3 nč.
15. številka.
Izdanje za sredo 5. februvarja 1896
(v Trstu, v torek zvečer dne 4 februvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhftia po trikrat na teden ▼ fteatib iz-danjih oh torkih, ćetrthlh in sobotah. Zj u t ran j o izdanje iz-hftjp oh ti. uri zjutraj, večurno pa oh 7. ari večer, — Obojno izdanje »tant*; ga leiinnmnHee , f. 1.—, i7.v«n Avstrije f. 1.50 za tri meaec . . „ 3 — . « » za pot ler.a . . » 6 — . . » t,h vhf leto . . « 12.— . » »l"-— Naročnino je plačevati naprej m naroćbe brez pi ilozene naročnine se uprava ne ozira.
Posamično številke se dobivajo t pro-dajtilnicah tobaka v lr*tu po a nT«-., i/ven Trat« po 4 nvl.
EDINOST
Oglasi se rakune po tarifu v petitu; za naslov« 7. debelimi črkami m« plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrntlC.
Poslana osmrtnice In javne zahvale, domači oglasi itd. sr ričunajo p« pogodbi.
Vsi dupini naj so pošiljajo uredništvu: ulica Cnserraa št. 13. Vsako pi*mo mora biti frankovmio. ker nofrankovana ho ne sprojainHjo. Rokopisi i^o ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase »ipro-jema u(>i nvniitro ulica Molino pit-nolo hftt. 3. H. nadat. Naročnino in oglas« je plačevati loco Trst. Odprto reklam* ci|e «o proste poštnine
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
,T rMnmtti Je tn»č<
Volilna preosnova.
Bliža se dan, ko se zopet otvore vrata dr-žavnozborske palače na Dunaju. In kedar-koli smo se zmislili na zopetni sestanek našega državnega zastopa v metropoli države avstrijske, spominjamo se tudi, hočeš nočeš, na najvainišo stvar iz osta-line državniškega in ministerskega delovanja pokojnega grofa Taafte-a: na vprašanje volilne preosnove.
Res je sicer, da ponavljamo le, kar smo že rekli ne vemo kolikokrati, ali treba vendar, da rečemo zopet in zopet: vprašanje volilne preosnove mora se rešiti, in vsaka vlada, ki bi hotela izogniti se temu vprašanju, se ko-nečno i z podtakne ob istem.
Koli kruto so se varale one sicer nasprotne si stranke, ki so se združile v svoji sebičnosti, da strmoglavijo moža, ki je, morda ne toliko iz ljubezni do svobode, nego veliko bolj-v slutnji o stvareh, ki morajo priti, kar nenadoma in odločnim korakom stopil, pred blizo tremi leti, pred poslansko zbornico avstrijsko s pozivom: Preosnuj se, pomladi se, v duhu sedanje dobe! Rekli sino že, da grof Taaffe sam najbrže ni bil posebno navdušen za razširjenje volilnega prava v najširše mase, ali Taaffe je bil razumen mož in dober avstrijski patrijot. Razumen mož je vedel, dA gorje onim, ki hote zaustavljati neprestano vrteče se kolo v razvoju človeštva, vedel je, da to kolo se zavru preko onega, ki bi je hotel ovirati na njega potu. Avstrijski patrijot Taaffe pa je menil, da je bolje, da država sama, iz lastne volje, neprisiljena in o pravem času dovoli zahtevam sedanje dobe, nego pa da bi še le po hudih krizah in potresih privolila v to, v kar bi morala slednjič privoliti in kar mora priti.
Grof Taaffe se ni motil; vsi pozneji dogodki niso nič drugega, nego nepretržna vrsta dokazov, da rešenje vprašanja o volilni preosnovi je neizogibna zahteva sedanje dobe. Treba le primerjati postanek in konec koalicije, oziroma ministerstva
PODLISTEK.
Crtica. — Sp. Srečko.
Lepa je bila, to vam pravim. Velike modre oči, rudeči mali ustni, napeta, vedno bleda lica; okrog ušes pa so se jej vili rumeni kodri, daje bila v istini krasna ta Vrabčeva Franica. Vse jo je rado imelo, mlado in staro; to je pa tudi zaslužila v polni meri. Tiha, pohlevna, prijazna, po-strežljiva in pobožna; s kratka: imela ju toliko lepih lastnostij, da jej ni bilo para med našimi dekleti.
Ko jej je bilo osemnajst let, uganile so njene tovaršice, da sta si prav dobra prijatelja z županovim Antonom, to se pravi, da sta se rada gle-. dala, rada srečavala in rada govorila med seboj. Če sta prišla v dotiko, čutila sta se srečna in Franici so lica rudela, da je bila še krasiiejša. Nikdo jima ni zavidal te sreče. On poštenega očeta dober sin, ueizprijen (česar je dandanes težko dobiti), obče priljubljen, ni imel nasprotnikov, pač pa veliko prijateljev. Vedelo se je tudi, da stari župan premore nekaj tisočev, Franica pa tudi ne pojde prazna od hiše. Vsem je bilo po volji, da postaneta Anton in Franica kedaj mož in žena.
Windischgraetzovega, da se uverimo, da je pravi obnemogli pritlikavec sleherni državnik, ki morda živi še v veri, da se mu posreči spraviti raz dnevni red to vprašanje. V nasprotstvu do vsa-koršnega razširjenja volilne pravice združile so se najmočniše stranke v trdno zvezo ali koalicijo; ministerstvo Windischgraetzovo, ta eksekutivni organ iste koalicije, je imelo v zbornici za seboj ogromno večino — in vendar: kako žalosten je bil konec tej epizodi v parlamentarnem in kon-stitucijonalnem življenju naše države! Uprav kričeč vzgled popolne obnemoglosti in brezvspeš-nosti je bilo ministersko delovanje najmarkantniše ličnosti v ministerstvu Windischgraetzovem: gosp. finančnega ministra Plenerja. Ves čas svojega parlamentarnega delovanja je ta mož, rekli bi, zistematično pripravljal svet na čudeže, ki se bodo vršili, ko postane on minister, tako, da je res ves svet pričakoval epohalnih reform v finančni upravi države. In ta možje doživel popoln fiasko, niti proračuna, redek slučaj v parlamentarnih državah, ni mogel privesti do svojega rešenja. Vse koalicijsko ministerBtvo kakor da je bilo zvezano na rokah in nogah. Saj je bilo res zvezano po velikem vprašanju sedanje dobe — po vprašanju volilne preosnove. V resnici je hotelo pokopati to vprašanje, na zunaj pa se je delalo tako kakor da je hoče rešiti — in hiral je ta koalicijski sistem na svoji neiskrenosti. Z o-žirom na volilno preosnovo bila je koalicija podobna dolžniku, ki je moral podpisati menjico; a podpisal jo je s trdnim namenom, da jo prolongira, ko pride dan plačila. V tej borbi med lastno voljo in željo ter zahtevo časa je hirala in hirala in slednjič je vendar-le prišel v hišo neizprosni eksekutor. Koalicija je prišla na boben.
