80. strnim. 7. mili lili XLIX. lito. .Slovenski Narod" velja ¥ Lfmblfnl na dom dostavljen: v upravništvu prejemaš: cel«j :eto naprej • • • • K 24*— pol ieta . . 12-— četrt leta . .%^Ujf. . 6-_ m mesec - . . . 2*— celo leto naprej pol leta m četrt leta m na mesec - 22-— 11-— 5-50 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UrsdBišfeo: Snailova ulica it 5 (v pritličju levoj telefon st 34. po laserati veljajo: peterostopna pei* vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat U viau, za trikrat al večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upcavniatvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t dL. to je administrativne stvari tomsia atovilkn velja tO vinarjev. _ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tlakama" telefon it SI. •Slovenski Narod* za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta četrt leta . na mesec m 13 — 650 230 velja po po&tl: za Nemčijo: celo leto naprej • * . K3>-za Ameriko in vse druge dežele? i celo leto naprej , • • « K 35.— Vprašacjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Upravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica st 5, telefon sL83* Zsppelini petič nad Anglijo. PETI TOMESEČNI NAPAD NEMŠKIH ZRAKOPLOVOV NA ANGLIJO. TSerolin, b. aprila. (Kor. urad.) \Volftov urad noroča: Mornariški zrakoplovi so razdejali v noći od 5. na 6. april neko vei?-ko železarno pri Wistbyiu s plavži in obsežnimi napravami, ko so poprej obložili neko baterijo se\erno od Hulla z razstrelilnimi bombami ter storili za boj nesposobno. Nadalje so zrakoplo* i napadli tovarniške naprave v Leithsu »n okoiici ter več kolodvorov industrijskega Ozemlja, pri čemer so opazovali prav dobre učinka Zrakoplove so silno obstreljevali. Vsi so nepoškodovani pristali. £ef admiralskega štaba mornarice. NEMŠKI NASKOK NA HAU-COURT. Berolin, 6. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Zapadno od Mase je potekel dan najprej s pripravljalnim ognjem, ki smo ga položili na okolico Haucourta zelo živahno. Popoldne je bilo tudi delovanje naše infanterije živahno. Jurišala je vas Haucourt in močno izgrajeno francosko oporišče vzhodno od kraja. Ne glede na zelo velike krvave izgube ie utrpel sovražnik 11 častnikov in 531 mož neranlenih vjet-nikov, ki so pripadali 2 različnima divizijama. Na desnem bregu Mase smo hitro udušili obnovljen francoski poskusen napad proti pozicijam, ki smo jih 2. aprila vzeli v gozdu Caif-fette in severozapadno od tam. Vrhovno armadno vodstvo. * FRANCOSKO URADNO POROČILO. 4. aprila popoldne. V Ar-gonih smo obstreljevali nemške pozicije, zlasti v okolici Montfaucona in Malancourta. Zapadno od Mase precej silni topovski boji od Avocourta do Malancourta. Vzhodno od Mase je potekla noč razmeroma mirno. Nemci proti naši fronti Douaumont-Vaux, ki smo jo s svojimi protinapadi opet \ zpost^vili. ne pokušajo nikakršnih napadov. Naše baterije so bile v tej pokrajini posebno delavne; sovražnik je le slabotno odgovarjal. 4. aprila zvečer. Zapadno od Mase se je popolnoma ponesrečil sovražni napad, ki ie bil ob 2. popoldne naperjen proti vasi llaucourt. Vzhodno od Mase se ie obstreljevanje čez dan z veliko silo zopet pričelo. Na naši fronti med Douaumontom in Vauxom ^o izvršili Nemci zelo silen napad na naše prve čete, ki leže kakih 308 ni nad vasjo Douaumont. Zaporedne napadalne vale, katerim so sledili manjši napadalni oddelki, smo z zapornim ognjem in ognjem strojnih pušk ter infanterijskim ognjem pokosili ter so morale v neredu zbežati proti Chauffeurskemu gozdu, kjer je naša artiljerija s koncentričnim ognjem prizadejala sovražniku velike izgube. Severno od gozda Caillette so čete čez dan prodirale naprej. V \Yoevru artiljerijski boji. V Vogezih so poskusili Nemci po živahnem obstreljevanju naših pozicij jugovzhodno od Obersepta priti do naših strelskih jarkov, naš zaporni ogenj pa jih je vrgel v njihove črte nazaj. V noči na 4. t. m. je