstva so se mo* rali zsgovarjati te dni pred tržaJ škim okrožnim sodiščem Tomaž Vodopivec (Mevillacqua) ter Henrik in »tanko Rupnik (Kupi- Po dva ameriika državljana v vsaki "inozemski družini" •Prlblllno sedem milijonov a-merlšklh državljanov spada k družinam petih milijonov ino-zemcev v Združenih državah. To interesantno dejstvo izvira lz ravnokar obelodanjene študije s strani National Council on Naturalization and Citizenship. Zdi se, da po tri ismed vsakih štirih družin inoaemcev vsebujejo po enega ali več ameriških državljanov In da povprečno v vsaki "inozemski družini" Ja 2.9 ameriških državljanov — len ali pa otrok. To dokzzuje, da vaaka omejitev inozemca pri dobivanju dela ali odpomoČJ prizadeva milijone ameriških državljanov, ki so člani njegove drutlne. Profesor Donald Young, predsednik zgoraj imenovane organizacij», to poudarja z energičnim protestom proti novemu zakonu, ki praktično izključuje inoiemca li work-rellefa. -- Te Interesantna študije, ki u-tognejo imeti v bodočnosti dokaj vpliva v borbi proti diskriminacijam napram inozemcem, ao ee udeležili razni merodajni strokovnjaki, med njimi Read Lewis in Marian Shibsby od Foreign Language Information Service. —FLI8. 8LOVKNHKA NARODNA PODPORNA JKDNOTA izdaja evoje publikacije In «e posebno Hat ProaveU za korlatl, ter potrebno agitacijo avojih društev In članstva In za propagando avojih idej. Nikakor pa ne aa propagando drugih podpornih organizacij. Vaaka organizacija lam običajno svoje glasilo. Torej agUatorif n! dopisi In nasnanlla drugih podpornih organizacij In njih društev naj se ne pošiljajo llatu ProaveU. MilwauAki in okoliški Slovenci, uradniki in članstvo «med. nlh društev no prijazno vabljeni na "LIL1JIN" LETNI PIKNIK ki se bo vršil v nedeljo, I. avgusti 1937 vAiznJmm pirku (Highway .16, Ho. 4ilrd Hlreetj. Darila za otroke ob 4. url. — Nagrade na vatopnJee oh H. url. — Plea na lla»hell In Gallun godbo. _ Mingo Igra. — Izvrstna okrepllla in dobra postrežba. — llresplačen prevoz od Tamše dvorane ob 2, url. — Od zemlje Hk»v. Avditorija v Went AIIImu ob .1. url. — Val dobrodošli. Zadovoljstvo Jamči OPHON, h 'yyftffisna Novo ameriško potniško letalo zapušča letališče v Perl Washington», N, T. F. M. DOSTOJKV8KU: Bratje Karamazovi vMiftMIki "To pot it vol i te biti po vsej pravici tako ogorčeni, Varvara Nikolajevna, in podvizam se, da vm zadovoljim. Nu, Aleksej Fjodorovič, vzemite evoje pokrivalce, jaz pa vzamem ,evo, evo-jo ¿épico — in pojdiva. Treba je, da vam rečem rezno beeedico, ali zunaj teb aten. Vidite, U devojka, ki aedi tu — to je moja hčerka Nina Nikolajevna, pozabil tem vam jo predstaviti — v te leseni angelj božji ... ki je priletel k umrljivim ljudem .. . Ce le morete to razumeti .. '•Saj vea drgete, kar krč ga izpreletava," je nejevoljno nadaljevala Varvara Nikolajevna. -In tale, evo, ki zdaj z notico tepta nad menoj In me je prejle razkrinkala, da sem komedijant — tudi U je vteleienl angelj božji in je Imela prav, ko me je ozmerjala. Pojdiva, Aleksej Fjodorovič, treba je, da končava . . Prijel je Al joto za roko In ga odvede) is eobe naravnost ns ulico. VII Ia na čiste* sraka "Zrak je ¿1st, a v mojih dvorih bogme nI svete, v nikakem smislu ne. Počeei hodiva, gospod. Zelo rad bi zbudil vaše zanimanje." "Tudi jas imam do vas Jako važno zadevo," je pripomnil Aljgšs, "samo da ne vem, kako naj pričnem." "Kako