Za kratko dobo par tednov dobili smo v osebi grofa Kielmansegga upravitelja tej konkurzni masi, dokler ni vse te koalicijske ostaline prevzel
—	grof Badeni.
V inventarju pa stoji zopet na prvem mestu
—	volilna preosnova. Tudi grof Badeni je zadal
takoj ob svojem nastopu častno besedo, da smatra volilno preosnovo svojo glavno nalogo — podpisal je menjico. Toda imajofii pred seboj v svarilo žalostno usodo koalicije —, je zatrdil takoj, da ne misli na prolongacijo, ampak da hoče biti točen plačnik • zagotovil je, da pride takoj po Božiču pred zbornico se svojimi predlogi o volilni preosnovi. Vse kaže, da hoče držati dano besedo vsaj v formalnem pogledu. Zatrjajo namreč, da je dotični načrt že izdelan po ministru-rojaku za Galicijo, dru. Rittnerjn. Drugo vprašanje pa je, da li nam Rittnerjevo delo tndi stvarno prinese to, česar pričakujemo: preosnovo volilnega sistema v smislu resničnega razširjenja volilnega prava. To je sedaj najvažniše vprašanje; ne le za one, ki zahtevajo zase politiškili pravic, ampak tudi, in to za trenotek morda še v Večif meri, za ministerstvo samo.
Avtentičnega besedila vladne podlage seveda še ne poznamo, a nekaj je došlo vendar le v svet preko Prage; a to ni baš nadebndilno, kajti nosi na telu znnk — zadrege. Ministerstvo grofa Badenija bi menda hotelo prižgati jedno svečo stari kriviČ-nosti dosedanjega volilnega sistema, drugo pa zahtevi sedanje dobe po modernišem urejenju volilnega prava. Na jedni strani hoče ohraniti dosedanje kurije — skupine kmečkih občin, mest in trgov in veleposestva z vsemi krivičnnstmi in privilegiji — na drugi strani pa ustvariti novo kurijo se splošnim volilnim pravom. Združiti hočejo dva dijametralno nasprotna si sistema.
Toda nam ni namen danes, da bi govorili o nenaravnosti takega združenja, ampak le par besed hočemo spregovoriti o načinu kakor bi hoteli urediti volitev v novi kuriji. Ta nova kurija bi volila 72 poslancev. Od teh bi volile n. pr. Dalmacija 9, Koroška, Kranjska, Gorica, Istra in Trst pa po jednega. V tej novi kuriji bi veljalo splošno volilno pravo, izvzemši hlapce in posle. Poslednji bi bili torej izključeni od volilnega prava, pač pa bi smeli voliti tudi vsi drugi, ki imajo že volilno pravico v dosedanjih kurijah. Ti poslednji bi imeli zopet
V adventu je bilo. Takrat sta prišla stari župan in sin Anton k Vrabcu snubit Franico. Očetoma je ugajalo, materima tudi; Anton iu Franica sta pa komaj prikrivala svoje notranje veselje. Domćnili so se o doti, o bali, kedaj bodeženitvo-vanje in kar je še družili tacili potrebnih in nepotrebnih rečij.
Od takrat tekli so dnevi Antonu prepočasi; | ure zdele so se mu meseci. Franici godilo se je isto. V obe hiši naselilo se je veselje in nabralo i se dela čez glavo. Dobili so k hiši mizarja, čev-ljarja, krojača, šiviljo ter delali so, da je bilo kaj. ! Okrog vseh je hodila Franica in pela zadovolj-j nosti. Njene prijateljice obiskovale so jo vsaki dan in ponujale so se jej za družice, ona jih je bila pa tudi vesela. Ščebljanja ni bilo ne konca ne kraja.
Veseli so bili tisto leto Božični prazniki pri Vrabčevih, kakor tudi pri županovih. Takorekoč vsa vas se je radovala s temi dobrimi ljudmi. Sleherni dan je zahajal Anton k Vrabčevim in vsakokrat je prvo srečal Franico ; je že tako naneslo to postrežljivo naključje. Vselej je imel Anton kaj veselega, kaj zabavnega povedati svoji nevesti. Srečna sta bila. Bosta pa li tudi v prihodnje ?
Do novega leta je bilo vse urejeno iu bala
tudi že pripravljena. Ljudje so si pripovedovali, da take bale že dolgo ni bilo v naši vasi. Rokodelci so pobrali svoja kopita in hvaležnim srcem so zapuščali Vrabčevo hišo.
Kakor vsako* leto, tako je bil tudi takrat prvi dan po novem letu somenj v bližnjem trgu. Ker je Anton močno nagovarjal na ženitev, odpravil se je oče Vrabelj v somenj, da nakupi še potrebnih rečij. Franica je hotela ž njim, v kar je Vrabec privolil. Anton pa je zaprsgel svoja dva vranca in drčale so sani proti trgu, da je bilo veselje. Ali mraz je bil, da je slina zmrzavala. Franica je bila na rahlo napravljena, kakor je slabost pri mladih ljudeh ; tu na saneh pa 'jej je dajalo, da so šklepetali zobje; potožiti pa, da jo zebe, no je sramovala.
Drugi dan potožila se je materi, dajo glava boli. Tretji dan postalo je hujše in morala je v posteljo. Sedaj pa je bilo dela za skrbno iuater. Kamilice, tisočcvetke in bezgovo cvetje kuhali so in Franica je morala zavživati čaj. Toda z vsakim dnevom hujšalo se je Franici stanje Vseh je pričelo skrbeti. Anton pa je bodil žalosten in pobit okolo hiše, nobeno delo ga ni veselilo več.
Peti dan polotila se je Franice vročina v taki ineii, da je bledla. Dekleta obiskovale so jo ▼ stralui za njeno zdravje in tolažile jo na vse
dvojilo, oziroma trojno volilno pravo: voliti v skupini kmečki h občin, ali mest in trgov, ali velepo-sestra, potem pa tudi v tej novi kuriji in vrhu tega nekateri še v trgovinskih zbornicah. Nejednakost med posamičnimi volilci glede na uživanje volilnega prava bilo bi še bolj kričeče, nego je bila dosedaj. Pa še druga nejednakost bode med volilci nove kurije: nekatei i bodo volili direktno, drugi zopet potom volilnih iuo*. Torej tudi staro krivicone-direktnih volitev hočejo prenesti v novo kurijo za jeden del volileev. S tem bi bilo zopet in vnovič potrjeno načelo raz t rščenja državljanov v prvo in drugo vrsto.
Slednjič treba še pomisliti, kolike težave nastanejo v volilno tehničnem oziru posebno tam, kjer naj bi vsa kronovina volila po jednega poslanca. Že v sedanjih volilnih okrajih se posamični okraji teško sporazumejo za jednega in istega kandidata — kajti povsodi igrajo važno ulogo lokalni intereti —, kolika zmešnjava bode še le, kjer bode celi kronovini voliti jednega poslanca, kakor 11. pr. na Kranjskem s pol milijona duš na obsežju 10.000 kvadratnih metrov!
