Leto V., štev. 22 Ljubljana, petek, 25. januarja 1924 resnima pavSallrann. Cena 2 Din Mlaja ob « z|utr*f. Stane mesečno 20-— Din M inozemstvo 30-— . neobvezna Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta St 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo t L|ubl|ana, Prešernova ul. št. 54. Telet. »t. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ul. ^ Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu Štev. 11.8(2. Ljubljana, 24 januarja. politični položaj v naši državi se prav zanimivo obrača. Klerikalci in muslimani, ki so skozi leta svoje pri-6ta?e vzso;ati. Radikali so storili vso. da oslahe napredni živeli v Slovoniii v niecrovi odpornosti proti nvtonomističnim atrita-ciiam. Kliuh t.emn smo o«ta1I dosledni in ostanpmo dosledni i v bodoče. Treba pa je v tožkem položaju, da se zanesemo predvsem na same sebe. na pravilnost naših načel in svojo delavnost.. A ta delavnost se mora v taki dobi še podvoiit.i. Dogodki dajejo inSim načelom prav. Slabosti Beograda, njeeovih državnika? in birokraei-e moramo odtehtati s pomnoženo budno*«io in enertrijo naših zahtev. JDS ie in ostane elasniea na.rodne-ra in državnega edinstva. Ako danes >e bolj kakor prej zahteva dekoncen-Iracijo nprave. stori to lo v državnem Interesu. Ohenom pa JDS no mnre in ne sme pozabljati ra sospodarske interese svouh kraiov. Gospodarsko ubi. la in oslabljena Slovoniia bi pomenila Izgubo ne le za naše kra'e. impak postala bi iz zdrave pokrajine nezdrav balast. Homogeni radikalski režim se o izkazal tako nesposobnim, da moramo njegovo rušenje smatrati za državno potrobo pa tudi Snecijalno za potrebo naše ožje domovine. Napredno Slovenstvo, ki o državi »Mi kakor demokrati, je mogočna, a v glavnem šo speča sila. Demokratska organizacija se nag'o čiri in bilo bi prav. če zbudi in zorganlzira rse te lat«ntne moči, katero pravilno usmerjene v delo za našo državno in narnrlno konsolidacijo, za našo kulturo in vsestransko razvitie našega gospodarstva bi pomenilo moč, ki bi jo bilo poznati preko gra-a i c Slovenije. Pred nami je nova faza političneea razvoja. Naj bi napredne sile začutili, to je zdaj niiliov dan napočil. f)e gredo na dnevni red preko osebnih intrig malenkostnih zdrnžba.riev, ki niso nikoli nič delali, a menijo, da brez niih cto. ho preobrat od nvtonnmijtične eablodnje v realno politiko našel na-predne moči Slovenstva pripravljene Ureditev srezov v Sloveniji NOVA SREZKA MESTA. — LIKVIDACIJA POKRAJINSKE UPRAVE BO DO 15. FEBRUARJA KONČANA. - MEDJ1MURJE PRIDE K VA-RAŽD1NSKJ OBLASTI. - UPOKOJITEV MARIBORSKEGA VELIKE-GA PODŽUPANA PFEIFERJA. Beograd, 24. januarja, p. Minister notranjih del Jc pripravil za jutrišnjo sejo min. sveta predloge o dovršltv) likvidacije pokrajinske uprave v Ljubljani in vzpostavitvi novih oblastnih In srezkili uprav. Po tem predlogu mora biti likvidacija ljubljanske pokrajinske uprave do dne 15. februarja končana In do tega dne vsi posli prencšenl na ljubljanskega In mariborskega vel. župana. Istočasno se uredijo srezke uprave. V ljubljanski oblasti sc pretvorijo dosedanja okrajna glavarstva na Kranjskem v sreze, katerih sedeži ostanejo nespremenjeni. Na ozemlju, k) pripade ljubljanski oblasti od bivše Štajerske, se ustanovita v smislu uredbe z dne 26. aprila 1922. dva nova sreza In Blcer laški, ki obsega sodni okraj Laško ter brežiški, ki obsega sodna okraja Drežlce In Sevnica. Sedež laškega sreza bo trg Laško, sedež brežiškega v Brežicah. V območju mariborske oblasti se organiziralo sledeči srezl 1.) MARIBOR LEVI BREG (mesto Maribor, okra] Maribor levi breg, 61 Lenart) s sedežem v Mariboru; 2.) MARIBOR DESNI BREG (sodna okraja Maribor desni breg In Slovenska Bistrica) s sedežem v Mariboru; 3.) DRAVOGRAD (sodna okraja Ma-renberg in Guštanj) s sedežem v Pre-valjah; 4.) SLOVENJGRADEC (sodna okraja Siovenjgradec in Šoštanj brez občine Šmartno na Paki, nadalje občini Gornji Dolič In Kozjalc iz konjiškega sodnega okraja) s sedežem v Slovenjgradcu; 5.) KONJICE (sodni okraj Konjice brez občin Gornji Dolič ln Kozjak) t sedežem v Konjicah; 6.) GORNJI GRAD (sodni okraj Gornji grad In občina Šmartno na Paki) s sedežem v Gornjem gradu; 7.) CELJE (sodna okraja Celje In Vransko) s sedežem v Celju; 8.) SMARJEROGATEC-KOZJE (sodni okraj Šmarje, Rogatec, Kozje In občina Stoprce Iz ptujskega okraja) a sedežem v Šmarju ob Jelšah; 9.) PTUJ (sodna okraja Ptuj ln Ormož) s sedežem v Ptuju; 10.) LJUTOMER • RADGONA (sodna okraja Ljutomer, Gornja Radgona ter Apaška kotlina) s sedežem v Ljutomeru; 11.) MURSKA SOBDTA (sodni okraj Murska Sobota) s sedežem v M. Soboti; 12.) DOLNJA LENDAVA. Dosedanja politična ekspozitura v Mozirju ss razpusti. Za MedJImurje, ki b| po uredbi moralo pripasti mariborski oblasti, pripravlja minister predlog, da ae pripoji varaždln-skl oblasti. Na Jutrišnji seji vlade bodo najbrže tudi Izvršena Imenovanja srezkili poglavarjev. Podpisan Je ukaz, a katerim Je upokojen dosedanji namestnik veL župana v Mariboru dr. Viljem Pleller. »Slovenski dan" v parlamentu RAZPRAVA O INTERPELACIJAH GLEDE TRBOVELJSKE STAVKE. Beograd, 24. januarja, p. Današnja seja narodne skupščine je potekla v znamenju intcrpciacij, ki so sc pred« vsem tikale Slovenije. Prvi je utemelje« val svojo interpelacijo o trboveljski stavki in o bratovski skladnici klerikalec Kremžar v imenu Jugoslovcnskcga klu« ba. Nastopil jc proti ministrom notra« njih poslov, pravosodja, socijalnc pol!« tikc ter šum in rud češ da so organi iz« vršilnih državnih oblasti nastopali proti stavkujočemu delavstvu v prid Trbo« veljske družbe. Interpelacija poziva mi> nistra, naj nastopi za pravicc delavstva, ki sc mu morajo v zmislu državnih za« konov povrniti odtegnjeni zneski. Proti krivcem naj sc uvede stroga preiskava in naj sc pred vsem kaznujejo državni organi, ako so se pregrešili proti zakonu. Pred pričetkom debate jc predsednik Jovanovič obvestil narodno skupščino o tem, da jc minister zunanjih poslov izročil narodni skupščini protokol in konvcncije, ki sta jih zaključili Jugo« slavija in Grška glede jugoslovcnskc svobodne cone v Solunu. O teh konven« cijah bo razpravljal poseben odbor, ki se izvoli na jutrišnji seji narodne skup, ščine. Razen ostalih šestih odborov sc izbere na jutrišnji seji tudi odbor, ki bo sklepal p sanitetni konvcnciji med našo državo in Poljsko. Nato sc je razvila širša intcrpciacij« ska debata, ki jc od znane stavke trbo« veljskih rudarjev tudi krenila na sploš* nc gospodarske in industrijske prilike v Sloveniji. Z ozirom na to pišejo beo« grajski listi, da je bil današnji dan na« rodne skupščine »slovenski dan». Posl. Krcmžarju so odgovarjali napadeni mi« nistri ln branili svoje službene organe. Vsi so so skliccvaii na javni red in mir velik umetniški uspeh nase opere v zagrebu. Zagreb, 24. januarja, r. Nocojšnja predstava «Aide», ki jo je dirigiral ljubljanski operni ravnatelj Rukavina, h v kateri so peli glavne vloge gdč. bikova, gospa Valouškova-Borova ter Josporla Šimenc in Cvejič. je končala £ velikim uspehom ljubljanskih go-ftov. Gledališče je bilo razprodano. Dirigent in pevci so bili predmet burne pohvale ter so morali vodno znova pred zastor. MINISTER BENEŠ V PARIZU. Pariz. 24. januarja, h. Dr. Beneš, k! le ob 9. zjutraj odpotoval Iz Londona, Je fb 4.30 popoldne v spremstvu legacijske-Ba svetniki Masaryka dospel v Pariz. Na kolodvoru sta Ka pričakovala njegova soproga In češkoslovaški poslanik v Parizu. Nocoj se vrši v hotelu Carlton »večan dlna v Sloveniji. V popoldanski seji Je govoril naiprej posl. Kugovnik, nato pa posl. Gostlnčar ki jc naglašal, da bi vlada morala po« svečati večjo pažnjo zaščiti rudarjev. Demokrat Agatonovič jc konstatira! na podlagi debate, da so ostali rudarji brez zakonske zaščite radi spora o pristoj« nosti med ministroma Srskičcm in Pe« lešem. Slikal je neznosne razmere v dru« gih delih države, kjer niti za najprimi« tivnejšo zaščito delavstva ni poskrbljc« no. Tako je bilo n. pr. v rudniku v Aleksincu doslej že 80 smrtnih slučajev, a družine ponesrečenih delavcev so o« stale brez vse podpore. Izjavil je, da bo glasoval za prehod na dnevni red, v ka« terem sc stavlja ministru za šume in rude v dolžnost, da posreduje v korist delavstvu. Za njim jc govoril poslanec Kapetanovič, nato pa je minister Srskič izjavil, da ho minister socijalnc politike narodni skupščini v kratkem predložit zakonski predlog o zavarovanju rudar« skega delavstva. Pristal je na sledeči prehod na dnevni red, ki ga je skup« ščina tudi soglasno odobrila. .Pozivlje 6c kraljevska vlada, da v smislu izjave ministra šum in rud izpo« sluje rudarjem povišanje 4 Din na dan in ukrene, da društva podjetnikov sprej« mejo odpuščene dclavcc nazaj.,. Nato je bila seja zaključena. Interpc« lacija Vojc Laziča in tovarišev o kulu« ku, bo stavljena na dnevni red v četrtek. Za jutrišnjo sejo je določen nastopni dnevni red: Izvolitev drugega podpred« sednika narodne skupščine. Volitev čla« nov sedmerih odborov. Pretres o poso« jilu 300 milijonov frankov za oborožc« vanje. / Radič na Hrvatskem? SKRIVEN PREHOD PREKO SLOVENSKE MEJE? - SEJA FEDERALISTIČNEGA BLOKA. Beograd, 24. januarja, p. Nocoj sc je v političnih krogih raznašala vest, da Radič od včeraj čaka ob jugo-slovenski meji pri Mariboru ln da bo skušal na Isti način, kakor le odšel, zopet vrniti sc v Zagreb. Po drugi verziji ie Radič že doma, kjer se skriva. V pondeljek j« bil pri nJem podpredsednik HRSS dr. Maček, ki mu Je baje nujno nasvetoval, da naj se zopet vrne. Posl. Maček ic prispel že včeraj zopet v Zagreb. Za soboto jc sklicana seja federalističnega bloka, katero se udeležita posl. Korošec h Snaho. Na tej seji sc naj odloči ali pridejo radlčcvci v Beograd ali nc. Vlada stoji, kakor znano, na stališču, da bi trebalo Radiča. čim sc vrne domov, takoj aretirati. Ali jc vest o prihodu Radiča resnična ali ne, se tte da dognati. Na vladnih mestih nI dobiti nobene točne Izjave. Mnogo važnosti sc pripisuje dej. stvu, da jc minister Pelcš, ki lc že opetovano razpravljal z blokaši, sl> noči odšel v Zagreb očivldno v politični misiji. RADIKALI PONUJAJO IZVRŠITEV MARKOVEGA PROTOKOLA. Beograd, 24. januarja, p. Po odhoda Pašiča v Rim sc je politična situacija poostrila. Radikale! pozivljejo vse svoje člane, naj ostanejo zbrani v Beogradu. Radikalni listi srdito napadajo opozicl« jonalni blok, zlasti pa demokrate. Med tem sc jc raznesla vest. da so radikale! predlagali Radiču Izvršitev Markovega protokola. Radič sc še ni definitivno odločil. Pašic in Nlnčic na potu v Rim SLOVESNI SPREJEMI V PRIMORJU. Trst, 24. januarja, e. Ministrski, predsednik Pašič in ministor zunanjih stvari dr. Ninčič sta prispela v Postojno ob 14.20 V njunem spremstvu so se nahajali Pašičeva soproga in hčerka, Ninči-čeva soproga, PašiČov kabinetni načol-nik Roško Kristič, Ninčičcv kabinetni načelnik Petrovič, šef beograjska politične policije Ljubiia Lazarevič ter zastopniki listov. S Pašičem in Ninčičcm jo prispel tudi italijanski odpravnik poslov Summonte. Postaja v Postojni je bila slavnostno okrašena z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami ter slikama kralja Aleksandra in Viktorja Emanuela. Nasproti so prišli jugoslovenskima ministroma v Postojno general Bodrcro in jugoslovon-ski poslanik v Rimu, dr. Antonijcvič, ki sta z dopoldanskim rimskim brzovlakorn prispela v Trst in b« ob 10.55 odpeljala v Postojno v spremstvu tržaškega jugo-slovenskega konzula g. Rašiča, tržaškega prefekta Crispo - Moncade in zastopnikov tržaške kvosture. V Postojni je v Mussolinijcvcm imenu pozdravil jugoslovenska ministra tržaški prefekt. Čast