ne bi vedel, da Imate ipse) do mene? Bres posla ne bi bili nikoli niti pogledali k nam. Mar ste se prišli res samo pritožit saatran malega? Ne, to je neverjetno. AU, ko že govoriva o dečku: tam vam nisem mogel vsega pojasniti, a tu vam sdaj opišem tisti prizor. Vidite, takrat, pred komaj tednom dni, je bilo omelo — avojo bradico mislim — bolj gosto, nago je danee; sekaj moji bradici so vzdeli, da je omelo, slasti šolarji. Nu, vidite, tistikrat me vleče vaš bratec DmitriJ Fjodorovič za bradico, za prazen nič, podivjal je bil in jaz aem mu pal v roke; privlekel me je Iz krčme na trg — in kakor nalašč so šil šolarji iz šole, z njimi tudi Iljuša. Ko me je zagledal v takem položaju — je planil k meni: 'Papa,' vpije, 'papat' In se obesi name, hoče me iztrgati in kriči mojemu žaliku: 'Izpustite ga, izpustite, to je moj papa, moj papa, odpustite mul* — Da, tako kriči: 'Odpustite 1' Tudi njega je zgrabil z ročicami In mu poljubljal roko, prsv tisto njegovo roko . . . ée zdaj se spominjam njegovega obrazka, kakšen Je bil v tistem trenutku; nisem ga pozabil in ga ne bom! ..." "Kolnem se," je vzkliknil Aijoša. "moj brat vam bo na najodkrltoerčnajšl ln najpopolnejši način izrazil avoje keaanje, čeprav na kolenih, in aredi trga ... Pripravil ga bom do tega, ali pa ni moj brat)" "Aha, tedaj Je to šele v načrtu ln ne prihaja neravnoet od njega, ampak aamo od plemenitosti vašega ognjevitega area. To bi bili morali takoj povedati. Ne, če je tako, tedaj mi dovolite, da povem o vzvišeni viteški in ofi-elrski plemenitosti vašega brata vse do kraja, zakaj takrat Jo je pokazal. Ko me je napoeled preatal vlačiti sa omelo ln me je izpuatll, je dejal : 'TI si oficir in Jas sem, oficir — ako moreš najti sekundanta, apodobnega človeka, pošlji ml ga — dam ti zadoščenje, čeprav si podlež!' Tako je dajal. Resnično, viteški duh! Midva z IIJušo sva se takrat odstranila, a tista rodo-aiovna družinska slika ae je Iljuši na vekomaj vtlanlla v srce. Ne, kako bi mogli mi ostati plemenitaši. »Saj lahko sami presodite, ki ste pravkar Izvolili biti pri meni v mojih dvorih — kaj ste videli? Tri dame sedijo tam, ena hroma in slaboumna, druga hroma in grbasta, tretja, ki hodi, pa pametna da nikoli tega, dijakinja, že spet mi sili v Petrograd, da bi tam na bregovih Neve Iskala pravic ruske žene. O Iljuši ne govorim, njemu je šele devet let, slro-maček je sam kakor kamen na cesti, zakaj če jas umrem — kaj bo s vso to jamo, samo to vas vprašam? In če ga spričo tega pozovem na dvoboj pa me on na mestu ubije, no, kaj potlej? Kaj bo tedaj s njimi vsemi? A še huje bo, če me ne ubije, ampak me aamo pohabi: delati ne moreš, usta pa vendarle ostanejo. Kdo bo tedaj hranil moja usta in kdo bo hranil moje ljudi? AU naj pošljemo Iljušo vsak dan miloščine proeit namesto v šolo? Zdaj vidite, kaj pomeni zame, če ga pozovem na dvoboj; to Je neumna beseda, nič drugega ne." "Prosil vas bo oproščenja, sredi trta se vam bo do tal poklonil," Je spet vzkliknil Aijoša in oči so mu zagorele. "Hotel sem ga tožiti," je nadaljeval štabni kapetan, "toda odprite naš sakon: koliko zadoščenja morem dobiti od žalilca sa osebno žalitev? In tedaj me je isnenada poklicala Agra-fena Alekaandrovna in Jela vpiti nad menoj: 'Niti v mislih se ne predrzni! Ce ga tožiš, bom jas skrbela sa to, da se pred vsem svetom pokaže, da te je pretepel saradi tvoje lopovščine, in tedaj bodo tebe samega potegnili pred sodišče.' A Gospod edini vidi, s katere etrani je prišla ta lopovščina in po čigavem naročilu je sodelovala moja nesnatnost: če ni bilo to po nalogu nje same In Fjodora Pavloviča! 