Ako je torej načrt Rittnerjev res tak, kakor so nam sporočili iz Prage, potem smemo reči že danes, da isti nikakor ne pomenja definitivnega rešenja volilue preosnove, ampak le poskus v dosego nekakega kompromisa med staro krivico in novimi zahtevami. To pa je tako nemogoče, kakor je nemogoče združenje ognja z vodo.Zato pa gojimo malo vere, da bi se zbornici posrečilo popra-viti Rittnerjev načrt v toliko, da bi se zadovoljili oni, ki nestrpno trkajo na vrata parlamenta, zahtevajoči svoja politiška prava. In grof Badeni naj se nikar ne vara, tudi zanj velja resnica: kdor hoče rešiti to vprašanje, ta mora pogumno roko odpraviti neopravičene privilegije, podedovane iz prejšnjih dob nejednakosti med posamičniki in stanovi. Nekdaj so bile vsaj nekoliko opravičene take razlike, ko širše mase niso imele takih dolžnosti do države (zlasti glede krvnega davka) kakor dandanes ; danes pa nam pravijo, da smo vsi jednaki pred zakoni 1
Borba za slovensko šolo v Gorici.
Interpelacija
poslancev dr. Aleksija ttaf. Rojca in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda predsednika ininisterskega sveta.
Slovenski roditelji v Gorici, ki zahtevajo javno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom, podpisali so prošnje na veleslavnl c. kr. deželni šolski »vet in na visoko c. k. ministerstvo za bo-gočastje in uk leta 1890., 1892. in 1893. s poje-dinimi svojimi imeni, večinoma celo pred notarjem. Pri vseh naslednjih pritožbah in utokili podpisovala sta saino dva roditelja v imenu drugih; pooblastilo zagovorniku pri c. kr. upravnem sodišču podpisal je celo samo dr. Rojic kot zastopnik roditeljev; nikoli se ni dogodilo, da bi bil kdo
mogoče načine, da v kratkem ozdravi. Franica pa je molčala.
Ko je bolezen le hujšala, poklicali so jej zdravnika. Ta pa je kimal in kimal, ter izrekel malo tolažljive besede: Mogoče, da ozdravi. Poslal jej je zdravil, pa vse zaman. Pri Franici bati se je bilo najhujšega.
Duhovni gospod so prišli in prinesli Franici sv. popotnico. Da ste vi takrat videli Franico, sam angelj, to vam pravim.
Bolnici je stanje biysalo od dne do dne, naposled so vsi obupali. Ubogi Anton !
Neko jutro je bilo, sredi predpusts, po jako viharni noči, ko je Franici nekoliko odleglo. Vsi domači so bili veseli in tudi Anton je bil poleg. Tedaj pa se je vsklonila Franica na postelji, prijela Antona za roko in ga nagovorila: .Antos, nama ni usojeno, da bi uživala zemeljsko srečo skupno" ; oddahniti se je morala, tako je bila slaba, in potem je pristavila: Jaz umrem, ti pa bodi srečen — srečen in moli za-mč ....!"
Omahnila je in uprla oči v strop. Prsi pa so «e jej dvigale, kakor bi jih hotelo raznesti.
Antonu je bilo, kakor da ga kdo davi ; besedice ni spravil iz grla, pač pa sti prilezli v oči dve solzi, ostali na qjih in se lesketali, kakor dva svitla bisera.
zanikal, da so dotičniki opravičeni vlagati vsakovrstne vloge v tej zadevi. Tega tudi ni mogel nikdo zanikati, kajti vsak podpisanec na prej omenjenih prošnjah je za se in posebi opravičen do vseh korakov, ki se mu zdijo potrebni v tej šolski zadevi.
Ta opravičenost je še jasnejša, odkar je c. kr. upravno sodišče dne 26. junija 1895. razsodilo, da mestna občina goriška jo dolžna dati slovenskim roditeljem in njih zastopnikom javno ljudsko šolo, katero se zahtevali za svoje ali sebi izročene otroke.
Od tistega časa ima vsakdo, ki je podpisal prošnje, na katere je sledila navedena razsodba upravnega sodišča, neoporečno pravico, zahtevati od državne uprave, da izvrši omenjeno razsodbo, če treba tudi eksekutivnini potom, ter trditi in varovati svoje iz one razsodbe in dotičnih zakonov izvirajoče pravice v vsakaterem trenotkn in nasproti vsakateri upravni in šolski oblasti. Državne oblasti, med katere se šteje tudi veleslavni c. k. deželni šolski svet, imajo pa sveto dolžnost, kateri se ne morejo izogniti, da raznovrstne vloge sprejemajo in rešujejo ter da varujejo in branijo pravice šibkih in zatiranih nasproti mogočnim kri-vičnikom, ki zadržujejo in teptajo praviso, ki skušajo celo oblasti strahovati, da bi se zbale in zanemarile svojo dolžnost.
Ko je postalo šolsko vprašanje resneje, sešli so se slovenski joditelji goriški, dne 24. novembra 1895. in 5. januvarja 1896. v zaupen shod, katerega se je udeležilo vsakokrat nad 300 roditeljev, da so se skupno posvetovali o korakih, ki so se jim zdeli potrebni v dosego ljudske šole, katera jim je prisojena.
8 tem, da so se "roditelji združili, niso zgubili pravice, katere so posamični imeli do slovenske šole vsled zakonov in razsodbe upravnega sodišča. A v namen, da bi si delo olajšali, pomnožili so Število svojih zastopnikov s tem, da so imenovali pri shodu dne 5. januvarja še nekatere može, da v imenu vseh pri shodu zbranih, branijo koristi bIovenske ljudske šole v Gorici v trdem boju proti mestni upravi, ki se trdno vratno upira vsemu kar more biti slovenski ljudski šoli v korist, dokler more.
Izvoljenci ne potrebujejo od slovenskih roditeljev goriških nikakih pooblastil, da smejo zahtevati točno in postavno izvršitev omenjene razsodbe upravnega sodišča, ter da tirjajo, naj dotlej mesto goriško plačuje stroške za pouk slovenskih otrok, ker v to je vsakdo izmed njih po sebi popolnoma oproščen in legitimovan.
S tem, da so izvoljenci sprejeli častno volitev ter naslov „šolskega odbora", niso zgubili pravic, ki jim pristojajo kot pojedincem, ter je .šolski odbor", ki znači množino pojedinčev, opravičen v vse to v šolski zadevi, v kar so opravičeni njegovi člani.
Šolski odbor je bil izvoljen pri zaupnem shodu slovenskih roditeljev dne 5. januvarja ter je bil koj naznanjen vladi. Dne 6. januvarja izplačalo je
.Franica umira!", kliknila je mati, .blagoslovljeno svečo sem iz sv. Višarij I* Mati sama ni imela tolike moči, da bi prižgala svečo.
Anton opotekel se je na skrinjo, stisnil glavo med pesti in solze srčne žalosti so kapale na tla. Stara teta pričela je moliti rožni venec, drugi za njo. Franica pa je zrla nepremakljivo, dihala počasno, hnpavo in pretrgoma.
