v Izhaja vsak dragi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred ano krono za celo leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na apravniStvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Maribora. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 16 h, dvakrat 25 h, trikrat 86 h. Slovenska kmečka omladina. Fej ga človeka, ki ae aramaje svojega stanu 1 Kmečka mladina slovenska se sicer svojega stanu ae sramuje, toda ponosna mora biti mnogo bolj nai\j kakor je bila dosedaj. Kmečki stan je v naši državi najštevilnejši stan, kmečki stan je sploh za človeško družbo najvažnejši stan, to mora vedeti naša kmečka mladina in se tega vedno in povsod spominjati I Sicer se kmečkemu stanu slabo godi v naši državi in boriti se mora za svoj obstanek, a tem bolj potrebuje stanovsko zavednega kmečkega naraščaja. Ne klanjajmo se! Marsikateri kmečki mladenič, če vidi gospodsko suknjo, se vstraši pred njo in v Svojih sanjah si ne želi nič bolj nego gosposki stan. Nezadovoljen zre na svoje Življenje in si želi pripadati drugim stanovom ! Mladenič, glavo po koncu in bodi ponošeni Gosposka suknja sem, gosposka suknja tje, suknje ne naredijo človeka srečnega. Niti pri dekletih ni gizdavost dobra! Ampak življenje drugih stanov je boljše, mi poreče. Mladenič, priznam ti, da se kmetu dandanes slabo g .di, toda ravni ti, kmečki mladenič, si poklican, da v prihod- , nosti to popraviš. In če kmetu ne bo trdo šlo za vsak- 1 danji kruh, kateri stan bi ga potem ne za-vidal? On je kralj v svoji družini, kralj na svojem posestvu, nihče ni tako neodvisen kakor oni Najlepši stan je kmečki stan, če se kmetu ne godi slabo. Vaša bodoča naloga. Ti, kmečka omladina, si poklicana, da priboriš kmečkemu stanu zopet boljšo, zlate čase. Kmečki stan se mora začeti uspešno boriti za svoje važno stališče v človeški družbi. Za to mora kmet uporabljati vse iznajdbe novodobnega časa, ki so potrebne, da se njegovo obdelovanje in njegovi pridelki povzdignejo na višek, poznati mora vse najnovejšo pridobitve v vseh panogah kmetijskega gospodarstva, opazovati mora skrbno vse toke v splošnem narodnem gospodarstvu, biti mora dobro poučen o svetovnem trgu, in nikakor ni naj- zadneje, da je tudi v političnih vprašanjih dobro udomačen. Velika in važna naloga, toda tudi rešilna naloga I Mladeniči, ali se hočete ustrašiti te naloge? Poznamo Vas, da niste strahopetci, za to rečemo odločno: Ne I Kmečka omladina pozna sedanji čas, za to bo šla na delo, da izvrši visoko in važno svojo nalogo I Kmečka omladina, skupaj! Delavska omladina ima svoja posebna društva, nihče ne škili za frakarji. Mestna omladina ima svoja r&zreseljevalna, telovadna in druga društva, vsak mladenič smatra za svojo dolžnost, biti njih ud. Izo-brazujoča se omladina na vseučiliščih ima svoja društva, in vsak dijak je v kakem društvu. Ali le za vas, kmečki mladeniči, ni treba društev? Ali uaj hodite Vi ločeni in razpršeni po svetu okoli? Ali ne veste, da še le društva dajejo vsakemu cilju pravo podlago? Kjer ni društva, ni navdušenja za visoke cilje, in kjer ni navdušenja, tam je spanje, smrt . . . Tobak. Iz hrvatskoga prevel Starogorski. Ni še tako davno, še ni deset, petnajst let. Višje cerkve, ako se pride iz Stona v Dalmaciji, je stal finančni stražnik, da bi zasačil tihotapca. Nasproti mu pride Ma-tuško, vaščan iz Hercegovine. On i sestra sta delala pri nekem gospodarju v Stonu. Sedaj je šel domov, da prinese kruha, ker «o se hranili ob svojem. „Kaj kadiš?" ga vstavi stražnik. „Kaj kadim? Pal tu*, “ odvrne mož. „Bi li ne mogel donesti kakih dvajset kilogramov vašega domačega hercegovistskega tobaka ?** Dobro bi te plačal. Obljubil sem nekemu prijatelju, a ga ne morem dobiti," ^raša financ vaščana, ko je videl, da ne puši prepovedanega tobaka. „Kako ti naj prinesem toliko tobaka, ko pa si financ?" modrnje Hercegovinec. , »Ne boj se, samo donesi, skril ga bom že." * »Palta“ pravijo onemu tobaku, katerega 81 morajo kupiti v prodajalni. ** Ta tobak je bilo prepovedano uvažati v „Ako je t*ko, bi ti prinesel tobaka veliko . . . Ali, gospod, Bog in vera, nimam < niti novca." „Koliko stana pri vas „oka" (1-28 kg) tobaka?" vpraša financ. „Mislim, da goldinar," odvrne Matuško. „Evo ti dvajset goldinarjev, pa kapi in prinesi ga sem; dalje je moja skrb", reče stražnik in odšteje Matoški denarje. „Z Bogom, gospod!" . „Z Bogom I ne šali se, in prinesi mi lepega tobaka 1" „Ne skrbi", odvrne mož. Ko je prišel Matuško v Hercegovino, nakupi tam najlepšega tobaka polno vrečo, vzame za so in za sestro hleb, ter odide ponoči v Mali Ston. Tu je imel botra. Prišedši do kuma, pusti vrečo s tobakom v veži in ide v sobo. „Hvaljen Jezus, boter!" „Na veke hvaljen 1“ Takoj planejo vsi na noge in si sežejo v roke. „Kako je boter?" „Dobro, hvala Bogu." „Kako je doma?" In tako se poprašujejo po zdravju in vsem. Tudi o kupčiji s financem jim razloži. * + Zjutraj odide Matuško in nese polno vrečo — tobaka. Financ ga čaka na določenem mestu. „Imaš?" „Imam". „Je lep tobak?" „Izboren!" odvrne mož. „Pojdi z mano!" Financ ga vede do stražnice. Tu ga zapre z vrečo vred, da ga ne vidi nikdo in naj počaka, kakor mu je rekel, da se vrne, Ker stražnika ni dolgo bilo, nasloni Matuško glavo na tobak in zaspi. * * „Pokorno javljam, gospod poveljnik, da sem vlovil tihotapca. Nosi polno vrečo najfinejšega hercegovskega tobaka" — javi oni financ svojemu predpostavljenemu. „Kje je?" poskoči ta veselo. To bi bil divni lov ... Za polno vrečo ukradenega tobaka je velika globa, okoli sto goldinarjev, pa imajo tudi financi od tega svoj del, kot nagrado. „Zaprl sem ga". „Poglejmo ga!" Odprejo vrata in najdejo moža spati. Ko ga zbude, se začne hudovati, čemu ga zapirajo, da ni lopov in naj ga spuste. Ajdino v drnštva! i 2. Kmetijske kratke dole. Že Kmečka omladina! Ni ti treba iskati \ večkrat smo pisali o njih. Zdaj je zadnji društev, že jih imaš! Ni ti treba iskati 5 ?as> da so “»« nanje. Lahko jih sproži • , v , -v , , v. . v ...im priredi izobraževalno društvo, ah kme-izobraževalmh sredstev, že jih imaš. Ah ; tijska zadraga) aii pcsoji!nica »H kmetijska nekaj je treba! Vstopi v naša bralna in podružnica, ali tudi občina. Obrniti se je izobraževalna društva ter delaj, delaj, delaj I treba na Zadružno zvezo. Preskrbljeno mora Delaj v društvih, uči se, čitaj! f biti za primeren prostor; šola mora trajati Kmečka omladina, zavedaj se, da je vsaj fctui dnž* tvoja naloga, priboriti kmečkemu stanu zo-pet boljše čase. Zavedaj se ts svoje naloge! Ne oziraj se ne na levo, no na desno, ampak dosledno naprej po kmečki poti v kmečkem duhu za kmečki stan. Kmet! Ta beseda naj ti bo sveta. Ne 3. Zadružništvo. Tudi za ustanovitev potrebnih posojilnic in zadrug je zimski čas najbolj pripraven. Mnogo je še krajev, kjer bi domača posojilnica izvrstno uspevala, kjer je naravnost potrebna. Oderuštvo na Slovenskem še ni minulo. Marsikje so še denarni odernhi, ki zlorabljajo revščino svojih dolžnikov na grozne načine. Vrh tega imamo skruni jo s svojo malomarnostjo, ne s svo- ; ge oderuhe z živina Kjer mahTmetičTe "lims J n n m t! A i n n VIA t »Kavmlir:____________li.'