'In rasen tega,' je dodala, 'ta zapodim na veke in nikoli več ne boš ničesar zaslužil pri meni. Tudi svojemu trgovcu povem (tako imenuje tistega starca: 'moj trgovec*), da ti tudi on pokaže vrata.' Nu, si mislim, če me tudi trgovec zapodi, pri kom bom potlaj zaslužil? Samo ta dva sta mi bila še ostala, zakaj vaš očka Fjodor Pavlovič mi ni samo Iz nekega postranskega razloga preatal zaupati, ampak me hoče v nameček aam tožiti zaradi nekih pobotnic, ki jih Ima v rokah. Glede na vse to sem ae tudi pomiril In vi ste videli moj brlog. A zdaj mi dovolite, da vprsšam: ali vas je Ijušs davi hudo ugrisnil v prst? Doma v naših dvorih se kar nisem mogel odločiti, da bi bil načel to podrobnost" "Da, zelo hudo in selo jesen je bil name. Kot Karamazovu ae mi ja osvetli sa vas, to mi je sdaj jasno. A da ste ga videli, kako sa je kamenjal s svojimi sošolci! To je selo nevarno, še ubiti ga utegnejo, otroci so, nič pameti nimajo, kamen lahko prileti in razbije glavo." "Saj jo je že iskupil, danes ga je zadel kamen, če ne na glavo, pa v prsi, nad srcem, sinjo llao ima, pri Jokal ae je domov ln pristokal, kar zbolel je." "In veste, da se sam prvi loteva njih vseh? Utogotil se je saradi vss; pravijo, da je nekega dečka, Krasotkina, davi s peresnim nožlč-kom drgnil v bok ..." 'Tudi o tem sem slišal. Nevarno je: Kra-sotkin je tukajšnji uradnik, še sitnosti utegnejo biti saradi tega." "Svetoval bi vam," je vneto nadaljeval Aijoša, "da ga nekaj časa vobče ne bi pošiljali v šolo, dokler se ne unese ... in ga ne mine ta gnev .. "Gnev!" je pograbil štabni kapetan, "baš gnev je prava beaeda! Nič ga ni videti, toda njegov gnev Je velik. Vi še ne veste vsega. Dovolite mi, da vam posebej pojasnim to isto-rijo. Stvar Je v tem, da so ga Jell po tistem dogodku val aošolci dražiti s omelom. Otroci v šolah so neusmiljeni ljudje: vsak zase so angeli božji, a akupaj, zlasti pa v šolah, ao mnogokrat hudo neuamiljenl. Jell ao ga dražiti, v Iljuši pa se Je vsdramil plemeniti duh. Kak navaden deček ln slab sin bi ae bil potuhnil, "NK sato. O trgovini imam ie Jas dovolj pojau, saj prodajam ie 20 let Tu notri bom delal Jas, a vi boete vabili pred trgovino kupce." "Da bi klical stranke pred trgovino? Ne, s tem ne bo nič." Goepod Lenart se Je začel odpravljati. Ta stvar mu ni bila preveč všeč. Tudi njegovi soprogi goepe Elzi ne. Bala se Je Igo. vložiti avojo doto v tako kočljivo sedava. Pri vratih se goepod Lenart spomni, da namerava kopiti lahek suknjič sa poletje. Morda bi našel ta kaj primernega. Zato se ponovno obrne do šefa: Mogoče bova pa vendarle naredila kupčijo. Potreboval bi lahno poletno obleko. AU ne, Elsaf* "No da. Ce imajo kaj finega, elegantnega in pbceni," pristane Lenartovn soproga. Sef vaa vesel veli Petru, naj pokaže obleke. Pri tem mu po-mežikne in šepne: "Z denarnico". Goepoda Lenarta pa vpraša: •Torej nočete vstopiti kot družabnik v mojo «imovino r "Niti govora ne more biti o tem. Konfekcija ni dobra atro-ka. Danee se dbleke selo težko prodajajo." "Ni tako teŽk6," meni hudomušno šef. "Takoj boste tideli, da Je to res težko", se izzivalno smehlja goepod Lenart ' Prav tedaj je pomočnik prinesel lahek suknjič in gospod Lenart ga skuša pomeriti. 