jima je izkazal oddo-lek fašistovsko milico in poklonili fo sc jima predstavniki krajevnih civilnih in vojaških oblasti — posl. I.avrenčič in drugi postojnski veljaki. Gospem so bili poklonjcni šopki cvetlic. Ob 15.30 jo vlak odpeljal proti Tr6tu. V Trstu so pričakovali vlaka zastopniki oblasti, navzoč jo bil tudi tržaški župan, osobje jugoslovonskega konzulata in veliko število jugoslovcnskcga in italijanskega občinstva. Politično vodstvo našega naroda v ItaHji ni bilo zastopano. Oddelek karabinijerjev v veliki uniformi in oddelek fašistovske milice sta imela častno stražo. Sprejem na tržaški postaji je bil čisto domač. Pašič se je poljubil s svojim svakom g. Štefanom Dukovičom, bratom gospo Pašičeve, gospen so gospo Iz tržaške srbske družho poklonile evotlične šopke, govorov ni bilo, navdušenja prav nič, pač pa veliko radovednosti, in gostjo so so posedli v avtomobile ter odpe. Ijuli na jugoslovenski konzulat, kjer bo ostali vso do odhoda rimskega brzovla. ka. Ministor Ninčič jo takoj, ko se j« ustavil vlak, nekako izginil, pač da ss izogne intervjuvom in se je z izvošč-kom odpoljal na konzulat. Italijanski novinarji so skušali priti v razgovor i s PaSičem i Ninčičcm že v Postojni, pa sta oba zelo uljudno odklonila razgovor o stvareh sporazuma. Pač pa so je posrečilo dopisniku lista »Giornale d'Ita-lia», da jo ujel njuno eliko, ki sta mu jo potem oba podpisala. Tudi oh izhodu iz tržaškega postajnega poslopja je novinarski fotograf fotografiral prišlece la je lahni pok magnezijevo patrone povzročil majhno . Ob 19.05 sta so ministra s svojim spremstvom, v katerim so se nahajali Italijanski odpravnik poslov Summonte in general Bodrcro, odpeljala proti Rima Odhod se bo vršil z enakimi počastmi, kakor sprejem. Vlak iz Postojne do Trsta tn Iz Trsta do Rima, s katerima Bta se vozila, oziro. ma 60 vozita jugoslovanska ministra, sta redna vlaka, ali italijanska železniška uprava ju je preuredila v posebna vlaka, ki sla izključno na razpolago jugoslovenskima ministroma in njunemu spremstvu. Zn polnike sta se priredila posebna vlaka, ki sta vozila za ministrskim vlakom. Prevoz Leninovega trupla v Moskvo OGROMNE ŽALNE CEREMONIJE. Macdonaldova vlada na delu SPOPOLNENJE VLADE. — FORSIRANJE ZVEZE NARODOV. London, 24. januarja, h. Kabinet delavske stranke se je spopolnil z imenovanjem nastopnih ministrov: Minister za pokojnine Roberta, vrhovni državni pravdnik Ilastings, državni pravdnik Slcsser, finančni tajnik državnega urada Graliam finančni tajulk vojnega ministrstva Lawson, važnejših nalog zunanje politike nove vlade. Strokovnjak delavsko stranke za rusko vprašanje Ogrady ho najbrže imenovan za poslanika v Moskvi, ko bo nova vlada dipiomatično priznala sovjetsko vlado. London, 24 Januarja, j. cEvening Standard* poroča, da se Macdonald pogaja z bivšim glavnim urednikom tednika Komunisti, ki so so edini pri čitanju te izjave dvignili raz sedeže, so med vzklikanjera »Slava Leninu, nato zapustili sejo. Proti pogodbi z Italijo. Potem se je večina ljubljanskega občinskega sveta, ki dosedaj ni ganila i::fi mezinca v obrambo pravic našega naroda na Primorskem in Koroškem. vendarle spomnila, da mara protestirati proti Italijansko - jugosloven- i pogodbi, ki bo podpirana tc dni v Kimu, in le bila na predlog obč. svetovalca Zajca (SLS sprejeta sledeča izjava: »Občinski svet ljubljanski sma-tra pogodbo med Jucoslavijo in Italijo v roškem vprašanju in razmejitvi zapadni meji nnšo države kot nadaljevanje mirovnih pogodb, ki jlb diktira narodom ti,i podlagi m'»čl In nasilia svetovni kapitalizem Občinski I svet ljubljanski stoji na stališču m.too. I odločbe narodov in mednarodnega1 sporazuma. Mednarodna pogo.lba iji' njeni deli pa go poteptali to na-Vin - j v«o brezobzirnostjo. Kršitev to nnj^e | mentarnei-e pravice narodov, irin i men, služiti edino le ImjicrljnlUtč.no kapitalističnim intere-iom svetovne?* kapitala, ki tvorijo neposreden po*'od t-porom in pripravam za nove vojno. Iz tega razlocra in spremnih oMIščhi obsoja občinski svet ljubljanski nalnd-j ločne je vso imporljalistične po-odbo.; k! kradejo narodom pravice snmood-1 Iočhe in narode znsuf.njiijejo ter lahkomiselno pripravljajo mednarodne spore in nove vojne. Občinski sve' ie mnenja, da more vlada v imenu driv ve skleniti samo tak sporazum z Italijo, ki bo popolnoma zajamčil vse »i-tToee našega naroda.« Županova naznanila. Zupan se je nato v toplih besedah opominjal umrlega častnega meščana ljubljanskega pk-itelia in pesnika Josipa Stritarja. Zbornica ie stojo poelu Sala spominski govor. Nato Je bil pro-citan odlok notranjega ministrstva ki zavrača prir.iv občinskih svetovalcev t nrka in dr. Ravnihar ta glede i7 volitve upravnega odbora Mestne hranilnice. fe personalnn-pravncga odseka. \ smislu stanovanjskega zakona je bilo Izvoljenih 10 prisednikov (iz dru. stva hišnih posestnikov in stanovanjskih najemnikov) v stnnovonjsko oblast prve stopnje v razsodišče pa 20 članov. Za predsednika stanovanjske oblasti je Iz. voljen podžupan dr. Stanovnik. Nova municljska skladišča. Ker jc vojaška oblast privolila, da »c odstranijo municljska skladišča na ljubljanskem polju, postavi občina med Trzinom in Črnučami na lastne stroške nova skladišča, za ocenitcv sedanjih skladišč pa je bila izvoljena šestčlanska komisija. - Ustanova Pranje Sirnikovc se sprejme v občinsko upravo. — I'roš. nja slovenskega lovskega društva za znižanje pasje takse za lovske pse je bila odklonjena. Poročilo mestnega po. srcdovalncga urada o poslovanju v p.-c. tcklcm letu se je vzelo na znanje. Po daljši razpravi je bila sklenjena ener« Kična kontrola električne cestne želez, niče. Vloga vel. župana Šporna. Nato se je razvila dolga debata o 2u. panovem prizivu proti razsodbi pokra, jinskc uprave na pritožhe občinskih svetovalcev Josipa Turka in Prana Sta-teta proti sklepom občinskega sveta gle« de poklicnega gasilstva in kreacije urad. niških mest. Referent obč. svet. Pire jc nflglašal, da jc priziv potreben nc samo radi tega, ker je razsodba pokrajinske uprave napačna, Iz formalnih ozirov, ampak tudi ker je bila kršena ljubljan. ska občinska avtonomija. Čudi sc (g. Pire namreč!) da je pokrajinska uprava odločila v prid pritožnikom, ne glede mi to, da je po niegovem mnenju gosp. Stare tudi zamudil pritožni rok. Glede sistemizacije novih mest priznava, da -je bilo sicer razpisano 10 mest, vendar pa io bila zasedena lo najnujnejša. Podžupan dr. Stanovnik (SLS) jc naglušni, r!i je bil ukrep pokrajinske uprave le •posledica nastopov komunistov. Ko so namreč oni zapustili vrste Zveze delov« nega ljudstva, zatajili interese širokih »ioiev nrcbivaLstv« in oslabili dvetretiin; sko večino dosedanjega občinskega sve« ta, se je vlada čutila nenadoma močnej« šo. Toda občinski svet se kljub temu čuti še vedno dovolj močan. Sicer pa dvomi, da je veliki župan dr. Sporn v tetn slučaju ravnal po svojem notranjem prepričanju. Ko jo bil namreč še gerent mestne hranilnice, nI delal nobenih ovir sedanji večini občinskega sveta. (Klici: Cujmol) l'o njegovem mnenju je akt podpisal ne Ha bi ga (ploh preštudiral. (Ponovni klici: Cujmol) Zato upa, da bo pozval svoje podrejene organe, ki so mu predložili imenovani akt v podpis, na odgovor. Obč. svet. Bonač (NNS) opozarja, da je potrebno tudi prostovoljno gasilno društvo, vendar pa smatra ukrep po« krajinske uprave, v kolikor so tiče uki« njenja poklicncga gasilstva za prena« glcnl Obč. svet. Tavčar (NSS) je ra avtonomijo občine in odreka pokrajinski upravi privico vmešavanja v njene sklepe. Priporoča pa večini varčnost. Obč. sve'. dr. Tominšek (JDS) je na. glašal, da je tudi demokratska stranka za zaščito avtonomije mesta, vendar pa avtonomija in to, kar misli sedanj« večina, ni identično. Nikakor ni namreč res, da mora vlada potrditi vse, kar ob. činski svet sklene in da je nedopustna vsaka pritožba. Demokratski občinski svetniki si nikakor ne pustijo odvzeti pravice, da se ne bi smeli pritožiti v in« teresu davkoplačevalcev proti posamez* nim sklepom večine. Občina je močno zadolžena in nc premore takih izdatkov kakor jih Ima za poklicne gasilce, ki so silno drag aparat. Protestira tudi odloč. no proti temu, da se hoče uničiti pro. stovoljno gasilno društvo, ki Jc dolga desetletja požrtvovalno in v splošno za« dovoljstvo opravljalo človekoljubno de« lo. Demokratski klub bo glasoval zato proti temu predlogu poročevalca. Obč. svet. Likozar (JDS) je reagira! na izva. jsnj« podžupana dr. Stanovnika, ki ae je postavil v pozo zaščitnik« ljubljanske avtonomije. Opozoril ga Je na čase, ko so h''1 na Kranjskem na krmilu kleri« k*lcl. Takrat jo bil« somišljenikom g. ^•»novnika »vtonomij« ljubljanske ob-*ine deveta briga. Neprestano so vla« "ili rrkurze proti sklepom naprednega ">b'irskega sveta, deželni odbor pa jim v"dno ugodil. Čudi se zato, odkod naonVr«t t«k» ljubezen klerikalcev do 'j'ihij«nske avtonomije. Pri glasovanju ie sil županov dopis glede priziv« proti 'szsodbi pokrajinske uprave sprejet z v»emi glasovi proti glasovom demokra« tov. V upravni odbor sa obr»no=nadalje« valne šole so bili izvoljeni običnski svetovalci Jeglič, Srcbot in Mihevc. Predlogi finančnega odseka. Za lno 1924. se zvišajo tržne pristojbine sledeče: Za konje na 25, za žrebet« na 10. za vole ln kravo na 20, za telota, prašiče io drobnico na 10 Din. Predlog Udru-ženja invalidov za znižanje občinske davščine na kinemalografo je bil odklonjen. Obč svet. Kavčič (JDS.) je protestiral proti temu, da morajo krčmnrji plačevati za prekoračenje policijske uro poleg globe še takso, vendar pa je večina njegov uro-test odklonila. Vdovi Josipa Stritarja Je bila priznana mesečna pokojnina 1000 Din. Marjanišču-se odpiše dolžna vodarina in zniža davščina na polovico. Čekovnemu uradu se proda mestna stavbna parcela na vogalu Aleksandrove In Tomanove ceste po 225 Din kvadratni meter, ako podere barako, sicer pa po 825 Din. Mestni travnik Jezujtarica v PodpeČi se proda z izkupičkom pa kupi od Cernetovih dedičev travnik v Mestnem logu in zemljišče ob Linhartovi ulici. Stavbene zadeve. — Novi krediti. Odobren je novi kredit lOO.COO Din za nekatere stavbno spremembo pri zgradbi J. stanovanjske hiše za Bežigradom. — Za regulacijo Ceste v Rožno dolino do mejo viške občine Je dovoljen kredit 182.19U Din. - Ljubljanskemu dvoru je bil dovoljen odpis kanalsko pristojbine toliko časa, da se krijejo stroški 40.800 dinarjev, ki jih iziia za napravo kanala v Pražakovl ulici. Nadaljevati se imajo pogajanja z južno železnico glede razširjen ia prehoda na Erjavčevi cesti v Rožno dolino, za kar znašajo stroški 21.500 Din. — Občinski svet Je priznal upravičenost pritožbe Zadruge kleparjev proti oddaji mestnih del brez vsakega razpisa ter Je sklenil, da sc imajo vsa 5000 Din presegajoča dela razpisati. _ Večiua je vzela na znanje poročilo stavbenega uruda c meslnem kopališču na Ljubljanici, katerega bazen povzroča mnogo stroškov. — Izdano je bilo stavbno dovoljenje za prizidek v Mestnem domu. Vprašanje ženske reformne gimnazijo Na predlog poročevalca obč svet J Jegliča (kler.) jc občinski svet sklenil ukmjcnje 6. in 7. razreda ženske renlno-reformno gimnazije na liceju, oslane za letos Io 8. razred. Obč. svet. dr. Rožič je skušal pojasniti, kako Je prISlo do tega predloga, ki ni nikak svrhe okrog 15 milijonov Kč. Vsled tsh razkritij sc jo pričela Ijuta liovinska borba in posamezne stranke so si očitale, da so prejele večje »11 manjšo vsole iz tega reptilskegn fonda. Napadi so so končno koncentrirali na predseduika splritovega knrlela senatnega predsednika Praška. Okoli božiča jo burja žo utihnila. Nepričakovan obrat pa jc nastal ob novem lelu. Predsednik republike Masaryk je namreč nn ostentativen način odklonil sprejeli predsednika senata Praško k novoletnim Čestitkam. S tem jo dobila vsa afera državni značaj hi se brez rnzčlščenja nI dala več odstranili z dnevnega reda. Ministrski predsednik Švchla, mož odličnega značaja in naravnost katonske poštenosti, Jo sklenil, da to razčiščenje izvede za vsako ceno. Agrarna stranka, katere odličen Član je K. Prašek, je nn njegovo zahtevo sestavila anketo, ki Je v Sredo objavila rezultat svojo preiskave. V tem komunikeju se poudarja, da r 2crjav. 