1 Uto XIII. [Štev. 161	TELEFON: UREDNIŠTVA 2S-6T UPRAVE 28.67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, torek 18. julija 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejemaa v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujina :t0din	Cena din 1*—
Zatišje do avgusta ali septembra
Pred Hitlerjevim govorom v Tannenbergu ali kongresom v Norimberku ni mogoče pričakovati pomembnejših dogodkov v Evropi — Forster in Zaske sta se vrnila iz Berchtesgadna — Formalna vojaška zveza med Poljsko in Anglijo
in poljskih operacij v primeru vojne, tako
PARIZ, 18. julija. V »Europe Nouvelle« ugotavlja Pertinax, da se razvija trenutni evropski položaj v znaku pomirjevanja. Ako vsi znaki ne varajo, bo sedanje zatišje trajalo do 27. avgusta, t. j. do dneva velikega Hitlerjevega govora v Tannenbergu, ali celo do norinberškega kongresa, ki je sklican za sredo septembra. »Junijski alarm je minil«, ugotavlja Pertinax. Vendar so v londonskih in pariških vojaških krogih še vedno prepričani, da se totalitarne države pripravljajo na udarec. To dokazujejo zlasti vedno večje vojaške priprave Nemčije, kar sili vse Zveznike k neprestani čuječnosti, da ne bi bile nekega dne iznenadeue. Do jeseni pa bo oboroževanje Francije in Anglije že tako napredovalo, da ju Nemčija *n Italija ne bosta več mogli dohiteti. Od tedaj dalje bo vsak dan naraščala pre-moč zaveznikov. Ob koncu pa meni Pertinax, da bi se mogla obrniti smer nemške ekspanzije proti jugovzhodu, kar v Parizu ni osamljeno mnenje.
pORSTER IN ZASKE STA SE VRNILA GDANSK, 18. julija. Forster in Zaske 8t* se vrnila v Gdansk iz Bčrchtesgadna, sta bila v avdienci pri Hitlerju. Za-‘riuje se, da je bil Hitler v razgovoru z njima optimistično razpoložen in da bo mogoče po njegovem mnenju rešiti gdan-sko vprašanje na miren način potom spo-razurna, ako se seveda ne bodo vmešali v zadevo tretji (Anglija in Francija, op. ur.). Obenem se pa tu ugotavlja, da se bodo vojaške priprave v Gdansku nadaljevale v pospešenem tempu, ker je nujne potrebno, da se čimprej dokončajo. ^Hdar je bil dovoz novega orožja za n*k»l časa prekinjen. Veliko senzacijo je Pa med tem vzbudila aretacija okoli 50 siarej§ih članov nacionalno-socialistične-*a gibanja v Gdansku. Vzroka aretacij še
n ibilo mogoče izvedeti, Nova radiofonska oddajnica, ki je bila zgrajena te dni na Hegelbergu, si je nadela kot glavno nalogo motiti sprejemanje oddaj tujih postaj ,tako da v Gdansku sedaj ni mogoče slišati drugih oddajnlc kakor le domačo in nemške.
NALOGE IRONSIDEOVEGA OBISKA
VARŠAVA, 18. julija. Prihod angleškega inšpektorja za prekomorske bojne formacije, generala Edmunda Ironsidea, ki je prispel včeraj sem, bo izredne važnosti za nadaljnji razvoj angleško-poljskega vojaškega sodelovanja. Za časa njegovega bivanja na Poljskem bo končno sklenjena tudi formalna angieško-poliska vojaška zveza. Obenem bodo določene vse podrobnosti skupnih angleških, francoskih
glede defenzive kakor ofenzive. Posebna pažnja bo posvečena zlasti sodelovanju mornaric in letalstva. V kratkem prispe v Gdinjo velika angleška letalska matična ladja s težkimi bombniki, ki bodo nato izvršili več poletov čez Poljsko. Poljskim formacijam bo dodeljenih zaradi izvežba-nja več angleških častnikov, angleškim pa zopet poijskih. General Ironside si bo ogledal tudi utrjevalna dela na zahodnih mejah, ki naglo napredujejo in poljsko vojno industrijo.
GLASOVI PARIŠKIH LISTOV.
PARIZ, 18. julija. Današnji francoski listi razpravljajo o obisku angleškega generala Ironsidea na Poljskem. Boussard pravi s tem v zvezi v »Joumalu« med drugim, da Anglija dosledno nadaljuje izvajanje vseh potrebnih varnostnih ukrepov, da v nobenem primeru in nikjer ne bi mogla doživeti presenečenj. Saint Brice pa piše, da se pripravlja vzporedno z an-gleško-poljskim tudi francosko-poljsko vojaško sodelovanje. »Figaro« objavlja poročilo svojega londonskega dopisnika, ki pravi, da se po informacijah angleškega zunanjega ministrstva položaj v vzhodni Evropi začasno pomirjuje. Vendar je treba ostati na straži, kajti Anglija in Francija tv bosta dopustila nikjer nobenega nasilja več.
Zapiski
Grof Dfno Grandi
Odpoklic dosedanjega italijanskega veleposlanika grofa Dina Grandija iz Londona je vzbudil, kakor smo že poročali, v vsej Evropi, zlasti pa v Angliji veliko pozornost in obilo najrazličnejših komen-
Pogajanja v Tokiu brez upanja na uspeh
V Londonu prevladuje vedno bolj prepričanie, da se pogajanja ne bodo moala omejiti na Tiencin — Anglija ni pripravljena spremeniti svoje splošne politike na Dalinem vzohdu - Energični ruski odgovor Japonski
London, 18. julija. Nadaljevanje ja-^nsko-angleških pogajanj zaradi Tienci-!*a v Tokiu, ki je bilo določeno za danes, 6 0<J8odeno na jutri. Zdi se, da postajajo 'z8led| 23 sporazum vedno manjši. AngH-la Je trdno odločena, da ne bo z Japonsko razpravljala o vprašanjih, ki segajo čez 'jencinski spor in segajo v sfere, o kate-r J* so mogoče spremembe samo na . od-aki konference devetih sil. Anglija pod nobeulm pogojem ne bo prekinila svojih MJatellsklh zvez s Kitajsko, v katere ve-•ko bodočnost trdno veruje. V tem smislu le govoril včeraj tudi Chamberlain, čeprav se o tem ni Jasno izjavil.
LONDON, 18. julija. Današnji angleški jjsti se bavijo obširno z včerajšnjo Cbam-Hrlainovo izjavo glede angleško-japon-sklb pogajanj. »Dal|y Mali« pravi med drugim, da je mogoče vedno bolj dobiti ytls, da Japonci ne žele, da bi se sedanja Ugajanja omejila le na Tiencin, ampak razširila na ves kompleks japonsko-*ngleškib odnošajev na Daljnem vzhodu. Vendar meni list, da bo japonska vlada Dostopala odslej bolj energično nasproti Datiranim zahtevam japonskih vojaških drogov. Organ laburistov zahteva, naj bi 8e parlament podrobneje obvestil o raz-v°iu vprašanj Daljnega vzhoda. List po-rlva dalje Chamberlaina, na) se njegova y!ada ne ukloni zahtevi Japonske po prekinitvi nadaljnjega angleškega podpiranja Kitajske proti Japonski. Opozlcionalnl 11-Deralnl »News Chronicle« pa pravi med drugim, da ne gre le za Tiencin, ampak *a uresničenje japonskih teženj, po kate-[‘h naj bi se odstranil sploh ves vpliv za-■"klnlh evropskiu velesil in USA z Pr”. n°ka vzhoda. List upa, da bo ostala an-
gleška vlada dosledna Chamberlainovi izjavi, da Velika Britanija ne želi in ne more bistveno spremeniti svojega stališča na Daljnem vzhodu.
LONDON, 18. julija. Reuter poroča iz Moskve: Sovjetska vlada je vrnila japonskemu veleposlaniku noto glede petrolejskih in rudarskih koncesij na Sahalinu, ne
da bi jo bila sploh proučila. Ob vrnitvi je Lozovski izjavil veleposlaniku Togu, da sovjetska vlada note ne more vzeti na znanje, ker se zahteva odgovor že do večera. Taka stilizacija daje noti značaj grožnje ali celo ultimata, takih spisov pa sovjetska viada prlnclpielno ne jemlje na znanje.
Uradna objava o preselitvi južnotirolskih Nemcev
PRESELITEV^JE
lija bo podpirala izselitev z vso naklonje
RIM, 18. julija. Tukajšnji listi so natis-nilluradno objavo o izselitvi Južnotirolskih Nemcev v Nemčijo, ki pravi, da je preselitev rezultat sporazuma med rimsko In berlinsko vlado na podlagi Izjave Hitlerja ob priliki lanskega obiska v Rimu In letošnjega pakta, ki določa, da je italijan-sko-nemška meja na Brenerju za vselej nespremenljiva. Pogodba o izselitvi bo izvršena v popolnem soglasju z Nemci. Ita«
nostjo in prav tako uslužno bo tudi Nem čija sprejela izseljence in jih naselila na svojem državnem ozemlju. Zato ne more biti nobenega govora o kakem nasilnem izgonu, kakor bi to radi prikazali nekateri tuji, posebno francoski Usti. Sporazum o izselitvi je bil sklenjen v največji prisrčnosti.
Naie sadja za Nemčijo
BEOGRAD. 18. julija. Tukajšnji listi poročajo, da je Nemčija dovolila za letos uvoz nad 3000 vagonov našega sadja.
Gospodarska konferenca osi in njenih prijateljev
BERLIN, 18. julija. Havas poroča, da krožijo po Berlinu vesti, po katerih bo v
kratkem sklicana velika gospodarska konferenca Nemčije, Italije In vseb prijateljskih držav. Na uradnem mestu tega ne zanikajo, ampak Izjavljajo, da je to »even-tualnost, ki jo je mogoče proučiti. Vprašanje proučitve take konference bo poverjeno po vsej priliki dr. Schacbtu, ki se koncem tega meseca vrne v Berlin in ostane še nadalje v vladi kpt minister brez določenega delokroga.
tarjev. Glavni vzrok za ta odpoklic, ki ga doslej niti v Rimu niti v Berlinu niso demantirali, je pa bil baje ta, da je nastopal grof Dino Grandi preveč odkrito kot an-glofil. Ta njegova politika baje zlasti Nemčiji ni ugajala. Grandiju je bilo kot poprejšnjemu zunanjemu ministru poverjeno pred leti mesto londonskega veleposlanika Italije zato, da je likvidiral pred vsem italijansko-angleški spor zaradi Abe sinije. Sedaj je postal Grandi pravosodni minister.
Madžarska v precepu
Znano je, kako veliko „bratstvo“ je obstajalo med Madžari in Poljaki še do jeseni lani in spomladi letos. Sedaj je pa zašla Madžarska v hude škripce, ker bi rada ostala prav tako prijateljica Poljske kakor zaveznica Nemčije. „Pesti Ujsdg“ piše k temu problemu, da eventualni nastop ob strani Nemčije v primeru vojne s Poljsko Madžarski ne bi bil simpatičen in bi bil zato skoraj nemogoč. Prav tako se pa Madžarska tudi ne bi mogla odreči svojim revizionističnim težnjam, katere so spet mogoče le ob strani Nemčije. Zato si nihče tako vroče ne želi, da bi se med Nemčijo in Poljsko dosegel sporazum, kakor prav Madžarska.
ČeSki tisk-obešenjaški
»Der Neue Tag« piše o češkem tisku, češ, da so njegove metode obešenjaške, s ciljem da zavedejo cenzuro. List pravi, da češki tisk ne ve kaj početi s svobodo, ki so mu jo Nemci tako velikodušno dali, v ostalem pa da ni dorasel potrebam, ki jih terjajo nove prilike. V imenu češkega tiska so nemškemu listu odgovorile »Narodne noviny«, ki pravijo, da se češki tisk ne bavi z obešenjaštvom, temveč s polno odgovornostjo brani ono, kar je 16. marca 1.1. vodja Rajha, Hitler Čehom odločno obljubil, avtonomijo in v gotovem pogledu tudi državno samostojnost. — Obramba teh pravic pomeni biti ali ne biti. (»Dan«).
O plebiscitu v Gdansku
V angleški spodnji zbornici je vprašal neki poslanec, kakšno stališče bi zavzela angleška vlada do eventualnega plebiscita v Gdansku in ali bi poskrbela za to, da bi se po odredbi Zveze narodov poslale tja mednarodne kontrolne čete, kakor so se v Posaarje? Na to vprašanje je odgovoril državni podtajnik Buttler, da je bil plebiscit v Posaarju določen že z mirovno pogodbo. Gdansk ni Posaarje, zato ne more biti govora niti o plebiscitu niti o odpošiljanju kakih kontrolnih čet.