8 težavo ga spravi na sebe. Rokavi mu segajo komaj do komolcev. Na plečih vse poka. Goepod Lenart se norčuje: "Res izredno lahka obleka. Seveda, saj je tako malo tkanine v njej, da je je sa rokave sploh manjkalo." "Dragi, brž sleci to suknjo. Kdo te b? gledal v njej!" se jesi soproga. "Seveda, ljuba, samo malo pošaliti se i*-hočem." r Pomočnjk Pater je na vso moč hvalil blago, in tudi šef se je vneto sukal okrog kupca in mu uravnaval guba. Oba sta čakala, kdaj bo sačel trik delovati. Gospa Elza pa je čedalje bolj priganjala svojega moža, naj spravi to cunj« s sebe. * "Saj Johie slačim, draga. A ta zlodej niti dol ne gre!" S parom konj bi ga moral potegniti sebe. Prosim, pomagejte mi." Mialll je reči: sleči, toda prav takrat ae.je prijel za deano stran prsi in otjMl denarnico. Brž si je premislil. Pomočnik in šef sta tudi opsslla, da se je riba ujela. Zato šef nedolžno vpraša: "Kaj naj pomagam?" "Oh! Nič. NIČ. Obleka "1280 din, prosim." "Vraga 1 Toliko?! To je vendar mnogo predrsgo." Zviti šef je sdaj svojevoljno navil ceno, čeprav je bi) suknjič vreden komaj 000 din. "Kaj bo predrago! Saj Je taborno blago! Toda imamo eeve-da tudi cenejše stvari. Izvolite sleči! Dajte Peter, pokažite dru- "Ne. Ne. Ni treba, gospod Ka lin. Bom vendarle tole vzel. Tu imate denar, in zdaj draga, poj diva." Gospa nI več branila. Mislila je, da se Je možu zmešalo. Najbrž od sreče, ker sta na poroč nem potovanju in ker je dobil njo sa ženo. Ta misel Jo Je tudi nekoliko potolažila. Saj ženska je častihlepne. Vendar ga je čudno gledala. Odšla sta. "Dobro sva opravila," si je veselo mel š*f roka. "Peter, takoj vam zvišam plačo. Isboren dečko ste." Šefu je ves obraz žarel od veselja. Peter, tudi zadovoljen, Je šel gledat za onima. Zdajci se prestrašen obrne: "Vračata se." "Peter, ostanite tu. Js* grem." 'Tudi Jas ne bi rad ostal." "Kaj? Ti lopov, ki si to svetoval, se sdaj izmikaš? Ti moraš ostati." Medtem ko sta ae oba hotela umakniti iz trgovine, ata že vstopila prejšnja kupca. "Premislil sem se. Vendar m je preveč tesna. Prosim, pokaži te ml kako drugo." "Kako pa to, da vam sdaj več ne ugaja, poprej pa tako selo?" "Res je. Pr*j mi Je ufajala ko aem pa prišel ia trgovine, mi Je bila čedalje manj všeč. Prosim, pokažite mi kak drugi auk njič" "Ce že res hočete, prosim. Peter, prinesite is skladišča." "Zakaj pa iz skladišča, aaj imate tu dovolj oblek in ravno tale tu mi ugaja." "Ne, goepod. Ta vam bo go-ovo tudi premajhna. V skladišču imamo res lepe vzorce." 'Hvala. Ravno to hočem." Po tihem evoji ženi. "Videla bova ali Je to trik, ali je bila pa denarnica le alučajno notri." Zena mu aamo pokima. "Peter, uatresite gospodu," de naposled obotavljaje se šef. Goepod Lenart pomeri drugi suknjič, seže v žep in ko potegne is njega denarnico, vpraša: 'Koliko vaa stane taka denarnica, gospod Kalin?" "Pet dinarjev." "Samo? Ce Je tako, stopim takoj v vaše podjetje kot dru žabnik." "A to je vendar sleperija!" vzklikne ogorčeno soproga. "Saj to je tiato! Brez nje dandanašnji tako nikamor ne pri deš!" —ko—-šek. HUMOR "Sonja, pomagaj ape postreči h fci^J ^"Kar rejiih «damah." Sonja vzame krožniki čke in krene proti tr nim prijateljicam, st mam s sivimi lasmi, aa jih pozorno ogU*dui< ®e pa obrne k babici kliče s svojim jasnim "Babica, katera je rejša?" J Vroča želja 'Piškur je prv.