. J _ 2 • . . Ji _ jim življenjem! Ne nemščina, ne liberalizem, ne kake nove stranke, ampak delo za svoj more sam priti do živine, mu jo posodi kdo, da jo ta krmi. Po prvem in drugem teletu Mladinska organizacija. prelepi kmečki stan te bo dovedlo v lepše ) 86 vrednost med oba razdeli. Na tak ali dneve I; podoben način se deli malim posestnikom Na delo, slovenska kmečka omladina! ; vkd/o'dtS Bogu v čast, domovini v ponos, kmetu v odiranja posestev posamne parcele mnogo korist! j predrago! Koliko denarja spravijo mešetarji z grajščinami v svoje žepe! Tudi blagovnega ederuštva je še vse polno. Čim bolj so gospodarsko zanemarjeni kraji, tem bnjše Načrt za delo. Težko delo bo na kmetih J je v tem ozirn. Namesto obresti v denarjih kmalu opravljeno. Več bo utegnil. Treba je | se plačuje v blagu. Kjer so ljudje popol-porabiti čas za stanovsko koristne zadeve, j noma odvisni od bogatih botegarjev, so ta-Zato opozarjamo zlasti na ta-le stvari: > peni tudi pri nakupovanju gospodinjskih 1. Izobraževalna drnštva. Kjer ; stvari. Sleparij je vse polno tudi pri naku-jih še ni, naj se osnujejo; kjer so, naj se !■ povanjn kmetijskih strojev, prične živahno življenje. Zlasti naj se pov- | Nasproti temu pomaga edino le zadrnž-sod uvedejo redna predavanja. Pozimsko ; ništvo. Najprej posojilnica. V krajih do dobo je najmanj mesečno predavanje po- 1200 ljudi že lepo uspeva. Izkušnja jo potrebno. Tudi odborove seje so lahko bolj | kazala, da se preprosti ljudje kmalu nauče pogostno. Kdor želi v teh ozirih kakega t poslovanja. Malo dobre volje, pa gre. Če pojasnila, ah kake pomoči, naj se obrne na morejo poslati nikogar v Ljubljano, da na krsč. soc. Zvezo v Ljubljani. I bi se tam naučil, pa lahko gre k bližnji !-------------------agg^MB—- J posojilnici nekaj uradnih dni in stvar je „Misliš, da se mi bojimo tvojega vpitja? | gotova. Za posojilnicami pa morajo priti Kje je tobak?“ vpraša poveljnik. mlekarne, živinorejske, žitne, sadjarske in „Kakov tobak? Nimam tobaka®, se druge zadruge. Vsa pojasnila in pomoč v brani Matuško. tem oziru daje Zadružna zveza v Ljubljani. „Tam je vreča®, reče financ in jo raz- | 4 PoHtigko dolo. Čakajo nas bo- veže, ali v njej je suho listje raznega gozdnega drevja. O tobakn ni sledu . . . Poveljnik pordeči kakor rak. „Kaj je to, gospod stražnik? Kje je j tobak?® „Bil je v vreči® odvrne oni. „Ni bil, gospod, Bog in vera! Čndil ’ sem se, zakaj me jo vjel in zaprl. Nesel sem to vrečo listja gospodam Luji, novem čemu jo rabi, mogoče za posteljo ali kaj j drnzega, a ta me sreča in — zapre®, odvrne vaščan. „Idi, dragi prijatelj, odkod si prišel in ne zameri, kaj se ti je primerilo®, de poveljnik in mn Ijnbeznivo poda roko. Mož gre, smejoč se sam sebi, da je všel tako srečno . . . Zoper financa se vpelje preiskava in je bil odpuščen iz službe, ker se mu je še marsikaj dokazalo. Ni povedal nikomur, ne on, ne mož, o onih dvajsetih goldinarjih. Tako je zgubil se te in tobak . . . A tobak? Ko je bil Matnško pri botru in mn povedal o kupčiji, seje ta spomnil, da ga misli fiaanc najbrž prevariti. Nagovoril ga je, naj pusti tobak pri njem in naj nese vrečo anbega listja ... Kdor dragim jamo koplje, sam vanjo pade. I doče leto državnozborske volitve. Treba pri-■ prave, treba dela. Zaupniki po posamnih I krajih se morajo večkrat zbirati. Vrhutega je pa treba tudi politiških shodov. Letos smo imeli sijajen katoliški shod. Kar nam je podal, mora postati last vsega naroda. Shod ne sme biti raketa, ki se vzdigne in ugasne, marveč velik ogenj, ki se pri njem prižigajo manjši ognji, dokler ne zagori po vsem Slovenskem plamen izobrazbe, navdušenja in s krščanstvom pre-kyasenega dela. Kaj naj delamo po zimi? Morda.bo I kazalo, da nekatera bralna in izobraževalna ! društva letos po gotovi knjigi proučujejo ! kmetijsko gospodarstvo. Recimo vsak teden j dvakrat se naj snidejo, če pa to ni mogoče, ; na vsako nedeljo. Kot knjiga bo dobro | služila „Kmetijsko gospodarstvo®, spisana j od veščaka V. Rohrmana, stane vezana v J platno 160 K in se dobiva v Zvezni tiskarni v Celju. Istotam se dobiva: „Občinski red. ‘ Zbirka zakonov, zadevajočih posle občin-; skega področja, spisal dr. I. Dečko.® Stane : mehko vezan 3 60 K, trdo vezan 4-40 K. Kjer so imeli lani poučne tečaje, jih bodo letos povsod nadaljevali, ker so spoznali njihovo veliko korist. V znanju tiči velik korak k splošnemu napredka, za to pa na dan s poučnimi tečaji. „Bralna drnštva pri slov. kršč.-soc. zvezi® opozarjamo, naj gotovo, katera še niso, odpošljejo poročila o delovanjn v Ljubljano in sicer takoj. Naj v ta namen rubrike na priposlani dopisnici natanko izpolnijo. Naročilnice za društveni koledarček za 1907 so prejela naša bralna drnštva. Želeti je, da naročijo prav veliko iztisov — na vsakih 10 iztisov se dobi eden povrh. — Koledarček bo prinesel zopet izbrano tvarino kaj primerno za vss, ki delnjejo in se zanimajo za delo pri naših nepolitičnih društvih. Delovanje „Krščansko soc. zvez v Ljubljani® obeta biti v zimskem časa zelo živahno. Pričelo se je s predavanji, ki se vrše vsak torek ob pol osmi uri zvečer v zvezinih prostorih v „Ucicnu®. Vsak petek se bo ob pol osmi zvečer vršil soc. tečaj. Gospod Podlesnik bo nadeljeval knjigovodski tečaj. Dramatično šolo za prireditev iger bo vodil g. Ravnikar. Okoli po svetu. Letos v jesen, ko je padalo listje z dreves, sta padla v Avstriji tndi dva ministra. Prvi je odstopil minister zunanjih zadev grof Goluhovsky. Tekom svojega ministrovanja je imel povsod ta minister ne-nspebe, kamor je posegel s svojo nesrečno roko. Uganjal je preveč nemško politiko, kar je provzročilo, da je postala Avstrija na slovanskem Balkann zelo nepriljubljena. Bil je velik prijatelj trozveze, katero so sklenile Avstrija, Nemčija in Italija. Da se ta zveza obdrži, žrtvoval je marsikatero korist naše države. Toda vse to ni nič pomagalo. Italija se vedno očitneje oboro-žuje proti Avstriji. Nemčija pa že leta in leta uganja svojo politiko v našo škodo. S svojo zunanjo politiko pa je ta minister zakrivil, da so tndi Slovani v Avstriji postali nezanpni avstrijski notranji politiki. Za njegovega naslednika je imenovan dosedanji poslenik v Petrogradu baron Aren-tal. O zmožnostih novega ministra se piša mnogo za in proti, vendar kaj posebnega baje ni od njega pričakovati. Sel bo po stari poti politike, kakor je bilo dosedaj v navadi. Mogoče, da bo sedaj šo slabše. Drugi minister, kateremu je jesenska sapa škodila, je vojni minister Pitreich. Odstopil je baje zaradi tega, ker mu Ogri nočejo zvišati števila vojaških novincev. Na njegovo mesto je imenovan feldeeigmeister Scbouaicb, dosedaj domobranski minister. Zaradi starosti je odstopil šef generalnega štaba Beck. Na njegovo mesto je imenovan začasno general Pitiorek. Volilna preosnova bo v volilnem odseku kmalo izgotovljena, glavne točke so že sprejete, potem pride v državno zbornico, kjer jo morajo dvakrat prerešetavati. Nato se odda gosposki zbornici, ki mora tudi o njej glasovati. Razmerje med Avstrijo in Italijo ni nič kaj prijazno. Naš italijanski sosed namreč ni odkritosrčen. Medtem ko vedno zatrjuje svoje prijateljstvo nasproti nam, se pa tiho oborožuje in dela trdnjave ob naši meji. Da se ti milijoni ne izmotavajo zastonj, mora izprevideti vsak pameten človek, samo naša vlada tega ne vidi. No pa bo vse to enkrat občutila, če noče videti. Na Balkana se vedno koljejo. Turki in Grki gredo složuo proti Bolgarom. Namesto da bi turški vojaki branili Bolgare, še jih pomagajo klati. Na Pruskem zatirajo Poljake na vse mogoče načine. Otroke, ki nočejo v soli nemški moliti, zapirajo. Nemci so hoteli narediti postavo, s katero bi bili poljski kmetje preseljeni, prodati svoja posestva nemškim kmetom. Toda sedaj se to še ni zgodilo. Poznaajski škof