Hkratu se je stresla in pričela blesti: .Mati
—	že prihaja — on — glejte — o kako — je lep — ženin moj. — Kje so — kje so — družice
—	oh oo — je tu ženin moj".
Vsi so se ozrli na njo. Franica je dvignila glavo po koncu, a omahnila je nazaj in njena čista duša ločila se je iz nje deviškega telesa.
V sobi je nastal jok, da se je moralo tresti v človeku sreč.
Oh in na mrtvaškem odru, tam je bila še le lepa!
Pogreb je bil veličasten. Družice so stopale pred krsto z venci v roki, na krsti pa se je lesketal najlepši venec v jutranjem solnci mrilega predpusta.
Anton se je svečano zarekel, da se ne oženi nikoli.
Tako lepb neveste pa ni bilo v naši vasi že dolgo, dolgo ne ...
c. kr. okrajno glavarstvo polumesečno podpore slovenski zasebni ljudski šoli v Gorici in jeden prejeinalcev podpisal je dotično potrdilo na izrecno zahtevo vladnega zastopnika kot podnačelnik „šolskega odbora", kateremu se je izročila dotična podpora. Dne 13. januvarja sporočil je šolski odbor o priliki, ko je prosil nadaljno podporo zasebni šoli, veleslavnemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu svojo izvolitev in svojo nalogo, ki obstoji posebno v tem, da zahteva ustanovitev slovenske javne Ijuiske šole v Gorici na primernem mestu v najkrajšem času, ter skrbi, da dotlej otroci ne ostanejo brez pouka in da se v ta namen ohrani začasna zasebna šola, za katero sprejemajo radodarne doneske. V drugi vlogi istega dne pritožil se je radi italijanskih lepakov, s katerimi je bilo naznanjeno vpisovanje v slovensko ljudsko šolo, ter je prosil, naj se dotični rok podaljša. Z ozirom na lepake razsodil je c. k. deželui šolski svet po izpovedi dotičnega poročevalca v navzočnosti več članov šolskega odbora, v smislu državnega temeljnega zakona in rok se je podaljšal na ta način, da se je vpisovalo še naslednjo nedeljo 19. t. m.
Dne 14. t. m. pritožil se je šolski odbor pri c. k. dež. šolskem svetu radi postopanja mestnih uradnikov pri vpisovanju otrok dne 13. in 14. anuvarja. Dne 15. januvarja odposlal je načelnik šolskega odbora c. kr. namestniku v Trst v tej zadevi naslednjo brzojavko:
Excellenz von Rinaldini Statthalter
Triest.
Vorgehen des Stadtmagistrates bei Einschrei-bung slovenischer Kinder fiir offentliche Volk«-schule der Exkaserne ist ein solches, dass es grossten Unwillen bei allen betheiligten Eltera hervorruft. Haben gestern und vorgestern schrift-liche Beschvverden an Landesschuhlrt.th abgesen-det. Bitte driugend um sogleiche Abhilfe.
Alfred Coronini na katero je dobil sledeči odgovor brzojavnim potom:
Grat Alfred Coronini
GGrss.
Statthaltereirath Czermack wird heute in Gorz iiber envahnte Besclnverde erforderliches veranlassen.	Statthalter.
Vsled tega brzojavnega odgovora šli so člani šolskega odbora še tisti dan k imenovanemu na-mestništvenemu svetovalcu, ki jim je obečal, da jim dopošlje rešitev na pritožbo radi lepakov prav gotovo koj, ko se vrne v Trat.
Dne 16. januvarja vročila sta člana šolskega odbora imenovanemu namestništvenemn svčtniku osebno dve pritožbi, kateri je sprejel brez ugovora.
Dne 19. jannvarja pritožil se je šolski odbor radi nezdravih prostorov v Katinelijevi vojašnici in 20. januvarja drugič radi zavračanja slovenskih otrok pri vpisovanju. Prvo vlogo rešil je c. kr. dež. šolski svet brzojavnim potom in ekspresnim pismom ter naročil načelniku mestnega šolskega sveta, kaj mu je storiti.
Deželni šolski svet je torej sprejemal in reševal vloge šolskega odbora ter dejanski priznaval njegov obstoj in daje opravičen potegovati se za pravično stvar.
Zato je imenovani šolski odbor osupnel, ko je dobil pismeno rešitev na pritožbo od dne 15, januvaiju radi predlaganih začasnih učnih močij na slovenski javni ljudski šoli, iu ko je videl, da je njegova vloga o vržena — četudi stvarno sprejeta — in sicer a liinine, češ, da šolski odbor ni legitimovan za pritožbe v tej zadevi.
Šolski odbor je takoj spoznal, da to je uspeh onega člana deželnega šolskega sveta, ki rabi od prvega početka naprej svojo učenost in zgovornost v to, da ovira in zavlačuje ustanovitev slsvensk« ljudske šole ▼ Gorici, ter da deželni šolski svst se je postavil v nasprotje s svojim prejšnjim postopanjem, ko je sprejel teorijo spretnega odvetnika.
Zastopnika slovenskih roditeljev vložila sta v isti zadevi utok pri deželnem šolskem svetu ie 22. novembra 1895. Tedaj jima dež. šolski svst ni zavrnil utoka, marveč jima ga je rešil z odlokom od dne 23. decembra 1895. št. 1210. Ako sta bila zastopnika prvič legitimevana za utok, kar sta bila brez dvojbe, se jima ne more zanikati ta pravica drugič.
Zato stavljajo podpisani do Njeg. Prevzviše-nosti gospoda predsednika c. kr. ministerskega sveta naslednja vprašanja :	■
Ali je Njegova Vzvišenost voljna potrebno ukreniti, da se pouci veleslavni c. k. dež. šolski svet za Goriško in Gradiško :
1.	da vsak, ki je podpisal prošnje, na katere je sledila razsodba c. kr. upravnega sodišča od dne 26. junija 1895. št. 3253., je opravičen zahtevati, da državna uprava to razsodbo izvrši v zmislu obstoječih zakonov in naredeb in, če treba tudi eksekutivnim potom na podlagi državnega temeljnega zakona od dne 21. decembra 1867., drž. zak. št. 145.?
2.	da ta pravica pristoja ne le pojedincem, ki so prošnje podpisali, marveč tudi vsem njim ali več njih vkup, ki so združeni bodisi na ulogi Js svojimi podpisi, bodisi pri zaupnem shodu s svojo navzočnostjo, bodisi v .šolskem odboru", ki so ga volili in naprosili, da varuje koristi slovenske šole v Gorici, oziroma da zahteva izvršitev zgorej navedene razsodbe upravnega sodišča ?
3.	da torej veleslavni c. kr. deželni šolski svet je dolžan sprejeti in reševati uloge rečenega „šolskega odbora" v zadevi slovenske ljudske šole v Gorici in da jih ne sme a limine zavračati ?
V Gorici, 28. januvarja 1896.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 4. februvarja. 1896.