č, odi ženjen, odpotoval. V « ga že čaka hrepeneče pS gove ljubljene žene. | gim je pisala tudi tole: "Vsepovsod mi manj bri moj Jaka. Vaakokr prem omaro in vidim, v njej tvoj domači su. želim, da bi bil ti tam njega." Bratoveka ljubezen Mihec je padel v vodo in pride zvečer vee premrsžen domov Zmerom mi počenjaš takšne ne-umnoetl," robanti oče; "zdaj brž posteljo, ko se pa ogreješ, jih odmerim pet in dvajset na zadnjico!" Mlajši bratec, ki je že ležal v isti postelji, se čez pet minut o-glasl: "Očka, Mihec je že go-rak p5 • " Is otroških uet Sonjica gre vsako leto k babici na počitnice. Tam Ji posebno ugaja, da prihaja zmerom toliko ljudi v vaa. Sonjica vneto pomaga pri postrežbi, smola je le, da včasih po nesreči kakšnega kozla ustreli. Denar, denar, denar) "Takinale lokomotiva! vlak stane pač gotovo narja." "Rad bi ga imel toliko jo lahko kupil!" "Kaj bi pa za božjo čel z njo?" "Nič! Samo toliko rad imel!" RAD BI izvi kje m nahaja John Po njsffov naslov je bil P. Waat Winfield, Pa., porobti] salo vatne stvari it atvari, ki ae tičejo njegov Rojaka prosim, ¿e kdo vc slov, da mi to »poroč«, ako I čital ta poziv, naj s« nem« javi pismeno na moj nuli sek, 1837 Virginia Ave., M^ ..............-..................................rrrrrrrff j aramoval bi se bil takega očeta -postavil sa očeta sam zoper vse. za resnico, sa pravico, gospod. (Dsl)a prihodnji!.) ta pa se Za očeta je in TRIK po- so V svoji trgovini s oblekami je sedel gospod šef Jožef Kslin in pregledoval neplačane račune. Precej se mu Jih Je bilo ie nabralo. Denarje pe nikjer, da bi potolažil aitne upnike. Zadnje njegovo upenje je bil družabnik, ki naj bi se zglaail na njegov o-glas v časopisu in podprl podjetje s denarjem. Vendar je poteklo že več dni. ne da bi se bil kdorkoli Javil. Na pomoč v tsj stiski mu Je prišel pemetni močnik Peter: ••Goepod šef! Slabi časi Treba bi bilo nekaj ianajti." "Seveda bi bilo treba iznajti. Toda. Peter, ali mlallte da sem Edison?" se Je sasmejsl gospod šef. 'To ne. Vendar bi se dal narediti kak trik." "Kaj? Trik?" "Gospod šef, imam Izborno I-dejo. ki bi nam dobro pomagala pri prodaji oblek. Ali dovolite, da vam jo povem? Zadeva js taka. V zalogi imamo še več stotin poceni malih denarnic. Prodati Jih tako ne moremo in dali bi . . , 1'eter preneha, toda na vpra- šujoči šefov pogled obotavljaje se nadaljuje: .. dali bi po eno tako denarnico v vsako teh oblek." "Ne razumem vaa", gleda šef debelo. "Pazite. Ko al bo kupec ogledoval obleko, bo začutil v žepu denarnico." "In potem?" "fte vedno ne razumete? Kupec bo vendar mislil, da je nekdo pozabil denarnico v auknjiču .. / ftef se prime sa glavo: "Joj 1 Peter pa nadaljuje: "... potem bo atranka kupila obleko i vsako ceno, aamo da pride do denarnice." Gospod Kalin je vea razburjen. Hodi po trgovini sem in tja in vee presenečen jadikuje: "O ti lopov. Ti zahrbtni zločinec 1 O! Oj?" "Oprostite, gospod šef. Saj ne mislim . ., •Tiho bodi T* Kadar je bil go-»pod šef dobre volje. Je pomočnika tikal. "Lopov al, bandlt. akoraj ugonobil al «ne. To bi ml bil moral še adavnaj povedati Ze cele tiaočake sem iagubll. ker ml nisi tega prej povedal." "No vidite. To bo gotovo dobro. fte Je čas. gospod Šef. Torej bomo napravili?" •'Napravili? To ni iaraa. Po- šten človek aem, ki ima družino. Tako Je tudi ta atvar poštena, aaj dobi kupec poleg obleke še