2) V K rSkem za Rajhen-b u r g, K r 8 k o In okolico ob 8. popoldne. (Dr. Gregor fcorjav.) 8.) VNovemmestu za mesto m okolico ob 1. popoldne. (Dr. Albert Kramer.) 4.) V Ribnici za trg ln okolico ob 3. nop. (RavnnH) Anton Jug.) 5.) V Kočevju za mesto ln okolico oh 2. pop. (Dr. Dinko Puc.) 6) V C r n o m 1 i u za mesto in okolico ob 1. pop. (Adolf Rilmlkar.) 7.) Na Vrhniki pri Ljubljani ob 3. pop. (Dr. Vladimir Knaflic.) 8.) V Dol. Logatcu ob pol 2. pon. (Dr. Anton Urbane.) 0.) V Gor. Logatcu ob 4. pop. (Dr. Anton Urbane.) 10.) Na Uncu pri Rakeku za Rakek, Cerknico ln okolico ob 2. pop (Franc Maicen.) 11.) V Trbovljah ob 10. dopffl. dne. (Dr. Stane Rapo.) 12.) Na Jesenicah ob 10. dopol. (Dr. Jože Bohinjec.) 131 V S e v n i c i ob 8. pop. (Dr. Stane Rane.) „ . 14.) V Borovnici ob 3. pop. (Iva Berščnk.) Socijalno politična predavanja m vrSe v sledečih krajih: 15.) Na Izlakah pri Zagorjn ob 2. poin. Predava »O komunizmu« Sto lan B.iiič. . 10.) V Zagorju ob Savi ob t'- zvečer. Predava »0 vplivu soe.ijalizma na družabni red« Stojim Bajič. 17.) V Planini pri Rakeku ot 4. pop. Predava »O postanku naše državo* Fr. Majcen. Gospodarska predavanja se vrše ' sledečih krajih: 18.) V Domžalah ob 10. dopoldne. Predava «0 davkih in taksah« Milan Cimerman. 19.) V Radomljah ob 8. ponol-Predava »0 davkih in taksah* Mik« Cimerman. * Krajevna organizacija JDS na Jesenicah priredi v nedelio. 27. t. m. <™ pol 10. dopoldne pri Ilnmru sestanek »omlšlienikov Sestanek je zelo vnxen in polnoStevilna udeležba neobhodno potrebna. Razpravljalo se bo o pred-stoječih volitvah, poročal bo tudi zastopnik glavnega odbora iz Ljubliant". Zborovanje v Ptuju. V pondeljck 21. t, m. se ie vršilo v dvorani Zupančičeve gostilne v Ptuju zelo obiska"" zborovanje tnmožnje demokratsko organizacijo. na kntorem je poročni predhodnik dr. Tone Gosak in t iv i n i k dr. Sntnmun. Rnznrnvtljnht se Je tii'k o neljubih posledicah volitev v cenil-nn komisijo, kar so v okrnili zatrrešili predvsem napredni pridobitni krovi-ki ee za volitve niso nič britrali asi Ako bi bil milijonar Kaj bi storil, če bi bil milijonar? Sarajevski dnevnik »Večcrnje Novosti« so razpisale anketo na to vprašanje in sodaj objavljajo niz odgovorov, katera so prejele od svojih čltateljov. V nekaterih odgovorih so naravnost zrcali dnh ln mišljenje ljudi našega časa, zato jih podajamo svojim čitate-jjem v krntk«m izvlečku »Ce bi bil milijonar. bi milijone raz-flal med narod. Izvoliti bi so dal za narodnega poslanea in bi kot poslanec delal na to, da postanem minister. Kot minister pa bi začel dehti za narod, kakor delajo vsi naši ministri . , .» «Ce bi bil milijonar, bi drugim pridigal moralo ln poštenje, sam na bi pozabil na žlvljenske nejevoljo. Psoval bi siromake z lenuhi In bi od časa do Basa žrtvoval tisoč dinarjev za to ali ono prosvetno ali humanitarno ustanovo, da bi me narod Imel za mecena. V resnici pa bi s prispevki pokrival camo svoje nepoštenje . . .» »Če bi bil milijonar, bi hotel postati milPnrder . . .» »Ce bi bil milijonar, bi najprej poplačal svoje dolgove in bi enajstega vsakega meseca povabil na obed toliko in toliko uradnikov, ki so tega dne brez fieka v žepu.« »Ce bi bil milijonar, bi prepotoval /vet. Ko bi videl vsa mesta, bi se vrnil domov, ustanovil dnevnik in kandidiral za narod ne rs poslanca, da si kot tak zopet pridobim milijone . . .» «Ce bi bil milijonar, ne bi se širo-kottstil, da odstopim polovico svojega Imetja siromakom. Ker pa nisem, pravim. da bi to storil . . .» »Ce hi bil milijonar, bi polovico premoženja odstopil onemu velikanu, ki bi iznašel sortim proti nadlogam, ki razjedalo notranje življenje v naši državi. Ko bi ga našel, M mu postavil spomenik z napisom: Naš najboljši notranji minister ...» rCe bi bil milijonar? ... Ne vem, fcnj bi storil. Dokler nimam milijonov v žepu, ne morem odgovoriti. Na prazno se ne da misliti . . .» je in velja danes kot najboljši in naj- u*>w!ir.pi5| hrvat«kl smučki snortnik. Pred letom dni so je udeležil tudi mednarodnih tekem v Novem Svetu na Češkem in Zakopaneh na Poljskem. V Chamoniju bo tekmoval v smučanju na 18. m 50 km. Naši smučarji Kakor znano, se vrši letos v Parim evotovna olimpijada, na kateri bodo merili svoje moči športniki vsegi tveta, razun Nemčije, ki od izbruha svetovne vojne ni več zastopana v najvišji Rportni organizaciji, v mednarodnem Olimpijskem odboru. Tekme v zimskem športu (sankanje, smučanje, drsanje) pa se seveda ne morejo vršili poleti in v velikem mestu, zato jih je Olimpijski odbor nastavil že za konca t. m. in začetek februarja ter določil kot nalnrinravneiši kraj sloviti francoski zimskosportni F.ldorado-Chamoni*. Tekme in ž njimi VIII. olimpijada se slovesno otvorijo danes, prave konkurence pa so prično šele v par dneh. Opozarjamo čitatelje na Članek, ki ga prinašamo o chamoni-ških tekmah v športni rubriki na 0. fctrani današnje številke. Iz Jugoslavije se udeleže tekem tri- i športniki, ki veljajo danes za najboljše smučarje v celi državi in ki so se včeraj popoldno odpeljali v Cha-monix. So to Ljubljančana Zdenko S v i g e 1 j ln VladimiT K a j z e 1 ter Zagrebčan Dušan Z i n a j a. Ni samo slučaj, da sta v tej častni trojici dva Slovenca, saj je smuškl šport ravno v Sloveniji najbolj razvit, ker nudi naša ožja domovina, zlasti del Notranjske in Gorenjske, pač tudi najboljše pogoje za razmah in napredek zimskega športa. Danes objavljamo slike naših tr6h feprezentantov. Dušan Z i n a j a, član zagrebškega flaška, si je priboril lani v tekmi pri Rakeku smuško prvenstvo Jugoslavi- ZJuuko Š v igel j jo član Ljubljanskega športnega kluba in športnik, ki mu obetajo vsi strokovnjaki najlepšo bodočnost. Leta 1020. si je ob svojem prvem nastopu priboril prvenstvo Bohinja. 1. 1021. prvenstvo Slovenije in 1. 19u52. prvenstvo Jugoslavije. Tekmoval je lani tudi na Češkem v Novem Svetu in Sumavi. V Chamotiixu so bo udoložil istih tekem kakor Zi- Vladimir K a j z e 1 j (T. K. Skala v Ljubljani) jo eden naših najmlajših, a kljub temu že uspešnih smučarjev. Lani si je priboril prvenstvo »Skale« v Palnici, pri tekmi za prvenstvo Jugoslavije pa je dosegel 2 mesto. Letos je odnesel zmago pri obeh dosedanjih smuških tekmah. V Chamonixu bo nastopil na 18 km. Tekma na 50 km se vrši 29. januarja, na 18 km pa 1. februarja. Želimo našim trem mladim repre-zentantom kar največ uspeha v borbi za našo lepo trobojnico. Romanček poštnih uradnic v ptujskem okraju Maribor, 24. januarja. Pred kratkim smo poročali o tajin-stvenom roparskem napadu na poštno uradnico v Sv. Lovrencu na Dravskem polju, kjer hI naj bil zvečer neznanec mladi poštni uradnici zamašil usta, jo do nezavesti stolkel po glavi s plombniml ključi in potem odnesel iz poštne blagajne 27.000 Din. Drznega neznanca še do danes niso dobili, pač pa jo sodišče vsled raznih sumljivih okoliščin aretiralo 181etno pošta-rico ln njenega ljubimca — visoko-šolea P., ter lOletno sestro poštarice. ki je tudi poštna uradnica na Ptujski gori. Sodišču se je namreč, zdelo predvsem sumljivo, da sta nriSla kmalu po dozdevnem vlomu iz Ptujske gore se stra naipadene im njon Ijuhltree po orožnike ter pripovedovala čudno zgodbo o nasilnem vlomilcu. Povrh te^a niso mnsrli na napadeni ucrotoviti niti najmanjšo telesne poškodbe, čeprav jo baje od udarcev padla v nezavest, tako da roparja niti prlhližje zavest, tako da roparja niti približno Tri dni po tem zaeronetnem dogodku pa jo prišel davčni eksekntor na Ptujsko goro mbit kmete radi zaostalih davkov. Kmetje pa so bili silno oeorčeni, čeS, da so vse davke plačali po pošt! na Ptujski gori. Ko so noštarieo poklicali na odgovor, je za hip prebledela. nato pa jo takoj prišla v ravnotežje in rekla, naj io malo počakalo, ker so io naibrže kje zmotila, v pol tiTe bo denar tu. Primanjkliai je znašal 12.000 Din. In ga .je poštariea res tnd! prinesla čez po! uro — denar je dobila pri nekem kmetu, trgovcu in — žunnlku Zagorša-kn. Župnikov širok aocijalen čut je vzbudil začuden ie. ker sicer nima ravno preodprtih rok. Ist! noštarici je tudi prod tremi leti zginila na nripnfa8nlen način večia vsota denaria iz blaraino. Takrat je obdolžila tatvine rusko begunko, ro-prrvro hivšera vif etra državnega funk-eijonnrla, ki le MJ takrat nnstavlien v Ptuju kot sodni avsknltant. Ta Rusinja je bila bale v uradnem času edina v uradu — in ie pred okrožnim sodl-!ftom komai odšla obsodbi radi hudodelstva tatvine. Mož pa ie moral vseeno zannstitl sodno služho. Sedaj je lasno, da ie b;la Rusinla čisto po nedolžnem obtožena gTde tatvine. Krivda na teh čudnih tatvinah, ki iemliejo utled in zaupanje državnim uradom, leži predvsem v sramotnih nlačah, Poštariea pri Sv. Lovrencu jo imela n. pr. komaj 450 Din mesečne plačo, kar jI gotovo ni moglo zadostovati za življenje, niti za pol mescea, četudi Io stanovala kar v poštnem uradu. Vlada z izžemaniem in zlorab lian jem delovnih sil državne nasta-v-lienee naravnost žene v zločinstvo. Povrh tesa padajo šo ženske v kremplje brezvestnih moških hiien in s tem v dvojno nemoralo. Vsa teža odgovornosti pada na 6edanji socijalno brezčutni režim. Vse tri aretiranee je mariborsko okrožno sodišče po zaslišanju zopet izpustilo na prosto, preiskava pa se še nadaljuje. Odlikovanje kralja Aleksandra. Poljski poslanik na našem dvoru g Okenski je predvčerajšnjim na Izredno slovesen način Izročil kralju Aleksandru najvišje odlikovanje poljske republike »Virtuti militarl« z lento 1. razreda. Slovesnost se je vršila v veliki dvorani kraljevskega dvora ter so jI prisostvovali visoki vojaški In civilni dostojanstveniki. Ob prihodu kakor tudi odhodu poslanika je godba svtrala poljsko himno. Kralj jc svojo zahvalo Izrekel deloma v poljskem jeziku. Kongres Jugoslovanskih mest. Zagrebški župan je nedavno pismeno vprašal mestno občino beograjsko, jc-ll pt ista je na to, da se letos skliče kongres jugoslovanskih mest. Kongres naj bi se vršil v Zagrebu. Beograjska občina Je pritrdila nasvetu, da se kongres skliče že letos, smatra pa, da hI se moral vršiti v prestolnem mestu Beogradu. Kongres železničarjev. Prihodnjo nedeljo sc vrši v Beogradu Izreden kongres železničarjev, na katerem bo Izvoljena nova uprava. Na dnevnem redu so tudi resolucije, s katerimi se bo obsodilo nelojalno delovanje sedanje uprave. Dopisi SP. SISKA. Gledališki oder Narodne čitalnico v Pp. Šiški je uprizoril v dno-vih 19. In 20. jan. v dvorani g. Valjavca dramo »Spavaj moja deklica«. Vsi igralci so izbomo rešili svoje vloge. Naj omenim lo Alvijana, ki je bil obenem ložiser igre, Kostrinskoga in Olega, ki nns jo naravnost presenetil. Obe ženski vlogi sta bili v dobri zasedbi. Ugajala je Zlata z nežno ljubko igro in Aza s svojim neprisiljeno ležernim nastopom. Oprema odra jo bila zelo okusna, razsvetljava dobra. Napredni Siškarji so oba dneva napolnili dvorano, kar je najboljši dokaz, kako priljubljeni so Cital-ničarjl. JEZICA PRI LJUBLJANI. Prosvetni odsek tukajšnjega Sokola je stopil v ožjo Btike