Deželni zbori. Včeraj je imel deželni zbor istrski svojo deseto sejo. Na dnevnem redu je bilo poročilo finančnega odseka o gradnji železnice Trst-Poreč-Kanfanar. Deželni zbor je sklenil, da je naložiti deželnemu odboru, naj stopi v pogajanja z interesovanimi občinami, kako nabrati prispevek 700000 gld., ki ga je bil odobril deželni zbor že v letu 1894. Vlado pa je naprositi, da že v prihodnji predlogi o gradnji železnic preskrbi za to železnico. O predlogu d r a. L a g i n j e radi popolnjenja cestne mreže v Istri prešli so na dnevni red, češ, da na nekatere zgradbe se že misli, druge so pa neizvedljive'iz finančnih ozirov. Slednjič so vsprejeli predlog posl. Cancianija, naj bi se limito-množina soli pevišala na 10 kilogramov.
V deželnem zboru nižjeavstrijskem naznanil je namestnik v imenu vlade, da takoj po snidenju državnega zbora predloži vlada zakonski načrt za združno organizacijo kmetovalcev. Po tem se bodo po možnosti poštevale gospodarske posebnosti pokrajin in bode se posebno izraženo avtonomistiško stališče.
Vedno niže pada glasilo tukajšnjih milijonarjev ! Danes je prilezlo tako nizko, da se že ne sramuje več nobenega sredstva. Mi menimo vsaj, da znači to že vrhunec bi esvesnosti, ako list, ki se ponaša se svojimi zvezami, pri takih odnošajih, kakoršni so v Trstu, žali na infamen način di-nastiški čut večine prebivalstva, predbacivši mu nezvestobo do vladarja in domovine. List, v katerem govorč na vseh koncih in krajih, da uživa podporo, prihajajočo iz žepov avstrijskih državljanov, ta listje brezobrazen dovelj.da očita avstrijskim Slovanom, da dobivajo svoja navodila iz — Peter-burga. Nikdar nismo tajili in tudi danes ne tajimo, da gojimo simpatije do velikega naroda ruskega, ali v obraz smemo pljuniti onemu, ki se drzne trditi, da smo kedaj, kraj vseh teh simpatij, le za jeden sam hip pozabili na dolžnosti do svojega vladarja in svoje domovine! Tukajšnji „Mattino" trdi namreč — po rimskem „Fanfulla" — da avstrijski Slovani dobivajo svoja navodila iz P e t e r b u r g a. In ta list, ki se ponaša se svejim avstrijstvom, nima niti jedne same besede, da bi primerno zavrnil tako gnusno klevetanje, naperjeno proti lastnim, poštenim sodržavljanom. Ne, takega poštenja niti ne zahtevamo£od »Mattma", ali Škandal je to, da še z vidno slastjo ponatiskuje taka — lopovstva. Le tako naprej; samo ne pozabite, da pride dan obračuna!
Italija v Afriki. Italijanska vlada še vedno molči o tem, kar se je izvestno te dni dogajalo v Eritreji, kajti bržkone ugodnih vestij nima sporočiti, novih porazov pa iz lahko umevnih vzrokov ne mara objaviti, dokler ne bode v to prav prisiljena. Zasebna poročila trdijo, da se je zganil Baratieri s svojo vojsko, ne povejo pa, kaj je ukrenil. O
gibanju Šoancev in Menelikove vojske je zopet vse tiho. Nekateri resnobni italijanski listi sodijo, da vlada ne izda nikakoršnih poročil, dokler ne bode mogla javiti konečnega vspeha — ali pa, kar mislimo mi — poraza.
Korespondeučni zavod javlja včerajšnjega dne iz Massave : M e n e 1 i k je izpustil na svobodo ujete italijanske častnike. Isti so dospeli zdravi v italijanski tabor. A naš „Indipendente* je baš včeraj izbruhal svojo jezo na Menelika, češ, da je isti postopal perfidno, hinavsko, nasproti Italijanom. In venđar ta „perfidni" Menelik ne le ni stri Gallianove peščice vojakov, ampak je sedaj izpustil cel6 ujete častnike! Po našem me-nenju je to postopanje velikodušno do take mere, do kakoršne se Italijani niti vspeti ne znajo. Kako bi pa človek označil postopanje Italijanov, ki so tri abesinske prince iz Švice zvabili na svoja tla ter jih še dandanes smatrajo svojimi jetniki? To je bržkone »državna modrost* in previdnost, ali pa je perfidija, kakor si je gorše ne moreš niti domišljati.
V Rimu se je včeraj razširila govorica, da je odločilna bitka že bila. To je zelo verojetno, toda na temelju samih ugibanj ni možno sporočiti kaj dejanskega. Razni, bižkone najeti ljudje slepijo občinstvo zatrdilom, da Itaijani v kratkem zasedejo deželo Harrar na jugu Abesinije. Jako lahkoveren mora biti ta, ki veruje kaj tacega. Verojetnejši je, da v kratkem poženč Abesinci in ►Šoanci Italijane in njih nebodijetreba kolturo iz svoje zemlje.
Različne vesti*
Skof Josip Juraj Strossmayer slavi danes 811etnico svojega življenja, posvečenega Bogu in narodu. Tega za Slovanstvo imenitnega dne spomniti se hočemo nekoliko obširneje v prihodnjem izdanju.
Imenovani« pri flnanci. Konceptni vežbenik pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu, Josip Tcrpin imenovan je finančnim koncipistom.
Nov zdravnik. Zdravnik dr. Rikard S o n z dobil je dovoljenje, da sine v tržaški občini vršiti zdravniško prakso.