se poteguje za to, da bi se smeli poljski otroci učiti veroaauk v poljskem jeziku, toda dosedaj brezrspešno. Na Ruskem se je spremenila revolucija v pravcato ropanje. Umori, ropanja in tatvine so tam na dnevnem redu. Kedaj bo zasijalo solnce miru na državo naših ruskih bratov ? Japoncem je od zadnje vojske z Rusi precej zrasel greben. Sedaj so se jim začele sline cediti po lepem rodovitnem otoku Java, ki je dosedaj last Nizozemske. Po tem otoku že hodijo agenti, ki agitirajo za Japonce. Slovenski kmet pod graščinskim jarmom. (Predaval M. K.) (Konec.) Ako jo imel graščak kako vojsko, je moral zopet iti slovenski kmet proti sovražniku in prelivati kri za svojega gospodarja, ki se je morebiti medtem zabaval in rajal doma na visokem gradu. Navadno so bile vojske posledica malenkostnih prepirov se zvijal pod njegovim bičem in ga prosil milosti. Trpinčenje, surovo, včasih celo roparsko obnašanje graščakov nasproti slovenskemu kmetu, prehuda tlaka, vedno večji davki in še druge napake so rodile kmalu nezadovoljnost, ki je tlela skraja skrivaj, potem pa se očitno pokazala v kmečkih uporih. Tlačeni in zatirani kmet je začel tirjati svojo pravico, zgrabil je za orožje ter si hotel sam pomagati, otresti od sebe pretežko breme in se maščevati nad surovim graščakom. Vzdigiil se je zoper svoje nemške gospodarje, a kmalu so jih graščaki, i ki jim je stala ob strani tudi vlada s svojimi četami, premagali in jih vrgli še v večjo in strašnejšo sužnost. Po pravici imenuje pesnik Gregorčič v svoji krasni pesmi: „Prebiral sem pratko11 naš nerod svetnika-mučenika. Saj ni imel druga nego delo, trpljenje, zaničevanje in nazadnje smrt — in nič drugega, nič, kar ' bi ga tolažilo in na čemur bi imel veselje? Pači Dobri Bog je dal slovenskemu kmetu v tej žalostni dobi bridke izkušnje ob stran domačega, slovenskega dnbovnika. Slovenski duhovniki, možje istega rodu, iste krvi kakor naš kmet, so bili edini, ki so ga tolažili v tem obupnem stanju, ga vzpodbujali, naj vstraja in potrpežljivo nosi jarem, ki mn ga je naložil modri Bog, a mn dajali tudi pouk in nasvete za vsakdanje življenje. Tudi učiteljsko službo so oprav- zaC^nd°ln»rdkfi florfnafen’femfluT I dobri slovenski duhovniki; pozvali 80 za podložnike slovenske kmete. Lahko si t ooK. wi mislimo, s kako nevoljo, žalostjo m bolestjo je šel kmet na tako vojsko; saj je vedel, da gre Slovenec proti Slovencu, brat proti bratu, sosed proti soseda, prijatelj proti prijatelju. A kaj to mar grozovitemu graščaku, ki mu je kmet le mrtvo orodje? Njemu je le za to, da dobi zadoščenje vaško deco k sebi ter jo učili brati, pisati, računati itd. — V cerkev katoliško je zahajal kmet ob nedeljah in praznikih, v dnevih odpočitka; v hiši božji je slišal iz blagih ust slovenskega duhovnika besedo božjo v zaničevanem, a vendar čez vso ljubem materinem jeziku, medtem ko se je po mestih, trgih in gradovih šopirila nem- »Mr„: TOM - . . *• l au oTrrvivtin i»n7• fn 1 mm m rrtionmam no cm m ljubjel To so bile torej tri najbujše nadloge, ki go kakor mora tlačile sto in sto let slovenskega kmeta: rabota, desetina in davki in slednjič vojske. Hlapčestvo slovenskega kmeta ni bilo le samo na sebi neizrečeno budo, ampak je imelo tudi pognbonosne posledice. Že v začetku sem omenil, da je mogel graščak nazaj vzeti posestvo, ki ga je obdeloval se svojim prijateljem in znancem, da se je zopet ložje podal v grad — na raboto. Nekako pred 400 leti so se začeli avstrijski vladarji bolj potegovati za kmečki stan. Tako je bilo dovoljeno štajerskim kmetom, da sme vsak svoje vino svobodno krčmariti ali pa prodati, kakor drago ga hoče. To prej ni bilo dovoljeno, ampak graščaki so kmetom vinsko ceno trdno nastavljali in draže ga nihče ni smel proda- kmet in da se je to zgodilo zlasti takrat, i j*4'- Štajerski nadvojvoda Karol (vladal ako je bilo dobro obdelano. Zaradi tega S 1564—1590) je dovolil kmetom nositi puške kmet ni imel veselja do vestnega obdelo- * ter nnsobilno zveriad nnntreliati. s-raščaknin Vanja na svojem posestvu, privadil se je lenobi, malomarnosti in zanikrnosti; gospodarski grehi so se množili in ovirali pro- ter preobilno zverjad postreljati, graščakom pa je zagrozil z ostrimi kaznimi, če bi delala njihova zverjad kmetom preveč škode, kakor se je to do tedaj redno godilo. Naj- speh dobrega gospodarstva. Tudi ni rad ] b°lj h^ležni pa morajo biti kmejtje cesarici pridelal kaj več, nego je neobhodno potreboval; ako je pridelal kaj več, takoj mu je vzel to graščak, tako da je slovenski kmet nazadnje rekel: „Kar pojem in spijem, to je moje, drugo pa nič.“ Ni se tedaj čuditi, da je nastalo včasih v deželi pomanjkanje in lakote. To nesrečno suženjstvo je morilo tudi prirojeni moški ponos in samozavest našemu kmetu ter na njega mesto postavilo klečeplaznost, hlapčevsko ponižnost in nezaupljivo mrzkost do tujcev. Saj v takih razmerah tudi ni bilo drugače mogoče. Tako se je moralo zgoditi, tako je hotel brezsrčni nemški graščak in njegov neusmiljeni oskrbnik. Hotel je iztrgati slovenskemu kmetu še tisto malo ponosa in samozavesti: slovenski kmet naj bi se plazil in valjal Kakor pes pred njim, mogočnim gospodom, i Mariji Tereziji (vladala 1740—1780), zlasti pa njenomu sinu Jožefu (vladal 1780—1790), ki je odpravil 1. 1781, pred 125 leti, suženjstvo, t. j. napravil, da so postali kmetje sami svoji in no več popolna lastnina graščakova, 2 leti pozneje, 1. 1783 pa je odstranil deloma tudi raboto. Tako je odbil oblastnim grofom in graščakom precej moči nasproti podložnim kmetom. Počasi se je bližala za našega kmeta ura popolne osvoboditve. Dolgo, dolgo je hrepenel zaman po njej, dokler ni napočila 1. 1848 in ga je rešila iz neusmiljenih peatij graščakovih. Dne 7. septembra lota 1848 je podpisal cesar Ferdinand naredbo, v kateri je bilo za vselej odpravljeno pod-ložništvo z raboto, desetino in davki vred, slovenski kmet pa proglašen za avstrijskega državljana z volilno pravico. Slovenski kmet je prišel vsaj deloma, recimo vsaj na zunaj do svojih pravic in zemlja, ki jo je obdeloval, je postala njegova last. Žal, da obenem s suženjstvom niso izginile tudi pogubne posledice tisočletnega robstva! Slovenski kmet je ostal gospodarsko še do danes odvisen od svojih nekdanjih gospodov, in bati se je, da se zaplete še bolj v njihove smrtonosne mreže, ako ne nporabimo primernih sredstev, da ga rešimo. Kaj pomaga našemn ljudstvu, ako doni po deželi klic: Omika! Omika! ; a pri tem sami ne vemo, kaj hočemo s tem ! reči. Naš prvi klic bodi: Gospodarska nc-i odvisnost! Šele na trdni podlagi gospodar-’ ske samostojnosti lahko sezidamo močno i in nerazrušljivo stavbo prave narodne omike. Vseh svetnikov dan. Mrzel veter je jel pihati ter ostro briti i. v obraz. Solnčni žarki niso več tako vroči, ' kakor so bili poleti, njihova toplota je one-1 mogla in nima več one poživljajoče moči ; kakor spomladi, kadar jame zopet zbujati naravo iz zimskega spanja. Skrivajo se za ’ goste oblake, ki se v enomer podijo po : neba in le v časih zopet posvetijo nekoliko ' na zemljo, kakor bi se hoteli posloviti od * nje. Listje po gozdih in vrtih je poparila ; slana, da je vso orumenelo; le smreka in 1 jelka stojite še ošabno v svojem zelenem - plašču kakor bi hoteli kljubovati ostri zimi. 5 Ptice mile pevčice so odletele v gorkeje . kraje, da bi ondi počakale gorke spomladi, ] na ceste in njive pa je priletelo celo krdelo : vran, iskaje si živeža. Pri potoku vzdigujejo se vsako jutro goste