z »Zvezo kulturnih društev« v Ljubljani, da z njenim sodelovanjem širi v domače sokolsko vrsto in med prijatelje prosvetnega dela izobrazbo in jih pripravlja k samostojnemu razmišlja nju. Poleg drugega prispevajo k temu predvsem dobra poljudna predavanja. Prvo tako predavanjo Zveze kulturnih društev bo na Jožici; v soboto dno 2(1. januarja ob 8. uri zvečor pri Ruskem carju. Predava g. profesor Dolžan »O prazgodovinskem človoku«. — Zanimivo predavan'0 jo vsem dostopno. IZ BUKOVSCICE PRI 6KOFJI LOKI. Klerikalni tiger Brodar prav pridno obiskuje fare na Oorenjskom. Dne 13. jan. je oznanil župnik shod, takoj po maš! pa jo tiger nastopil. Shod se jo vršil v župnišču, dokaz, da služita duhovnik in farovž le politiki. O avtonomiji ni Brodar črlinil niti licsedico. Pred volitvami pa jo neki Romic govoril Io o avtonomiji in o srečnih časih, čo bodo volili ljudjo klerikalce. Bukovščani So dobro vemo, kako nam jo župnik poslal po Šolskih otrocih listko za 18. marc. Na njih je bilo črno na belem, da klerikalci znižajo davke, dosežejo avtonomijo, pokličejo vojake iz Macedonije itd. Bukov-ščani smo verjeli In metali kroglice, da je bilo veseljo. Sedaj pa namesto tega šestkratno povišanjo davkov, selški župan pa že sestavlja listino za kuluk. Niti ena obljuba so ni izpolnila, doletelo nas jo gorjo, da jo joj. Avtonomijo pa imamo v Selcih pri občini. Kdo jo vodi, je vsem dobro znano. Včasih jo občina vzdrževala lo šole. Sedaj pa plačujemo vaščani po zaslugi šolskega in našega župnika Se mežnarja na davkih. Drugo loto prideje na vrsto še župniki, kaplani organisti, farovsko dekle in hlapci, pa bomo spoznali avtonomijo. Kar jo na«, ki ne mislimo s peto, bomo žo prenes'1 to naklado. Bomo šli pA malo manj k ofru in k drugim cerkvenim dajatvam, če za nns nima usmiljenja duhovščina no občina. Pri prihodnjih volitvah pa bo treba pri občini temeljito pomesti. Kako postopa selški župnik in njegova garda pri kmetijski podružnici, še tudi nismo pozabili. In sedaj po vseh polomijah nam pošiljajo še Brodarja. TRBOVLJE. Predpu6tno šalo si jo dovolil list »Radikal«, ko pišo o velikanskem shodu v Hrastniku. Konstatiramo suho dejstvo, da je bilo s Korenom vred na tem velikanskem shodu, reci in piši 9 oseb. To jo stranka komune-radikalna. Cisto stranko radikalijo, to jc Korlovo stranko, pa tvorijo skupno 6 oseb, kolikor jo pač odbornikov. Drugih članov nima. Božji mlhl meljejo počasi, pa go« tovo. Tako so bo razsula ta mogočna stavba podkupljencov za vodno. Se ne» kaj moramo pripomniti, kar je tudi za predpust. Komune-radikall bo namreč tako patrlotični, da so izmaknili na ob» čini šo kraljevo podobo In Jo obesili i| gostilni Počivavfok, nekomu gostilničar« ju so pa odnesli Pašičevo Bliko in tudi z njo okrasili Počivavško gostiluičarska prostoro. Vso kar jo prav. KRANJ. Odbor akademskega krožka v Kranju naznanja, da 6e vrši izredni občni zbor v nedeljo dno 27. jan. ob pol 10. uri dopoldno v Narodni čitalnici. RIBNICA. Ribniški Sokol prirodi dne 3. februarja ob 20. uri veliko maškara-do v telovadnici pri »Conetu«. Vstopnina za člane 10 Din, za nočlano 15 Din. Masko se morajo legitimirati. Igra godba Dravsko divizijo KOČEVSKA REKA PRI KOČEVJU. ?.o zadnjič sera opozarjal na prenapetost gotovih eltcientov, danos hočem 'r io-pot ponovili Morda se lo najde kdo, kl bo z želaztio metlo napravil red. Dii« 13. jaa. y bilo v Kočah blago-tlavljnnje /.vonov. Zbralo se jo mnogo občinVva, kakor običajno. Slučaj jo nano.-tol, da ss ie k mi/i poleg obsežne nomSko druf-> bo, pri ka . r' je bil tudi župnik KraVer, viedls irala slovenska družlia. Nemci jo prepevali nemško pesmi, Slovenci pa mod dnigim tudi »MarSirala, marši-.ala kralja Petia garda«. Kočevarjem to ni bilo po volji in so se takoj odstranili. Nekaj dni po dogodku je neki udeleže-noc slovenske družbo vpraSal župnika Krakorja, ali je ros, da so demonstrativno zapustili lokal v Kočah, nakar je »ledi) odgovor »da Slovenci b slovenskim petjem provociramo, da smo na kočevskih tleh, da smo tukaj narodna manjšina itd.«. Ali ni ironija, da si upa trditi duhovnik - intoligont, da Bmo Slovenci na lastnih tleh — manjšina, da smo na nemških, oziroma kočevskih tleh in da s slovenskim potjom provociramo? Ali jo trpljonjo naSih herojev pozabljeno? Nikdar, In tudi no bo, to naj si zapomnijo vsi naSi sovražniki. Zahtevamo imenom vseh tukajšnjih Slovencev, kl jih ni take malo, da so poučuje v slovenski šoli verouk v slovenskem jeziku in da se v eorkvi oznanjuje božja beseda v slovenskem jeziku v Isti meri kot nemško ln da bo ob narodnih praznikih pilžgo vsaj Bvečo, no pa, da so itak kratka molitev vrši kakor v kaki mrtvašnici. Budne bomo pazili, da se naSim zahtevam ugodi in sicer no samo na papirju, marveč tudi dejanjski. KočevarjI imajo v naSi državi zajamčen svoj razvoj v ustavi, zalo pa naj spoštujejo naš narod in državo. Napisali smo te bosede v prepričanju, da ne o-itanojo glas vpijočega v puščavi. Sploh pa je v Interesu vseli Slovoncov na Kočevskem, da vsaj za enkrat opuste strankarsko bojo in to strnojo v enotne fronto Slovenstva. MALA NEDELJ Av Cenj. bralci poro-čila o ljubezenski tragediji v tukajšnji okolici v »Jutru« z dno 22. jan. bodo gotovo mislili, da vladajo pri nas skoro divjaško razmero. Ros imamo zabeležiti v zadnjem času precejšnje izbruhe povojno surovosti, katerih pa tudi v dru !fih krajih ne manjka. Upamo, da bo v iloglcdnem času razmero izboljšajo. Prosvetno dolo jo treba poglobiti; knjižnica sicer poslujo, žal pa no najdo zadostne podpore niti pri onih, ki hi morali s požrtvovalnim delom prcdnjnčiti. Dela za doprotovitev društvenega doma so nadaljujejo in bodo letos končana, kar bo golovo mnogo pripomoglo k razširjonju izobraževalnega delovanja. Nastanjen jo pri nas tudi gospodinjski točaj, ki je hvalevredno obiskan in ho v gospodarski izobrazbi gotovo dosegel svoj na/-mon. Pri pošti nam hočejo odvzeti dnevno dostavitev, kar pa v očigled velikemu prometu nikakor ni upravičeno. Ljudstvo je razburjeno in ne more razumeti, kako jo pri ogromnih poviških davkov in taks sploh mogočo, odvzeti ljudstvu šo dosedanjo pravice. Istotako hočejo razpustiti tukajšnjo orožnisko postajo. Toda odločujoči faktorji morajo uvideti, da bi bila razpustitev pri teh razmerah mogočo usodcpoln korak. Kulturni pregled Verdijeva „Traviata" (K današnji premieri). Opera v 8 dejanjih (4 slikah). Žo dvo leti potem, ko so je Dumasa Bil. »Dama s kamelijami« prvič igTala v Parizu, torej leta 1853. jo nastopil G. Verdi v Benetkah prvič s svojo novo opero »Traviato«. Dasi nosi vse značilno lastnosti Verdijevega razkošnih melodij in arij ter temperamenta, efektnih solov, duetov, tercetov, kvartetov in sijajnih finalov bogatega genija, se »Traviata« vendarle tako razlikuje od prejšnjih Verdijevih del, da jo beneška pre-mierska publika ni mogla Bprejcti. Da, celo odklonila je delo z žvižganjem in 'oganjem, dasl je Verdi dotlej ustvaril 20 celo vrsto uspelih oper, med njimi •Iligoletta« in »Trubadurja«. Toda Italijanom pač »Traviata« ni bila všeč, ker se Je oddaljila od tedanje modo. Ni pa trajalo dolgo, ko je »Traviata« postala ena najbolj popularnih oper vobče. Ako s« uprizarja manjo, je vzrok naslovna partija Violette Valery, ki je kolornturna in hkratu zahteva le-Po predstavlHko velike Igralsko spretnosti. Slovenska opera ima »Traviato« na repertoarju od 10. dec. 1898. Takrat smo imeli premiero, a z začetnico, ki ni mogla uspeti. Kasneje jo zmagovala le z odličnimi gosti - koloratuikami. Tudi letos prihaja znova na naš oder z gostom, izvrstno koloraturko go. Ve-sel-Pola iz Zagreba. Tudi tenorska partija Alfreda Germon-ta jo dolikatna v pevskem in igralskem pogledu; zlasti pa je važna navidoz docela postranska reč: ali mu frak dobro pristoja! Noeleganten pevec brez prožne igre jo kot Germont ml. nemogoč. G. Sowilski je junaški tenor, njegova partija pa je vsoskoz lirična. Včasih jo jo pel zelo uspošno Ivan Raškovič. Ne dvomimo, da ga g. Sowil8ki v vsakem pogledu visoko nadkriljuje. Zelo važna partija je končno bariton-ska partija očeta Germonta, ki jo je včasih prekrasno Izvajal rajni Josip Nol-li. Zdaj jo poje g. Popov ali g. Rigo. »Dama s kamelijami« Dumasa Je pač vsakomur znana. Roman je izšel v prevodu dr. Iva Sorllja, Alfrod bo zaljubi v slaboglasno Vloletto in jo odvedo a seboj v vilo na deželi. Tja prido za njim oče in Dteaovori Vloletto. da sina za- pusti, ker bi se sicer hčerka ne mogla omožiti. Njen zaročnik bi se namreč z družino, v katori je član ona, kompromitirana ženska, ne maral vezati. Dasi Violetta silno ljubi Alfreda, ga ostavl, da ugodi očetu in da reši srečo Alfre dove sestre. Alfred najde Violetto v veseli družbi in jo kruto razžali; misli pač, da mu je ušla iz lahkomiselnosti. Violetta težko zboli. Oče pove sinu, kako so jo Violetta žrtvovala. Oba prihi-tita k nji, a najdeta jo umirajočo. Alfred prosi odpuščanja, Violetta mu odpu.Hi in umre. Dejanje se godi v Parizu In okolici v Dumasovi dobi. A navadno ga uprizarjajo v moderni obtoki. Tako tudi sedaj pri nas. Glasbena Matica v Celju priredi v nedoljo dne 3. februarja ob pol 17. uri v mali dvorani hotela Union v Celju koncert s sodelovanjem gg. dr. Aleks. Rigo, baritonista kr. opero v Ljubljani in Janka Ravnika, prof. konsorvatorija v Ljubljani. Da so omogoči poset tega zanimivega koncerta tudi okoliškemu občinstvu, je nastavljen na popoldansko uro. Sarajevsko gledališče. V sarajevskem gledališču,- ki so mora boriti za obstanek kakor vsa naSa gledališča v provinci, ee v zadnjem času predstavlja Tolstega drama »Živi mrtvec« in San Benellijcva »Okrutna šala«. »Živega mrt vcca« je režiral Rus Vereščagin. Gledališka kritika so o obeh uprizoritvah izraža povoljno. Pesnik Branko Radlčevič, junak dramskega dela. Pisatelj Miloš Crnjanski jo napisal dramo, v kateri je glavni junak srbski pesnik Branko Radičovič, čigar stoletnica bo poleti. Kakor poroča beograjski tisk, so Crnjanskega drama uprizori letos junija na beograjskem odru. Vokalni koncert slovanske glasbe v Splitu priredi tamošnje peveko društvo »Zvonimir«. Izvajalo bo spored skladateljev Bondla, Foerstnrja, Hrazdine, Do-broniea, »Kranjčeviča in Lajovica, kl je zastopan z dvema zbo.oma: s »Kišo« in »Kroparji«. Zanimiva premiera dramo ruskega pisatelja v Splitu. Dno 22. januarja se jo vršila v Splitu premiera dramo »Laž« od ruskega pisatelja Vinič-anka. Viničen-ko obdeluje v svojem delu prol lem, kaj j" bolje v življenju — laž, ki dajo sro-čo, ali resnica, ki povzroča farno bolečino. Naključje je hotolo, da igra v Splitu glavno žensko vlogo ista igralka, ki jo nastopila pri prvi premieri v Rusiji — ga. Mansvjetova. Mednarodna slikarska razstava v Parizu. Koncem tega meseoa se ho otvo-rila v Parizu mednarodna razstava slikarskih del. Udruženje francoskih slikar- jev jo povabilo udruženja iz vseh držav, da pošljejo na razstavo slike in določijo svoje delegate na to prvo povojno mednarodno razstavo slik, na katoro so povabljeni tudi slikarji iz Rusijo. Razstava bo trajala mesce dni. Slegrried Wagner v Ameriki. Wag-norjev ein, dirigent Siegfried Wagnor nastopi v najkrajšem času svojo žo dolgo nameravano glasbeno turnejo v Amo-riko, kjer bo dirigiral dvajset opernih uprizoritev. Nastopil bo tudi v njujor-ški Metropolitan - operi. Prebitek turneje jo namenjen podpori za svečanost-ne prodstavo v Bavreuthu. LJublianska drama, Petek, 25 : Zaprto. Sobota, 2ft.: »Oolobček«. A. Nedelja, 27. ob 3.: »Mogočni prstan«. Izv Ob 8.: »Osma žena«. Izv. Pondeljek, 28.: »Hamlet«. C. LJublianska opera. Petek, 25.: »Traviata«. Izven. Oostuje ga. VVesel-Polla. Sobota, 2ft.: »Alda«. P. ' , Nedelja, 27.: »Traviata«. Izv. Mariborsko gledališče. Petek, 25.: »Janko In Metka«. C. Celjsko mestno gledališče. Petek, 25,: »lllrcl«. Nedelja, 27.: »Zakleti princ« (popoldne! Ui »Svet« (zvečer). Izv. b omače vesti TA BAHARIJA . . . Peljal se je oni dan v kupeju I. raz reda možakar, rekel bi s Pohorskega v vsakem slučaju plačati sam, v III. Mir redu pa se mu more v slučaju dokazane nezmožnosti plačila oskrbnina na podlagi , n v pelerino zavit, s cekarjem ob! {^J^Zli tU S rrsLrok^UkSTa v informacijo vsem intereslranim in za karto, možakar gleda skozi okno in k, drlllb. „ SIo. m* no reče. .Sitna muha,.prav konB-, ^ poverilolce za občni zbor Kme-i.o kondukterju, »me ne lijsk'a dru?bo „ slovenijo, ,ti ,0 vrž| koinluktcr dotlej m imel te čaatl, ko , ne y MegJnem ^ Pa je pogledal legitimacijo, je velel,, nm y anli 9q «Je, r|>zp03,a. 5 kMtn ,ma opravka. Be, Dovoljena je polovična vožnja tn naj P,I je sam gospo«! Tiger naroini železniških blagajnah iz- poslanec na poti v Deli pad , j povPerilnico. Tn dni pozneje, tako mi ,,e r«vU . JNado£e8(ue Tolil,6 T ronlhm komi- fcondukt-r smehljaje, se je gc^od no-1 okra, 80 končale, slanec vrača! nazaj. Drema je v kn-. > ' pPrl5akovati „'led brelbrii- pju ves zagrnjen v peenno, m ga , dillh» k , k|eriUa,no inm. kondulH-r ti! Uiaral drnmiti Ta v pri-1 „ __ .,_„ __________ flel rev»ne in sta marala zbuditi gospoda j'«.!sttca; t Mlaj tvi »e je Izkaz.v lo, da g'*i>od pod pelerino nt r.arodni poslanec, temveč flosar. prava savinjska korenina. Iz Belega grada sc je vračal po opravkih i:> sc je zmuznil v prazni kupč I. rn7j^la; da si oddahne, je dejal. «F.b6, vrsj me ne bo <-zcl!