„Mednarodnost" na južni železnici. Prijatelj našega lista nam piše iz Trsta: Te dni bil sem nekje na Krasu po opravkih. Izvršivši svoja opravila, vstopil sem zvečer na železniški postaji Na-bre/.ina v Dunajski brzovlak. V prvem oddelku dotičnega voza bila sta samo dva tujca, menda mož in žena. Zrla sta na razsvetljeni perfoi. Bafi ko sem šel mimo njiju, čul sem nehotž, ko je gospa vprašala gospoda po italijanski: „Kaj smo še v Italiji, ali smo že v Nemčiji ?• — ,Zakaj vprašaš to P" — „Glej, tu so napisi italijanski in pa tudi nemški!" . . . Zbodlo rae je v srce. To sicer najivno vprašanje bilo je žalibog le preveč opravičeno, kajti zastonj se oziraš po železniški postaji takozvnne ,uarodne" Nabrežinepo slovenskem napisu. (V isti „narodni" Nabrežini videl sem mimogrede cel6 velikansk, rdeče tiskan lepak, ki vabi v Trst k neki »Feštu di ballo'.) Vstopil sem v drugi oddelek železniškega voza. Tam sem bil po naključju sam. Vprašanje one tuje gospč mi kar ni hotelo iz glave. Da pridem na druge misli, kratil sem si čas s tem, da sem si nekoliko podrobneje ogledal razna železniška oznanila, svarila itd., razobešena po vozu. Nadejal sem se, da vsaj tu zasledim kojo slovansko besedico, kajti južna železnica teče lepo število kilometrov po slovanski zemlji. Novo presenečenje ! Oglasi (svarila) so tiskani v madjarskem italijanskem, nemškem, da, celo v francoskem in angleškem jeziku — o hrvaščini ali slovenščini niti sledu. Žalostuo sem sedel. Kar sem opazil meni vštric na steni neko novo iznajdbo za regulacijo toplote. Nad to pripravo bleščala se je železna plošča z napisom: „Hideg Meleg' in takoj spodaj : ,Kalt Warm*. Kaj vraga, mislil sem si, mar so Abesinci ali Šoanci prodrli preko Italije že v Avstrijo in si osvojili južno železnico, ne da bi jaz kaj znal o tem? Kajti vedite, gospođ ured-nik, jaz se čisto nič ne pečam s politiko in v svoji najivnosti sem si mislil: Hideg Meleg je abesinski ali pa šoanski jezik, kajti vedite, razven svojega materinega jezika urnem samo nekoliko nemški in laški. Umevno pa bi bilo, da Abesinci
ne bi marali uvesti na južni železnici jezika svojih poraženih nasprotnikov ; rajše nemško, ker je ista baje v Avstriji „štatsšprahe*. Baš, ko sem tak6 modroval, vstopil je železniški revizor v voz, kjer sem „študiral* oni »Hideg Meleg-. Njega sem prosil, po slovenski, pojasnila, koji jezik je to. V odgovor me je vprašal: „Šprehen zi tajč?" Na mojo skromno pritrditev, da ra^umim nekoliko besed nemški, rekel mi je (seveda po nemški) : „Saj to razume vsak otrok, da je „Hidek Meleg' — madjarski I" Morete si misliti, kako sem zazijal ! Vse moje kombinacije bile so torej zgrešene, hudo zgrešene. Presenečen sem zajecljal: „Zakaj pa madjarski, tu na južni železnici?" Mož se je prav neuljudno odrezal (skoro, da mi ni rekel „tepec*): .Zato, dragi moj gospod, ker naši vagoni prihajajo tudi na Ogersko !* — „Na Hrvatsko in Slovensko pa ne??« — „Ej, dragi moj, kdo govori ta jezik! Daleč bi prišli, ako bi hoteli tudi v takem jeziku razglašati* (!!) — Kaj pa angleški in francoski ?• — „To pa sta — mednarodna jezika!"
Basta!
„Mattina — dopo mezzogiorno" V predpustni dobi smo, malone sleherni večer so plesi in druge veselice, sedaj tu, sedaj tam. In marsikoja ljubezniva deva želi čitati naslednjega dne v časnikih, kako je bilo na tem ali onem plesu, katerega se morda ni mogla udeležiti, še bolj pa želi poročila o plesu, na katerem je bila prisotna, da more kritikovati večo ali manjšo natanjčnost časnikarjev. Ubogi Časnikarski poročevalci morajo zatorej izgubiti marsikojo noč — „v službi" na plesu. Ker pa človek ni stroj iz železa in jekla, mora vendar leči k počitku, da more naslednjega dne bistre glave vršiti svojo dolžnost. Nihče se ne sme zatorej čuditi, ako tak „hlapec časnikarstva* včasi nekoliko zaspi, da kojikrat sladko sanja do poludneva. Ako se probudi v kruto vsakdanje življenje, prav lahko se mu pripeti, da se mu „pomeša koledar", da si misli: rano jutro je, dasi je že odzvonilo poludne. Mož mora seveda v tej zmoti pričeti svoje časnikarsko delo, „loviti* novice in pisati poročila za list. In tako in nikakor drugače bilo je mogoče, da je sporočil nek vesten poročevalec lista .Adria" v današnji številki o včerajšnjem poskušenem samomoru (Glej vest o tem na drugem mestu našega lista), da je ubogi Stafuzza skočil v morje „I e r i mattina dopo m e z z o g i o r n o", to je: včeraj zjutraj popoludne! Kakor smo omenili gori, hotel je „reporter" s tem sicer nenavadnim izrazom reči: za ostali svet menda je popoludne, a zame je še-le jutro, ker sem komaj ustal. Istega menehja bili so bržkone tudi drugi gospodje okolo „Adrie", kajti drugače ne bi bili pustili na svetlo take „fraze", ki nekako osviti ja „predpustno" zaspanost gospodov pri „Adriji".
Učiteljstvo slovenske iole pri sv. Jakobu priredi primerno šolsko veselico prihodnji mesec v slovo ob odhodu g. M. K a m u s č i č a, voditelja na tem zavodu. Dan in vspored se naznanita o svojem času. To naznanjamo že danes prijateljem naših slovenskih zavodov v Trstu.
Pevsko druitvo „Velesila" v Škednju priredi prihodnjo nedeljo, dnš 9. t. m. v dvoraui restavracije „Panorama" v Škednju veselico s plesom. Vspored veselici objavimo prihodnjič. Za danes omenimo le, da je „Velesila" jedno izmed najmočnejših naših domačih pevskih društev; isto sodeluje rodoljubno, kjerkoli je treba nastopiti s slovensko pesmijo. A tudi za svoj lasten razvoj žrtvuje marsikaj, nedavno zasnovalo si je celo lastni tamburaški zbor.'„Velesila" vredua je torej vsestranske podpere in radi tega nadejati se je obilne udeležbe na veselici vrlih „Velesilašev*.
Pevsko druitvo „Hajdrih na Prošekua vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dnč 9. t. m. v prostorih g. Marina L u k š a. Vspored: 1. G. Eisenhut: „Krasni spol in ljubav", možki zbor. 2. G Eisenhut: „Na Savi", možki zbor. 3. Eisenhut: .Uspavanka", četverospev. 4. Iv. pl. Zaje: .Hrvaticam", možki zbor »h samospevom basa. 5. Igra „Dainoklejev meč*, burka v jednem dejanju. 6. Ples. Vstopnina k veselici za osebo 20 nč., sedeži po 10 nč., k plesu za gospode 1 gld. — Začetek ob C. uri zvečer. — Med posameznimi točkami, kakor tudi pri plesu svira oddelek vojaškega orkestra (14 mož) pešp. št. 87. — K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
Pogrebno društvo v Rojanu bode imelo svoj občni zbor prihodnjo nedeljo ob 11. uri predp. v gostilni g. Josipa Katalana „Pri dvanajstih murvah'1. Dnevni red knkor po navadi.
Vabilo k plesni veselici prostovoljnega gasilnega društva v Vipavi. Vspored: 1. Ples. 2. Med odmorom: Petje. 3. Srečkanje z mnogovrstnimi dobitki. Vstopnina 1 gld. Svira sekstet na lok. Veselica se bode vršila v hotelu „Adria" dne 9. tebruvaija. — Ker jn cisti dobiček namenjen za napravo gasilnega orodja, se torej preplačilam ne stavljajo meje. — K obilni udeležbi vabi Odbor.