Maribor, 18. julija.
Med velikimi mednarodnimi vprašanji, ki so v zadnjih dveh let h vznemirila svet, je gdansko nedvomno najbolj komplcira-no, in prav zaradi tega tudi najbolj nevarno. Pred vsem obstaja ta kompliciranost v problemu odgovornosti za vojno, ki bi utegnila zaradi Gdanska nastati med Poljsko in Nemčijo in se potem neizogibno razviti v novo evropsko ali svetovno konflagracijo. Med tem ko bi bilo v primeru vojaške akcije proti bivši Avstriji, Češki in Klajpedi juridično stališče odgovornosti jasno že od prvega trenutka, je glede Gdanska položaj popolnoma drugačen, kajti Gdansk ne pripada niti Poljski niti Nemč'ji, ampak je samostojna država s svojo lastno državno ureditvijo. Napadalec bi bil v primeru zasedbe samo tisti, ki bi Gdansk s silo napadel in ga podvrgel svoji nadoblasti.
Razmerje med Gdanskom in Nemčijo je danes tako, kakor med dvema samostojnima državama, ki se hočeta prostovoljno združiti, taka združ!tev pa ne potrebuje nobene medsebojne vojaške akcije. Ako danski senat kot izvrš'lni organ volje gdanskega prebivalstva nekega dne sklene, da opušča svojo lastno državnost in priključuje svoje državno ozemlje Nemčiji, more obenem tudi sam pozvati nemške čete, da izvrše ta sklep. Do tu je problem, juridično gledano, preprost, nekompiici-ran. Toda gdanski senat tudi kot izvršilni organ volje gdanskega prebivalstva nima pravice storiti takega sklepa in poklicati v državo nemške čete, ker more odločati po določJih versailleske mirovne pogodbe, po statutu svobodnega mesta in pogodbi s Poljsko o prenehanju gdanske samostojnosti ali kakršni koli državnoprav-ni spremembi le Zveza narodov kot nadzorovalni organ Gdanska. Sklep gdanskega senata in zasedba po nemšk’h četah, kakor omenjeno, res ne bi pomenila oboroženega napada, bila pa bi kljub temu protipravno dejanje.
Prav tako kakor Nemčija, tudi Poljska nima pravice samovoljno spremeniti položaj samostojne gdanske državnosti. Po mednarodnih pogodbah ima pravico le do železnic, pristanišč in pošt v Gdansku, do njegovega zastopanja v tujem svetu in do ščitenja svojih, Iz teh postavk izvirajočih interesov, nima pa pravice vmešavati se kakorkoli v vse ostale izključno notranje, suverene zadeveGdanska. Zato tudi nima oravice poslati v mesto svoj:h čet. Tako oravico bi ji lahko dala samo Zveza na--odov, ako bi jo pooblastila, da v njenem inenu v primeru potrebe vzpostavi v Gdansku red, m:r in prejšnje stanje, ako oj bilo protipravno porušeno. Brez takega mandata bi bilo vsako samovoljno ooijsko vojaško dejanje proti Gdansku kvalificirano kot napad in nasMje. Da bi na Zveza narodov, v kateri sede poleg zaveznikov Poljske tudi nevtralne in celo nasprotne države, Poljski dala tak mandat, je skoraj nemogoče misliti, vsaj v sedanjih razmerah. Takega mandata Poljska skoraj gotovo niti v tem primeru ne 'M dobila, ako bi gdanski senat poklical v državo nemške čete.
Priključitev Gdanska k Nemčiji in za-iedba po nemških četah bi bili sicer dve protipravni dejanji, toda Nemčija kljub temu ne bi b:la napadalka niti na Gdansk niti na Poljsko. Pač pa bi bila pravno napadalka Poljska, ako bi po tem dejanju gdanskega senata in nemških čet sama, brez zadevnega mandata Zveze narodov Gdansk vojaško napadla. A prav to dejstvo je bilo doslej najvažnejše pri vseh gdansko-nemšk’h kalkulacijah. Iz njega so tako v Gdansku kakor v Berlinu izvajali, da priključitev Gdanska k Nemčiji ne bo izzvala vojne, ker si Poljska sama ne bi upala napasti in prevzeti nase odgovornosti napadalca in ker je v tem prime-ru kot napadalko — tudi Anglija in Francija ne bosta mogli braniti. Toda zadnja Champerlainova izjava je razčistila tudi to negotovost. In prav v tem je 'jen največji, zgodovinski pomen! Chamberlain je izjavil slovesno, da bosta Anglija in Francija priskočili Poljski na pomoč tudi v primeru, ako bo ona sama pričela vojno in bo torej ona, ne Nemčija, napadalka. Za Poljsko, Angljo in Francijo pomeni vsaka državnopravna sprememba položaja Gdanska, z voljo ali proti volji gdanskega prebivalstva in z mandatom Zveze narodov Poljski ali brez njega, v vsakem primeru casus beli’, ako se seveda ta sprememba ne izvrši na podlagi
Odločilni teden v Moskvi
KONFERENCA V NEDEfLJO IN PONEDELJEK V KREMCjU. ROOSEVELTOVA ZASEBNA POSLANICA STALINU.
MOSKVA, 18. julija. V nedeljo ob 18. uri so se sešli Strang, Seeds, Naggjrar, Molotov in Potjemkln devetič v Kremlju k pogajanjem o sklenitvi trojne zveze Anglije, Francije in Rus je. Konferenca je trajala dve uri in pol. Kljub vsem naporom pa o uspehu ali neuspehu te konference ni bilo mogoče izvedeti nič zanesljivega. Kakor se zatrjuje, je sovjetski poslanik v VVash ngtonu, ki je prispel v Moskvo, prinesel Stalinu posebno Rooseveltovo poslanico. Zdi se, da je ta po-
slanica v zvezi s pogajanji za trojni sporazum. Včeraj so pa zastopniki Anglije in Francije po telefonskem razgovru v Londonom in Parizom nenadoma zaprosili za nov razgovor z Molotovom in Potjemki-nom. V Kremelj so odšli ob 18. uri. Tud o tej. konferenci ni podrobnih obvestil, vendar se zatrjuje, da so se izgledi za skorajšnji uspešni zaključek pogajan' dvignili. Splošno se sodi, da bo ta teden odločil usodo pogajanj v Moskvi.
Rooseveltov apel na narod
PREZIDENT USA SE BO PO NEUSPEHU V SENATU IN KONGRESU OBRNIL ZARADI NEVTRALNOSTNEGA ZAKONA NARAVNOST NA VOLIVCE
WASHINGTON, 18. julija. DNB. Roosevelt in Hull sta konferirala danes o nev-tralnostnem zakonu z voditelji demokratskih skupin. O istem vprašanju bo razpravljal Roosevelt prihodnjo nedeljo z voditelji republikancev. V primeru, da bo kongres Rooseveltov predlog, da se še v teku tega zasedanja reši vprašanje nev-
tralnostuega zakona, odklonil, se bo pre-zident USA obrnil naravnost na ameriški narod.
WASHINGTON, 18. julija. Havas. Današnja konferenca z voditelji demokratov ni imela uspeha. Demokratski voditelji so glede Rooseveltove zamisli o nevtral-nostnem zakonu deljenega mišljenja.
Ciano se je vrnil v Rim
IZJAVA ITALIJANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA PRED SLOVESOM OD ŠPANIJE — SKLENJENA NI BILA NOBENA NOVA POGODBA
MALAGA, 18. julija. Stefani. Španski listi prinašajo izjave grofa Člana, ki je novinarjem med drugim dejal: »Italijanski narod spremlja z največjimi simpatijami delo na obnovitvi Španije. Navdušila me je hitrost, s katero celi nova Španija rane, prizadete po državljanski vojni. Španska mladina je odločna, ponosna in predstavlja prihod nove, boljše bodočnosti. Španska vojska je sijajno organizirana; nepozaben vtis so napravila name dela, ki so jih zmogle španske žene po bolnišnicah in drugih socialnih ustanovah. Kakor fašistična Italija, se zdaj tudi Španija
prizadeva, da odstrani razredne razlike, ki tarejo ljudi v demokratskih državah. Prišel sem v Španijo, da pozdravim njenega vodjo v Mussolinijevem imenu in da stopim v stike z njenimi odličniki. Sodelovanje Italije in Španije je postalo politična stvarnost v življenju Evrope. Nihče nas ne bo mogel več ločiti v skupnih naporih za ohranitev miru in v krepitvi prijateljskih vezi med bratskima narodoma. Ciano se je sinoči vrnil z letalom v Rim. Ob priliki njegovega obiska ni bila sklenjena med Italijo in Španijo nobena nova pogodba.
Nova kulturna zveza osi
URADNO POROČILO O SPORAZUMU, KI JE BIL SKLENJEN MED ITALIJANSKIM MINISTROM ALFIERIJEM IN NEMŠKIM MINISTROM DR. GOEBBELSOM.
novi »nagrada Nemčije«, v Nemčiji pa »nagrada Italije« v iznosu 100.000 lir, ki se bo vsako leto podelila avtorjem najboljših spisov o vzajemnosti prijateljskih
MONAKOVO, 18. julija. O pogajanjih, ki sta jih imela italijanski prosvetni minister Alfieri in dr. Goebbels v Berlinu, je bilo sinoči izdano sledeče uradno poro-člo: Ministra Alfieri in Goebbels sta nadaljevala pogajanja, pričeta pred enim mesecem na Dunaju. Dosežen je bil sporazum v celi vrsti vprašanj, ki zanimajo na kulturnem področju obe državi. Zlasti je bilo sklenjeno, da se okrepi sodelovanje tiska, gledališč itd. V Italiji se usta-
velesil. Pogajanja o podrobnostih se bodo nadaljevala jeseni v Benetkah«. Kmalu po polnoči je danes Alfieri zapustil Monako-vo in se odpeljal v Italijo. Na postaji so se poslovili od njega minister Goebbels in drugi odličniki.
Nesreča slovašk h voakov
BRATISLAVA, 18. julija. DNB. Ministrstvo za narodno obrambo javlja, da se je pri vajah z monitorji na Nitri utopilo 10 slovaških vojakov. Do nesreče je prišlo na ta način, da je eden izmed vojakov brez razloga jel kričati, da je voda udrla v brod. Mnogo mož posadke, ki niso znali plavati, je zaradi tega poskakalo v vodo z namenom, da se rešijo na obalo. Preden so dospeli tja, se jih je deset utopilo. Pokopali jih bodo jutri v navzočnosti vojnega ministra.
ŽIDOVSKA STAVKA V PALESTINI.
JERUZALEM, 18. julija. V proglasu, v katerem napovedujejo za danes od 14. ure do polnoči splošni štrajk, protestirajo Židje zaradi prepovedi priseljevanja v Palestino za dobo šest mesecev. Protestu Jeruzalema se je pridružila tudi občina v Tel Avivu in apelirala na ves angleški narod, da se ukinejo ovire, ki se stavljajo židovskemu gospodarstvu s prepovedjo uvoza kapitala. Enak protest je poslal v Anglijo veliki židovski rabin Herzog.
Kitajci sestrelili letalo japon skega generala
TOKIO, 18. julija. Reuter. Japonsko poveljstvo javlja, da se je danes na poletu iz Hankova v Šanghaj smrtno ponesrečil general Tamojs toji z 11 sopotniki. Letalo, ki so ga zadeli izstrelki kitajske protiletalske artilerije, se je blizu Huangmeja zrušilo na tla.
svobodnega sporazuma med Poljsko in
Nemčijo.
S tem pravni položaj kompleksa gdanskega vprašanja sicer ni še prav nič manj zavozlan, kakor je b:l prej, rešena pa je
dejanska str^n zadeve in postavljene so jasne meje, do kod je mogoče, da se ohrani mir, in do kod je treba, da se prične vojna.	.	-r.
USA GRADE 101 BOJNO LADJO
WASHINGTON, 18. julija. Število 101 bojnih ladij, ki jih sedaj grade Zedinjene države, predstavlja rekord v mirnem času. Skupni gradbeni stroški bodo znašali več kot milijardo dolarjev (okoli 45 milijard dinarjev).
CILENŠKI POSLANIK JUGOSLOVAN
BEOGRAD, 18. julija. Svoje mesto je nastopil novi čilenski poslanik na našem dvoru Ivovič. ki je po rodu Jugoslovan.
IZGREDI V CINANFUJU.
TOKIO, 18. julija. Reuter. Po poročilih japonske agencije Domcj iz Cinanfuja so udrli danes v pisarne treh angleških podjetij demonstranti in jih demolirali.