> je reke' Je nadalje. plačaj dvoj-io pristojbino za 1. razred in legol na-«aj k počitku . . . Ehe, menila na.s ros ne bo zlolej pobral, dokler je še kaj baharije pristno in neskaljene, dol-.ler imamo kar 21 tigrov in dokaj krepkih grč, Ss. go. S tem so dali iz rok važno zastopstvo v davčnih zadevah ravno pridobitni krogi. Naj se v bodoče ne jezijo nad svojo organizacijo, ki je iz gospodarskih vidikov storila vse, da bi jim zagotovila primeren vpliv v cenilni komisiji. Izredna škoda je, da bodo sedeli tudi v bodoče v tej važ-tii korporacijl možje, ki so morda osebno visokega spoštovanja vredni, ki pa nimajo žo vsled svojega poklica primernega vpogleda v one brezkončne velike Številke, ki tlačijo danes k tlom ves razvoj naše obrti, Industrije In trgovine. Kdaj bo dozorelo pri nas ono načelo, da Ima pravico kritizirati lo oni, ki sc zaveda svojih državljanskih pravic in v polni meri I tud! svoje državljanske dolžnosti. ♦ Obisk čeških parlamentarcev t Beo-, . Tudi T Konji(.ah ilvo|joDa ncmSUn. Srudu CeSkoslovnSKl poslanik Seba je taroka listal Pri volitvah v cenflno komi-pre lvčerajšnjim obiskal predsednika na-1 sjjo , bila . ,, Koniicnh radi -„._,. ■luuiuiuuiiiuuiiiuniiuiuiiiuiuiiuiiiiaiiiiiiiuiiiiin POSETITE DANES III, TATJAN IN VEČER naSli na stranišču nekega železniškega uradnika mrtvo dete ženskega spola. Dognalo se Je, da Je dote porodila noka slaboumna dekla, ki ne ve niti kdaj, niti s kom je občevala. • Komita Milenko OjorgjeT ustreljen. Kakor javljajo iz Slipa, se Je orožniSkl patrulji pod vodstvom Petra Milošoviča posrečilo, komltskega vojvodo Gjorgjeva | obkoliti v selu Gradine ter ga ujeti. Pri | eskorti v 6tip pa je Gjorgjev utekel orož- g nikom, vsled česar ja patrulja začela g steljati za ubežnikom. Težko ranjen sc J. jo Gjorgjev zgrudil na tla. Prepeljali m> | NARODNEM DOMU ga v Stip, kjer pa je kmalu nato umrl. j s V iN ft n w u n t " w JM Gjorgjev je bil dolgo časa strah ln tre- j ^ ............................mnmniimiiiMiii _ pet prebivalstva Južne Srbije. 1--- ~~~ ~ • Milijonske goljufije novosndskega lo- Jz Maribora karnarja. Pri novosadskl policiji se Je; Odlikovani mariborski funkcijo« predvčerajšnjim prijavil tamkajšnji '»-1 narj| 0brtne razstave. Z ukazom Njeg. karnar Viljem K15, ki jo priznal, da ie' yck kra|j4 t dne 17. t. m. sta bila pred« raznim komitentom ua goljufiv način iz- j .jdi'lik mttriborske obrtne razstave rav« vabil več milijonov dinarjev. Svoje golju-i nnte|j KrlžniC in tajnik Franc lije je vršil na ta način, da je za kratko- j Kcmla odlikovana z redom Sv. Save V. dobila posojila plačeval visoke obresti, u, roda_ ko je cem let« 1923 128 članov ln ima za po. alovno leto 1924. sledeči odbor: pred. sednik: Franjo Burcš, urar in zlatar; podpredsednik: Karel Fischer, ravnatelj tt. Doctor in drug; člani odbora: Donat Anton, uradnik tt. Doctor in drug: F.l« linger Arniln, trgovec z usnjem, Gintz Jlndfich, ravnatelj tt. V. Frcund, Kadr« mas Josip, delovodja tt. K. in R. Ježek, Kavan Fran, uradnik tt. Doctor In drug, Komarck Josip, skup. delovodja Juž. ž., Kovif Fran, bančni prokurist. — Clanl kluba tudi pridno ohlskujejo češki od. dclck Ljudske knjižnice v Narodnem domu in sodelujejo pri Češkoslovaško« Jugoslovanski Ligi. V pripravljalnem odboru Lige imajo svoje zastopniko. a_ Snegulčlca v Mariboru. Gledališki odsek Sokol« v Mariboru priredi v ne- tekel na mariborski kolodvor po dohodu koroškega transltneg« vlaka k policij. Največji upnik jo tvrdka Rosenzvvelg, ki sk(Jmu strainiku potnik K., gostilničar izgubi nad milijon dlnarjov. Kiša so te- v jvinr;boru ter mu ves razburjen na« "'''naSrr^uSf^nar. Iz Ce- j v ^ 27°?'V A pTll vbodnem tlnja poročajo da so nedavno prl spopa- s, „ju cclo kllca!!; 2ivio Kadlčl V.gon | ^jfj* l^tZcl du z neko patruljo ustreljeni razbojniki Raspopovič, Bašovlč In tovariši posoje- vall velike vsote uglednim meščanom tn restrlngiral svoje poročilo trgovcem proti visokim obresllm. Govori , Kadič» in je trdil le, da je videl se celo, da so prejemali posojila tudi no- ^ Rndjl;ai k| ga baje osebno pozna, skozi 1 St. Ilju cclo klicali: Zivio Raulčl Vtgon K ^ predstavo marionetnega ^ .so takoj pregledali, toda Radlča niso f .Snegulčico., Dve I?" j našli. Gostilničar jo med tem tud o ^ u t^c„ oprfccmlie„a z no. i restringiral svoje poročilo o klicanju „,„>.fri,n„ „«VrHi«vo. tako da bo lodne skupščine Ljubo Jovanoviča ter sc e njim razgovarjal o prihodu Češkoslovaških parlamentarcev v Ilcograd, da vrnejo lanski obisk jugoslovanskih poslancev v Pregl. 1'oset češkoslovaških poslancev v Beogradu Je določen za mesec maj. kateri državni uradniki Pri Rasjiopoviču1 okno v va(,01lu> Policijsko oblastvo je so se našli seznamki dolžnikov. j gostilničarju odpustilo neresnično obve« • DruStvo npokojenrev juine lelcmlre 5tj|0i kcr je bil v vagonu res neki pot« Ima redni občni zbor v nedeljo 10. lebru- j njk> kj jc mfli0 spominjal na Radiča, le ________ „.,., . „ _________ . ™.„..„ „„.... arja ob 2. url popoldne v prostorih restnv-; da jc (mei brado preveč sivo. S tem sc sijo je bila tudi v Konjicah radi nezanl- racije pri al pa so je samo eno noč, ta- Soboti, za JavSi.opa upravitelja v Maribo- ^J "f.'0 ^ oto^ «« ru; Jos.P -rerore u davčnega oflcl|at« f *'1 T ?k,obI'a 1022' f0,^1 £ pri davčni ,'~lnl oblasti v Murski Sobo-1 £ '?Mn,'"ic® "a ® let i?{f ti; Mak, Ivane ^ davčnega upravitelja v l' J« , Vl"'°r ,2llu''' ™\T V Cerknici; Stanislava Ribnlkarja ra za ] ' V/ *.e je |,ripell,al z >umht kr"-riavčne^ -jpravltclja v Ljubljani. _ j ^ ' S oveniji s ponarejenim potnim II-Kmelljski Jetnik VHIem Rohrman ,n" in,c Alojzi FiSer iz pokrajinski -ravi v Ljubljani je na slo-1 \ '""V r'y u ^J" "'i'" jo ,,-eSn«, upokojen. Upokojena ^"' v Trbovljnh kjer se je Izda al za sta t..d' ."vlno^jskl Inštruktor Jid(ob i '^'ovca iz Beograda In razkošno tllad -tk ti* T-nlškl mojster Fran Jereb. ' °5 ' ;!cn?r f3 P ]a še'e P° do'«em - Fr- 3rM-aner je imenovan za sup-' "^^vljanju jo priznal svoje pravo ime buta »imu')ziji v Stipu. Ker r'1'18?6' ,z "tolh kra ev obstoji • r- i kongres hl?nih posest- i ™n> Se5 VM ,?as Pn'dn5J 8 Caru80, «i.W s- všl1 od B. do 6. maja v Za-j,(n.r ^ bo 5e doena,°- „ , f,rebn. «-e-a-ljer <» r,oseben odbor, VI' ,,. Snlrlna v 0,o'n,d P" 21rch- prei-^a v-km o stanovanjih, zakonski 1 keJo = Y Osojnici, kilometer od 21-r črt i -ran.' ™tn,-mi ln vsa vprašanja, I rOV &,ldi'ljeu' vaM' U8e,1eni od Italija-l:i .o r tem v -v,.i, nadalje vprašanje ""V® JC zg?dUa ,v P,°°ede,Jek 21" 1 m' ustanov"vo ge^ .jarsklh zadrug, vprato-i emr "a ne,sreSa- 17 e,»' ""P Burnih, me-nje eradit .v. n-.Uh stanovanj in zavarova-fars.li 1TaIe1ni!c P[ Ma,evžu Burniku, je rio prot požiru toči, dalje ustanovi- ' . ,p, ° 8V°iega B08Podaria- lev pTses'ii'šlte zbornic,1 skupnega glasi-1 * ,pUSki J.e °,slala PRtr0!,a- ki i® 0flP°ve-lu in pristopa mednarodni zvezi hišnih uh. Smrt-r-Ščite hišnih posetr.il,ov Ln o davčnem ™ "evnr2? f0"'«"«*® Je »PravU gospodar vprašanju. Vsako društvo, ki štejo 100 ,akoi l kj.er T6e mudil ckrož»i č'anov. ima pravico imenovati dva zastoj)- f J", U °kofJ® Loke- ki P" ranjencu, nika. za vsakih nadaljnjih 200 še po , ' TBel,ve? P0»,Bga"- Ponesrečeni njega. J« namreč pri zdravniškem pregledu iz- dihnil, ne da bi prišel k zavesti. * So enkrat čudni severni gosti. O nc- v LJubljani so nabrali lllljakl naprednjaki pod vodstvom gg. nolarja dr. Krovelja, sodnega predstojnika Žlgonn, posestnika ziji potnikov je carinik kot vsakemu drugemu tudi Meštroviču zapisal valuto v potni list. Za tem carinikom so prišli Slanea In Tomažln« 18 velikih vreč živil, - finančni pregledniki, ki obavljajo teles« en vagon drv In vsoto 000 Din v gotovini, no preiskavo ter morajo ves denor, kl zn kar Jim bodi izrečena najlskreneišn zahvala. IVfll&lKO. Združeno mlekarne, Voia^ka ulica, nasproti hcl»i|»1ie vojašnice, sprejc-mafo zopet in to do 16. februarja nnve ahonente za intvko, ki !*e dostavlja z vo/,mi dnevno na dom in to v poljubni množini. Gannlira «e va popol-nnrr.a sveže, in njegovega obiska niso nič kaj veseli. Med ljudstvom je namreč razširjena govorica, da se ob pojavih teli ptičev v naših krojih pojavijo kužne bolezni, posebno kuga, kl jI sledi krnili dobrovoljci, čelniki in invalidi z burnimi klici in protesti. Intervenirala je policija in se je zborovanje moralo prekiniti. Popoldne je polem bilo končano čitanje poročila ter se lo razvila živahna debata. Anketa se te nadaljuje. * Invalidi pri kralju. Predsedniki Invalidskih udruženj so bili v torek jio-poldno v posebni avdijenci sprejeli pri kralju, kateremu so razložili težave po- ložaja, v katerem se nahajajo invalidi a ,plina in menda cel° vojna. Da bi Kralj Je obljubil svojo pomoč. Udruženjei1024" ue u"allili zopet kuj takega! vojnih invalidov razvija intenzivno delo-j , 80 ne molim> brani ljubljanski mu-vanje v svrho, da si zgradi »Invalidski f 1 8tarn a,i,;0 o pegamih in jih omenja dom>. Tozadevni fond razpolaga sedaj z! Udl ž®, yaIvaz°r. I{. nabranimi prispevki v znesku 1,100.000' . ,€r,,I'0Žni> cerkovnik. Z Bleda nam dinarjev. pišejo: Cerkovnik blejskega otoka, Josin Hi inl n.ll,..