Ples trgovskih pomočnikov. Velikim zadovoljstvom smo bili pozdravili prva znamenja, da se je jelo gibati tudi med mladino našega trgov skega stanu. Ako bi bili toliko nespametni, da bi hoteli nositi vodo v morje, jeli bi naglašati, kolike važnosti je trgovski stan tu v Trstu. Ker pa je to ;vsakemu znana notoriška istina, nam ne preostaja druzega, kakor da še enkrat opozorimo na nujno potrebo, da si tudi mi Slovenci vzgojimo narodno zaveden trgovski stan. Zato pa smo živim zanimanjem pričakovali letošnjega plesa — ta prvi korak organizacije naše mladine iz trgovskega stanu, a danes beležimo rodoljubnim zadovoljstvom, da se je ta prvi poskus posrečil toli izborno, da moramo iz vsega srca častitati dotičnemu odboru. V krasni, narodnimi zastavami odičeni dvorani gledališča .Rossetti" zbrala se je lepa družba v lepo zares domačo, slovensko zabavo. Vsi smo bili prav zadovoljni. Naši trgovski mladeniči so dobili dokaz, kolikimi simpatijami sleiijo zavedni Slovenci njih ustajenju iz narodnega mrtvila. Le dosledno naprej, kajti sedaj imajo dokaz o svoji zmožnosti za samostojno organizacijo v pro-speh trž. slovenstva Po letošnjem prvem vspehu sodimo precejšnjo gotovostjo, da postane trgovski ples prava narodna ustanova, ki najde krepke podpore tudi pri onih starejih trgovcih, ki menda letos še niso imeli prave vere.. ,
Živel naš mladi vzbujajoči se naraščaj iz trgovskega stanu! Živel ta novi člen v naši narodni organizaciji!
Pri velikem plesu „Del. podp. društva" daroval so sledeči gg. Ekselenca vitez Rinaldini 15 gld., baron Pavel Ralli 5 gld., Lovetto c. in kr. general major 5 gld., Gašpar Kastelic v Materiji 5 gld., Ivan vitez Nabergoi 3 gld., „Hrvatsko - slovenski klub* v Poreču 5 gld. Karol Dejak, c. in kr. dež. sodn. svetovalec 3 gld., Pogorele Anton posestnik 2 gld., Turk Josip posestnik 3 gld., Kosovel Valentin 1 gld., Dr. Mandić Fran 3 gld., Veteransko društvo, Rodbina Truden, Dr. C. Fiocchi in rodbina Mankoč po 5 gld.. Dr. Gregorin in Živic Matej po 3 gld. Vatovpc Iv. Marija, Vučković, J. Sotler, in Iv. Prelog po 2 g|d., Jakob Šnebel, Perko, Kerže, Dr. Pretuer, N. N., Kalan, Kovač, N. N. in N, N. po 1 gld. Vrabec, N. N. in Čudvot po 50 nč. N. N. 20 nč.
Tržaško podporno in bralno društvo je prejelo povodom svojega letošnjega velikega plesa nastopna darila, oziroma preplačila: C. kr. namestnik vitez Teodor Rinaldini, Slav. borzna deputacija, vodstvo „Economa", g. Hagikosta po 20 kron; g. dvorni svetovalec c. kr. predsednik deželnega sodišča Miha Utbancich, baron Reinelt, slav. vodstvo „Lloyda14, g. Kovačevič Ivan, Gen-tilonio Oskar, Kalister Fran, Albori Ivan po 10 kron; c. kr. svetnik deželnega sodišča Trnovec Bogdan, deputacija „Delalskega društva", Kvas Anton, LenČek Urban, Šabec Ivan po 6 kron; g. Truden Miha, Kocjančič Josip, Klemene Jakob po 5 kron ; g. Abram Franjo, Dejak Anton, dr. Gre-gorin, Godnik Franjo, Godnik Vekoslav, c. kr. finančni komisar Goljevšček Alojzij, Gašperšič Ant., Hacker Emil, Horak Edvard, c. kr. deželni šolski nadzornik Klodič pl. Sahladoski, Mimbele I., državni poslanec Ivan vitez Nabergoj, Pogorelec Ivan, c. kr. višji obrtnijski nadzornik Poley Oskar, dr. Pretner Matija, dr Rybar Otokar, Šorli Anton, Sattler Jakob, Vodopivee Anton, Semljevič Krištof, Živic Matija po 4 krone; gospa Mntlikovič Terezija, Stoka K. po 3 krone; g. Abram Ivan. Bajt Andrej, OuČek Jakob, Colja Dragotin, Dreher Anton, dr. Glaser Dragotin, Hrvatin Ivan, Hrast Anton, Jeršek Franjo. Krajne Josip, K rže Anton, Kanobel Ivan, Kolman Matija, plern. Lei-tenburg, Lampe Edurard. deželni poslanec Man-dič Matko, Krekič Anton pit. Treuland, Može Anton, Mahorčič Miroslav, Maček Ivan, Mahne
Josip, Počkaj Ant., Perhavc Jakob, dr. Pertot Simon, Polic Franjo, Pavlovič Vekoslav, Rešič Franjo, Ribarič I, Role I., Skupin Kristjan, Urbančič Josip, Vučkovič Jurij, Vuga Martin, Zbona Adrej, Žitko Franjo, Žitko Anton, Požnn Ivan, Kravos Franjo po 2 kr.; Godnik Vekoslav, Grebene Vekoslav, Pirili Andrej, Vigile Tomaž, Dolenc Ivan, Cink I., Hreščak Jakob po 1 krono.
V imenu društva izrekata podpisana vsem p. n. gg. darovateljem presrčno zalivalo.
I. Prelog,	Andrej Kalan,
blagajnik.	predsednik.
Izvažanje istrskega vina. Od 16. do 31.
januvarja t. 1. izvozili so iz Poreča 4040-72 hit. istrskega vina. Od teh jih je šlo 3303 85 hit. v Trst, 484 05 hit. v Pulj in 252 82 hit. na Reko.
Poskuisn samomor. Včeraj popoludne skočil je blizu svetiljnika v tržaškem pristanišču v morje 271etni bivši dnevničar pri Lloydu, Fran Stafuzza, stanujoči na borznem trgu hšt. 9. Čuvaj svetiljnika ga je rešil in pilotje pozvali so zdravnika z zdravniške postaje. Le - ta dal je odvesti Stafuzzo v bolnišnico. Staffuzza je bil dn6 31. m. m. dvignil svojo plačo, potem se ni pokazal več ne v uradu, ne na stanovanju. Bržkone se je hotel usmrtiti radi tega, ker so ga bili odpustili iz službe.
Rotiild na popotovanju. Včeraj zjutraj dospel je z Dunaja v Trst baron Nataniel Rotšild. Podal se je takoj na svojo jahto „Veglia*, ki je danes odplula v Dalmacijo. Zatem obišče Rotšild otok Krf in razna pristanišča ob sredozemskem morju, slednjič se ustavi v Nizzi.