megle ter oznanjajo, da se kmalo približa zima. Vsa na-I rava so je vlegla k počitku, da bi se v prihodnji spomladi tem lepša zopet prebudila. Nekako bolj tužno ko druge dni, glase se danes zvonovi v farni cerkvi ter vabijo ljudstvo k službi božji. Od vseh strani se shajajo skupaj pobožni vaščani. Toda na njihovih obrazih danes ni brati ista radost kakor druge praznike, kadar sc zbrani pred cerkvijo veselo pogovarjajo o raznih rečeh, vsi so nekako otožni in resni. Danes je predvečer vseh vernih duš, dan občne žalosti. Kdo bi so mogel neki popolnoma razveseljevati? Saj ima gotovo vsak koga svojih prijateljev ali žlahtnikov obžalovati, ki počivajo v hladni zemljici. Saj je ravno današnji praznik nalašč v to odločen, da se spominjamo mrtvih, ki so se že preselili v boljšo domovino. Vsakteri je dolžen pomoliti nekoliko očenašev za rajne, da bi jim Bog dodelil svojo milost, kajti vedeti moramo, da tndi nas čaka nra, ko bode treba zapustiti vse posvetne reči ter stopiti v večnost. Milo se glase orgle na kora in mašnik razlaga na prižnici poslušalcem s krepko | besedo strašni dan, ko bode treba opravičiti se pred ostrim sodnikom. Sredi cerkve je postavljen mrtvaški oder pogrnjen s črnim prtom, na katerem stoji mrtvaška glava, ki stavi živo pred oči vsemu ljudstvu, kako kratko je posvetno veselje in da bode prišel dan, ko se bodemo spreme-| nili v prah in pepel. Popoldanska služba božja se je pričela, i' Duhovnik stoji pred mrtvaškem odrom in za-| poje z zamolklim glasom: Libera me Doji mine. Reši me, o Gospod! Po dokončani I molitvi stopi mašnik na čelo ljudstva, na-f poje Miserere mei Domine, Usmili se me, > o Gospod! in pobožni vaščani zbrani lep v reda se napotijo v procesiji na pokopališče, da bi še ondi nekoliko ponolili za daše rajnih. Še enkrat se oglasi Libera me domine in slednjič zapoje mašnik s slovesnim glasom: Reqaiem aeternam dona eis Domine, Daj jim večni mir, o Gospodi ter odide s pokopališča. Kako čudno je človeka pri srca na tem tihem kraja, kjer minejo vsi tradi in bridkosti, kamor ne seže sovraštvo in jeza. Tiho in mirno spijo skapaj bledi prebivalci večno spanje, iz katerega jih ne prebodi človeška moč. Bodi si gospod ali kmet, bogatin ali siromak, prijatelj ali sovražnik, vsi počivajo skapaj na majhnem prostora. Tudi bogatih spominkov ne najdeš na majhnem pokopališča, ki bi slavili umrlega, kakor je navada po velikih mestih, le semtertje stoji kak majhen lesen križec, že vsled starosti napol segnit, ki kaže sina ali hčeri grob blagega očeta in dobre matere. Vsi v molitev vtopljeni kleče Ijndje na grobih. Ta pretaka solze revna vdova s svojimi otročiči na moževem groba, ondi zopet vzdihuje milo sestra po prezgodaj zamrlem brata, vse, vse žainje danes, le blagor njemu, ki počiva, v črni prsti v Bogu spi, zelen mah kosti pokriva, njega žalost ne mori. Solnce je zašlo za gore, na neba so se nakopičili oblaki in bleda luna obseva s svojo milo svitlobo, da so videti kakor bi bilo tisoč in tisoč grobov na nebn. Sedaj zapojejo zvonovi in njih glas se razlega tnžno po hribih in dolinah. Ljudje pa, ki so doma, molijo sv. rožni venec za mrtve. Noč je razprostrla svoja črna krila po zemlji, zyonenje je potihnilo in Ijndstvo se je razšlo na svoja domovja, le na pokopališča še brli tupatam kaka Inčica. Domače novice. Naše misli. Prvi sneg je padel. Navadno vsako leto z nekim veseljem pozdravljamo mehke bele snežinke, ki prve priplavajo iz nebes na zemljo, toda tokrat smo ostali hladni, kajti sedaj že prvi sneg — je vendar nekoliko prezgodaj. Nihče ga ni pričakoval, nihče ga ni vesel. Saj sc tndi nič prav ne prileže sedanjemu časa, ko še je primeroma toplo, ko še drevje svojega listja ni izgubilo in si kmet ni spravil vseh pridelkov svojega polja. Na trg v Maribor so pripeljali slovenski kmetje zadnji petek zvečer že mnogo vozov zelja z znanimi strehami iz rjuh. Kako plaho so začeli gledati, ko so naletovale snežinke. Nekateri so hiteli prenočevat v gostilne, dragi pa so si pripravljali prenočišča pod rjnhasto streho. Kako neljube sta nam ve, bele snežinke, že ob tem časn. Novi n Štajercev “ urednik Linhart, prej socialdemokrat v Trbovljah, in še prej socialdemokrat v Ljubljani, sedaj pa naenkrat „kmečki prijatelj “ v Ptuju, nima mirnih, veselih dni. Sam poroča: Neki graški list je prinesel zlobno obrekovanje socialdemokrata in „kmečkega prijatelja" Linharta .. . Stvar se bo pred sodnijo izkazala ... Mi bomo pazili, ali bo Linhart zaradi „zlobnega obrekovanja", ki se je proti njemu zgodilo v graškem lista, k n šel pred sodnijo ali ne. V nemških listih aamreč nič ni brati o tem, da bo nrednik Linhart graški list tožil. Čakajmo torej 1 Linhart govori neresnico, ker pravi, da ima „Štajerc" 15.000 naročnikov. Zakaj vendar pišete take neresnice, ko morate vedeti, da je nam znano pravo število naročnikov, ki ne dosega niti polovico od 15.000! Štajerski liberalci so začeli izdajati svoj list z naslovom „Narodni list". Seveda v listu tudi „Našemu Domu* posvetijo svojo pozornost ter pravijo, da niso sami frakarji v stranki, češ, saj vendar župan središki ni frakar. Gotovo ne, tndi par dragih ne, večina v novi čisti stranki pa jih je vendar le frakarjev. Dr. Kukovec je odvetniški koncipient, dr. Stiker je odvetniški koncipient, Stupica je notar, dr. Ser- Dve kravi ukradeni. Posestnik Jožef B o r š i č iz Brezno Gorje na Hrvatskem je gnal v sredo 24. m. m. na sejem v Maribor 2 kravi. Okoli poln 5. nre zjutraj je prišel do gostilne Wregg v Slivnici. Hotel je kravi nakrmiti, zato jn je priveial pred gostilno. Ko pride čez kakih 10 minnt nazaj, ni bilo več krav. Vse iskanje je bilo zastonj. Ena krava je plavka, po hrbtu lisasta, 5 let stara, roga ima malo skupaj zavihana in na desnem očesu mreno; draga nec je zdravnik, dr. Karba je zdravnik, je rdeče barve, 5 let stara in ima na konca dr. Dolar je profesor, Jošt je profesor — no, to vendar niso niti obrtniki niti kmetje, ampak gospodje, ki nosijo frake. „Narodni malo porezane roge. Obe kravi bi bili kmalo povrgli. Iz Poherja. Dolge zimske noči so že list" pa postaja tudi smešen, ko se mogočno i pred durmi, zdaj bodemo imeli malo več ««•>#! ma rwr> . ' Iu +• n t m *•! r.- r» oatnamll *' *1 v ..j* * 1 Ji* 1______• 1 1 _ a. _ J nad nami zareži: „Toda tndi prr/aaašali „Našemu Doma" ne bomo, če bi se slučajno ne premislil glede zmerjanja. Potem naj se pa ne zvija, da smo narodnemu podjetju škodovali". Aj frakarji, ni vam treba prizanašati, da bi našemn lista škodovali. priložnosti, si pogledati skozi ctlo leto dobljena časnike in se iz njih nčiti mnogo koristnega za kmeta. Poglejmo si malo v „Naš Dom", koliko shodov se je to leto vršilo, koliko se je podnčnvalo, kako se mora kmet ravnati, da bodo za njega boljši UM. u* v mi.a. mur& Kili O L ua UUUU Lik UjCga UUlJOl Slo je že več sovražnikov in bolj nevarnih i nastopili. Toda mi smo se jih malo mimo nas, a mi smo ostali. Mi ne poznamo straha in so ne strašimo boja. Mladi in majhni smo, pa korajžni! Mariborski Nemei so tako zagrizeni sovražniki vsega kar je slovensko, raznn slovenskega denarja, da so prepovedali v Maribora vsak slovenski napis. Tiskarni sv. Cirila se je minoli petek naznanilo, da mora tekom 24 nr odstraniti slovenski napis, sicer ga bo dal mestni magistrat odstraniti po policiji. Do ponedeljka, ko zaključimo naš list, ga še pa niso odstranili, kajti tiskarna ne odvzame slovenskega napisa, ampak se nda samo sili. Tu se zopet udeležili, bi kako