-.. :i. _____... ' * Brezplačno lečenje drž. nameščencev r bolnicah. Na podlagi nekega člena službene pragmatike, ki je stopila v veljavo 1. septembra 1923., pripada državnim nameščencem vseh kategorij ln njih rodbinam pravo na brezplačno lečenje v državnih bolnicah. Mišljeno pri tem nI ambulantno brezplačno lečenje v bolnicah, ker tfgn sploh ni, pač pa brezplačna oskrba v najnižjem t. j. v tretjem razredu. Tozadevno prihajajo razna vprašanja in pritožbe, češ da uprave bolnic ne upoštevajo Ic bonitete, ki pripada državnim name- Bijol, odbornik razuih cerkvenih organizacij, Orla itd. je v nedeljo 20. t. in. napadel S. Zupančiča lik njegovega stanovanja in ga udaril z velikim lolom po glavi. V Zupančičevi bližini sta se nahajala Josip Zvab in Andrej Erlah. Skočil je tudi k njima in ju začel obdelovali s kolom. Ker so se mu vsi trijo postavili bran, je potegnil Hijol Iz žepa noi in zadal Zvabu in Erlahu težke telesne poškodbe po glavi in po životu. Razl-cCen je mahal |>otem z nožem tako nerodno okoli sebe, da je ranil šc samega sebo po obra- nem se vozi min. preds. Pašič s svojo soprogo, v drugem minister Ninčič s soprogo, v tretjem beograjski odpravnik poslov g. Summontc. Na kolodvoru so bili zbrani zastopniki oblasti, vendar gospoda Pašič in Ninčič nista izstopila. Pač pa je gospod Summonte zapustil vagon ter se nekaj časa ljubeznivo raz« govarjal z velikim županom. Na kolo« dvoru se je zbralo tudi precej publike. Po kratkem odmoru je vlak nadaljeval svojo pot proti laški granicl. Oficijelni sprejem s strani Italije se je vršil na kolodvoru v Postojni, kamor sta tekom včerajšnjega dopoldneva prispela za« stopnik g. Mussolinija general Bodrero in naš rimski poslanik g. Antonijcvič. Postojnski kolodvor je bil okrašen z Italijanskimi in jugoslovanskimi zasta« vami. u— Peklu se bo zapisal. Že 25 krat kaznovani potepuh Lovro Smcrajc, iz Jarš je razgrajal včeraj dopoldne v go« stilni «Pri belem voIku», psoval nata« karice in bil tudi na druge načine nad* ležen vsem gostom. Po policijskem od= loku jc bil sedaj izgnan Iz Ljubljane. K temu jc pripomnil, da ni na svetu nobene pravice in sc bo v svrho ma« ščevanja nad paragrafi zapisal peklu. — Vse to mu bržkone ne bo nič pomagalo in bo moral v naprej drugje poskušati tatinske in druge zmožnosti. u— V sobo mesarja Filipa Mulca, u« službenega pri Gospodarski zvezi se je splazil v sredo zvečer neznan tat in mu odnesel zelen površnik, vreden 2000 kron. u— Ljudska visoka šola v Ljubljani. Ker se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. do. poldne na univerzi svetosavska proslava napovedano predavanje odpade. Prihod« nje predavanje sc vrši v nedeljo, dne 3. februarja ob običajnem času. u— Cvetlična reduta. V petek dne 1. fehruarja v kazinskl dvorani priredi S. K. Primorje svojo običajno «Cvotlično reduto.« Vstop proti vabilu. Pričctck ob 20. url. u— Plesna vaja T. A., ki bi se morala vršiti dne 25. jan. bo v soboto dne 26. jan. Pridite! Odbor. u— J. n. a. d. »Jadrana. — Prihodnja plesna vaja se ne vrši v petek, temveč v soboto 26. t. m. ob 20. uri. u— V Mostah priredi v nedeljo, dne 27. t. m. damski odsek «Sokola» Gogo« tjevo burko «Revizor». Pričctck točno oh pol 8. Dvorana toplo zakurjena. Med odmori igra godba. K obilni udeležbi vabi odbor, u— Flitni tehniški ples, kl ga priredi poročilo, ki ga je o tem neljubem inci« dentu prinesla «Straža», jc torej tenden« ciozno zavito in neresnično, ker niti ca« rinik niti finančni organi niso postopali proti Meštroviču zlohotno. Planinski ples v Mariboru se vrši 1. februarja (in ne 2. kakor v Ljubljani) pri Goetzu. Brez predpisov. Vstopnina 15. Din. Paviljoni prvovrstni, vina iz« brana. Planinci in drugi, pridite vsi! a— Društvo stanovanjskih najemni« kov In podnajemnikov za Maribor skli« cuje svoj redni občni zbor na nedeljo dne 27. januarja ob 9. uri dopoldne v (zakurjeno) malo knzinsko dvorano. — Zbor se vrši po običajnem dnevnem rodu. Opozarja se, da jc dovoljen vstop le društvenim članom in le proti dru« štvcnl izkaznicL Kot člani se smatrajo oni, ki so plačali članarino do konca leta 1923. u— Češki klub v Mariboru, ki je Imel začetkom leta svoj redni občni zbor, obstoja v našem mestu žc od leta 1903 ter smo ga šteli že pred preobratom k najbolj agilnim našim narodnim dru« štvom v Mariboru. Njegovo delovanje je bilo zelo uspešno in raznovrstno. — Največjo pozornost zasluži otvoritev češke šole, oziroma tečajev, namenjenih šolski mladini čeških rodbin. Pouka sc udeležuje približno 25 otrok. Klub sc reprezentira na zunaj vsako leto s pri« reditvijo kakega koncerta, lansko leto pa je priredil dne 28. oktobra slavnost« no matinejo v proslavo petletnice osvo« bojenja Cchoslovaške Izpod tujega jar« ma. Lahko trdimo, da imamo v bratih Cehih ob vseh narodnih prireditvah vedno zvesto oporo, poleg tega se pa klub udeležuje naših proslav s svojim zastopstvom. — Klub Ima svojo Ustno godbo, katera Bodclujo pri sobotnih klubovih sestankih v Narodnem domu in nastopa včasih skupno s sokolsko obratih z električnim pogonom. No da bi so pri tako važuorn predlogu, ki sega globoko v žepe vseh celjskih davkoplačevalcev, le količkaj potrudil. Ja bi podprt svoja socialistična Izvajanja tudi s stvarnimi dokazi, jo smatral za bolj prime'no, da se je obdal z nimbusom najetega brozposclnega avditorija. Kašo pa izgleda ta brezposelaost, kal-iro j« baje zukrivilo pomanjkanje elcktričaoga toka v zadnjih tednih, v pravi luči, naj pokažejo sledovi uradno ugotovlj*il dodatki: Od 27 obratov z električnim pc-gonom v Celju sta odpustila lz navedenega vzroka lo «Z!atnka» 18 in «-Cina!-> ki jo Uu;t g. Kirbischa 10 delavcev. Od toh so večinoma samci ali pa žono, ko-jih možjo so v službi v drugih tovarnah. «Zi'atarka» je dala večini delavstva predujme in s tem priznala, da jih hoču zopet sprejeti, dočim je tvidka «Cinal» gotovo postopala kruto, obe pa pravno nepravilno, ker jo v danem slučaju zakrivila ustavitev obratovanja neka višja sila. Pri odpuščenih delavcih je treba f« nadalje ugotoviti, li niso bili drugI vzroki morodajni za odpust Navedeni slučaj naj Bluži v dokaz, kako površno in strankarsko se dostikrat izkoriščajo v naših obč. korporaci.iah važna socialna vprašanja, tamo da se vzdržijo gotov« osebo p" površju. - Orjuna v Celju. Iz Celja nam pišejo: Z ozirom na notico »Narodnega Dnevnika* z dne 23. jnn. se smatra za potrebno resnici na ljubo ugotoviti, da je bil dosedanji predsednik coljske Orjune na obč. zboru dno 19. jan. od delegata oblastnega odbora Orjune v Ljub liani vsled njegovega nepravilnega nastopa odstavljen in jiostavljen društvu komisar. Ponovni občni zbor so vrši v pondeijek dne 28. jan. ob 20. uri v muli dvorani Narodnega doma. e— Svetosavska prireditev v Celju fJ vrši v soboto dne 20. jan. v veliki dvorani hotela Union z zelo obširnim sporedom. Sodoluje sinfonični orkester mariborske vojaške godbo, ga. Lovšotova iz Ljubljano, ga. Mirca Sa.ncin in vijo-linski virtuoz g. Karol Sancin. V nedeljo dne 27. jan. ob 11. uri je v veliki dvorani Narodnega doma cerkveni obrcl sečonjo kolača in razne druge svečanosti. — Vremensko poročilo Ljubljana 24. januarju 1924. Ljnbljans POB nad morjem_ i čenccm po službeni pragmatikL Po in-, in rokf- Li,,fl-Ic ,0 Prihiteli Iz vre vasi formacijah, ki jih jo prejela »Nova Do- , ln 8 ,PŽkirn 'rudom rešili napa- ba» na pristojnem mestu, državnim name-1° p.red ni'°'om- ^dlmo se, da Je t« ------------- . —. - = . ----- Sčencem v naših bolnicah te bonitete za j k ,r>,'kn cerkovnik, ker deln akademsko društvo jugoslovanskih teh. enkrat, žal, ne pripadajo po določbi vI8- i nfPre«lano prepire In ga Je videti tudi po-; nikov (A. D, J. T.) -pod pokrovitelj, jih sanitetnih oblasti, ln mora torej !'os,° I»i'inpSa v cestnih Jarkih. atvom Udrr/cnja jugoslovanskih inže državni nameščenec v I ali II. razredu * Zavržen novorojenček slaboumne. V; nierjev in arhitektov, sekcija Ljubljana v bolnici celotno oskrbnino brezDozoiaoi Cinža,u pri Sv- Lovrencu no Pohoriu solin častneua damakooa komiteia. se vrši Kraj opazovanja ob Zračni tisk Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine mm 7. 774 4 108 sev. zapad jasno — 14. 771 3 -58 n ■ — 21. 7f»9*0 -7-3 n 9 — 7. 773-8 -90 |ug. T*h. 9 — 7. 771-2 —110 upad oblačno 10 7. 775 1 -100 icv. zapad reč jasno — 7. 77h-9 — 12-0 brezvotra jasuo 10 7. 773-9 -80 a ti — Ljubljana . Ljubljana , Ljubljaua , Zagreb . Beograd Dunaj . I'rag« . Inoniost V Ljubljani barometer nižji temper. nitja. Solnce vzhaja ob 7'33, »ahaja ob 10-5? Dunajsko vremensko poročilo. Zjutraj (GrOnland) +1 stop. Trst —2 stop. v jo bilo v Avstriji jasno ln zelo mrzlo. Temperatura večinoma 10 3top. pod nič lo. Razlika temperaturo med zapadom in severozapadom zelo velika. Island jo imel 2 stopinji nad ničlo. Jazi Maven Atonah jo snežilo. Mrzli zrak so razširja proti vzhodu. Napoved za 25. jan-Jasno, zjutraj zelo mrzlo. Do opoldne s< dvigne temperatura skoraj do ničla •JUTRO. št. 72 6 Petek 28. t. 1924 a Kako je v Trstu Trst, 28. januarja. NIČ lastnega, da «e ne bo reklo, da govori iz mene juguslovenska zloba, temveč samo prevod uvodnika iz današnjega »Hudičevega repa* (Coda del Dinvolo), menda edinega lista v Trstu, ki so upa ludi v sedanjih razmerah povedati resnico, sicer precej robato, pa zato tem bolj resnično resnico. Vinjeta nad člankom kale psa, ki ga jf sama kost in koža In ki gloda golo kost, poleg njega pa ie bolj rnršavcga mačka. Članek se glasi: Novi občinski davki. Občinski urad je opozoril davkoplačevalce s colo vrsto razglasov, ualepljeuih po uličnih vogalih, da s 1. februarjem stopijo v veljavo uovi občiuski davki. To je res zelo vljudna pozornost, toda davkoplačevalci so vse to vedeli ludi brez razglasov. Predvsem Imamo davek na obratne prostore. Prinašal bo malo, kajti če se iz-vzumejo trgovine s prvimi potrebščinami: kruiiom, jeslviuami ia kurivom, so vse ji-uge skoraj prazne. Ua občinska blagajna ne bo oškodovana, predlagamo, da predpiše poseben du-fek onim trgovinam, ki bodo imele v do-Hfnl davčni dobi najmanj odjemalcev. Ia komur ne bo prav ta posebni davek, naj upre trgovino In adljot Potem prihaja ie proslavljeni davek na napise, o katerem smo ie govorili. Kakor H predvideva, ta davek ne bo imel pogoja za obstanek, ker bodo do prvega februarja izginili iznad trgovin še oni redki napisi, ki so ie ostali doslej. Važen je tudi nastanitveni davek (ki mora plačati vsak tujec, ki se nastani v hotelu ali prenočišču), kateremu se Je pa v ostalem prav lahko Izogniti. Tujci pač ne bodo prihajali v Trst. Res je pa, da ostanejo še vedno hotelirji, katerim bi ie mogel nabili kak poseben davek na prazne sobe. Pa pojdimo dalje. Davek na posle (dekle, sluge, hlapce itd.). Ta obremenitev odpade sam« po sebi, ker bodo gospodinje rade same delale za služkinje ia služkinje si bodo že Izmislile kak postranski nslužek, da se bodo preživljale. Ulici del Toro in Valdirlvo boste brezdvomno pridobili, seveda na stroške Javne morale, toda kdo pa se dandanes briga zanjo? Obdavči naj se kralkomalo tudi javna morala in vprašanje bo takoj rešeno, ker morale — ne bo. Knr se liče vozne, jeine in tovorne litino Je slvnr drugačna, fttele Be bodo kosti mršavim kljuselom, Upreicnlm v javna vozila in davek «e bo določal po kosteh. Tovorna živina ali osli bodo tudi počaščeni z oLčInsklm davkom. Ta davek bo zelo Izdaten, kajti oslov imamo »eliko. Davek, ki je najbolj bridek. Je pa davek ha pse. Uboge živalce, kakšno klanje I Ze sedaj Jih je na stotine videti, kako se potepajo zapuščene po ulicah. Naše sožalie konjaču. ki bo imel lepo delo, preden ga bo opravil. V kratkem nam bodo ps| le ii v spomin, kakor dinozavri. Pn kaj ho-femo, občinstvo bo znalo živeli ludi brez psov. Davek na dovoljenja za javne obrate bo gotovo povzročil, da se zapro restavracije In gostilne, ki llnk že samo žlvo-larljo zaradi pomanjkanja gostov. Ali to nič ne de: postanemo abstinenti kakor Amerikancl In bomo jedil — kakor ubožci — na klopeh v javnem vrtu, kakor dandanes dela le tol:ko revelev. Dulcl« In fundo: davek ta gfasovlrjo. To je pnč davek, ki gn sme vse miroljubno meščanstvo pozdravljati kot pravcati blagoslov. Končno bomo vendar mogli mirno spali In prebujali se ne bomo več na lako sirov način, kakor doslej, ko »o nas prohujale razno skale, ki jih ne-izvežbane zločinske ženske roke z obžalovanja vrednim nesoglasjem izbijajo iz slonokoščenih