vrgel neki naš zrakoplov 34 granat na kolodvoi Audun le Roman. Francoski sunki pri Verdunu. Polkovnik Rousset pravi, da je sedanji nemški načrt cerniranja Ver-duna bolj nevaren, kakor ofenziva na fronti, vsled česar bi sc general Petain ne smel strašiti niti velikih izgub, da doseže zopet* prejšnjo črto francoske fronte. To spoznanje je baje tudi vzrok sHnih francoskih pro-tisunkov v zadnjih dneh. Italijanske čete v Franciji? Bukarešta, 6. aprila. Kakor so izvedeli listi iz diplomatičnih k «>gov, pošilja Italija že dva tedna čete na francosko fronto. Iz Ženeve poročajo, da po poročilih Cadornovega adjutanta Cndor-na vztraja pri svoji odk!onit\ i so-pomoči Italije na francoski zapadni fronti. Sicer pa je za Francijo bližje angleška pomoč. Italija pa se je zavezala pogodbeno, da se udeleži vseh bodočih ekspedicij, ki bi jih četvero- zveza pripravila na kaki drugi frontni točki. O zrakoplovskih napadih na Angleško. Reuter poroča: Nezaslišano silni napadi tega tedna, ki so jih izvršili Zeppelini od škotske do Kenta, pomenijo, da napadalci niso mogli doseči Londona, dasiravno so to na vse mogoče načine poskušali. Nemška poročila o metanju bomb od Londonskega do Doverskega mostu na vojaška taborišča so kratkomalo laži in tudi napad na baterije v Stormarketu in Lov, estoftu izmišljotine. »Times - poročajo o tem napadu: Prvo svarilo je dospelo ob 9. zvečer. Vse luči so se ugasnile in promet železnic in na cestah je bil ustavljen. Deset minut pred 12. smo slišali z morja sem prvo detonacijo. Vžigalna bomba je zažgala neko poslopje. V svitu ognja so morali Nemci spoznati kraj. Metali so bombe hitro drugo za drugo. Skoraj bi bile zadele nekaj važnih poslopij. Ob pol 1. je bil na- pad končan. Imeli smo vtisk. da je zrakoplov najmanj trikrat obkrožil pokrajino. »Daily Ne\vs« poročajo, da je neki Zeppelin priplul ob 11. po noči nad neko mesto ob severni obali. Mnogo oseb je bilo tu ranjenih, tudi škoda na materijalu je velika. Zrakoplov se je prikazal ob obali, kakih 6 milj od mesta, napravil lok nad raznimi vasmi ter metal več bomb. Nato se je obrnil proti mestu ter vrgel 14 razstrelilnih in 7 vžigalnih bomb, ki so imele vse strašen učinek. Aeronavtični institut v Londonu pravi, da bi se dal »L 15« dvigniti, če bi delo vzeli vešči ljudje v roke. Popraviti bi se dal v treh mesecih ter bi ga bilo potem mogoče porabljati proti sovražniku. London, 5. aprila. (Kor. urad.) Reuterjev urad objavlja uradno poročilo, ki pravi, da vsled napadov Zeppe'inov na Anglijo nisjo bile nikdar nikake municijske naprave ali tovarne poškodovane. Vojna z Italijo. BOJI NA DOCERDOBSKI VISOKI PLANOTI. Dunaj, 6. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Na Doberdobski visoki planoti smo popolnoma izčistili nedavno od sovražnika vzhodno od Se!c zavzete jarke. Italijanski protinapadi so se ponesrečili. V odseku Ledro in v Judikariiah ie sovražna artiljerija živahno streljala. Odbili smo napade slabotneiših italijanskih sil na naše pozicije severovzhodno od jezera Ledro v dolini Daone. Sicer se je omejevalo bojno delovanje na zmeren topovski ogenj v posameznih odsekih. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. H 6 f e r, fml. — • * Dosegli svoj namen. Preko Lugana poročajo listi: Italijansko časopisje poveličuje izredno veliko delo italijanskih letalcev, ki so zbili tri avstrijska letala pri Jakinu, ali ob jednem mora to časopisje priznati, da so Avstrijci do- segli svoj pravi namen s škodo, katero so prizadjali Jakinu. Ta škoda je izredno velika. Deset letal naše mornarice je napravilo izlet na italijansko obsežno trdnjavo Jakin. Obmetali so naši letalci kolodvor, gazometer, vojašnice in ladjedelnice, provzročili požare in strahovito paniko med prebivalstvom. Hladnokrvni so naši letalci in v najbolj kritičnih trenotkih možje na svojem mestu. Ko je bilo jedno letalo prisiljeno spustiti se na tla, je hitelo takoj drugo na pomoč, ko