Mariborska napoved. Prevladovalo bo nekoliko oblačno, malo vetrovno in toplo vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 30.2. danes najnižja 11, opoldne pa 25.4.
Borza. C u r i h, 18. julija. Devize. Beograd 10, Pariz 11.75K. London 20.77K. Ne\v York 4436/«, Milan 23.35, Berlin 178. Praga 15.1 2Yj. Sofija 5.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25.
Ep.skop Nikolaj Velimirovič voditelj srbskih kmetov
vOd beograjskega dopisnika »Večernika«) Beograd, 18. julija.
Glasoviti pravoslavni pridigar episkoP Nikolaj Velimirovic, ki je zeio dobro znal ludi v Angliji in USA, je imel nedavno na nekem shodu srbijanskih kmetov zelo zapažen govor, v katerem je prišlo do mlminacije v besedah: Pomozi Bože. da se brada slože! Nato se je episkop Nikolaj, ki ima za seboj mase srbijanskil kmetov, odločno zavzel za narodni sporazum Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta nastop episkopa Nikolaja je plod dobro premišljene akcije, ki bo v doglednem času prinesla svoje rezultate. Znano j* da se v p "šem in tudi tujem tisku (gl® »Manchester Guardian«!) zelo podčrtava dejstvo, da je sedaj edina osnovna zapreka narodnemu sporazumu pomanjkanje močnega kmetskega pokreta v Srbiji. Srbija, točnejše srbske kmetske mase. išče avtoriteto, kakršno imajo hrvatski kmetje v osebi dr. Mačka. Nekateri strankarsko nezagrizeni politični krogi smatrajo, da bi taka avtoriteta lahko postal edino episkop Nikolaj, ki je človek velike kulture in ugleda v tujini ter velike popu; lamosti v srbskih kmetskih masah. T' krogi mislijo, da bi se episkop Nikolaj in dr. Maček prav lahko sporazumel* Te dni bodo priredili nekaj večjih shodov po Srbiji, na katerih bo episkop govoril njegovi prijatelji pa so podvzeii korak* da pride do sestanka med njim in dr Mačkom ter da bo episkop Nikolaj im* v Zagrebu javni govor pred Hrvati. * * *
Teorija in stvarnost
V reviji »Vidici« priobčuje dr. Prvisla* Grizogono članek o sporazumu, v katerem se sprašuje, če je sploh pri nas človek, ki bo v današnjih prilikah Hrvatottt organiziranim v HSS, postavil pogoj: a'1 boste podpisali in proglasili, da so Srb' Hrvati in Slovenci eden narod, ali pa n® bo sporazuma? Jasno je, pravi pisec, d’ takega človeka ni. »Obzor« pristavlja/ temu, da je to za pisca stvarnost važpd! ša od teorie; obžalovanja vredno 0 j® le, da so se pristaši narodnega edinstv* tako pozno odrekli svojih teorij in pri' znali stvarnost.
Anglija nudi Jugoslaviji in Bolgariji milijonski krodlt
Po rimskih listih prinašajo »Primorsk6 novine« vest, da namerava angleška vlada ponuditi Jugoslaviji in Bolgariji, vsak1 po pol milijona funtov šterlingov kredit3 kot prvo °poro za širšo fmančno pomo* ge Se obe državi zavežeta, da bosta * primeru mednarodnih zapletljajev ostal' res strogo nevtralni.
Zgodovinska vloga Balkana
Balkap je eden najvažnejših svetovnih poti. Prav zato je tolikokrat kot predme* osvajalnih načrtov izgubil svobodo. Toda res je, da je Balkan vselej spet vrni' svobodo. Niti eden balkanskih narodov ne zahteva ničesar in tudi ne bo nikoli terjal izven Balkana. Vsi skupaj, pa tud' vsak posamezen balkanski narod pa bo s hrabrostjo pričakal vsakogar, ki bi s« vsiljeval na Balkan od zunaj. Pot na Balkan je mogoča samo s sporazumom '1 Prijateljskim sodelovanjem s sosedi, toda sporazumom, ki je svoboden, ne o3 vsiljen! (Adam Pribičevič v »Novi Rijoči«).
Božja poslanstva
Pod tem naslovom prinaša glasilo sarajevskega nadškofa »Katolički tjednik* daljši članek, kjer pravi med drugim, da j® bil program pokojnega Stjepana Radie3 obenem program hrvatske 'n katolišk tradicije. Narodni ideali in kult grude sj3 onemnogočili afirmac jo komunizma pri W vatih. Boj za pravico in svetinje je bil P volje renesansi krščanskh idej in katoli®3 orientaciji. Njegov politčni uspeh je h* olajšal zmago Katoliške akcije, V ^ smislu lahko rečemo, da nam je Bog Q°' slal Radiča. Zgodovina človeštva in Ce kve je polna takšnih osebnost’, ki so v šile božja poslanstva. Ima j’h tudi d*n®/ Mi ne moremo soditi, če so tud' Muss0 v ni, Hitler in še mnoga druga sredstva božjih rokah in da imajo svojo misijo*4’
Novice
Naše železnice je treba čimprej izpopolniti!
Varnost, hitrost, udobnost in cenenost vožnje morajo postati glavne smernice naSega železniškega prometa
Pod naslovom »Izpopolnjevanje našega železniškega prometa« je napisai inž. Stanislav Roglič zanimivo studijo, o perečih problemih naše prometne službe. Udruže-nje jugoslovanskih nardnih železničarjev >n brodarjev, oblastna uprava v Ljubljani, ki je delo izdala in založila, zasluži vse priznanje javnosti za trud, da bi vprašanje naših železnic, ki tvorijo v Sloveniji krepko osnovo državnega proračuna, v korist nas vseh vendar že enkrat prešlo v pospešeni razvojni tir.
Varnost, hitrost in udobnost so najpoglavitnejši pojmi za vsakega prometnega tehnika. Previden narodni gospodar bo pri tem mislil še na cenenost. Varnost je pa odvisna od tehnične popolnosti prog, vozil, signalnih naprav in od sposobnosti uslužbencev. Naravno, da je vsak potnk in kdor prepušča blago železnici, intere-siran na varnosti in čim hitrejši ekspedi-tivnosti. Varnost in hitrost naših železnic bi pa bila le tedaj večja, če bi vložili malo več denarja v preobremenjene proge, kjer je treba izrabljene kretnice, tirnice in prage pravočasno nadomestiti z novimi. Zaradi težkih lokomotiv in pospešene hitrosti je treba zamenjati staro oporno zidovje in druge sestavne dele spodnjega ustroja izpopolniti pa tudi signalne in varnost-ne n^piave.
Za innogostransko izpopolnjen in zgoden promet nam je treba več temeljno s°laruh uslužbencev. V območju Ijubljan-ske železniške direkcije je strokovna sposobnost naših železničarjev v splošnem dot ra, treba je pa naglasiti, da je osobje te direkcije močno preobremenjeno. Mnogi pridejo utrujeni v službo, ker nimajo časa, da bi se zadostno odpočili.
Hitrost železnic je važen gospodarski činitelj. Ljudje računajo z minutami. Vzemimo razdaljo Ljubljana - Maribor, ki *«aša 156 km. Vožnja s potniškm vlakom pri današnjih 40 km hitrosti 3 ure •J* minut, pri 50 km hitrosti bi trajala le
Ure in 6 minut, 48 minut manj! Podobno oi bilo s tovorn m prometom, kjer je tre-a marsikatero blago čim prej dostaviti *>a trg.
Glavne prometne žile v Jugoslavi še niso vsposobljene za večje hitrosti. Brrl vlaki vozijo na glavnih progah z največ 60, le redko do 80 km, kar je velik zaostanek v primeri z državami, kjsr vozijo » hitrostjo 120 km na urt** H trost pa modrce povečati posebno pn mednarodnih vlakih, pri domačih brzih in pospešen h j.sebnib vlakih. Naše proge Maribor - Ce-
~ Ljubljana, Zidani most - Zagreb, v^ubiiana - Jesenice in Pragersko - čako-j ,c so finančno tako donosne, da bi z p koto krili stroške izboljšanja naprav, j^^ki promet je v Sloveniji tako fre-
^ten, da dosega na vsak kilometer pro-gj 392.000 potniških km, državna povpre-^0st znaša samo 298.000 km. Višek Slo-en'je nad državno povprečnostjo znaša 0rej 31 %j
_ Glede udobnost) potovanja bi morali Poskrbeti za mirno in tiho vožnjo, ?a zra-ne m svetle oddelke, s posebnimi zračni-
naPravami ter velikimi okni z dobrim
steklom. Za vsakega potnika bi moral biti prostoren, udoben sedež in prostor za prtljago. Toaletni prostori bi morali imeti vedno vodo na razpolago, razsvetljavo bi morali nuditi potnšku, da bi lahko čital brez naporov za oči. Pozimi bi morala biti kurjava primerno regulirana, ves vagon pa tako urejen, da se lahko ljudje prestopajo brez nadlegovanja drugih. Ker
pa terjajo te stvari večje izdatke za naprave, je treba spretne organizacije.
Na progah ljubljanske železniške direkcije se odpravi dnevno čez 30.000 potnikov! Umestno bi tedaj bilo, če bi se razmere glede higiene in gospodarstva postopoma zboljšale, če prebije vsak od teh potnikov le eno uro na vožnji, dobi
rodnem gospodarstvu mnogo dragocenega časa.
Cenenost železniške vožnje je v mnogem odvisna od lokomotiv in vagonov. Vozna sredstva morajo biti tako zgrajena, da trošijo čim manj pogonskega materiala, za vzdrževanje pa čim manj delovne sile in gradbenega materiala. Naše lokomotive so v nekaterih primerih pretežke, mnoge njih obratujejo brez pregrete pare, brez izkoriščevalcev izpihne pare, kar terja 20 do 30% več goriva. Na vseh naših progah znaša ta razl ka letno do 150 ton premoga, kar ni malo! Isto je z vagoni, teža in oprema teh znatno vpliva na stroške za pogon in vzdrževanje, obenem
mo dnevno 30.000 ur, kar pomeni v na-|pa na cenenost prevoza.
Posledice vremenskih katastrof pri nas in drugod
Severne obmejne kraje je prizadelo letošnjo pomlad več vremenskih nezgod, ki so uničile pridelek slovenjegraškega kmeta in delavca. Trikratne zaporedne poplave so škodovale posebno poljskim in travniškim kulturam. Naposled je še obsipala obmejne občine kakor Sv. Ano, Sv. Benedikta in Negovo strahovita toča, ki je omlatila še poljske pridelke in sadje, od katerega se je ljudstvo nadejalo vsaj nekoliko dohodkov. Posledice toče so še danes vidne v vinograd h, na žitu, v vrtovih, na sadonosnikih in na krompirju. Tudi pridelek ječmena je bil skrčen na tri četrtine, da ne bo ponekod niti za seme.
Od vremenskih neprilik in katastrof so hudo pr zadete predvsem viničarske družine, ki so docela odvisne od pridelkov na razmeroma majhnih koščkih deputatne zemlje, ki se mora po večini kopati. Za te družine je ječmen edini žitni pridelek, ki
daje kruh; že danes se lahko pripravljajo na pomanjkanje skozi dolge in mrzle zimske mesece.
Prizadeto prebivalstvo je zaradi tega poslalo na pristojna oblastva več prošenj za podelitev potrebnih podpor, ki bi naj omilila pomanjkanje prizadetih in jih tako reš le gotovega stradanja, vendar se dosedaj ni še ničesar ukrenilo.
Ob takih vesteh človek ne more kaj. da ne bi pomisil na ogromne in številne prireditve, ki jih prireja hrvatska »Seljačka sloga« po vsej Hrvatski za prebivalstvo, ki je bilo prizadeto po zadnjih poplavah. V Zagrebu so bile cele prireditve kakor operne in druge, katerih č sti dobiček je šel za popiavljence. Vse te prireditve so bile neverjetno obiskane, saj so bile pri operni pr reditvi že nekaj dni pred predstavo prodane vse vstopnice. Ni pač to nobena politična vzgoja, ampak je to za-j
vest povezanosti nekega naroda, ki je vedno enoten, če gre za to, da pomaga svojemu bližnjemu. Pri nas pa so bile sicer komisije, ki pa še zdaleka niso rešile žgočega problema stradanja po zadnjih vremenskih katastrofah pr zadetega slo-venjegoriškega prebivalstva. Pri vsakih takih elementarnih nezgodah bi se moral vselej zgan ti ves narod, merodajni čini-telji pa bi morali biti tisti, ki bi take akcije z vsemi razpoložljivimi močmi podprli.