Jubilej ruskega geografskega društva. Carsko rusko zemljepisno društvo v Peterburgu slavilo je včeraj petdesetletnico svojega obstanka. Dotične slavnosti udeležilo se je mnogo dostojanstvenikov, na čelu jim veliki knez Konstantin. Ministerstvo za notranje stvari oglasilo je tem povodom carski ukaz, glasom katerega je povišana državna podpora temu društvu za 5000 rubljev na leto. K tej slavnosti priposlala so inozemska učna društva 32 adres in brzojavk, ruskih društev pa je čestitalo nad 100. Člani zemljepisnega društva peterburŠ-kega dobili so spominske kolajne.
Zopet kolera v Rusiji ? Iz Peterburga pišejo: V tednu od 18 do 25. januvarja t. 1. obolelo je v tej guberniji zopet 14 oseb za kolero, 5 jih je umrlo. V guberniji Kijev obolelo je od 12. do 18. min- m. 10 oseb za kolero, 4 so umrle. Iz volhinjske gubernije pa se je ta kuga bržkone umaknila, kajti od 29. decembra min. leta tam ni obolel nihče več za kolero.
Sodnijsko. Včeraj bil je pred tukajšnjim sodiščem zaradi javnega nasilstva obsojen 401etni brezposlni kotlar Jakob Ferfolja na tri mesece težke ječe. Ferfolja je človek, kateremu ne ugaja delati in služiti si svoj kruh. Mučil je svojo ubogo bolehno ženo, ki je prodajala ptiče in s tem preživljala sebe, svojega surovega mota in 4 nežne otročiče 1 Ako mu žena ni hotela dati denarja, da ga zapije, potem je razbijal in razgrajal, da je bilo joj. Dn6 2. novembra min. leta zagrozil se je ženi cel6, da jo umori. Ta grožnja prestrašila je ubogo žensko takti, da se ji je bolezen obrnila na gorše, morala je v bolnišnico in tam jo je usmiljena smrt rešila surovega moža.
Najnovejše vesti.
Kattav 4. Občinskim glavarjem je bil danes izvoljen Kazimir Jelušic, Med ljudstvom veliko navdušenje: na vseh straneh veselo vsklikanje, popevanje. streljanje in glasba.
Dunaj 4. Generalni odvetnik pri najvišem sodišču, dr, Ruber, imenovan je sekcijskim načelnikom pri ministerstvu za pravosodje namesto od-stopivšega načelnika Plitznerja.
Budimpešta 4. Železniški minister vit. Gutten-berg dospel je danes semkaj.
Sredec 4. Prestop princa Borisa k pravo-slavju določili so na dan 14. t. m.
Beligrad 3. Skupščina je vsprejela nujno predlogo, s kojo se pooblašča ministerski svet, da dovoli olajsfiave za izvažanje prašičev na druge kraje, dokler bode prepovedano izvažanje na Oger-sko. Predsednik finančnega odseka Pavlovič je grajal napade od strani časnikov, koji kažejo le malo patrijotizma Na to so vsi domači časnikarji de monstrativno ostavili dvorano. Garašanin je izjavil, da skupščina popolnoma zaupa finančnemu odseku.
TrnovInsU «» hrso.lavke. Budimpešta. PSenira ** je«en 7.81 — 7.28 PS*niea /a spomlad 1896 7.04 -.— do 7.115." Oves za spomlad rt.04-6.06
--H* zn spomlad rt.55 6.56 Koruza za oktober__
- maj-juni 1896 4.37-4.38
Phtiiica no v h »d 7« kri. f. 7 10-7 20 od 79 kil. f 7-15-7.25., od HO kil. f. 7.20-730 od 81.k.i. f. 735 -7 40. od HH kil. for. 7.40 -7.45. - lečmon 5*40 7 80
proso 600—640.
PAonica stalna: prodaja 25.000 mt. st. 5 nvč. dražje. Rž jako stalno 5—10 nć. dražje. Vreme: lepo.
i'raga. Nerafinirani sladkor f. 15.20. —.—., za maj 15.45. Oktober-december 14.17. Tuko stalno.
"■-aga. Contrif'ug;al n<»vi, postavljen v Trti ud odpoftiljatov procpj f. 32 50 -32.75 Conoo^e 3350—33-7» Četvorni 34 60—34 75 V tflitvnl, (Hodil.) 35.-35.-'5 jako stalno
Havre. Kuvh >-turo« *oo1	Ba februvar 81*50, za
juni 77.50 jako mlačno
Hamburg. s»nr<.- <.>(i.i *vpr„uo ZH m!irc «5 2> maj 64,25. za september (0 50 Mirno.
DunaJ«ka borna 4. februvarja 18»6
včeraj
Državni delg v papirja . . . 101.— „ „ v srebru .... 101.20 Avstrijska renta v zlatu , . . 122.45 * „ v kronah . . . 100.45 Kreditne akcije ..,..., 379 75 London 10 Lat. . . . ... 121.20 Napoleoni .........9,60
20 muk ...... 11.83
_100 italj. lir	. . 44.15
za
dan <>8 101 05 101.20 122.55 100.50 381.60 121 15 H-62 11.84 44 20
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
<*) Jvaftnm ieleznloa (Postaja južne železnice.) Od dni 1. decembra 1895. ODHOD:
7.50 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9 — „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono.
9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza a Pešto in Zagrebom.
2.10 popol. omnibus v Kormin.
4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim.
6.20 „ postni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko — Goric«
in Korminom. 8.10 „ meiani vlak do Mtirzzuschlaga. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzusehlaga, Beliaka, itd. 7.30 „ mešani vlak in Milana, Vidma, Nabreiine. 8.40 „ brzovlak iz Kormina, 9 25 n brzovlak z Dunaja. 10.80 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.51 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine; -_z Dunaja zveza z Reko.
Kranjske klobase
se prodajajo ▼ žganjariji na vogalu ulice Tor-rente in ulice S. Francesco.
Krčmarjem in dragim prodajalcem d^je se navadni skonto.
iiil__Hf
Balzamski petoraUki prah ozdravi vBak kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva se v odlikovani lekarni
fmmifi „M dne Miri" Trst, veliki tr|.
Poštna pošiljatve izvršujejo neutogoma.
m
Agentje,
ki obiskujejo zasebnike, iščejo se proti visoki provizij za razprodajo 6 krat premovanih novovrstnih lesenih zastiral (Rouleaux) in zatvornic (Jalousies). Ponudbe spričevali C Klement-u, tovarna jalousij.Braunau na Bavarskem.(Ustanov-Ijeno 1 1878.) Največe tovarne te vrste.
IVAN H. POHLY TRST
Ulica Coroneo št. 9. zastopnik
V BUDIMPEŠTI
pr>poro5a »^topleje spoštovanim prijateljem izdelke tega znamenitega mlina.
Vsakoletna produkcija milijon materskih stotov.
R lohterjav
LINI ME NT S SIDROM
je dobro domače sredstvo.
Dobiva se po vseh lekarnah.
Lastnik politično društva „Ediiosti-. Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mik«ta. — Tiskarna Dalene v Tv*tu.