vidi tista preklicana „prijaznost" in „prijateljstvo" naših meščanov, o kateri vedno », kvasi „Štajerc". Za Boga, kaj je na poti | mariborskim Nemcem 1 nemčurjem ta majhen naši tiskarni! Gotovo zaradi tega napisa ne a v našo škodo, ker ne vemo, morali postopati, da bi se nam tolikokrat krivica ne godila. V „Našem Domu“ pa tndi najdemo mnogovrstne novice, kako se po širnem sveta godi. Mnogokrat se tndi graja preveliko pijančevanje. | Poglejmo si pri nas samo eno gostilno, ki ■ je tik šole! Gostilno in šolo ima eden in | isti človek. Kaj v šoli dela ne vemo, a v t; gostilni prodaja vsake vrste šnops in žnjim | ljudi napaja. Vkljub tema pa je celo v družbi, ki dela proti opojnim pijačam, posebno proti eno psu. Če tike osebe v dražbo jemljejo, tedaj je boljše, da bi je ne bilo! O priložnosti še več! Morje pri Framn. Pred mrzlo zimo si išče razna golazen zavetja; ni čuda toraj, ah boljše rečeno $ (ja j0 y n&£0 VM prilazila neka pošast, slovenski napis na ( ^atera jgge BW|aj mQ(j namj — naročnikov! Ta nebodigatreba je liberalni „Mlado- bo Maribor manj nemsho oziroma nemčar- j, 8iovenec« ki ge vidi'v prVem hipu, da sko mesto, če ostane tako majhen slovenski ; •„ z ^ kroto precej soroden. Ni dvoma, napis. K takemu postopanju jih sili samo ; ‘dt b* vgakd ima šo jikrico vere in brezmejno sovraštvo teh meščanov do vtenja M to b aazaj kod je iz_ vsega kar je slovenskega. Slovenski kmet, | fRzila. Proč s takimi strupenimi listi, ki tudi tebe ljubijo meščani tako kakor slo- nameravajo vzgojiti janičarje iz vernih Slovenske napise! Zato se ne daj varati od j venC8v! Ti pa Jpre([ragl naš prijatelj, ju- njihovega lista „Štajerca! naški „Naš Dom", se razširjaj med nami, Liberalna stranka pri delu. N>*va h- 3 {er Dag bodri še nadalje za vzvišene ideale beralna stranka na Štajerske* se imenuje ^ ^ gy ,ere in miie domoviue: da dedov „narodna stranka. Predkratkim je bila ob- , vredni sini vsi ostanemo, —v zvestobi do Boga in slave se ne ganemo 1 Morski. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Predragi mladeniči širom slovenske domovine! Bliža se nam zopet pusta zima s svojimi dolgimi mrzlimi nočmi. Tedaj se zbiramo tako radi okoli tople peči. Ravno v tem času imamo tako lepo priliko, da poživimo naša bralna društva in mladeniške zveze. Kaj more biti slajšega za mladeniča, kakor če si bistri dah s knjigauci in se izobražuje, da s« tako na pošten način pripravlja na poznejša leta. Oglejmo si mladeniča, kateri posedava po krčmah cele noči, dragi dan je nesposobna za delo. Tak mladenič ne vzame nikdar kake dobre knjige ali kak pošten časopis v roke. Njemu je najljubši ptujski „Štajerc", ker se zmiraj poteguje za šnopsarje, blati pa vse poštene može in mladeniče, kateri nočejo v njegov izdajalski rog trobiti. Ali ni sramota 2» moža in mladeniča, kateri tak list kakor je ptujski „Štajerc" v roke vzame? S tem pokaže, da je že zapustil pot poštenja, kajti mnogokrat je bruje ničvrednega liste po- činska volitev v Petrovčah in nevarnost za slovensko občino je bila velika. Toda od mlade „narodno" stranke ni bilo ne dnha ne sluha. To je stranka, ki „dela"! Savinjčani! Neki slovenski list je prinesel vest, da se namerava ustanoviti v Petrovčah popolnoma nemška sola. Da bi bilo kaj takega v Savinjski dolini, v narodnih Petrovčah mogoče, zdi se nam neverjetno. Če se tndi najde tu in tam nerazsodnež, bode vendar število pametnih mož večje, da bodo zabranili tako narodno zlodejstvo. Zato pa, na noge slovenski možje petrovški, ne dopustite, da se Vaši otroci ponemčnrijo v nemški soli, v kateri se ne bodo vrhntega nič naučili, ampak skrbite za Vašo slovensko šolo, ki pončnje vaše otroke tndi dovolj v nemščini, istotako pa jih tndi vzgoji v poštene in vrle može in ne v brezčastne poturice. Novo društvo. V Rsgoznici pri Ptuja se je zadnjo nedeljo dne 28. okt. 1.1. ustanovilo „Kmetijsko bralno drnštvo". Živelo v kroga naše nadebudne izobraževalne s organizacije! vod vsakovrstnim hudobijam. Toraj mladeniči, kličem Vam iz dna srca: pustite tak . „ ničvreden list, kateri sramoti vero in na- del, ako jih rabi: Žepi namreč se obvaru-pada naš narod! Podučite zapeljane in si jejo, da bi se umazali. Slovenci, Bezajte po prizadevajte, je spraviti zopet na pravo pot. i teh oklepih ter si jih nabavite; zahtevajte Hvala Bogu, imamo ja dosti poštenih listov pa tudi, da jih imej vsaka tobakarna na in knjig. Oklenimo se toraj bralnih dru- prodaj. štev. Posebno koristni so podučni tečaji. ------------------------— Pri našem bralnem društvu smo ga lansko Koroške novice, zimo že imeli, pa smo prav iz srca hva- Duhovniške vesti. Za knezoškofovega ležni našemu duhovnemu voditelju za njihov j dvornega kaplana je imenovan č. g. Ivan požrtvovalen trud. S poštenim življenjem i Serajnik. — Za provizorja v Timenici je si postavimo temelj naši bodoči sreči. Po- j imenovan č. g. Janez Smodej. — V Pre-šteno knjigo in dober časopis v roke, „Sta- valje pride za kaplana č, g. Janez Sekol. j er ca “pa v peč. To Vam kliče priprosti < — Poverjeno je vodstvo dekanije Celovec benediški mladenič!! j mesto č. g. Martinu Kovaču, stolnemu žnp- Sv. Jakob v Slov. gor. V kratkem nikn, ter vizitacija mestnih ljudskih šol in bomo Jakobčani volili! Pred vsem se gre j nrsulinskega samostana. K dekaniji mesta zato, kake može naj si volimo v obč. od- j Celovec od sedaj za naprej spadajo stolna bor! Vsak pameten volilec bo gotovo volil | župnija Sv. Petra in Pavla, mestna župnija može, kojih nazore, dejanje in poštenost , Sv. lija, predmestna župnija Sv. Lovrenca pozna, da bojo dobro gospodarili z občin- j in župnija St. Rnpert pri Celovcu, skim premoženjem. Saj imamo še boljše \ j Dekan č. g. Simon Jucko. V Žab-gospodarje tudi v občini n. pr. Peklar Ma- ; nicah je dne 18. m. m. umrl vrl narodnjak tija, Peklar Dominik, Jager Alojz, Roškar ; in vzor duhovnika č. g. dekan Simon Jucko. Peter, Lorber Franc, Platajs, Jarc, Zinauer , £ njim so izgubili koroški Slovenci kreme-m drugi. Nikar pa ne verjamite nekaterim j nit značaj, ki je ob vsaki priliki zvesto iz dosedanjim odbornikom „Stajercijancem", kakor je Jaka Kramberger, ki se sam hvali, da ima samo „Štajerca*. No, te samohvale mu ni treba, saj ga njegovo obnašanje in govor razodeva. Vedno rad govori o nekih klerikalcih in o črnosuknežih. Drugi je Tone Šantl, ta dva že sedaj lazite po občini in lovite nevednežev ter trosite cele košare ing) koroškim Slovencem pa daj Bog še obljub med volilce, da bi jih spravila na svojo stran. Šantl celo namerava zasesti obč. stolec. Bog nas varuj takega župana! Torej trezno, volilci, pazite na te Ijndi! Tudi oče Kos, ogleda mrličev, je oblekel . mnogo teko jeklenotrdnih značajev! $ Kot posadka ostane čez zimo tretji ba-» taljon brambovskega pešpolka št. 4 v Šmo-> horju v Ziljski dolini. V Celovcu ste samo . _ . . .. i pryi in drugi bataljon tega polka, katera sukno strastnega agitatorja. Tudi tega se j pa gpomladi zopet odrineta na koroško-laško ne prestrašite! Tej slavni „Štejerčevi* tro- ° mejo. jici pošteno zabrusite, in jim pokažite duri, \ Skrajna predrznosti Celovški občinski če vas pridejo nadlegovat. Ako boste to ; gvet je 23. m. m. sprejel nujni predlog storili, potem morete upati kedaj na boljše 0bč. svetnika Zierja in tovarišev, naj se na ceste, radi katerih vedno tarnate! Toraj | višjo poštno ravnateljstvo v Gradcu pritoži storite vsak svojo dolžnost ter napra- i proti upeljavi dvojezičnih poštnih tiskovin vimo našim „Stejerdjancem* privandrancem na Koroškem. To je vendar skrajna nem-posteno j . .. ezo. t predrznost. Na Koroškem ne bi smele Šmartno pri Slovenjgradcn. Kakor že biti v rabi dvojezične tiskovine, kjer je naznanjeno v predzadnji številki „Slov. mnogo več Slovencev nego na Kranjskem Gospodarja*, vrši se dne 4. nov. ob 4. pop. i Nemcev. Če dvojezičnih tiskovin na Koro-velika veselica bralnega društva šmarskega ? škem ne bo, moramo zahtevati samosloven-v „Narodnem Domu* v Slovenjgradcn s < ske tiskovine na Kranjskem! Koroška slo-sledečim sporedom. Spored: 1. Venček go- i venska žnpanstva, ugovarjajte proti takemu renjskih pesmi. Mešan zbor. Fr. Kimovec. | postopanju celovškega obč. svetel 2. Domovini. Mešan zbor. Jak. Aljaž. 