Kdo bi bil pri nas tisti, ki bi ne podprl s polnim razumevanjem takih in podobnih prireditev? In vendar — zakaj se take prireditve niso organizirale? Kdo nosi krivdo za to? Moledovanja prizadetih po podporah so samo ubožna spričevala na še kulture in civilizacije.
Varuh zaradi štetja pretepel otroka
Elektromonterju Vekoslavu Špiletiču v Mislinjah je pred leti prepustila v oskrbo
svojega otroka neka ločena žena iz Beograda. Te dni pa je prišel pet let stari fantek Nikolaj Šuligoj na orožniško sta-nico v Mislinjah ter začel prositi za kruh. Orožniki so takoj opazili, da ima fant po glavi močne podplutbe. Vprašali so ga, kje jih je dobil, na kar je fant odgovoril, da je padel z drevesa. Končno pa je fantek le povedal, da ga je spre tepel varuh
Spiletič. Pri zaslišanju je Spiletič povedal, da je učil fanta štetja. Ker pa ni vedel »učenec« pravilno izgovarjati številk, ga je pograbila jeza. Najprej je fanta obdelal s pestmi, potlej pa je odpel pas in ga nasekal še s pasom. Po storjenem dejanju je fanta zaprl v samotni hiši 12 ur. končno pa se mu je le posrečilo pobegniti. Spiletič se je pri zaslišanju zagovarjal z živčno razdraženostjo.
o. Odkritje spomenika radgonskim žrtvam ta Maistrovim borcem bo septembra in so priprave za ta narodni praznik v polnem teku.
o. Predavanje o zadrugarstvu v Lešah. Kajkor smo že poročali, letuje v Lešah pri Prevaljah delovni tabor akademskega »Branibora«. Za preteklo nedeljo so povabili akademiki v Leše dolgoletnega za-drugarja g. Janka Furlana, ki je predaval zbranim Lešanom o zadrugarstvu. Zbrani poslušalci so vseskozi z zanimanjem sledili predavateljevim izvajanjem.
o. Sprememba postnega okoliša. Kraja Stari Log in hiše št. 40 do 69 kraja Leskovec (občina Črešnjevec) se s 1. avgustom izločita iz okoliša pošte Slovenska Bistrica in priključita okolišu pošte Pragersko.
o. V Rušah je utonil pri kopanju v Dravi 20-ietni čevljarski pomočnik Franc Pezdir. Drugi kopalci so mladeniču takoj prihiteli na pomoč, toda bilo je že prepozno.
V borbi proti alkoholizmu
STROKOVNI PROTIALKOHOLNI TEČAJ ZA UČITELJE IN UCITELJICE
teče® inrueiteliii^rOii!alk0h0lni te«aJ za uči'
p4x«» 8o6c sprci'u “"•»«
tev P?n.cdoljek’,, 17'	ie	bila	otvori-
O lefaja> Pr.edavanje g .,ir. St Goloba »P pomenu in nalogah učiteljstva Dri treznostnem delu m predavanje a Voika "agodiča „0 razširjenosti alkoholizma mori ^vensko mladino'* - V torek PredS
?n%Jeubll°, več Predava?i; »Alkoholizem ® življenjska bilanca Slovenije" ta ,ir ‘rc)> »Vpliv alkohola na dedno snov in
manjnadarjenost otrok" (g. dr. D. Škerli}
»Alkoholizem in duševne bolezni" (a. dr’ • Marinčič), „Aikoholizcm in moralna po
ir*	 ...	.»L. J! <•
m in duševne bolezni" (g. J/.' —.w^), „Alkoholizem in moralna arjenost ter zločinstvenosl mladine' jko Jagodič). — Popoldne pa bo ekskur-^tudencu0 ° Za {*uSevne bolezni na
hnY sredo, 10. julija; „Slovensko alko-*i° gospodarstvo" (g. Vladimir Kuret), ’* OVensko sadjarstvo in žganjekuha" (g.
Andrej Škulj), »Potrošnja alkohola v delavskih družinah" (g. F. Uratnik), »Viničarsko vprašanje" (g. Jože Rozman). — Popoldne bo avtobusni izlet v Lukovico.
V četrtek, 20. julija: »Razširjenost alkoholizma in šolski uspehi" (g. Jagodič), »Učni načrti, protialkoholni poduk in vzgoja" (g. Kobaca), „Samoučila in učila za protialkoholni pouk“ (g. M. Zor), »Praktični nasveti za protialkoholno delo v šoli in družini(g. Janko Grad). — Popoldne ogled soc. pol. ustanov ljubljanske mestne občine, zvečer pa konzultativni sestanek.
V petek, 21. julija: »Šolske kuhinje, njih namen in pomen" (g. dr. I. Pirc), »Praktično tolmačenje uredb, ki ščitijo mladino pred alkoholizmom" & Aleksander Ma-klecov), »Praktične smernice za raziska-vanje alkoholizma med mladino" (g Vojko Jagodič), »Liga proti alkoholizmu m sode-dciovanje učiteljstva v njej“. Popoldne bo avtobusni izlet na Rakitno.
V soboto, 22. julija: bo razdelitev potrdil o obisku tečaja In zaključek tečaja.
o. Vajenec pobegnil. Brez dokumentov
je pobegnil neznano kam 18 let stari kleparski vajenec Alojz Bernardič iz Vidma pri Krškem. Kdor bi kaj izvedel o njem, naj takoj obvesti policijo ali orožništvo.
o. Zopet umor iz ljubosumja. V Leskovcu pri Krškem je na nekem kozolcu neznanec s sekiro ubil 32-letnega posestnika Jožeta Kranjčeviča, ki je spal. Pravijo, da ga je ubil njegov ljubezenski tekmec.
o. V Kočevju odpuščajo delavce. Tekstilna tovarna »Slavoteks« v Kočevju ie te dni odpustila 20 delavk. Na vidiku so še novi odpusti.
C
c. CELJSKA ŠTEVILKA »VECERNI-KA« Izide ob priliki otvoritve Celjske razstave 29. t. m. Prinesla bo mnogo za nlmlvega gradiva Iz našega mesta. Pri
Zupan je obljubil temu v najkrajšem času odpomoči m se bo s tlakovanjem kmalu pričelo. Občina bo v ta namen prispevala 100.000 d&
Plul
p Nesreče: 12 letna Cestnik Iren« s Sp.
Brega pri Ptuju je padla s češnje ter sl zlomila roko. 3 letna Peršoh Rozika iz Sp. Jablane je padla s kolarnice in » pri padcu poškodovala desno nadlehtnico. Korper Verona, stara 69 let s Hrastovca Zavrču, je padla s češnje ter si zlomila nogo. 40 lelni delavec flor Franc s Pod-inc pri Ptuju je padel pri delu ter dobil hude notranje poškodbe. Vsi
v ptujski
se zdravijo
n. AH se sme !4-letnik ženiti? V Rasi anici v neki Primorski vasi je pripeljal 14-letni Toma na svoj dom 16-letno Maro, da bi se z njo oženil V hiši so že začeli pirovati, ko se je razneslo po vasi, kaj se dogaja. Kmalu se je nabrala okoli hiše množica vaščanov, ki je začela razbijati po vseh mogočih domačih instrumentih, kakor delajo to ob priliki porok vdovcev. Vaščani so ropotali toliko časa. da je nevesta pri zadnjem oknu ušla. Toma pa se je prikazal na oknu ter izjavil vaščanom, da je oženjen, da ga naj torej pustijo. Siromašni fant se najbrže ne bi ženil, če ga ne bi prisilila mati.
n. Tridesetkrat se Je »na drobno« oie*
nlL V Županji vasi na Hrvatskem je umrl berač Anton Belanlč, ki je živel zaporedoma v življenju s tridesetimi ženskami
 seveda brez poroke. Berač, ki je živel
spevke za to številko so obljubili odlični j svoj čas zelo burno življenje, je nazadnje
naši sotrudnlfcl. Ta številka bo pa tudi uspešni organ za InserlranJe ?n bodo oglasi v tej številki Imeli velik uspeh. Naš ta6topnlk bo te dni obiskal celjski poslov-ni svet.
c Celjska razstava, za katero je dovoljena polovična voznina, bo od 20. julija do 6. avgusta.
c. Neznosne zamude brzovlakov. Popoldanski brzovlak iz Maribora proti Ljubljani je dosegel zadnje dni že rekordne zamude do Celja po 100 in še več minut. Potniki so vsled vsakodnevnih zamud skrajno vznevoljeni. Ali bi se temu res ne dalo odpomoči?
c. Nesreči. 36-letni posestnik Konrad Kušer iz Hudinje pri Vitanju je padel z voza in si zlomil nogo v členku. — 13-letna posestnikova hči Vera Zupančeva iz Levca pri Celju je padla s kozolca in se težko poškodovala na glavi.
c. Ureditev hodnika ob Mariborski cesti. V zadnji seji celjskega mestnega sveta je bilo sklenjeno, da se čimpreje uredi hodnik ob Mariborski cesti od Rudarske
obubožal ter umrl docela zapuščen.
— Pomisli, Salomon. Vfon| sem imel izredno sredo!
— Kako to?
— Več, z Abrahamom sva Igrala karte hi mi je plačal vse dolgove. Prt-
šole proti Gaberju. Ta hodnik je zaradi; Igral Je od mene, kolikor mi Je Ul slabega stanja predmet vednih pritožb. I dolžan.
Maribor
Vročina pritiska, dežja primanjkuje
Na pragu visokega poletja in viiku žetve — Žejni zemlji manjka dežja
V visoko poletje se vozi sonce, dan za dnem vzhaja sicer za. spoznanje kasneje, da vtone za natančni časovni merilec na večer zmerom bolj zgodaj. Vendar je pa dan v vsakdanjem življenju še vedno zelo dolg, posebno za tiste, ki morajo v napornem delu prebiti od zore do mraka na soncu.
Vročila je pritisnila te dni, kdor le more, beži pred njo v hladno senco. Že dalje časa gospodari nad velikim delom Evrope močan anticiklon, z Azorov, otokov na Atlantiku, je seglo k nam območje visokega zračnega pritiska in naklonilo vrsto lepih, jasnih, pred vsem pa vročih dni. Zemlja se koplje od jutra do večera v obilju sončnih pramenov, žgoča prigrevi-ca pritiska na njeno gornjo plast, da puhti od nje. Kopališča, obale rek in potokov so polna kopalcev, v hladu naših jezer iščejo zavetja ljudje pred neznosno sopa-rico. Planinske postojanke na Pohorju in v naših Alpah so dobro zasedene, naša zdravilišča in letovišča so sredi sezone, ki bo tja k višku privabila še nove goste k svojim zdravilnim vrelcem, v osvežilne sence prijaznih krajev pod znožjem planin.
Med planinami in letovišči v dolinah, med našim Pohorjem, Alpami in Jadranom se pa proži zdaj zemlja, prepredena z razgrnjenimi plahtami žlatorumenih žitnih polj. Dva krajn:ka sta to, na eni stkani išče meščan oddiha za svoje čez leto obrabljene živce sredi najbolj vročih poletnih dni v hladu narave, v soseščmi pa kliče obilica poslov kmeta na njive in trav nike. Požet je že ječmen in spravljen med latrnke, ponekod so ga že zgodaj omlatili. Zdaj je na vrsti pšenica, povsod se skla-
njajo pridne žanjice k žitnemu klasju in za njimi se vrste kopice snopov, žetev je v polnem teku, po sveti Ani se bodo oglasile mlatilnice, na skednjih bodo zgrinjali mernike pšeničnih zrn in računali, kaj jim je dala zemlja v zadoščenje, ko so se trudili in znojili, preden je ozelenel klas. Pesem mlačve so bo selila v hribe in še iz marsikaterih samotnih zaselkov bo odmeval vrisk mlatičev iz skednjev, kjer bodo v poeziji »starih, srečnih časov« še udarjali cepci na snope. Zmerom manj je teh, umikajo se motorni sili mlatilnice.
Na deželi so zdaj zaskrbljeni kmetje, kaj bo s prirastkom otave, če bo žgoča končna pripeka še dalje tako vztrajno iz-mozgavala grudo, že dolgo ni bilo izdatnejšega dežja, mnogi studenci so jeli usihati, ponekod stoje mlini, ker je primanj-kalo vode. Vročini se je zdaj pridružil še
veter, topel in suh se oglaša v poldanskth urah ter vztrajno vleče čez njive in travnike, pobirajoč za seboj še ono vlago, k je v skromni meri vsrkana v zemlj. Slabo bodo obrodili posevki, ki bodo prišli strnišče ječmenovih in pšeničnh polj, če skoro ne bo nalivov. Po mestih pripeka vročina, da se vrtinči sparjen zrak nad razbeljenim pločnikom, živo srebro sili na soncu k 40 stop. C. V sezoni piva, sladoleda in drugih hladilnih pijač lezemo šele v prave pasje dni, ki bodo odprli po sv. Jakobu svojo štiritedensko dobo kislih kumaric tja do Jernejevega dne 24. avgusta.