je tudi drugo letalo prišlo v nevarnost in so se Italijani že veselili dobrega plena, ni izostala potrebna nova pomoč, marveč je bilo mogoče lepo rešiti naše letalce. Dramatični prizor pred pristaniščem v Jakinu je velik čin nevstrašenosti in spretnosti naših letalcev, ki so se tako lepo rešili izpod sovražnikovega ognja potem, ko so dosegli svoj namen v Jakinu, kakor morajo italijanski listi sami priznati. Ysqi:irb v Vidmu. Preko Lugana poročajo listi 5. aprila. Za Joffrejem, Kitchenerjem, Briandom in prestolonaslednikom Aleksandrom so pozdravili v ponedeljek tudi Asquitha v italijanskem glavnem stanu. Angleški poslanik Rennel Rodd in državni podtajnik Elia sta ga spremljala v Videm, katerega prebivalstvo je kričalo isto-tako živio Anglija! Kakor je pozdravljalo Francoze in Srbe. Asquith se je moral z balkona palače, kjer je stanoval, zahvaliti ljudski množici. V glavnem stanu je kralj sprejel Asquitha izredno presrčno. Včeraj zvečer se je peljal Asquith mimo Milana, kjer ga je pozdravila angleška kolonija. Ob 9. zvečer se je odpeljal v Pariz. Italijanski minister Zuppeii odstopil. Milan, 5. aprila. (Kor. urad.) Po kraljevskem dekretu, ki je izšel včeraj, je sprejeta, kakor poročajo listi, demisija dosedanjega vojnega ministra Zupellija in je imenovan za njegovega naslednika generallajtnant Paolo Morone. Za vzrok Zupellijeve demisije se navaja oficijelno njegova želja, da se udeleži vojne na aktivnem poveljniškem mestu. Krali je podelil Zuppeliju motu proprio veliki križ reda italijanske krone. Ministrski svet. Rim. 5. aprila. (Kor. urad.) Ministrski svet je sklenil napram naznanjenim predlogom nekaterih poslancev, ki zahtevajo od vlade poročil o zunanji politiki, da se bo razpravljal začetkom prihodnjega tedna proračun zunanjega ministrstva. Zunanji minister Sonnino bo imel najbrže v torek ali sredo govor, ki skoro gotovo postavi v ospredje udeležbo Italije na pariški konferenci in potovanje angleškega premierministra Asquitha v Rim. Poslanska zbornica nastopi velikonočne počitnice najbrže 15. aprila. Brez gospodarskih rezultatov. Italijansko časopisje ostaja pri svoji trditvi, da je Asquithova pot v Italijo ostala brez gospodarskopoli-tičnih rezultatov. Sedaj prihaja še vest. da je gospodarska konferenca četverQzveze skoro gotovo odložena na nedoločen čas. Giolittf. Ligano, 5. aprila. Tudi Giolitti je bil povabljen na banket, ki je bil prirejen v čast angleškega premierministra Asquitha. Giolitti ni prišel, opravičil pa se je s pismom, katerega vsebina ni znana. LISTEK. Zaročenca. Vovo - islandsko spisal G e s t u r P a 1 s o n. (Dalje.) II. Sigga Olina pravzaprav ni bila lepo dekle, a zelo prikupna, vedno vesela in čila in venomer na nogah. Njena mladostna leta so bila že daleč za njo in je bila nekaj časa do birme vzgojena v Reykjaviku. Njene prijateljice so trdile, da je stara že nad trideset let, ona sama pa je navadno dejala, če jo je kdo vprašal po njeni starosti, da šteje dobrih dvajset let; natančneje se tozadevno ni marala izražati. Tisti, ki so to stvar razumeli, so rekli, da je Sigga Olina mladim možem prav prikupno dekle, in njene prijateljice so dejale, da to ni nikako čudo, zakaj to dekle se zna napraviti prijetno; in da ji tudi treba pohiteti, da čim preje dobi moža; kajti sicer bi se morala, ako bi je njena mati ne mogla več prehranjevati, tako daleč ponižati in postati služkinja. Med ženskami se je tudi govorilo, da je bila že dva ali trikrat zaročena,pred-no se je bila seznanila s Sveinnom, in da ni bilo pomanjkanje na njeni dobri volji, ki bi preprečilo, da župnik n? prišel do oklicev in poroke. Znanje med njo in Sveinnom je nastalo tako, da je poslal Sveinna njegov mojster k njeni materi, da je v njeni hiši nekatere stvari popravil; in ko je preteklo teden dni in je bilo delo končano, sta bila napol zaročena; kar je še manjkalo, sta dovršila tekom poletja na tajnih sestankih. Najboljša