3. Na ■ Novo slovensko društvo namreč „Slo-bregu. Možki zbor. Jak. Aljaž. 4. Mlinar i vensko katol. izobraževalno društvo „Lipa" in njegova hči. Žaloigra v petih dejanjih. ‘‘ za Velikovec in okolico* se je ustanovilo v 5. Pogovor z domom. Mešan zbor. Dr. Vinko ^ nedeljo dne 21. m. m. Pred kratkim so se Krek. 6. Le pevaj ptičica. Mešan zbor. I ustanovila enaka drnštva v velikovški oko-Hrabroslav Volarič. 7. Sijaj solnčice. Možki j lici v Doberlivasi, Skocijanu in Vovbrah, zbor. Fr. Ferjančič. Rojaki, ako hočete < sedaj je pa prišla muha sama (Velikovec) preživeti par veselih uric, pridite v nedeljo ’ na vrsto. K velikovškemu društvu je pri-v Slovenjgradec. Mile pesmice bodo donele \ stopilo takoj 50 udov. V odbor so bili iz-na vaša ušesa, pretresljiva žaloigra vas bo | voljeni čč. gg.: Treiber Fr., župnik, in Do-zanimala nadvse, in to tembolj, ker se vrši i brovc Jožef, kanonik, gg. Čarf J., kolar, v srce segajoč prizor na pokopališču, kamor | Jak. SL, solicitator, Oraš L., posestnik, mali format naših druibinih vžigalic. Frak- agitator za „svobodno šolo* in „svobodni tičnost teh oklepov bode vsakdo takoj uvi- j zakon* in druge protikatoliške stvari ter se J ' "L —v' ------* “ ---- pridno vdeleževal zborovanj vsenemške stranke, katera stremi vedno po „svobodah*. Na višjem mestu je njegovo početje že presedalo ter so mu radi tega peruti malo postrigli. Strašno se pa nad tem hudujejo vsenemški listi ter groze, da bode Rossler prej politik in ljudski pisatelj postal, kakor da bi Beljak zapustil. Celovec se podira, bi mislil človek, ako bere nemške liste, ki srdito pihajo, ker se dobe v glavnem mestu dvojezične koroške dežele dvojezične poštne nakaznice. Gospodje pri nemških listih morajo biti jako zabiti, da ne razumejo to, kar je samoob-sebi umevno. Umrl je 22. m. m. popoldne v Celovcu črevljarski mojster, hišni posestnik in svetovalec trgovske zbornice, Josip Grolč, oče nedavno umrlega učitelja veronauka in svetnega duhovnika Grolča, v 60 letu starosti. Novo ljudsko šolo bodo drogo leto pričeli staviti v Celovcu v Šentrupertskem predmestju, ker število šoloobveznih otrok vedno narašča. Pobegnil je neki novinec Jakob Onder-jaš od pešpolka št. 17. v Celovcu. Pobrisal jo je brez suknje in orožja. Želje po mesn. Vlomiti je hotel dne 22. m. m. po polnoči neki mesarski pomočnik v mesnico mesarja Razpotnika v Celovca. Te namere mn je pa preprečil straž-' nik, kateri je v tem časn ravno mimo prišel ter ga je aretiral. Pri zaslišanja na stražnici je obstal, da je pred nekaj dnevi tndi vlomil v mesnico mesarja Kunstlna, kateremu je dve kili mesa ukradel. • vrševal katoliško-narodna načela. Pokojni gospod dekan je bil med onimi, ki niso odobravali znani celovški sklep o neudeležbi koroških Slovencev na III. slovenskem katoliškem shodu. Pokojniku je za njegovo neumorno delo med Slovenci zagotovljen najčastnejši spomin. Pokojniku svetila večna se itak sedaj o teh praznikih zatekajo naše misli. Železnična zveza je kaj ugodna od vseh stranij, ne strašite se trnda, poplačan Lnčovnik J., najemnik in Karpf P., krojaški mojster. Za zabavo so skrbeli izborni celovški tambnraši in pevci. Tako se pro- ho bogato pri veselici. Naj bo „Narodni Dom* I buja velikovška okolica. Kaj pa dela pli-4. nov. natlačeno poln, naj bo živa priča, » berški okraj? da narodna zavest v mislinjski dolini zmiraj j jjm vendar preseda. Ravnateljstvo napreduje in da je naše ljudstvo dovzetno državne železnice v Belinka je prestavilo z* vse lepo in blago! Na veselo svidenje! ; pristava Oto Rosslerja radi službenih razmer Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani i v Waidhofen. Prestavili so ga radi njego-v korist je založila modna trgovina Engel- » vega hujskajočega nastopa proti katoliški hort Skušek v Ljubljani lične oklepe za - cerkvi. V prostem časa je bil vedno glavni Kako nas psujejo nemški listi. „Karnt-ner Wochenblattu piše, da so Slovenci „gau-narji* in obcestni roparji, ki so zreli za vislice. Koroški Slovenci, odgovorite pošteno vašim klevetnikom in njihovim podrepnikom nemčnrjem, kadar pridejo vam se prilizovat. Saj vendar niste teko globoko padli, da bi ubogali človeka, ki vas tako grdo psnje. Nečuvena predrznost. V nedeljo dne 7. m. m. je izvršil bliza Črgovič neki do-slažen vojak, ki se je peljal s popoldanskim vlakom iz Celovca proti Mariboru, vratolomen čin, ki nima para. Ko so namreč črgoviški fantje spremili svoje tovariše, odhajajoče k vojakom, z vozom pevaje na kolodvor v Pliberk, jim je omenjeni „kolega*, precej vinjen, mahal s klobukom raz vlak v pozdrav. Nakrat mu klobuk uide iz rok in sfrči veselo v zrak. Mož pa nič ne pomišlja, odpre dnri in skoči nrno za klobukom, ko je bil vlak v najhujšem diru. Predrznež se vali nekaj časa po bregu nizdol, a glej, kmaln pobere svoje ude in odteče hitro, kakor je bil skočil, za onimi fanti v Šmihel, kjer se je še pozno v noč bahal s svojo „hrabrostjo*. Razna majhnih poškodb na glavi odnesel je čisto zdrave nde. Velikovški Nemci so si v laseh. V „Karntaer Wochenblattu* napada neki Nemec velikovškega župana Pinteritscha in celi odbor zaradi slabega mestnega gospodarstva. Če že začnejo Nemci sami javno nastopati proti žnpann, ki je bil dosedaj njihov ljubljenec, potem mora že biti občinsko gospodarstvo res zelo slabo. Saj je znano, da Nemci skrbno prikrivajo svoje napak«. Odpad od katoliške vere. V Velikovcu je odpadel od katoliške vere znani pobšjač oken na šentrnpertski šoli Ferdinand Sam- mer, pisarniški pomočnik pri c. kr. okr. sodišča. Morebiti ga katoliška vera ni mogla braniti pred pobijanjem oken j. Društvo „Svobodna šola" hočejo ustanoviti v Velikovca nemškutarji in socijalni demokrati, pri katerih je vera zasebna stvar. Slovenski okoličani, zapomnite si svoje prijatelje v mesta, kadar jim nosite denar in kadar pridejo k vam agitirat, češ, saj nimajo nič zoper vero. Pogorelo je zadnjo nedeljo celo imetje kmeta Mačeka v Šmartno pri Velikovca. Požarni brambovci so se silno neokretno obnašali. Seveda s samim hajlanjem se ne bodo nančili ognja gasiti. Škocijan. V četrtek dne 24. okt. smo pri nas ob veliki deležbi ljudstva in v navzočnosti 9 duhovnikov pokopali vrlega kmeta Seb. Ražana v Goreči vesi. Rajni je bil oče znanega vrlega gospoda M. Ražana v Št. Jakoba v Roža in povsod spoštovan. Zraven Pašnika počivaj le v mira, dragi Erjakov oče, saj sta si bila dobra slovenska prijatelja. Delavsko gibanje na Koroškem. Dcč 7. oktobra 1.1. se je vršilo v Št. Janža pri p. d. Tišlarju zborovanje „Krač. soc. pevskega in delavskega drnštva“ za Podsinjo-vas in okolico. Prišlo je na shod tudi častno zastopstvo bratskega draštva iz Podljubelja. G. Gostinčar iz Ljubljane je raz-* lagal jasno in poljudno splošen