tipk. Ilvala Bogu I Občina je pokazala, da vsaj tupatam kdaj zudene pravo. Zadnji alavek članka pa naj rajši povem po itnlljnnsko, da ga ne bodo vsi razumoli: cForlunatamenle pero aono eso-nerate le palle del contribuenti.» Na drugem mestu predlaga isti Ust, da naj se uvede nov občinski davek, nnm-reč davek na sobe, ki jih ruzne dobre ženice na uro oddajajo mnogoštevilno se priglašajočlm zaljubljenim in neialjub-Ijenim parčkom. Gonsalvo Summonte italijanski odpravnik poslov v Beogradu, ki je odlično sodeloval na po-srodbi med obema državama. V svetovni vojni jo bil comm. Summonte ■ -m MfSg zvezni oficir pri srbski armadi, s katero jo prispel oktobra 1918 v Boo-j grad, kjer je bil pridoljen nekaj časa laškemu poslaništvu. Pcnejo jo postal delegat italijanske v'»d» v Ljubljani, odkoder je o-lšcl ko« generalni konzul v Zagreb. Po odhodi« italijanskega poslanika Manr.oniia je nrevzel leta 1022. vodstvo Italijanskega po-j slaništva v Beogradu. Comm. Sum monte jo star 39 lot, po rodu Na poli ton. Dama s kameli jami Ljubljanska opera ima danes pre- f mijero slovite Verdijevo opere «Tra-, viata», ki je kakor znano, posneta po ne manj slovitem Dumasovem romanu •Dama s kamelijami*, delu, ki ga tudi slovenska dekleta dobro pr»znaio. saj jih je malo. da ne bi ga bilo črtale s; solznimi očmi. Po naključku, na katerega pa gledal&ka uprava bržčas ni mitdi-la. ko je pripravljala opero, bo premijera nekaka slavnostna, ali če hočete — jubilejna predstava. Nedav-j no — 15. t. m. — je namreč poteklo sto let, odkar jo umrlo deklo, ki jc služilo Aleksandru Duma.su za vzor nesrečne junakinje njegovega romantično - sentimentalnega romana. »Dama s kamelijami* so je naredila neki pariški branjevki. ženi hudega alkoholika. Mož je bil delomržon človek. Ker ni imel denarja za popivanje iz drugih virov, ie morala mala Marija beračiti po ulicah in izročati pri-beračoni denar za pijačo. Tako je bila žo v svojih nainežnejših letih poznejša • dama g kamelijami* rodniea «TOglave družinleo. Ko je Marija dovršila dvanajsto leto, jo je brezsrčni oče prodal tiokcmu bogatašu. Ta je drobno stvarco drago odkupil, ln tako je postala Marija že v dobi 12 let ženska dvomljive vrednosti. Razvijala pa se je zelo hitro. Petnajst let stara je bila že splošno znana in Iskana kurtizana v Parizu. Imeli »o jo v rokah največji boeataši, književniki in umetniki. Pariška »jcunosse dorče« jo jo plačevala s suhim zlatom. Blodniško življenje pa jo Marijo bolj In bolj ubiiaJo. Naj-rahlejša izpromemba jI je škodovala. Radi njene nežnosti no jo moški nosili na rokah, toda ta obzirnost je vpričo njene šibke konatitucije malo zalegla. Svoj pravi sloves pa je Marija dosegla po svojem sedemnajstem letu. Ta doba je trajala do njene smrti. Umrla je 22 le* stara, oplakovana od vseh, ki so jo osebno poznali ali ki so o nji slišali pripovedovati. Tz kavarno domov prede se jo prehladila. In to je zadostovalo, da je izdihnila. Naslov »dame s knmoliiam!* .le dobila po tem. ker je bila tako slabotnih živcev, da ni prenesla vonja nobenih drugih cvetic razen kamelij. Ta okol-nost jo napotila Dumasa. da je Imenoval r>o kamelijah ln dami svoj roman. Pariška javnost ie obdržala nesrečno Marijo v mnčeniškem spominu do danes. Vsako leto na dan njene smrti je njen groh oklčen s kamelijami. katere prinašajo tja književniki, umetniki ter častile! Marijine sentimentalne vlogo v Dumasovem romanu in Verdijevi opori. X Strašen vihar Je uničil Jalto. Nedavno je divjala na Krimu strašna nevihta s snežnim metežem. Pretrgala ie tcle-gra lično in železniško zvezo s Krimom In mestom Jalto za več dni In šele sedaj so dospela v Moskvo poročila. Iz katerih se more sklepati, da so prlrodnl elementi Jalto skoro uničili. Moskovski listi popisujejo mesto takole: »Dne 25. decembra se Jc nudila prcbivalccm mesta Jalte žalostna slika. V mestnih nasadih, ki so bili vedno gUvnl kras ln ponos mesta, so lcžail boil In clprcse, Izruvane s koreninami, po Ceh. Mnoga teh dreves, so videla Puškina In preživela nešteto vlhariev. Po ulicah Je bila slika še bolj žalostna. Po hodnikih leže kosi streh, balkonske bahr-tradc, okna in steklene galerije. Vihar Jc bil tako močan, da so padale železne plošče In dimniki doli v motje. Konec mola je znatno poškodovan In morje je naneslo tja cel polotok.. X Dunajska sadistična afera pripravlja uradom mnogo dela In so vanjo zapletene številne osebe. Po poročilu dunajskega .TagMntta. jc zaprt tudi Leopold Chlumctzkv, sin bivšega trgovinskega ministra In predsednika avstrijske poslanske zbornice. C!i!umetzky ic že aretiran. Ponudbo njegovega zagovornika, da bl ga Izpustili proti kavciji 500 milijonov kron, je sodnlja zavrnila. med drugim tudi Italijanski krdjevlč, ki dvorjani In se prilizuje prekrisni Orlaul. Ta pa hrepeni samo za svojim junakom Amdlsom in želi, da bl se rimski princ odstranil.« Princ pa tudi nI ugajal ostalim vitezom, ki je prišel z njimi v dotl-ko, In vsi so smatrali, da zna boij vezati lepe stavke nego opravljati Junaške čl« Prošlost Je svcttljka, nameščena na vratih bodočnosti, da osvetl donekv-d mrak, v katerega Je zavita (Lamcnnals), N. K. Socijalna poiitika I.e obleka, Ugotovljena po meri, Va9 popolnoma zadovolji, zato Ki jo nabaiiio pri znani 35 II konfekoljskt Industriji Drago ScM, Ljubljana Iveri •Prav Imcte, gospod, da upate«, ie dejal Gulzot Montalembcrtu: »optimisti dt-žc svet v rokah, pesimisti so zgolj gledalci.. Usta modrega so v njegovem srcu; srce budali v njegovih ustih (Turška po-slovica). • V portugalskem romanu »Amadls de Gaula., ki sega v 13. stoletje In ki ga je lani moderniziral Affonso Lopcs-Vieira, nastopi v XIII. poglavju (Bcltencbros) Socijalno zavarovanje in zdravniki (Referat dr. Ivana Zajca na občnem zboru ZBZ.). Zakon za zavarovanje delavcev, ki obsega bolniško ln nezgodno zovarova. nje, ter zavarovanje za starost In one. moglost, jc v veljavi od 1. julija 1922. Ta zakon, to moramo priznati, je gran« dijozno delo, ki ima namen rešiti naj. nujnejša socijalna vprašanja. Toda vkljub svoji veličini, ali bolje ravno za« radi svoje veličine, je izzvsl mogočen odpor pri vseh intereslranih skupinah že v kratkem času, odkar se izvaja, — Vzroki temu odporu so psihološkega, gospodarskega, socijalncg« in politične ga značaja. Zakon je bil hitro sklenjen, uveljavljen takorekoč preko noči, brez predhodnega zainteresiran)« javnosti in brez sodelovanja prizadetih gospodar« skih korporaclj in strokovnih organiza« clj. Prinesel p« je obrti In industriji o« gromna bremena, to je resnica; v ««• moupravnem oziru pa ni zadovoljil prav nikogar, ne delodajalca, ne zavarovan, ca. Vsled centralistične koncepcije za. kona nimajo ne delodajalci, ne zavaro« vanci onega vpliva na upravo, ki bi ga želeli imeti. Zato je povsem razumljivo da so počele gospodarske korporncije Industrije ter obrti, kakor tudi delavske 1 strokovne organizacije kampanjo za no. voliranje zakona. Zastopniki obrti in In« dustrije zahtevajo stvarno in denarno samoupravo za okrožne urade, že zdaj pa znižanje prispevkov na zakonito i možni minimum ter pocenitev uprave; ! zavarovanci se upirajo poslabšanju za« kona, zlasti pa zahtevajo za poslovilni« ce večji del poslov bivših okrajnih bol> niških blagajn, dalje so odločno proti popolni zbirokratizaciji socijalncga za> j varovanja. j In zdravniki? Nihče ne bo tajil, da so zdravniki najvažnejši činitelj pri Iz« vajanju bolniškega in nezgodnega zava. rovanja. Izvajanje socijalncga zavaro« vanja bi bilo brez zdravnikov nemogo. če. Naloga zdravnika je tedaj velevaž. na, pa tudi težavna, ker vršimo svojo službo ob križajočih sc interesih v ne> prestanem koncentričnem ognju. In kaj i jc prineslo socijalno zavarovanje zdrav, nikom? — Britka razočaranja, poniža« I nje in socljolnc krivice. | Socijalno krivično jc, da zakon ob« i vezno zavaruje vsakogar, ki daje tele« ! sno in duševno moč v najem brez ozira na to, koliko dohodkov Ima. Poniževal, i no in sramotno jc za zdravnika, da mo« | ra za majhno odškodnino zdraviti čld> na in vse njegove svojce, čeprav ima le ta petkrat, desetkrat večje dohodke, ka« kor jo plača zdravnikov«. Ta določba zakona sc ne da utemeljiti z nobenega socijalncga vidika. Zakon bi moral sloneti samo na so« cijiilnih načelih, in zavarovati samo one, katerih obstoj bi bil ogrožen v slučaju bolezni in nezgode. Vse druge osebe bi morale biti brozpogojno izključene od obveznega zavarovanja. Ravno tako ne sodijo v zakon pro« stov. zavrovanci. § 7. zakona za zn. varovanje dclavccv našteva osebe, ki niso obvezane, da se zavarujejo po tem zakonu. Toda zadnji odstavek istega paragrafa pravi, da se lahko tem name. ščcnccm s posebnim štatutom zagotovi zdravniška pomoč in zdravila. Zdravila menda samo radi lepšega, glavno je ce« nena zdravniška pomoči Toda določila zakona niso samo zn zdravniški stan poniževalna, temveč zanj tudi nevarna, ker ga ogrožajo v eksistenčni možno« sti. § 150 določa, da rešuje vprašanje zdravniške službe glavna skupščina o« krožnega urada z odobritvijo osrednje« ga urada. Ta skupščina lahko sklene prostovoljno izbiro zdravnikov, ali pa nastavi pogodbene zdravnike, Ako p« med okr. uradom in zdravniki nc pride do soglasja, so državni in samoupravni zdravniki dolžni zdraviti člane po mini« malncm tarifu. Ta določba jc dvorezen nož za okr. urud in za zdravnike. V trgu D je samoupravni zdravnik, s katerim sc okrožni urad ni mogel pogoditi. V tem slučaju mora isti zdruvnik kot sa« moupravni uradnik zdraviti člane okr. urada po minimalnem tarifu, kar je zanj neprimerno ugodnejše. Nasprotno je po mestih. Dvoreznost zakona rodi vedno slabe posledice, kar povzročuje večne boje, ter neprestano ogroža enot« no zdravniško fronto, kakor tudi one« mogoča cnotn« ureditev zdravniške slu ž« bc po celi državi. Za »Zvezo blagajničnih zdravnikov*, ki je doslej vestno in pošteno vršil« svoje društvene dolžnosti in se tudi vselej zavedal« velike odgovornosti na« pram zavarovancem, kakor tudi napram uradu, so zaključki iz predstoječega kratkega referata sami po sebi dani. Mi morimo forsiratl noveliranje zakona za ' zavarovanje delavcev, i to v sporazu« mu z vsemi interesiranimi skupinami. I Ako bo vsaka skupin« postopala sama | za se, se bo zgodilo, kakor vozu, v ka« . tei-eg« so se vpregli ščuka, labud in rak. NsjiaJ Je vlekel rak, naprej ščuka, labud kvišotem odpadejo vsa druga vprašanja in pretite lahko gladko na vlak. Prvo vprašanje brvste za.nik"!! tem lažje, kor gre le za običajni fantovski prepir, narodnih običajev pa no kaže vlačiti rred poroto.