denarnico. Takoj nadevaj vae auknje s denarnicami t" Peter hiti po denarnice in Jih prlneae cel sveženj. Se celo šef mu pomaga s vso vnemo polniti obleke. "To vam pa rečem, Peter," de hudomušno šef, "vi ne boete na postelji umrli. Dobro ate jo po-gruntall. Toda Peter, pazite. Kupec prihaja." In res je pravkar vatopil po videzu sodeč bogatejši gospod s avojo soprogo. "VI ate gospod šef?" "De. s čim smem postreči T "Zvedel sem. da iščete družabnika. Povejte ml, kako gre vaša kupčija r "Hvala sa vprašanja Bogu bodi hvala, še doeti dobro." "Ce vam tako dobro gre. čemu pa potem iščete drušabni-ks?" se začudi goepod Lenart — tako se Je namreč novodošli predstavil šefu. "Rad bi imel nekaj svešega kapitala. da bi raašlrll svojo trgo-vino." "Kaj bi pe Jaa delal? Saj se vendar nič ae resornem na konfekcijo." ml prav za prav ugaja. Vem, da je danes izcedno težko Izgotoviti obleko, ki bi na prvi mah ugajala. Ta obleka ml je zdaj izredno všeč, ssj mi je kar prirasla." "Takoj Jo sled, dragi. Saj si videti v njej, kakor da bi hodil v prvi rasrod osnovne šole." "Ds, da. Taka obleka Isredno pomladi," pojasnjuje gospod Lenart in pomežikne soprogi, češ naj bo tiho. On ie ve, kaj dela. Tods goepod šef je sdaj drugega mnenja o obleki, aamo da bi bolj navezal goapoda Lenarta na njo. Zato reče Petru: "No, ako gospa ni zadovoljna, pokažite goepod u drugo obleko." "Zakaj pe?" ae prestraši gospod Lenart "Meni tudi ta zelo ugaja." "Dragi. aH ai snorel? Mi boš res kupil U suknjič r "Seveda, dete moje. Ta mi je ravno prav, poeebno v ramenih." in spet pomsžikns svoji ženi. Tods ona ga ne resume: "Kaj ti pa Je danes?! Ali ne vidiš, da ti akoraj vsa roka gleda is rek sva?" "Nič hudega. Saj ni mrzlo. Pozimi al bom pa kupil dolge rokavice." Po tihem pe de svoji ženi: "Nekaj Je notri." Trudi se. da bi jI dopovedal, da je nekaj notri In da Aef ne sme vedeti. Toda gospe Lenartova ga še vedno ne razóme. Vaa jezna mu pravi: "Kaj ml meftflraš, aaj nisem mlado dekle. Bri se sleci, da gre- N va.' •Gospod Lenart, iz vol i U vendar goepe eoprogi na ljubo pomeriti keteri drug suknjič." ee vmeša šef. "Zakaj? 8ej Je popolnoma v redu. Brž povejte ceno! Ne bomo se več prepirali. Meni ugaja, pa amen." ZAHVALA Dolžnost naju veže, da se ns tem meetu prav lepo zahvaliva vsem tukajšnjim sorodnikom in prijateljem za čast, katero so nama iskazali ob 26 letnici najinega zakonskega življenja in nama želeli, da bi včakala še «0 letnico. Posebno pa hvala rodbini Shmidt za ves trud in poftrtvo-vanje. Nikdar nisva mislila, pa tudi ne pričakovala, da se bo kdo spomnil na naju, še manj pa, da bi prišli v tolikem številu. Julija 7. sem šla v gledališče, pa kar kmalu pride moj sin po mene in aicer, da naj grem takoj domov, pravi: John Vihteli* želi govoriti z menoj, a ko pridem domov, ni bilo nikjer živa duše okrog. Kmalu za tem pa pride moj mož domov, razjezila sem se nad njim, da sakaj je poslal po mene, a on pravi, jaz nisem nikogar» poelal po tebe in sploh ne vem, kdo bi bil poslal po tebe. Najinega prepira še ni bilo konec, ko vse naenkrat isstopl grupa ljudi Is avtomobilov in šele tedaj sem se spomnila, kaj naj vse to pomeni, I ko so nema pričeli čestitati k naši as letnici. Veste, večer je le prehitro minul, čestitk, mrzlega piva in močnejše pijače ni manjkalo, kakor tudi ne dobrega prigrizka za prazne želodce, vae so že v naprej preskrbeli