Lepih sončnih dni so zdaj veseli vsi, ki si v polni meri lahko privoščijo sonca. Za polje, travmke, vinograde sploh za vse bo pa izdaten naliv prišel stokrat prav, osvežil bo ozračje in pregnal neznosni prah z naših cest.
Ogledi po mariborskem trgu
Na živilskem trgu je vedno več sadja. Jagode se prodajajo še po 10 do 15 din liter, dočim se je ostalo sadje močno pocenilo. Kilogram breskev se dobi že za 4 din, kg marelic pa za 6 din. Jabolke so prodajali kmetje po 4 do 6 din kg, hruške po 3 do 6 din, češnje po 4 do 6, suhe slive po 8 do 12 din kg, orehe pa po 10 din kg (luščene po 20 do 32 din kg). Cene zelenjavi so se sukale po kg za čebulo 4 do 5 din, za česen 7 do 8 din, za kumarce 1 do 4 din, za karfijolo 1 do 6 din, za paradižnike 8 din kg, za špinačo 1 din, za stročji fižol 6 do 8 din, za stročji grah 1 din; med ostalo zelenjavo se je dobilo komad paprike 50 para do 1 din, zelja 1 do 3 din in buč 1 do 4 din, liter
Težka nesreča v ruški tovarni dušika
Pri karbidni peči v tovarni za dušik v Rušah je bil zaposlen tudi 40-letni podložni delavec Leopold Robič. Včeraj je prišel na delo okoli druge ure popoldne, nekaj pred končanim delom ob po! deveti uri zvečer pa se je zlila nanj iz peči razbeljena karbidna masa. Nesrečni delavec je bil v trenutku v plamenih.
Planil je proti izhodu in začel klicati: »Gorim, gorim!« Takoj so priskočili delavci ter mu nudili prvo pomoč, iz Maribora pa je bil poklican rešilni avto, ki je nevarno opečenega delavca prepeljal v bolnišnico. Robiču je goreča lavina požgala obleko in ga močno ter nevarno opekla po nogah in trebuhu.
Narodni festival v Mariboru
Na nedavni anketi v mariborski mestni »svetovalnici so obširno razpravljali o velikem festivalu slovenskih narodnih iger in običajev v Mariboru. Sestanka so se udeležili zastopniki mnogih mariborskih kulturnih organizacij, ki bodo sodelovale pri omenjeni narodni propagandni prireditvi. Pobudo za festival sta dali ljubljanski društvi »Društvo prijateljev Slovenskih goric« in »Bela krajina«. Na festivalu bodo prikazani domači običaji, narodni plesi in vse, kar je značilno za domačo narodopisno zgodovino. Da bo ta prireditev, ki bo ob priliki letošnjega Mariborskega tedna, za utrditev narodne zavesti velikega pomena, ni treba posebej poudarjati. Organizacijo festivala slovenskih narodnih iger je prevzel Mariborski teden. Sodelovalo bo nad 200 ljudi. Med drugimi bodo nastopile slovenjegoriške, panonske, dravskopoljske, koroške in belokranjske skupine z narodnimi igrami in plesi. V pripravljalnem odboru so mariborski župan dr. Juvan kot predsednik in soproga podbana gospa Majcnova ter dr. Milan B a n o, predsednik društva Bela krajina, kot podpredsednika. Tajnika sta prof. Jirak in ravnatelj L o os, v odboru pa so zastopniki mariborskih kulturnih organizacij.
Ljubosumen fant oklal dekle
V mariborsko bolnišnico so pripeljali težko ranjeno 23 let staro šiviljo Anico Damiševo iz Bolfenkove ulice v Studencih. Mlado dekle se je že dalje časa poznalo z Viljemom Stauberjem. Zadnje čase pa je postajal fant ljubosumen na dekle in večkrat je prišlo med njima do prepirov. Pri zadnjem prepiru pa je fant potegnil nož ter zabodel dekle v roko in v želodec.
m. Nesreča pri delu. Padla je med delom- in si zlortjila roko 54-letna viničarka Neža Simonlčeva iz Počehove v Košakih.
m. Zemske ostanke ponesrečenega letalca Mihe Novaka so včeraj popoldne z avtofurgonom prepeljali v Višnjo goro. Na pokopališču se je k zadnjemu slovesu zbralo mnogo pokojnikovih prijateljev, tovarišev in znancev. Tudi vod vojakov in general Čedo Stanojlovič so mu izkazali zadnji pozdrav.
m. Ganljiv pogreb mlade Marječanke.
V mariborski bolnišnici je 14. t m. za tuberkulozo Umrla 20-letna Tereza Klemenčič iz Sv. Marjete ob Pesnici Ker je bil pogreb v Mariboru ozir. Pobrežju, je g. M. Vauda z razglasom pred cerkvijo pri Sv. Marjeti kot bivši učitelj prezgodaj umrle mladenke povabil k pogrebu njene svoječasne součence ter znance. Ti so res prihiteli na Pobrežje k pogrebu priljubljene odlične součenke. Potorežani se redko spominjajo takih udeležb pri pogrebu tujcev. Pogrebcev je bilo okoli dve sto. V ganljivih besedah se je od pokojnice poslovil g. učitelj Mirko Vauda. Naj ji ho lahka pobreška zemljica!
m. Pogrebno društvo v Radvanju. Na zadnji seji je sklenil odbor postaviti na svoji lastni parceli v Novi vasi veliko enonadstropno stavbo, v kateri bi bila nameščena dva trgovska lokala ter 3 dvosobna stanovanja, poleg tega pa še društvena pisarna in shramba za inventar. Stavba bo veljala 160.000 din. Iz navedenega se razvidi, da je društvo od ustanovitve pa do danes pridno gospodarilo v prid članstva. Društvo šteje danes nekaj nad 600 članov.
m. Sprejem v vojno obrtno šolo. Vsa pojasnila za sprejem v vojno obrtno šolo v Kruševcu ali v Kragujevcu daje mestni vojaški urad na Slomškovem trgu.
m. Arehovo na Pohorju. V nedeljo so številni turisti slavili tradicionalni pohorski praznik, god sv. Areha. Od blizu in daleč se je zbralo pri Sv. Arehu in Ruški koči na stotine ljudi.
m. Novo operacijsko mizo je dobila mariborska bolnišnica. Ta miza je veljala 40.000 dinarjev.
luščenega graha pa je stal 3.75 do: 5 din.
Tudi ribji trg je bil dobro založen. Kar-pi so se prodajali kg po 13 do 15 din, belice po 8 din, ščuke po 16 din in morske ribe po 10 do 22 din. Nadalje je bilo na trgu ogromno perutnine. Par piščancev se je dobilo že za 20 din, vendar pa so se cene dvigale do 60 din, kokoši so prodajali po 20 do 30 din, gosi po 30 do 45 din, race po 15 do 18 din in domače zajce po 5 do 25 din. — Izmed mlečnih izdelkov je stalo surovo maslo kg 24 din, čajno maslo kg od 28 do 30 din, domači sir kg 8 do 10 din, liter smetane 7.50 do 10 din, liter mleka pa 1.50 do 2 din. Jajca so prodajali po 50 do 75 para komad.
m. V župnijski cerkvi v Limbušu je bil
te dni poročen mestni uradnik g. Franjo Loos z gdč. Tinko Mirtičevo, poštno uradnico.
m. Nedeljska prireditev RK na Teznem,
ki je bila na Sabedrovem vrtu, Je zelo lepo uspela. S tem so dobili tezenski Rdečekrižarji temelj za človekoljubno delo v korist domačih revnih otrok.
m. Mariborski pekovski pomočniki, člani pevskga zbora, so v nedeljo bili na izletu v Varaždinu. Tam so s pesmijo in dobro voljo razvedrili svoje stanovske tovariše. *	■ •	.	.
m. Svetilko in kilometrski števec so odmontirali neznani tatovi z motornega kolesa mesarja Valentina Ser-dinška iz Smetanove ulice. Kolo, ki so ga poškodovali je bilo zaprto v drvarnici. Mesar ima 600 din škode!
m. Mariborski obmejni promet. Pretekli mesec je potovalo čez mejo skupno 31.274 oseb, in sicer je pripotovalo 15.568, odpotovalo pa 15.706 oseb. V prvi polovici leta je prekoračilo državno mejo čez Maribor 124.555 ljudi
m. Ni prav takol Vsako leto čitamo o utopljencih, ki jih terja Drava Zato bi bilo treba več pozornosti, kje in komu je dovoljeno, da se kopa na nevarnih mestih. Tako smo videli te dni, da se komaj dorasla deca kopa v globoki vodi pod državnim mostom, kjer se lahko vsak čas ponesreči. Prostora je drugod dovolj in bi oblast storila prav, če bi nedoraslim sploh prepovedala kopanje na nevarnih mestih.
* Proslava praznika sv. Krištofa — za* ščitnika avtomobilistov. Avtomobilisti, člani ljubljanske sekcije avtomobilskega kluba, bodo proslavili v nedeljo, dne 30. julija, na Pokljuki praznik svojega zaščitnika. K tej proslavi so povabljeni tudi člani mariborske sekcije. Udeleženci avtomobilisti in motociklisti se zbirajo na Bledu pri kavami »Toplice« in »Park« hotelu do 9. ure dopoldne, od koder bo nato skupni odhod na Pokljuko. Tam bo ob pol 11. uri pred kapelico obred blagoslovitve vozil. Mariborska sekcija avtomobilskega kluba poziva s tem svoje članstvo tako avtomobiliste kakor tudi motocikliste, da se te proslave v čim večjem številu udeležijo. Zaradi skupnega kosila na Pokljuki naj javijo morebitni udeleženci svojo udeležbo tajništvu mariborske sekcije z navedbo števila oseb do najkasneje v sredo. 26. t. m., pismeno ali po telefonu. Podrobnosti so razvidne iz Auto in Šport revije št. 7.
Angleški počitniški tečaj
Maribor, 18. julija. Snoči ob določeni uri se je napolnila dvorana Ljudske univerze s tečajniki, pa tudi mariborsko občinstvo je v lepem številu prihitelo. V resnici sta obe predavanji bili namenjeni medsebojnemu zamteresiranju glede krasot obeh prijateljskih dežel. Lektor zagrebške univerze Mr. Clissold je s pomočjo skioptičnih slik podal gledale« kratko karakteristiko Anglije tako glede stavbarstva, kakor glede njenih naravnih lepot, za kar je žel živahno, odobravanje-Za njim pa je uvedla lektorica ljubljanske univerze Mrs. Copeland angleške tet ostale jugoslovanske tečajnike v prečudovit svet naših planin. To kar nam je ga. predavateljica sinoči pokazala, zasluži pač ne le izredne pohvale, ampak tudi pozornosti naše celokupne javnosti, ker so njene kolorirane skioptične slike. k| prikazujejo našo planinsko floro, pravi umotvor in najboljša propaganda za naše planine tudi pred najizbranejšim okusom inozemstva. Deležna je bila zato tudi toplega priznanja številne publike, za katero je bilo to predavanje pravo odkritje. Obema predavateljema se je toplo zahvalil ravnatelj Mr. Frodsham. Danes so tečajniki odšli na zadnji izlet na Pohorje.
English Summer Course
Maribor, July 18fh. At the Ljudska univerza yesterday ali members of the Course and a considerable number of the public attended two. lectures, whicb were a great success. Mr. Cissold, leetor at the University of Zagreb, showed the Yugoslavs beautiful slides about Great Britain’s architecture and of the loveiy scenery of the English oountry. Mrs Copeland, on the other hand, revealed to the British witb marvellous coloured slides the jevvels of the Slovene Alpine flora mentioning also the »bloody stains« of the mythological goldhom »Zlatorog« which guards the treasures in the massifs of Triglav. Mr. Frodsham expressed his cordial thanks to both lectuvers.
m. Nos razbil svojemu gostu. Neki mariborski gostilničar je s steklenico razbf nos magistralnemu slugi Janku KosterM Napadel ga je te maščevanja, ker ga je Kuster večkrat naznanil zaradi nezatro-šarinjenega vina.
Nočna lekarniška služba (od 15. do vključno 21. t. m.): Lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg, tel. 20-05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70.
Kino
* Grajski kino. Danes revija najboljših filmskih igralcev »Melodija sveta«. Glasba, petje, ples.
* Kino Esplanade. Danes zadnjič premiera prvovrstnega filma »Škandal« z Žarah Leander. Sledi češki film »Pastor^ ka«.