program kršč. soc. delavske organizacije. Obravnaval je točko za točko; a vse to bo delavstvo doseglo le s pomočjo delavskih društev. Nato se je oglasil k besedi gosp. Fr. Čebalj, fužinski delavec iz Jesenic. Pripovedoval je, kakšne važnosti je strokovno društvo za fužinsko delavce na Savi. Pred nekaterimi leti so delavce tam še tepli, danes bi se pa že malo premislilo fužinsko vodstvo, predno bi se upalo s kakšnim delavcem le približno tako grdo postopati. Koliko krivio se je zabranilo, ve prav dobro društveni odbor, ki mora zmirom posredovati za svoje člane pri ravnateljstvu; mnogo dobrega se je že doseglo — vse s pomočjo strokovnega društva. Navdušeno je govoril preprost delavec iz lastno sknšnje svojim tovarišem delavcem. Naše razmere na Bistrici so čisto enake, zato je treba tudi enakega sredstva — strokovno društvo. Glavnega pomena strok ovne organizacije je njena obrambna moč, torej je edino primerno in pametno tudi za bistriško delavstvo strokovno društvo fužinskega delavstva. To zahteva potreba stanovsko izobrazbe in obrambo proti katerikoli krivici od strani delodajalca. G. Prijatelj, kaplan na Jesenicah, je nam izročil pozdrave od bratskega jeseniškega draštva ter je navduševal delavstvo k vztrajnosti pri nadaljevanju delavske organizacije. Tamburaši iz Slov. Plajberga, društveni moški zbor in pevski zbor podljnbeljskega delavskega društva so pa skrbeli za razvedrilo in zabavo med posameznimi govori. Srčna jim hvala 1 Razne novice. Kapiea kraljice Lujize. Kralj Friderik je bil zelo štedljiv. Ko je neki dan zagledal v sobi svoje žene Lujize lepo nočno čepico s čipkami ter izvedel, da je veljala štiri tolarje, je zaklical: „To je strašno drago 1“ Vzel je Čepico ter jo vrgel skozi okno, petem pa poklical starega invalida od garde ter mu rekel: „Ta gospa ima mnogo denarja. Naj ti podari toliko, kar je stala ona čepica." Kraljica ja dala starcn štiri tolarja ter mn rekla: „Ta gospod ima še več denarja, ker meče moje čepice skozi okno. Naj ti da dvakrat toliko, kakor som ti dala jaz." In kralj je smeje segel v žep ter mu dal osem tolarjev. Zakaj udari strela največkrat v polne pode? Po mnogem opazovanju se je prišlo do tega, da udarja strela le v polne pode in le zelo redkokdaj v prazne. Kanadski kmetje so splošno mnenja, da je prazen pod najvarnejše pribežališče med nevihto. V resnici je to mnenje kolikor-toliko upravičeno, akoravno ni popolnoma pravo. Razjasniti se da ta pojav jako priprosto. Ako je na podu sveže pokošeno seno, se to zelo razgreje. Obenem vzdiguje par, ki izpolni ves pod. Ta par, oziroma zračna mokrota, pa je dober prevodnik elektrike, zato ni čudno, Če si izbere strela pot v zemljo najraje skozi polne pode. 11 let v gozdu. 12. dec. 1905 je bil obveščen župan v Scicntrieru, nekoliko milj od Genfa v Švici, da se skriva po gozdu neka naga ženska. Nekaj časa so jo iskali, pa ker je niso našli takoj in kor ni nikogar nadlegovala, so opnstili iskanje. Slednjič pa se je pritožil neki kmet, da je vzela hrano njegovim prašičem. Nato so jo zopet iskali in res našli, ko je spala v grmičevju. Podobna je bila bolj živali nego človeka. Ženske so jo oprale in oblekle. Končno se je dognalo, da je ta ženska soproga nekega Nicolleta ter da je pred 11 leti izginila iz biše. Reva ne govori in ne razume, kar jej pripovedujejo. Vseh 11 let je morala prebiti v gozdu, kakor se sodi po njenem fizičnem stanju. Sedaj jo imajo v bolnišnici St. Julien na francoski meji Njen mož jo umrl pred kratkim ter zapustil svoji ženi, kž je bila izginila, svoje precejšnjo premoženje. Kaj jo je torej gnalo v gozd, bo težko izvedeti. Zrakoplov. Neki grof Zeppelin se je trudil več let iznajti zrakoplov, s katerim bi se poljubno vozil po zraku in sicer tudi proti vetru. Mnogo poskusov se mu je ponesrečilo. Potrl se mn je zrakoplov, ki se skazal za nerabnega, in mož jo moral začeti z novega. Te dni se je zopet vzdignil s pripravljenim zrakoplovom v Friderichs-hafenu ob Bodenskem jezera. Grof je svoj zrakoplov poljubno vodil po zraki ter ss je slednjič lepo in nepoškodovan vrnil nazaj. Poizkus se mu je torej posrečil. Zrakoplov je vozil s hitrostjo 42 kilometrov na aro. Grof Zeppelin je izdal skoraj vso svoje premoženje za dosedanje poizknse in je sedaj navezan na dobrotnike, če hoče nadaljevati svoje delo. Ne beri slabega berila. Pred porotno sodbo je stala nedavno v nekem belgijskem pokrajinskem mestecu 16 letna deklica, obsojena radi posknšenega nmora. Deklica je bila enkrat Čednostna, pobožna. Imela je namen stopiti v samostan. Tega pa ni hotel nikako dovoUti njen brezbožni oče. Poiz-knsil je vsa sredstva in pesrečilo se mn je. Brezvestni oče je prinesel svoji hčerki raznih knjig. „Beri to", jej reče, „to te bode raztreslo 1“ Smehljajočega obraza gre mož k svoji ženi in ji pripoveduje: Dal sem hčerki neko berilo, da jo bo minilo za vedo veselje vstopiti v samostan. In res! hčerka je postala naenkrat drugačnega mišljenja in omadeževala je svojo dašo z raznimi pregrehami. S 16 letnimi leti je postala zločinka. Sodišče se je pri obsodbi oziralo na olajševalne okolnosti, namreč na njeno mla dost, in jo obsodilo samo na desetletno ječo Starši, ne trpiti v svoji hiši nikdar brezverskih knjig in časopisov — med te spada dandanes skoro vse liberalno časopisje — ne prepnstite, da bi vaši otroci prebirali tako berilo. Pregovor, ki velja o slabi to-varšiji, velja tudi o slabem berila: Povej mi s kom občuješ, in jaz ti povem, kdo si. Svinja požrla otroka. V soboto 20. t. m. je prišla svinja v neki vasi pri Avolinn na Laškem v neko kmetsko hišo, kjer je spalo dva meseca staro dete v zibeli. Svinja je začela koj dete grizli, in ko so prišli domačini v hišo je svinja skoro celo dete razgrizla in požrla. Raztopleni les. Nekemu francoskemu nadzornika se je posrečilo rastopiti los. S stiskalnico močno stisnjeni les je močno razgrel v popolnoma zaprtem prostora. Ker ni bilo zraka, ni mogel les zgoreti. Na ta način je dobila ohlajena tvarina črno barvo. Iznajdba je važna, ker ima na ta način dobljena tvarina razne lastnosti, ki so za praktično porabo velike važnosti. Ker je les slab prevodnik, se raztoplena tvarina rabi pri raznih električnih napravah za cene izolatorje; nadalje je neprodirna za vodo in nepristopna najhnjšim kislinam. Glavna prednost raztopljenega lesa pa je, da se da vtisniti v poljubno obliko. Grajska lipa. Na nizkem holmu ob veliki cesti na Notranskem stoji lep grad, za poslopjem pa se razprostira velik vrt; a ob vrtni ograji raste stara, kosata lipa. Burno je bilo leto 1809. Ljudstvo je trepetalo in pričakovalo vsak dan Francozov, ki so se vedno bolj bližali naši meji. Kdor je imel kaj dragocenosti, poskril jih je v naglici, kajti vsakdo si je mislil sovražnike kot krute nasilnike. Časih je bila ta sodba opravičena, a dostikrat tndi ne.. Naposled pa so prišli. Po prasni cesti so se premikali dan na dan novi oddelki, a v vasici pod gradom so postali, da si odpočijejo. Ta počitek se je zavlekel delj, kakor so mislili, kajti krog Ljubljane so se naši še branili. General in še nekateri častniki si vzamejo stanovanje v gradu, in gospodar jih vsprejme kolikor moči prijazno, čeravno mn v srci niso bili posebno ljubi. Cul je, kako kruto so gospodarili po osvobojenih deželah, in bal se je za svoje imetje. Zato je spravil prejšnji dan vse svoje dragocenosti, potem mizne oprave in ves denar, kolikor mn ni bilo neobhodno potreba, v močen, z železom okovan zaboj. Nato