naši prijatelji, kakor tudi lepo in kraano darilo. ZabaVa je trsjsla skoro do ra nega jutra, le škoda, da nI bila sobota, slišalo bi se ie več naših krasnih pesmi. Res škoda, da med nemi ni bil tudi rojak Alojs Shmidt, kateri Ja bil navadno med nami ob vsaki zabavi. Želimo, da bi sa v kratkem povrnil Iz Nemčije, kamor ga j« poelala General Motor družba po važnih inženirskih opravkih. Torej v nejinem imenu se najlepše zahvaliva vsem tu označenim: mr. in mrs. Erneet Shmidt, mr. in mrs. Nagel. mr. In mrs. 8trm-šek, mr. In mre. Ckrfl feular. mrs. Gsbriela Shmidt, mrs. Jen-nie Shmidt, mr. in mra. Joe Travnikar, mr. in mrs. Hartman, mr. in mra. Klančnlk, mr. In mra. Koa. mr. Dominik Huebner, mr. in mra. Mašinda, mr. In mra. Traunik, mr. In mrs. Adamič, mr. in mra. Groae in mra. Fran-ces Logaj, ter mr. In mra. John Vlhtelič, mr. in mre. Frank Vih-telič in mr. in mrs. Ciril Gaber. Se enkrat naša najlepše hvala vsem skupej in se vaa. Oešanete nam v trajnem spominu. Vaša: Mr. in mra. Frank In Francee Poanich, Detroit, Mkh—(Adv.) NAROČITE SI MEVNIK PRI Pe sklepa IS. reins kanvancija ss lskko aaroči aa liât priiteje «dan. dva, tri, štiri ali pet članov lt aaa druiine k «si i nial. Ust Prssvets stana as vss seske, ss élssa ali atlase sne letne naročnine. Ker ps člani ia plačajo pri aeeeaeata tednik, as jtaa te prišteje k naročnini. Torej sedaj si rtreka.1 Je Ust predraff ss člane SJi.PJ. List Preeveta Je rala f otero Je v vaški drašinl nekdo, U bi rad čital liât vaak daa. lista PresvsU Je: Zs Zdraš. državo la Kaasis.SSJS Zs Clears la Chicage Je. 1 tednik la..............4JS 1 tednik ia............. S tednika la.*........... S.S0 % tednika la.... S tednike la...«,........ Ul s tednike la.... 4 tednika la............. US 4 tednika la........,.«i 5 tednikov ia............ nil B tednikov ia... Za Evropo Jo..............$».00 lapolnito spodnji kupon, prileti te potrebno vsot« denarja ti ! Order v pisma la si aaretite Prosveto, liât, Id Jo rala lastaias. Pojasnile:—-Vaslej kakor hitro kateri teh članov preneha bil SNPJ, ali če so pressU proč od družine in bo sshheval sam «v tednik, bodo morsl Usti član is dotične družine, ki je tako naročena na dnevnik Proaveto, to takoj nasnaniti upravniitvi in obenem doplačati dotično vsoto listu Proaveta. Ako t*fs d« tedaj mora npravniitVo sniiati datum sa to vsoto naročnika. PROSVETA, SNPJ, SM7 U. Lswedele Ave, Chicsf*. OL Priloženo pošiljam naročnino ss list Prosvete vsote f..... t....................................0. drsltra R»■ ..............................»•»•••••««••••••••• t) Naslov Ustevite tednik in gs pripišite k moji nsročaiai ed sledsiU moje druiine: i).........................................cl- druitvs ž». i)........................................«Cl. druè'*> ^ 4). ••••.••••••.....,.,.,,,,..,•••.•<.•••.. ^ .....................................(X drsitrs It S) . Driava Nov naročnik. .Star aarečaik. .Ji » ................................................ TISKARNA S.N.P «PREJEMA VSA v tiskarsko obrt »padajoča ¿ Tlaka vabila sa veselice in shoda, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem. ^ slovaškem, češkem, nemškem, angleškem je«" ® VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CU* u iinaAKna .\,»dí/í ñMJPJ* DA TISKOVINE NAROTA v SVOJI TISKARNI J* LT Vse S.N.P.J. PRINT«* MtT-M aa LAWNMt* AWW" lefoe Radi ved I»®® CHICAGO, t1*1*