* Kino Union. Do vključno četrtka »Sonata ob mesečini« s pianistom Ignac Jafl Paderewsky-em.
Radio
»« uj Sreda, 19. julija
Ljubljana; 12. Koračnice velikih mojstrov (plošče), 13.20 Salonski kvartet, 18.30 Mladinska ura (gor, Vremenska hišica), 19.40 Narodnostna ura, 20. Plošče, 20.10 Zen, Preske v blejski cerkvi, 20.30 Pevski zbor PD Kranj, 21.15 Tamburaš ki orkester, 22.15 Za mlade in poskočne. — Beograd: Brahmsove pesmi (poje Gita l-ar kas). __ Sofija; Mascagnijeva opera „Lavalleria Rusticana". — Praga: Plotova opera „Martha“. — Strasbourg: Mozart, simfonični’ koncert.’ — Bukarest: 20. Simfonični koncert. — Brusellcs I.: 20. Simfonični koncert (Čajkovski...). —. Ren-20.30 Simfonični koncert (Haydn, Uebussy).
Sortna poročila
. Devize. L j ubljana. Uradni tečaji: London 200.10-209.30, Pariz 116.37-118.67, Ne\v York 4384.25—4444.25, Curib 995-1005, Milan 231.85-23495, Praga 150.50 152 Amsterdam 2341-2379, Berlin 1771.12 -1788.88, Bruselj 747.50-750.50. Tečaji na svobodnem trgu. London 250-40 -259.60, Pariz 144.83-117.13, New York 5458.57-5518.57, Curih 1237.17-1247.17, Amsterdam 2912.52—2950.52, Bruselj 929.97-941,97.
Objave VIIL Mariborskega ledna
Komični gledališki nastopi bodo posebna atrakcija letošnjega VIII Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta. Prirejala jih bo posebna skupina na razstavišču. Obenem bo tudi velika razstava karikatur.
V Mariboru dne 18. VII. 1939.
Kultura
»V e ! e r n! 1r<
Stran 5
Dvajset let je zdaj tega, ko je neka banka v Innsbrucku odpustila mlado dekle kot tujko, ki je odveč v germanskem prostoru. Dekle je prišla v Maribor, kjer Je pri »Feniksu« nastopila mesto kore-sPondentke, odtod pa je prišla na okrajno glavarstvo. Vse to je bil za javnost brez-toien dogodek, kakor je brezimen slehem dostop na svet. Toda za uradniškim me-ftom sta fčala mladost in žena, in čemu ie bolj blizu to dvoje, kakor igri? Tako je mlada neznanka — zares, po dru-z>nskem dekliškem imenu je nisem vprašal 1)111 v Zagrebu — prijavila v dramatsko s°lo. ki jo je takrat vodil Hinko Nučič. S splošnim odobravanjem je prestala prvo Preskušnjo, čitala je tekst »Morala gospe Dulske«. Pedagogi so jo dobro ocenili in hoteli so jo pridržati. Pod tem vplivom se le Vika Podgorska odločila za gleda-hšče in ž njo je takrat nastopila isto pot, Prav tako uspešno, Elvira Kraljeva.
Vika Podgorska se je pojavila na mariborskem odru in dve leti igrala skoraj vsak dan. Ko se zdaj spominja tistih dni, J'm daje posebno ceno. Stalno, nenehno delo, ki jo je zavzemalo iz dneva v dan, Je bila tista velika šola, kjer so se izravnale prve kretnje, besede in vživetja. V Mariboru je morala skozi vse stopnje gledal škega življenja, od statistke kakor so Pac igralci zvrščeni v artist:čne stroke,
Vika Podgorska
za Po z mo-
^arsikak mlad talent je na ta način zmerom onesposobljen in zavržen.
letih je Vika Podgorska odšla z  _____
j*1® Nučičem. Angažirali so jo v Zagre-^ 'n ji takoj izročili velike vloge.
Zrasla je v umetnico, ki so jo mnoga gledališča zaželela in jo na gostovanj:h sprejela z velikim počaščanjem, kakor v letošnjem letu Beograd. Pred leti jo je z nepopisnim vzklikanjem pozdravila Ljubljana, ko je nastopila v svoji znameniti vlogi Laure (»Agonija«, Krleža). Vendar se je njeno glavno gledališko delo razvijalo v Zagrebu, kjer jo imajo še dandanes l* je ena najbolj zaslužnih igralk. Nič ču-a n!, da jo je kritika svoj čas počastila b^slovom prve tragedinje na Balkanu, nske podobe, kakor jih je Podgorska v *eku 'e*’ so zmerom pomenile metniško odkritje. Sila njenega oblikovanja je tako sugestivna, da ?e človek neposredno postavljen pred radosti in bole-ne življenja. Saj je sleherna umetnost Po svojstvenih zakonitostih zajeta resničnost življenja in toliko veljavnejša, čim bližja je tej resničnosti. Ljudje na odru 2|vijo časovno skopo odmerleno. Intenzivno, reducirano na skupni imenovalec.
usvaja svojo vlogo z znanjem, z v ^Položljivo s:lo umetniškega izražanja m**di 'n kretnji, in s svojo osebnostno >n p ' s katero izčrpa iz besede življenje n? Postvarja. svo 3 PocJgorska zna čudov;to zajeti Zanimiva J*e galerija njenih 1 ki samolastno razpolagajo s seboj in
se uveljavljajo nad okoljem z zmagujočim gospodovanjem ali neizbežn:m poginom. Posebno doživetje je predstavljala njena sveta Ivana (Shaw), pa v delih Milana Begoviča Giga (Brez tretjega) in Agneza (Pustolovec pred vrati). Ko je to delo izšlo leta 1926. v t:sku, ga je avtor posvetil Podgorski. Znamenita je njena Deša (Dubrovniška trilogija, Vojnovič), pa Elektra v žalnem (O’ Neill), Nastasja Filipovna (ne spominjam se več, v č;gavi dramatizaciji), Sohveg (Peer Gynt, Ibsen), Eva (Za zasluge, Maugham), Hasanaginica (Milan Ogrizovič), Kleopatra in tako naprej. Težko je razodevati to umetnost, ki je vezana na prostor in čas, težko se ji je približati in jo z besedo obnoviti. Zdi se mi, da človek najprej podleže njenemu posredujočemu glasu v lepem altu, ki se zna vzpeti v silen vihar in je spet do kraja vdan v svoji mirnosti, včasih vzkrik, včas;h toplina. Suvereno je njeno gospodarjenje z odrskim prostorom, njena hoja in kretnja. Umetnost Vike Podgorske je preprosta in neposredna, pa vendar ob vsej sproščenosti zajeta v neke zakonitosti, kjer so vsi vzgibi odtehtani in se v odmerjnem ritmu pregibata čustvo in volja. Trda je prav za prav usoda igralca, da ž njim premine njegova umetnost, kdor je dandanes ne rešuje v film.
Iz poslednjega časa naj omenim njeno naslovno vlogo v Langerjevi drami »številka 72«, ki je v literarnem pogledu aktualno (v smislu Laurinovem) zasnovana in je brez dvoma ena večjih kultunvh
značilnosti nesrečne češke republike. _____
Omenjam jo zato, ker je v Zagrebu bila ta vloga v treh rokah in je v nji gostovala tudi znamenita češka flmska in gledališka igralka Olga Stepničkova. če bi odvzeli Sttepničkovi spremni sijaj slavnostne izrednosti, ki jo je pomenilo njeno go stovanje, bi vsaj jaz ne bil v zadregi z nalogo razsojujočega Parisa. Z lahkim srcem bi utrgal rdeč nagelj in ga naravnost prinesel Viki Podgorski. Za njeno umetnost, ki je tudi mnogim zagrebškim Slovencem dala lepote ih jih prepričevala za človeka v vseh zmerom bolj stesnjujo-čih se dneh naše sedanjosti.	(pjer)
So ort
Madžarski finale SE-Cupa
Madžari letos po pravici slavijo zmage svojih nogometašev. V polfinalu srednjeevropskega kupa sta madžarski moštvi ,,Ujpest“, ki je z lahkoto visoko premagal BSK in »Ferencvaroš", ki je izločil »Bologno", pokazali visoko kvaliteto madžarskega nogometa. Letos bo torej finale čisto madžarska zadeva! »Ferencvaroš" je izločil prvaka Italije »Bologno" sicer manj
prepričevalno kakor »Uipest" uašega prvaka, z rezultatom 5:4 (1:3, 4:1). Pri tej priliki je vredno omeniti, kakšno škodo je našemu nogometu povzročil BSK, ki se je tako blamiral. Sedaj bo treba spet trdega dela in dobrih rezultatov precej, preden bomo v mednarodnem nogometnem svetu dobili dober glas.
s V nedeljo bod onaši nogometaši, reprezentanca Beograda, igrali v Celovcu proti reprezentanci Dunaja. Drugo nedeljo pa se bodo naši atleti pomerili z nemškimi in romunskimi tudi v Celovcu. Za skok s palico je določen Smerdel (Mrt) s Nemci so že odredili svoje moštvo za teniško srečanje z nami. V moštvu so HenkeL, Menzel, von Metaxa in Gopfert. Kapetan je dr. Kleinschroth.
s Na atlelskem dvoboju Italija : Nemčija v Milanu je bilo nekaj prav lepih rezultatov. Posebno Nemec Harbig se je postavil s svojim svetovnim rekordom na 800 m v 1.46.7. Kladivo je vrgel Blask (N.) 56.32 m, Mariani je pretekel 200 m v novem ital. rekordu 21.2, Berg je vrgel kopje 63.81 m, 100 m je odnesel Scneuruig v 10.4, kroglo Blask 16.60 m, skok s polico Langhoff 4.26 m, 400 m pa spet Harbig v 46.7 (nov nemški rekord). Obe štafeti so dobili Nemci.
s V Tour de France vodi Vietto s 6 sekundami pred Clemensom.
s V ameriški coni Davis kupa vodi j Avstralija z 2:0 proti Filipinom.	‘
s Juniorsko prvenstvo plavačev bo 12.
in 13. avgusta v Hercegnovem.
s Haškovec Ehrlich je pretekel 400 ra zapreke brez konkurence v 59.0 sek.
s Nemci so dobili plavalni dvoboj z Madžari z 29 :15 točkami. Nemci so zmagali v vseh disciplinah.
s V švicarskem teniškem prvenstvu je
v polfinalu Boussus premagal de Štefanija s 4:6, 6:2, 6:8, 6:0, 6:2, Švicar Romanoni pa Američana Maneffa. V moškem doubleu sta Italijana Canapele in de Stefani izgubila v treh gladkih setih (6:1, 6:2, 6:2) proti Švicarjema Redlu in Beuthneriu. Damski doublc pa sta dobili Miss Wheeler-San Donnino proti Jc-drzejowski in Francozinji Goldschmidto-
vi
s Nemško nogometno reprezentančno moštvo je komaj dobilo s 6:5 z Bavarsko deželno reprezentanco.
s Angleški piavači imajo letos dobre rezultate. Posebno dober rezultat je Wain-\vrightov na 440 yardov v 4.52.6.
žoMi»wo
Tekme za »Kraljev meč"
k. Smrt hrvatske igralke v ubožnici.
V zagrebški ubožnici je umrla vdova po znanem pokojnem vodji hrvatskega potujočega gledališča, Bdžidaru Gavrilovi-ču, igralka Marija Gavrilovič. Bila je nekoč močna igralka, toda navezana na moža je ostala do konca izven stalnih gledal'c, in ko ji je mož umrl in so potujoča gledališča propadla, tudi brez eksistence. Ob pogrebu so ji Zagrebčani izkazali v velikem številu zadnjo čast.
k. Marburške predstave. V Marburgu v Nemčiji prirejajo letos že trinajstič na Grajskem griču gledališke predstave na prostem, ki privabljajo obilo gledalčevi tudi od drugod.	»
V soboto in nedeljo bodo v Zagrebu sokolske tekme za prehodno darilo »Meč kralja Aleksandra I.“ Ta meč je pok. kralj daroval že I. 1925 kot prehodno darilo najboljši vrsti. Na rezini meča se vsakokrat vreže ime zmagovalne vrste. Do sedaj je že petkrat vrezano »Ljubljana malica". Za letošnje tekmovanje pa je veliko vprašanje, kako bo, ker imajo tudi Beograjčani močno vrsto. Prvi del tekmovanja bo v soboto: tekme na orodju Vaje so že tiste, ki bodo predpisane na olimpijskih igrah v Helsinkih. V nedeljo pa bo atletski del desetoboja. Pričakuje se ,da bodo sodelovala društva iz Ljubljane, Celja, Zagreba, Beograda, Novega Sada, Osijeka in Sarajeva. Za sod-
nika bo tudi naš olimpijski zmagovalec g. Leon Štukelj.