prijatljica Sigge Oline je bila Elina Jofrida, ki je živela pri svojem očetu, krmilarju, neporočena in od nedavno zaročena z nekim nadebudnim mladim mornarjem. Ta je bila edina, ki ji je Sigga Olina zaupala svojo in Sveinnovo skrivnost, a tudi nji ne prej, dokler ni bilo vse trdno in s prisego zvestobe potrjeno. Ubogo dekle je imelo preveč izkušenj, kot da bi svojim soigralkam prezgodaj razodevala svojo ljubavno skrivnost. Elina Jofrida pravzaprav s Sveinnom za svojo prijateljico ni bila zadovoljna: Sveinn se JI je dozdeval prav močno dolgočasen, nezna- ten in. odkrito povedano, naravnost grd. In tega svojega mnenja tudi ni skrivala napram svoji prijateljici, a se je vendar, kot je bilo pričakovati, izrazila z milejšimi besedami: ona je, kot zaročeno dekle vedela, kaj se Dravi ljubiti; in niti na um ji ni prišlo, da bi hotela razžaliti svojo najboljšo prijateljico, ki morebiti — kakor se je izrazila, ko je vso zgodbo pripovedovala svoji materi — kaj boljšega niti pričakovati ne more, ako se vse natančno premisli. Sigga Olina pa je sprejela to mnenje svoje prijateljice o Sveinnu zelo nemilostno; dejala je, da bogve, kako do dna je izpregledala vse te zale mlade može: vsi so si podobni na las. In žal da je prav mnogo nezvestobe na svetu. Zagotavljala je, da Sveinnu prav tako zaupa kot sami sebi; on je zanesljiv in zvest, in ako se vse preudari, je vendar več vredna zvestoba kot lepota. Sveinn pa je tudi zelo nadepolen mizar in prav lahko postaneta brez dvoma v kratki dobi premožna, ako bosta znala razumno gospodariti. Tudi dobrodušen je tako, da ga bo čisto lahko obvladala po svoji volji in to je vendar poglavitno, ako hoče biti zakon srečen. — Treba jih je vedno voditi, te može. Sigga Olina je bila s svojim ženinom zelo zadovoljna. In zaupala je svoji prijateljici tudi, da ji je bilo, ko je poleti prišel Sveinn v hišo njene matere popravljat neka mizarska dela, kot da ji je zašepetal nek tajen glas v uho: »To bo tvoj mož!« Kakorkoli je že pri drugih stvareh, nad zakonskimi zadevami vlada po njenem mnenju usoda; tudi temu ni mogoče oporekati, da v sličnih stvareh človek sam ne more ničesar določiti; vedno je, kot bi neka višja roka povzela vezi in združevala one, ki jim je odločeno, da se združijo. Seveda ii je znano, da je to, kar imenujemo usodo, Ie božja previdnost, ki deli svojim otrokom darove sreče, kakor je pač za nje same najbolje. Sigga Olina je bila zelo mehka deklica, pobožna in dobrodušna in oči so ji postale mokre, kadar je razodevala svoji prijateljici svojo notranjost, ki je skrivala tako lepo življensko naziranje. Elina Jofrida je tudi bila krepostno in pošteno dekle, tako da je bilo čisto naravno, da ste si bili obe dobri prijateljici. To svojo prijateljico je obiskala Sigga Olina, da bi se posvetovala z njo glede stanovanja za Sveinna. Naključilo se je tako srečno, da je Elina Jofrida pravkar vedela za prosto stanovanje za moža edinca, najraje za mizarja; ker obenem je bila tam tudi delavnica. Bilo je v isti hiši, kjer je stanovala njena teta Bera. Stara Bera je bila poročena z mornarjem, po imenu Thor-vard; oba sta bila zelo revna in sta imela veliko število otrok. Tako se je torej naselil Sveinn v hišo k Beri in Thorvardu. Spal je v mali izbici, ki je ležala obrnjena proti vrtu s sočivjem za hišo; pred spalnico se je nahajala ne premala delavnica, ki je ležala na cesto. Sveinn je bil s tem prav zadovoljen, posebno radi tega, ker mu je bila Sigga Olina tako blizu, da sta se lahko večkrat sešla. Sploh mu je šlo vse po želji, izvzemši, da mu je bilo težko dobiti delo in še težje, plačano dek>. Ko je pričel živeti na svoje, ni imel denarja, da bi si nakupil zalog za zimo in še manj, da bi si kje poskrbel za hrano; Sigga Olina mu je dejala tudi, da je mnogo bolje zanj, ako si preskrbi suho hrano in doma obeduje, da si črni več pri-štedi in prihrani. (Dalje prihodnjič.) BBl Stran 2. .2iLOVerM5Kl NAk