pokliče dva slažabnika, ki sta se mn zdela najbolj zanesljiva: Štefana in Antona. Štefan je služil že oddavna v gradu. Znal se je klanjati in prilizovati; zato se je posebno gospej kmalu priljubil in je za-dobil veliko oblast nad dragimi služabniki. Anton pa, četndi mlad, zdel se je graščaku pošten zaradi moškega vedenja in ker je rajši molčal, kakor govoril. Gospodar j n torej pokliče v svojo sobo na večer pred prihodom Francozov. V pričo svoje žene jima razodene, kaj namerava storiti. „Glejta, časi so viharni, in sovražniki, pijani po tolikih zmagah, so že pod gradom in pričaknjem jih vsako uro. Lahko se prigodi, da jim kaka neznatna stvar ne ugaja in potem so maščujejo, kakor se ji«n ljubi. Kdo jih more tožiti, če mi oplenijo grad ? ... Zatorej sem spravil vse, kar je r odpraviti iz grada, ker ni mogel trpeti, da Zaniha je Štefan javkal in se zvijal, najdragocenejšega, v ta zaboj, in skriti ga | bi bil poleg njega še kdo drag ljubljenec tndi graščakinja je zaman prosila zanj. mislim na vrta, dokler neljnbi gostje ne ’ gospode. s Dobil jih je ravno sto, nič več in nič manj, odidejo. — Vi dva mi pomagata izkopati \ Sodnik pride na skrivnem v grad in j potem pa so ga vrgli iz grada . . Graščak jamo, ali, kakor sama lahko izprevidita, ; pripeljejo mn Antona. Ta se razljnti v | je dal spraviti svoje dragocenosti v gorenje molčati morata o tem, kakor grob .. .“ i svoji nedolžnosti in odgovarja sodnika p n:- j sobe in nikdo izmed Francozov se jih ni Dobro plačilo vama potem ne odide 1“ ; cej robato in jezno, kajti užalilo ga je, da ! dotaknil. Antona jo še tisti dan poklical v ivi gospa. f more gospodar o njem kaj tacega misliti. ; službo nazaj in ga bogato obdaril za nje- pristavi gospa. Nato se odpravijo na vrt. Prav tik ograje izkopljejo jamo in polože vanjo zaboj; potem zopet varno zakrijejo s prstjč, da ne bi mogel nikdo kaj snmiti. To vam je bilo hrupa v grada dragi dan: general je došel s svojimi častniki. Bil je visok človek plemenitega obraza, in Ukoj na prvi pogled se mn je videlo, da je nezmožen kake krutosti. Njegovi slnge so se kmalu seznanili z graščakovimi. Posebno Anton je rad sedel z njimi pri čaši vina, ker so ga zanimale pripovedke o tnjih krajih in Ijntih bojih; poslušal je časih pozno v noč in zdelo se mn je, kakor bi sam stal na krvavem poljn in se boril za domovino. Štefan se je pa ravno zdaj nekako ogibal drnščine in videlo se mn je, kakor bi v teh kratkih dneh nenavadno shnjšal. Obraz mu je bil bolj bled in oči ndrte. Kadarkoli se je slučajno sešel z generalom, klanjal se mn je do pasa in zagibal je z ustni, kakor bi hotel govoriti; a še se je premagoval. Naposled pa se ada. Ko se Zato reče sodnik graščaka in njegovi gospoj]: govo zvestobo. Govoril je z menoj t&ko ošabno in | Kjer pa je bil zakopan zaklad, zasadili tajil tako trdovratno, da sem popolnoma so lipo, in 8e dandanašnji stoji tam in prepričan o njegovem izdajstvu. Svetujem ; dela v vročih poletnih dneh hladno senco, vam torej, da ga takoj odpravite, sicer vam | C utegne storiti še kai hujšega. “ ' ----------- , ............7 Graščak nekoliko premišljuje, potem pa . pravi: ’ „Če ga ktr tako zapodim v svet — Bog ve, znal bi se maščevati, ako je res tako izpriden, kakor mislite. Najboljšo ko, da mu za ta čas preskrbim službo pri svojem prijatelju v mestu. Potem se bo pa že videlo, kaj in kako.K Drago jutro na vse zgodaj odjaše Anton • iz grada. Graščak pa mn da seboj pismo na svojega prijatelja. . . Zdaj je bilo nekoliko časa vse mirno, in nihče ni pogrešal ( Antona, ker je bilo mogo služabnikov, i Gospoda je po kosilu navadno še nekoliko posedela pri mizi. Pili so izvrstno vino iz . v ^ lekarnigki grajske kleti in se pomenkovali o raznih praksi, katero izvršujem stvareh. Tako pravi nekdaj graščak: i še če* 25 let, posrečilo -Moram Vam povedati, gospod general, 80 rQi J® iznajtl n*jb°ljč« Pozor, kmetice in dekleta! nekega večera sprehaja general po vrtu, jj da sem imel prej o vas Francozih vse dru sredstvo za rast Ins, t.j. priplazi se Štefan tihotapsko k njemu in gačne misli. Nikdar bi se ne nadejal, da Isti da p0gtanejo pravi: | dobim v grad tako ljubega gosta in za- )asj gosti,’dolgi in od- „Visokost, izdam Vam imenitno skriv- , gotovim Vas, da mi ostanejo ti dnevi vedao sttanjuje prhljaj (laakiue) nost, če hočete ..." ; v prijetnem spominu.® 09 S1*™: Cena (franko Vojaku se je studilo plazeče vedenje : „Gospod graščak, jaz bi pa rad, da bi 3 k eo v, 6dva služabnikovo, zato ga hladno pogleda: | se teh dnij ne spominjali samo Vi, ampak i0u6ka 5 K. Treba, da „No, kaj je?® | tndi Vaši potomci. Zato dovolite, da za- ! si vsaka obitelj naroči. „Če mi obljubite sto cekinov, pokažem ' sadim na Vaš vrt spominsko drevo .. .“ j Prosim, da te naroči Vam, kje je velik zaklad, ki ga je zakopal | „Saj resi® vzklikne gospa, „to bi bilo ; "e- naš gospod.® Geaerala že zasrbi roka, da ‘ krasno, ko bi stal sredi aašega vrta rožni karaar, Pakrac, siavo-dš, zaušnico nesramnemu človekn; vendar 1 grm. . .“ < nija. Denar se pošlje na se premisli in mu obljubi, da ga plača ta- : „O milostljiva 1 sedanji dnevi so hrupni, ; PT*j ali * poštnim pov- koj, ko dobi zaklad. Štefan mu pokaže polmi prevratov, in toraj rožam nič kaj pri- ’ zetiem-kraj, kjer leži zaboj, potem pa se splazi I jazni. .. Zasaditi hočem lipo, da vam bo 1 nazaj v grad. j dajala senco še v poznih letih . . .® Pri večerji pa pravi general nenadno: ( Precej pošljejo v vas slugo, da prinese „Kako je to, da pri vas nimate sre- \ mlado lipo s koreninami, in se odpravijo brnih žlic in čaš? Saj jih imajo navadno vsi skupaj na vrt. po tako bogatih gradovih, kakor je vaš.® f „Veste kaj®, pravi general, „da ne bo preveč napoti, denimo jo kar tu sem tik ograje.® Pokazal je na ono mesto, kjer sc Pozor, kmetje in fantje! V moji lekarn ški praksi,katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor št I. Cena j o (franko n a vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 6 K, Prosim, d« se naroči samo od mene. Naslov je; P, Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 6—2 Gospodar odgovori v zadregi: ali, v Skapulirje „Dh, d&, tndi pri nas jih imamo;_________________________ gospod general, časi so tako nemirni, in ! bile zakopane dragocenosti. zato sem vse, svoje dragocenosti ... od- ; Graščak obledi in začne ugovarjati, poslal. ..“ S Pravi, da misli ravno na tem mestu „Odposlali ste jih?® } napraviti lopo, da sem malokdaj solnce po- „Di, svojemu bratu na Dunaj . , f sije, da tu ni za lipo nič kaj pripravan Gospe j pa se takoj vzbudi sum, da je . zemlja, a vse zaman; Francoz je trdo- , kdo izdal skrivnost. Na Štefana niti mislila ] vraten in ukaže dvema vojakoma, naj kopni, ker se ji je zdel preveč pošten, da bi ; ljeta jamo. Kmalu zadene motika na že- ; bil v stanu, kaj tacega storiti. Pokliče ga : leze in z velikim naporom izvlečejo težki celo k sebi in mu pove, kaj je prašal ge- '■ zaboj iz zemlje .. . Graščak vidi, da ne neral pri večerji. ^ kaže dalje tajiti, zato pove generalu vse in j (pOOOOOOOOOOOOOvj) „No“, pravi Štefan, „ne rskel bi dva- 1 g» Pr0« cdpusčanja.^ ^Kajti®, zagotovi ga | (j) __<{) svetega Duha, Srca Jezusovega, Brezmadežnega Spočetja in Karmelske Matere Božje prodaja po nizki ceni trgovina Cirilove tiskarne v Mariboru, Koroška ulica štev. 5. „iVj", pravi oteian, „ne r*Koi ui ava- i 6“ y— t>- ■ y.^ , J 1 * krat, da ni Anton blebetal o stvari. Saj je j (J) l|Q|||Q 7Q j]n[l|]jQjO T7- • -