NASTOP LAPORSKE SOKOLSKE EDINICE
V nedeljo je imel na letnem telovadišču v Laporju pri Slovenski Bistrici tamkajšnji Sokol svoj nastop. Pri prireditvi — pri povorki, prostih vajah naraščajnikov in pri strumnem nastopu vojaštva ter ostalega sokolstva — so sodelovale vojaška godba in sosednje sokolske čete iz Slovenske Bistrice, Črešnjevca, Poljčan in Pragerskega.
Sah
Sahovsk) turnir za prvenstvo Maribora
Deveto _ kolo je bilo sinoči precej burno. Zanimanje kibicev se od kola do kola stopnjuje, tako da tisti redki, ki sledijo bojem že od prvega kola naprej, vča-si še na račun več ne pridejo. V damskem gambitu Lukež sen.: Nosan je v končnici kmetov zmagal stari rutiner Lukež. Zelo divja je bila partija Certalič: Mar-vin. Slednji je že v peti potezi izgubil figuro. Certalič se mu je »revanžiral" ter zaradi slabe igre moral dati damo za stolpa. V končnici je bil spet Marvin »galanten" ter prepustil nasprotniku brez potrebe zadnja dva kmeta. V končnici dame proti stolpu sta igro prekinila. V partiji Babič :MIšura je prišlo do končnice 5 kmetov in remija. Kuechtl je v sredi partije proti Eferlu izgubil figuro in s tem tudi točko. Pesek in Mohorčič sta
prekinila v dobljeni poziciji za Mohorčiča, ki ima dva prosta kmeta. Partija Regoršek : dr. Krulc je bila do končnice izravnana; ob prekinitvi sta ostala s petimi kmeti in konjem, vendar z malo boljšo pozicijo za dr. Krulca. Vesel konec je povzročila tudi partija Sumenjak: Vidovič, v kateri je imel beli 3 kmete v končnici ter stolpa proti Vidovičevemu stolpu. Črnemu pa je ob nespretnem manevriranju belega uspelo, da ga je spravil spravil v grožnjo za mat, nakar je moral beli pristati na remis. Partija Gerželj ; Ketiš je preložena.
Stanje po 9. kolu: dr. Krulc 6 in pol, (1), Mohorčič 6 (lj, Mišura 6, Gerželj 5 (3), Lukež st. 5, Regoršek 4 in pol (IV Babič 4 in pol, Vidovič 4 itd.
Prizori	iz	svetovo/ne
polk
Tože Malenšek
vznov-Se	naposled	zbral pri Plužni ob
naši 2-U st0!avše ie grjnelo in treskalo za ft0 T1 hrbti, še se je upiral sovražnik na iti	a	katastrofe, ki ga je doletela,
Ham ° PrePrečiti. Mnogo topov in pušk
*kla<r!HHP v roke 'n *uc*i bve velik! dohrrli’CI>. nfPolnjeni z vsemi zemeljskimi $q t °.a,ni, m naib°ljšim vinom. Vojaki in lni 21	'fav.oha,i	ter vdrli v skladišča
Plina	plenjenje	SC je začelo. Discl-
teska Se JC preaehala- sestradana solda-lo vJt napraVJ'? ,pravo berosratsko de-
neJp ak.si 'e hotal nagrabiti čem več in UničilvVe „Vredn°te so bile na mah
'od n ;rVč0Jf;.s0 81 n!p,os,ed u,e5i,i že~
ter čakali na nadaljnje odredbe. Proti jutru 25. oktobra smo dobili po-skm ,,n'oramo hiteti na P°moč tirol-boiT «. cf1?’ kLS0 bili zaP'efeni v hude nalLor	lezaIi s,n0 p0 str|ninah
DnJ u 'u protl 6' uri ziu,rai smo spet
Nat !	’	k! pa ie bil kmaIu končan,
o se je zjasnilo in z vrha Stola se nam nudli krasen razgled na beneško ravan. Ča«? • V ,da'|av' so se vršili erroznoveli-v j/1'. Prizor‘- Mostovi in utrdbe so leteli Itair ,Kore'a so skladišča in vasi, poraz janske vojske ie bil ponoln. Okoli nas So ležala trupla padlih. Ležala sta
spokojno sovražnik poleg prijatelja. Bili so nema priča srditosti boja, ki se je vršil za posest Stola.
Branko je ostal poleg mene. Gledala sva vso to grozoto, vse razdejanje, ki jo je počenjalo človeštvo. Tam v daljavi je nekaj zaregljalo. Zabrenčalo je okoli mojih ušes, Branko pa se je prijel za prsi in je padel z vzklikom: »Zadet sem«. Odnesli smo ga hitro na varno in mu odpeli suknjo. Iz rane na prsih je tekla curkoma kri, glavna odvodna žila je bila prebita. Vsaka pomoč je bila zaman. S poslednjim vzdihom, »V žepu je pismo, pozdravi mi mojo mamico« je zaprl za vedno svoje oči. Iz ust mu je stopila krvava pena in izdahnil je. Vzel sem mu pismo, uro in druge malenkosti, da jih izročim ob priliki njegovi materi. Nemo in odkritih glav smo stali ob njegovem truplu. Zmolil sem na tihem »Očenaš« za pokoj njegove duše. Misli pa so mi uhajale na dom k svoji mamici, k vsem dragim znancem in prijateljem. Uhajale so mi tja. kjer sem v sreči in veselju preživel svojo nežno mladost, hi sedaj? — Kaj si človek? — §e pred nekoliko trenutki zdrav m vesel, da sl se izmuznil srečno iz bobnečega oignja, pa že zamahne po tebi ne-
usmiljena smrt s svojo koso, neizbirajoč mod mladimi in starimi, zdravimi in bolnimi. Vsi in prav vsi smo v njeni oblasti. Za Branka je bil hitro izkopan grob, četni sanitetni oddelek je stesal križ iz brezovih vej in položili smo truplo brez vsakih nadaljnjih ceremonij v jamo. Izza oblakov se je prikazalo ravno sonce in je pošiljalo poslednjič svoje dobrodejne žarke na Branka. Njegove zle slutnje so se torej uresničile. Komaj je vstopil v življenje in že mu je kruta smrt prekrižala pot.
Po prodoru pri Bovcu je imel polk še večje boje pri trdnjavi Genovi, pri vasicah Tramontis in Longarone in se je ustavil naposled na Monte Tombi ob Piavi. Zašli smo zopet v pravi pekel. Italijani so obstreljavali polk od treh strani in izgube so bile od dneva do dneva večje. Sklenil sem, da se odpravim v zaledje. Sklenjeno, storjeno in po 12 mesecih muk in trpljenja, sem se spet znašel v domačem kraju. Srečen sem bil, da sem se spet rešil. Vendar pa mi misel na Branka ni dala miru. Podal sem se nekega pomladanskega dne k njegovi materi, da ji sporočim Brankove poslednje želje. Našel sem jo ravno doma. Sedela je ob široki hrastovi mizi. Nad mizo v kotu pa je bil napravljen okoli Brankove slike oltarček. Ko me zagleda, mi reče: »Ze vem, že vem, prinašate mi zadnji
pozdrav od Branka. Oh, koliko sem pretrpela, bil je moj najmlajši in najraje sem ga imela. Kako težko mu je bilo, ko se je poslavljal. Bilo je tako, kakor bi bilo za vedno. Ali veste, gospod poročnik, da se uresničujejo rudi nekatere sanje? Takrat, ko je menda umiral, se mi je to le sanjalo. Videla sem ga na visoki gori, kjer je opazoval lepo ravan, ki se je razprostirala pred njegovimi očmi. Na tej ra-vani je bilo polno mrličev. Kar se prikaže izza skale tuj vojak in pomeri na Branka. Pok! in Branko pade zadet v prsa. Iz rane pa se mu vlije curkoma kri. »Mamica«! je zaklical. V tem se prebudim m se danes mi zveni njegov krik v ušesih.« — »Približno tako je bilo«, ji odgovorim. »Pokopali smo ga vrh Stola na kraju, kjer obsevajo vsak dan prvi in zadnji sončni žarki njegovo gomilo. Tam spava Branko.« Pokrila si je z rokami hce in se naslonila ob mizo. Naposled je vstala, vzela Brankovo sliko z oltarčka rekoč: »Vidite, takšen je bi! moj Branko, ko je napravil maturo.«
II.
Andrej je bil gospodar male želarije v Slovenskih goricah. Živel je s svojo ženo Barbko in tremi otroci srečno in zadovoljno. Kar mu ni dalo majhno posestvi-ce, pa si je prislužil s tabrhom pri večih gospodarjih. Tako se je prebijal skozi življenje
Stran &
jflreSemfS«
V Mariboru 'dne 18. VIL 1939.
Se o prazniku narodne sloge v Kamnici
0 lepi prireditvi v Kamnici smo poročali že včeraj. Manifestacija je pa bila po svoji zamisli in izvedbi tako lepa, da prinašamo danes še podrobnejšo sliko o dogodku, ki bi naj imel čim več posne-malcev ob naši meji.
Naša sosedna Kamnica je v nedeljo dokazala, kaj zmore odločna in dobra volja pri izgrajevanju medsebojne strpnosti, ki edina vodi k potrebni narodni slogi ob meji! V povorki so v harmonični menjavi in sestavi korakali Sokoli In Slovenski fantje, Sakolice in Slov. dekleta ter ostala društva, vsem na čelu pa vojaška godba. Iz povorke so odmevali klici Zdravo, Bog živi i. dr„ Kamnica pa je povorko pozdravila z zastavami, cvetjem in vzklikanjem. Na prostoru med cerkvijo in šolo je na prostem opravil ob ubranem petju pevskega zbora »Kobancev« službo božjo g. prof. dr. Trstenjak, ki je spregovoril jedemate besede o domovinski ljubezni
Po službi božji je otvoril na oltarnem odru narodno zborovanje častni predsednik Obmejnega tabora domači župnik Munda, ugleden in vsestransko spoštovan zaradi priznane narodne strpnosti in navdušenosti za složno narodno delo, kar smo slišali iz njegovih lepih otvoritvenih besed. Besedo je nato dal zastopniku CMD g. šol. nadz. Ivanu Tomažiču, ki je govoril o programu in delu CMD in pozival mladino k skupnemu nacionalnemu delu. Občinstvo je glasno pritrjevalo. Zastopnika Sokola in odseka Slovenskih fantov sta izrazila iskreno željo in voljo za složno nastopanje ob velikih narodnih nalogah, kar so zborovalci z velikim zadovoljstvom odobravali. Temperamentno
je spregovoril zastopnik obmejnega učiteljstva g. Mirko Vauda, ki je pokazal na resnični izrek iz naše narodne zgodovine »Kjer se prepirata dva — tretji dobiček ima«. Spomnil je na križevski obmejni tabor 1. 1934, na nemško južno Tirolsko, podčrtal složnost naših pozdravov in krojev, zlasti pa po skupnem gospodarskem in socialnem prizadevanju najti najboljšo pot k slovenski in jugoslovanski slogi Vmes in na koncu je bil govornik živahno aklamiran.
G. župnik se je zahvalil govornikom in zborovalcem, napovedal za popoldne igro »Na dan osvobojenja«, narodno rajanje in veselico ter s povzdignjenim glasom izrekel udanostni pozdrav kralju Petru II., vojaška godba je mtonirala državno himno. Sledil je iskren medsebojni pozdrav med vrstami Sokolov in Slovenskih fantov, kar je učinkovalo krepko na prisotne. Pod vodstvom Joška Laha so zapeli »Kobanci« pesem »Hej Slovani«, pridružili so se jim vsi prisotni. Ljudje so se po svečanosti, ki je lepo združila vse na meji, le počasi razhajali.
Skoda le, da ob sklepu ni bila sprejeta spomenica, sicer pa je tak nastop zgovornejši od sto resolucij. Vprašamo se le, kje so bili Mariborčani, ki jih ob drugih prilikah vidimo v večjem številu v našem kraju? Zborovalci izven Kamnice so Kamničanom čestitali, da imajo društva in javne delavce, ki umejo složno nastopati, posebno še župnika, ki ume biti res pravi duSni pastir. Mnogo takšnih Kamnic bi moralo biti na meji, bila bi res kamnita, trdna!
Najdaljši mostni obok iz betona
Švedi grade čez reko Angerjnan na severnem švedskem most, ki bo imel dva rekorda na svetu. Glavni del betonskega loka med obema oporiščema meri 264 metrov, 64 metrov več kakor betonski lok prej največjega mostu pri Tranebergu na švedskem. Obok bo vezal zahodno obalo reke z otokom Sande, kjer vodi dalje cesta po viaduktih in betonskih nosilcih na levo obal reke. Tudi ta del mostu ima svetovni rekord, betonski oporniki stoje 71.5 m narazen.
Ogromni betonski lok so postavili s pomočjo velikega lesenega odra. Ko so obok ulili, so ga premaknili na vodi na sedanje mesto. Leseni obok je terjal 60.000
kub. čevljev lesa, porabili so 70.000 kg žebljev. Njegova nosilnost znaša 5000 ton. Prevoz velikega in težkega oboka je posredovalo več po 50 m dolgih vlačilcev. Ker je na reki Angermanu ves čas zelo živahen splavarski promet, je morala gradbena tvrdka zgraditi zanje stranski kanal, da je lahko neovirano uporabljala vso rečno strugo zase.
Odprtina pod betonskim obokom meri 40 m, kar zadošča za še večje parnike. Dolžina vsega mosta znaša 1200 m, z delom bodo v dveh letih končali, stroški za most bodo znašali 3.5 milijona švedskih kron.
POMANJKANJE TEKA
Komur ne tekne hrana, je znamenje, da ima v telesu motnje, želodec je rav-nalec teka. Z živčnim organizmom je v ne posredni zvezi, zato se človek brez teka slabo počuti. Pii deci se večkrat primeri, ko se vrača iz šole, nima pri kosilu teka.
Zaporniki pred sodiščem
Obtožencem in osumljencem, ki prihajajo pred sodni stol,v dobi sodnih počitnic, pravijo na sodišču na kratko »zaporniki«, kajti vsi čakajo po večini na razsodbo v zaporih. Med njimi sta prišla tokrat pred sodni stol malega kazenskega senata dva stara in nepoboljšljiva dolgo-prstneža.
ČE TAT NE ZNA KOLESARITI...
Človek, ki ima malo sreče v življenju, je po navadi zadovoljen sam s seboj. Ne-kaj*sreče pa mora imeti tudi tat. Sicer imajo tatovi skoraj vedno velike smole
— aretacije, kajhe, žandarji, sodniki, preiskave in znova kajhe, pa naj reče kdo, da niso to same velike nadloge 1 — ali take smole kakor jo je imel ključavničarski pomočnik Filip J u g iz Gubčeve ulice še kmalu ni imel kak tat. Drugače je Filip Imel večkrat opravka s sodiščem, tudi zašili so ga že nekajkrat zaradi tatvin. Odsedel je in letos februarja znova začel. Najprej je ukradel v Mariboru nekemu monterju kolo z aktovko in monter-skim orodjem vred. Srečno je pripeljal z ukradenim kolesom čez most, na Kralja Petra trgu pa ie hotela smola, da se je zaletel — mogoč« je imel malo treme
— v nekega Rudolfa Žnidariča. Na kraju nezgode je bil takoj stražnik, ki je hotel Juga legitimirati, vendar pa se je tatu posrečilo odnesti pete. Kmalu pa ga je stražnik izsledil ter ugotovil, da je bilo kolo ukradeno. Zaradi enega samega kolesa ga skoraj niso mogli držati v kajhi. Izpustili so ga, ali Jug je znova ukradel kolo. Vozaril se je z njim, dokler se ni v Dogošah zaletel v neko dekle. Ko so prišli orožniki, je znova zbežal, kolo pa pustil na cesti. Pri razpravi se je zagovarjal, da je kupil prvo kolo od nekega neznauca, da mu je dal celo 20 din napla-čila, a tega nj verjel na razpravi nihče, niti on ne.
Ključavničarski pomočnik Filip J u g je dobil za tatvini I leto io 6 meseoev strogega zapora, za 3 leta pa je izgubil častne pravice.
•
Delavca Josipa Vindiša so pripeljali te zaporov. Tudi on Ima na vesti že nešteto tatvin. Tekom nekaj mesecev je ukradel letos pri Sv. Miklavžu dvigalo za vozove, v Smetanovi ulici v Mariboru kolo. v Loki konjsko opremo, v Rošnji Se vajeti in potlej znova pri Sv. Miklavžu kolo ter nekaj obleke. Tudi on je dobil
ali kupil vso tisto nakradeno blago od nekega neznanca, za nekaj pa pravi, da si je prislužil. Vendar mu je ušlo pri aretaciji ob priznanju tatvine kolesa nekaj značilnih besed: »Bo pa znova 6 mesecev!«
Josip Vindiš je bil obsojen na 1 leto In 6 mesecev strogega zapora ter na iz*
gubo častnih državljanskih pravic za 3 leta.
UBOJ V GRAJENŠČAKU PRED STOLOM PRAVICE
Aprila je prišlo v vinotoču Jakoba Kampla v Grajenščaku do fantovskega pretepa, katerega žrtev je postal mlajši fant Ivan Hrenko. Napadalci so mu prizadejali po glavi več smrtonosnih poškodb, da je Hrenko kmalu po napadu izdihnil, in sicer zaradi počene lobanje ter otrpljenja možganov.
Preiskava je ugotovila, da so pri pretepu sodelovali krojač Franc Šešerko iz Grajenščaka, posestniški sin Jožef Kolarič iz Grajenščaka, posestniški sin Anton J a k o 1 i č iz Krčevin pri Vurber-gu ter viničarjev sm Jože Erjavec iz Grajene.
Na dan uboja sta pokojni Hrenko in njegov prijatelj Kokol popivala v Kamplo-vem vinotoču, ostali obdolženci pa v bližnjem Jakoličevem vinotoču. Ko so zadnji izvedeli, da je Hrenko pri Kamplu, so navalili tja, in Šešerko se je zaletel v Hrenka ter ga začel obdelovati s pestmi. Kokol je pomagal svojemu prijatelju ter pri tem celo zabodel laže Šešerka ln Kolariča, vendar pa so se vrnili pijani fantje še enkrat, dobili Hrenka samega ter ga z ročicami in kamenjem pobili. Šešerko se je pred sodiščem izgovarjal, da je že dalje časa kuhal jezo na Hrenka, ker ga je ob neki priliki oklofutal.
Razprava ob času poročanja še ni bl'a zaključena.
Hrenkovi ubijalci so dobili Šešerko 5 let težko i«če in izgubo pravic za 4 leta, Kolarič 2 leti strogega zapora in izgubo pravic za dve leti, J a koli 5 3 leta strogega zapora inErjavec3 leta strogega zapora in izgubo pravic za 3 leta.
MED POROKO ARETIRAN
V Rangoonu v Indiji so vstopili policaji v poročevalski urad v trenutku, ko je stal mlad par pred uradnikom. Stražnik je pristopil in napovedal ženinu aretacijo. Navzoči so bili ogorčeni, nevesta je začela krčevito jokati, ko so moža uklenili. Straž niki so pojasnili, da imajo opravka z gla-sovitim roparjem ki je onkraj reke Ran-goona vodil tolovajske čete in povzročil po domačinskih naselbinah že mnogo gorja. Poroka je bila razdrta, nevesta je osta la brez ženina, pa vendar z uteho, da je še pravočasno spoznala past, v katero bi skoro padla.
Zajame dvakrat, trikrat in ne more več. Takšno pomanjkanje apetita je v zvezi z nervoznostjo, ki jo še od šolskega pouka prinese otrok domov. Podobno je z odraslimi, posebno duševnimi delavci, ki se v službi preveč naprezajo, ko je čas jesti, jim pa odpove želodec. Tu je potrebno leda se človek pred kosilom vleže in odpočije. živci se pomirijo, želodec razgiba, postanemo lačni. Funkcijo želodca pri tem še okrepimo, če popijemo čašo čaja iz petina in tavžentrože.
KAZNJENCI V SMOKINGI}
V angleški kaznilnici Wormwood Scrub so dovolili kaznjencem, ki se dobro ponašajo, da smejo obleči smoking, kadar gredo k večerji. Anglež sede doma k večerji v smokingu, dame v držabni obleki. Da bi kaznjence čimprej vmlH na pravo pot, so vpeljali to novost In pravijo, da jetniki tekmujejo med seboj, kdo bo še deležen take počastitve.
Prodajalna
v Mariboru se nahaja seda) na Aleksandrovi cesti 13 (Feldin)
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOMi V oallb ogla.Ui etana	orUtolblu	en	"
ogltic I« dl o i.—. D»ibe. orekllcl. doplaovanla lo teoltoj«11'**11	<Uo	L— oo bandi. Nalmanl*'
niesek u ta 01 la te I« din Ifc—. Debelo tukana	••	dreta«.	Odami daeek «*
enkratno oblavo znata din 1—. Znesek u mala o«la» »a OUCiile takol orl naročilu oziroma «a ** rnoslatl * Dlimn aknoal * narotllom ali oa do	rajon	»t 11.409. Za *»*
olaaana odgovore dede oallb odaso* ta mora orW>*»" Wka ta 8 rti«
Razno
KOPALNE OBLEKE
nogavice, perilo, blago za žen ske obese in oerUo dobi e v novi trgovini in pletilnicl »Mara«, Maribor. Koroška c, 26 (poleg tržnice). 6317—1
KVALITETNA VINA
v poljubni izbiri in po zmerni ceni dobite vedno Pri Senici, »Plzenski dvor«. Za dom zna. ten popust. Če vince dobro ni, mi srce le skvari. 6488—1
X žene pismonoše in koodukterjl v Nemčiji. Za Draždanami je uvedlo tudi mesto Dessau žene kot tramvajske spre-vodnice, da bi se tako moška delavna moč porabila drugod. Državna pošta v Bremenu je nastavila 50 ženskih pismonoš.
TRAJNI KODRI
frlziranie. vodna ondulaciia, belenje las. barvanie v želie-nih tonih oo zmernih cenah. Salon Tautz. Maribor.
6385—1
POIMt
NOVO ZIDANO HlSO
z vrtom prodam. Dobrava 175, pri Mariboru.	6535—2
HlSA
zelo rentabilna na prometnem kraju zaradi izselitve po ceni naiprodaj. Ponudbe na upravo pod »330.000«.
6533—2
Prodam
NAPRODAJ
2 postelji. 1 omara, 1 nočna omara, 2 vložka za posteljo,
1 miza, 1 umivalnik, skorai novo, čisto, za din 700.—. — Zg. Radvanje. Mosteleva 1.
6526—4
MARELICE
za marmelado prodaiam. bme tanova uri. 62.	6534—4
Stanovanj*
DVO- ALI TRISOBNO STA-novanje pri parku »«
slov v linravi Hs*a- ”539—^
DVE STANOVANJI
v Magdalenskem okraju se oddasta v naiem s 1. avgu. stom. 2 sobi, predsoba, kuhinja in shramba. Novejša hiša! Vprašati tel. št. 245i
6523-5
Stanovanj* Ulm
PRODAJALCA(-KO)
kratkega blaga, galanterije i11 Pletenin, sposobnega in agilnega za stalno mesto iščemo* Ponudbe s podatki na uprav« »Večernika« pod »Veliko P o* znanstvo«.	6540—"
SOBO IN KUHINJO za 1. avgust iščem. Naslov oddati v pekarni Čebokli. Glavni tre 9.	6531—6
Sobo odda
SLUŽKINJA
ki je vešča nekoliko kuhanja* iščemo. Vprašati: Kuster, Ve* jašniška ul. 1.	6524"®
ČEVLJARSKI POMOČNIK
dobi stalno zapo&lenje. Skrf' niar Viktor. Aleksandrova Maribor.	6534—*
Zgubljeno ^
SOBA
opremljena, s« odda dvema gospodoma ali gospodičnama na celo oskrbo ali brez. Vhod strogo separiran. Vprašati Rotovški trg 8, gostilna.
6529—7
Slutbo dobi
SLUŽKINJO
za kuhinjo ter učenka se sprejmeta takoi. — Gostilna »LJiitomer«, Roiovški trg.
6528—9
OSEBA
ki je našla knjigo ori prvej* ribniku Je naprošena, da 1° odda v upravi »-Večernika*;,
6527—'1* ____________________________
Pozabljena ie bila v sobo** 15. julija
AKTOVKA
Pošten najditelj ie naproš^ da jo proti nagradi odda . UPravl »Večernika«. 6525—*
Slutbo mo
DAM 200 DIN
ki mi priskrbi staj1*" tekstilni tovarni v M riboni. Naslov v unravi^* g
osebi delo v
čemika«
6537-
Izd ia In urejuje AOOII' RIBNIKAR v ne rracajo, — Uredništvo io upravai
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po urniku - Rokopisi *« Maribor, Kopališka ulic« 6. — Telefon uredništva gtev. 23-67 In uprave štev. 28-67. - Poštni čekovni ručuu štev. 11. 4U9.