* Gospodje porotniki resnično niso zamudili vlaka in je bil obtoženec s sedmimi glasovi zoper pet oproščen in je po razglasitvi sodbe vprašal, koliko jo dobil kazni. Gospod predsednik ga je podučil, da ,je prost in brez kazni. Nato ie obtoženec zašoi&l usta lu počasi p<-odse pljunil z izjavo, da kar tako in b^ez kazni ne gre domov, ker ga bodo fantje iz sosedne vasi ubili. V krempljih alkohola. Zagovornik je dr. ^oter Čeljust, pa se mi zdi, da se ta z-v?overnik preveč razburja. Venomer s svinčnikom zba-da v zrak. ki te č:«to nedolžen, in lotom vrže svinčnik po m i 7.1 in je svinčnik takisto nedolžen, potem pa se skesa in svinčnik zopet pobere in napravi po papirju pred sabo krejiko črto in živ krst ne vč zakaj ln čemu. Na vsak način pa nekatere besedo preveč pogosto ponavlia — to se morebiti lepo bere. ne sliši se pa ne lepo. Govoril je tako-le: »Velecenieni gn^odje porotniki! Razne priče so potrdile, da je obtoženec svojo rajnko ženo vrtrel na tla. ji aio istotako razsež-no ekspozicijo kakor na zadnjem jesenskem sejmu. Lesni, industrija zavzema dva paviljona s približno 2000 kvadr. metrov površine in bo nudila kupcem krasen pogled na češkoslovaško pohištveno umetnost. Istočasno z velikim sejmom 6e vrši tudi hote'^ki eejem. Na ho telskem sejmu ne bodo razstavljale samo prvorazredne tvrdke živilskih potrebščin, empak tudi tvrdke, ki proizvajajo hotelsko in restavracijsko opremo ter posode. Splošno se obota, da bo pomladanski veleseiem privabil kupce in razstavljalce lz vseh držav, posebno pa iz cele srednje ln vzhodne Evrope. Poostrenje konterminsklh določb v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo: Borzni svet se je v svoji zadnji seji posvetoval glede poostritve konterminskih določil. Načelno se dopuščajo le kotiranja takih zavodov, ki obstojajo že več let. = Evropska proizvodnja železa In Jekla je v letn 1923, znatno narasla, dasi-ravno je nemška produkcija nazadovala za 4 milijone ton napram letu 1922. Celokupna proizvodnja Evrope jo znašala 26 milijonov ton napram 25 milijonom ton v letu 1922. In 20.1 milijona ton v letu 1921. Proizvodnja zadnjoga leta pred vojno je znašala 42 milijonov ton. Anulirana Izključitev klubov beograjskega in splitskega podsaveza. Na svoji zadnji seji Je JNS sklenil, da anulira svoj čas sklenjeno Izključitev 76 klubov beograjskega In splitskega podsaveza, ker so plačali članarino. Praška Sparta v Španiji zopet poražena. V nedeljo je Sparta Igrala proti reprezentativnemu moštvu Španije ter bila poražena s 3 : 2 (1 : 1). Za Siurto sta seortala Hojcr In Kuyzck. Ostrlczek pri Rapldu. Znani večkratni Internacljonalnl vratar Avstrije Ostri-ezek, kl je bil doslej član Herthe, se Je prijavil pri Rapldu. Židovska olimpijado se bo najbrže leta 1925 vršila v Palestini. Tozadevna pogajanja so se vršila, ko se je mudila v Palestini dunajska Hakoah, kl Je kakor znano židovski klub, ter so Imela ugoden uspeh. Nov svetovni rekord v teka na 100 Jardov Je nedavno postavil na pokritem tekallšču v Thlrteenth Armory Franl( Hussey z 10.2. Vendar pa ta rekord ne I bo mogel biti verificiran, ker se Je do. segel na pokritem tekališču. Charlton premaga Arne Dorga |< tretjit Znani švedski plavalni mojstei Arne Borg nima sreče v Avstraliji. Ka. kor smo že poročali, ga je na 440 Jar. dov premagal 16 letni plavač Charlton, nedavno mu je moral podleči na 220 Jat, dov za 2 jarda, sedaj pa javlja brzojav, da je tudi na 770 jardov zmagal Charl. ton, kl je preplaval progo v 10:51.3 ter s tem zrušil svetovni rekord Borga, kl jj znašal 11:09.1. Arne Borg Je zaostal za 15 jardov. Upravni odbor JZSS Ima v petek 25, t. m. ob 19. važno sejo v damskem salonu kavarne Emona. Na sejo so s to« vabijo tudi vsi funkcljonarjl za tekmo I nadzorniki na progi. Z Velike planine poroča oskrbnik ko. če, da le tamkaj zopet krasen sneg jj smučanje. Koča je oskrbovana ter obisk osoblto onim priporočati, kl bi ho. teli nckal dni trajnega smučanja In kra. snega planinskega užitka. Delavske dvorske šarže Angleško demokratsko delavstvo Je po svoji politični stranki In njenih zaupnikih prevzelo vlado Velike Britanije, na veliko zaprepaščenje svojih — po stanu kolegov, kl pa nikakor nočejo biti somišljeniki, marveč govore: Diktatura ali nič! Odmev: NIČI Na največje veselje naših domačih ne-uposljlvcev pa Ima .vladlnovstvo« angleškega demokratskega delavstva tudi hudo resne posledice, kl so se pojavile tembolj nepričakovano, ker niti praktični Angleži niso nanie pomislili. Maš dvor ne pozna takšnih formalnosti in šarž, ker se Je razvil Iz kmečke dinastije. Drugače pa ie to v Angliji, kjer so sc poleg zdrave meščansko-delav. demokracije ohranile še tormalnostl mnogostoletne plemiške tradicije. Ne gre samo za Imenovanje odgovornih parlamentarnih ministrov. Tu se že marsikaj prenese, pri Imenovanju »kanclerja zaklada« (t J. ministra financ), ali predsednika trgovinskega urada. (t. Šport Pričetek Olimpijade Zimskosportne tekme v Chamonbtn. Danes 25. Januarja se s slavnostno ceremonijo otvorljo v Chamonlxu zlmsko-sportna tekmovanja, kl se priredijo ob priliki letošnje Olimpijade. Chamonlx ali Chamouny, zimsko zdravilišče v 24 km dolgi In 2 km široki dolini Istega Imena v francoskem departementu Haute-Sa-volc. Ima približno 4000 prebivalcev, kl se predvsem preživljajo s tujskim prometom. Saj pa je ta dolina, kl Jo smemo šteti med najlepše v vseh Alpah, naravnost prcdcstinlrana za turlstiko In zimski šport. Na desni strani obrobljena po | političnih razlogov In tako so konzerva- tivcl, starini, z udanlm obžalovanjem sprejeli na znanle vest, da bo novi vojni minister nekdanji železničar M. I. H. Tho-mas, ki naj stopi na mesto lorda Der-byja. Ko le pozneje mesto Thomasa postal vojni minister VValsh tudi niso bili bolj zadovollnl. Toda druga misel razburja provlncl-lalno plemstvo ln zanaša zmedo v mar-sikterl salon. Kaj bo z dvorskimi šarža-ml? Njih nosilci so namreč tudi člani kraljevskega kabineta! Kateri član Del stranke neki postane «lord-steward kraljevskega doma.? Lord-steward bi sc po nemški reklo Mundschcnk, slovenske, ga izraza menda vkljub Koseskeinu ni. mamo za takšna zgodovinska opravila. Kdo bo .Truchsess?« Kdo .kontrolo! dvora?« Kdo .kapitan oboroženega plem stva»? Kdo kapitan garde?« Kdo .konjar« in kako bo popolnjenih šest mest «lords In waltlng«, nam nerazumljive, p> očlvldno zelo potrebne visoke šarže? Edino za lorda-kastelana imajo kandidata, čigar Ime se kot izvrstna šala uso-de kolportlra od salona do salona. Lord-kastclan jc namreč dvorski dramaturg In relerent vseli gledališč. Labour Party pa ima v svojih vrstah Bcrnharda Shaw-a, Morda bo to šalo razumelo tudi nekaj tucatov Slovenccv. Ono drugo šalo pa bo razumelo že več našlnccv: Predstavljajte s! n. pr. gg. Koruna kot .captaln ol Yeomens ol Ouards«, ali g. Jclenca kot •maltre de chevaux» ali g. Bernota kot «lord-stewarda«, g, Kristana kot «lord ol trcasury», g. Oolouha ln vrsto drugih kol .lords In waltlng»! Takoj nam postane razumljivo, zakaj sc ta gg. ne mara Iz. vrgavatl opasnostlm, kakršne so doletele .predsednika trgovinsKega uraoa« vi. j. —----------- ------- trgovinskega ministra) in drugih držav- angleške — srečne - kolege... Naši še nih tajnikov. Na to premembo so bile stranke pripravljene, morala je priti Iz Domače borze 23. januarja. ZAGREB. Na efektnem tržišču ni bistvenih sprememb tečajev. Promet je bil minimalen. Največ se je trgovalo z delnicami Jugoslavenske. — Na de. viznem tržišču so tečaji oslabeli. Promet je bil v splošnem malenkosten. V nekaj večjem obsegu se je trgovalo v Izplačilu Italija. — Notiralc so devize: Dunai 0.122325 do 0.12435. Budimpešta strmih pečinah gorovja Alguillcs Rouges in Breventa, na levi po sneženih vrhovih masiva Mont Blanc, nudi vse možnosti In prilike za gojenje turlstike In zimskega športa. Ta dolina bo letos pozo-rišče največjih zimskosportnlh prireditev, njen glavni kraj Cliamonlx, kl leži 1050 m visoko, pa zbirališče elite zimskih športnikov skoraj vsega sveta. 17 na rodov Je priglasilo udeležbo svojih najboljših zastopnikov na polju zimskega športa, kl bodo skušali v drsanju, sankanju In smučanju v ljutem športnem boju z zastopniki drugih narodov doseči za svoje države člmboliše uspehe v Imenovanih panogah zimskega športa. Te države so: Amerika, Anglija, Avstrija, Belgija, Češkoslovaška, Estonska, Finska, Francija, Italija, Jugoslavija, Kanada, I etska. Madžarska, Norveška, Poljska, Švedska In Švica. Po zadnjih poročilih so že vsa prenočišča v Chamonix prenapolnjena športnikov, novinarjev In drugega občinstva, kl bo prisostvovalo tekmam. Ker Jc naval tujcev velik, so se udeležene) namestili tudi v bližnjih mc-steclh Salnt-Ocrvais In Megave. Uvedla sta se za čas tekem stalna brzovlaka Parlz-Chamonlx ln Lyon-Chamonix, kl sta dnevno docela polna turistov In šport nikov. Kakor se nam poroča, se Je v sredo tudi iz Zagreba odpeljala večja skupina navdušenih športnikov, da prisostvuje temu največjemu dogodku v zimskem športu. Francoski Olimpijski odbor Je že pričel Izdajati svoj službeni »Bulletin de Jeux Ollrnplqucs de Parls 1924», In sicer v francoskcm, angleškem In španskem Jeziku. Zanimanje za te zimskosportne prireditve je bilo skoraj v vseh državah Izredno veliko. Vlade raznih narodov so z visokimi državnimi podporami omogočile svojim športnikom odhod v Chamonlx, privatne zbirke med občinstvom so prinesle velike vsote, le pri nas merodajni činitelji še niso uvideli, da je poleg politike še kaj drugega koristno za državo ln narod. Vsled indolence ali nerazumevanja so se prošnje za državno podporo rešile na način, kakor sc pri nas reši marsikatera važna zadeva — ostale so nerešena, obstojala Je že nevarnost, da Jugoslavija sploh ne odpošlje svojih smu čarjev v Chamonlx. Kljub temu se je posrečilo nabrati najnujnejša potrebna sredstva, da ie mogel končno naš Olimpijski odbor, sicer tudi šele po ureditvi gotovih nesporazumljenl, določiti jugoslovansko smuško delegacijo. So to gg. Dušan Zinaja~(Zagreb), Zdenko Svlgell In Vladimir Kajzelj (oba LJubljana), kl bodo tekmovali v vztrajnostn! stnuškl tekmi na 50 km In v smuški tekmi na 13 kilometrov. Naše smučarje čaka težka ln velika naloga. Konkurenca bo ostra, vsled česar tudi od njih ne smemo pričakovati bogve kakih uspehov. Toda eno dejstvo naj jim bo v vzpodbudo: Njihov nastop v veliki mednarodni konkurenci značl velik državni In narodni pomen, ker bodo pripadniki drugih držav spoznali naše resno stremljenje pospctl se tudi na športnem polju na višino velikih narodov. Poleg tega pa ne smemo pozabiti praktičnega pomena udeležbe naših smučarjev v Cliamonixu. Dana jim bo p'Mlka da izpopolnijo svoje športno znanje In v radlkalljl ne delajo figure, v kolikor so sc iej priključili, pa bi morda na dvo-ru... Ouel horreur! It Is not posslble! X Gosp? Katarina Schratfova, 11* blca cesarja Franca Jožefa, Je doslej odklanjala vse vabljive ponudbe, da bi obelodanila svole spomine. Sedaj pa se 1« za to stvar odločila ln Jih Je ptodala v Ameriko za 70 000 dolarjev (okrog 6 ml-tijonov dinarlev)! Ameriški založnik Itna pravico, da Izda te memoarje, katerim bo priloženih ?00 pisem Franca Jožefa, V vseh Jezikih. Tujci y Iijubliani Od srede na četrtek je prenočilo v Ljubljani skupno 153 tujcev. Od teh se jc nastanilo v hotelih in sicer: UNION: Appenzellcr Viljem, potnik Dunaj; Adlcr Ivan, prokurist, Zagreb; Auspitz Leo, potnik, Zagreb; Adlcr M., trgovec, Gradec; Baeblcr Vinko, po3„ Račje; Bohinc Tonči, trgovec, Medvode; Brcstovansky Julka, zasebnica, Zagreb; Braun Leopold, trgovec, Dunaj; dr. Ca* čič Fedor, odvetnik, Zagreb; Tschinsko potnik, Ziri; Padovani Mano, trgovcc, nik Franc, orožnik, Murska Sobota! Lillcs Oskar, trgovec, Praga; Lukan R., Iesotržec, Trst; Marcsch Franc, dispo-nent, Dunaj; Ma-irovic Jure, orožn. narednik, Ko*cvic: Marcnzi Lidija, zasebnica, II. Bistrica; Nitsch Leopold, trgovec, Osijek; Ncdeljkovič Krsto, trgovski potnik, Klcnak; Pirnat Anton, zasebnik, Borovnica; Poličar MIlan, miz mojster, Bied; Petcrnei Franc, trgovski da so vrnelo v domovino z novimi iz- Hcnrik, trgovcc, Dunaj; Fabiani Vladi* mir, poštni upr., Dunaj; Haas Anton, trgovec, Maribor; Haidcn Stcfi, žena u« radnika, Maribor; Joris Bruno, trgovec, Trst; Jenič Lojze, trgovec, Zagreb; dr. Jenčič Vuk, uradnik, Zagreb; Jeričck Blaž, trgovcc, Rajhenburg; Kušič Ivan, trgovec, Brod na Savi; Krishabcr Kar!, potnik, Dunaj; Krauss Kari, potnik, Du« naj; Ladanyi Edmund, direktor, Bco« grad; Macchioro Amadeo, trgovcc, Re« ka; Ogoreutz Hans, bančni ravn., Celic; Roscnfcld Makso, potnik, Dunaj; Sas* son David, prokurist, Zemun; Salzcr J., trgovec, Dunaj; Sccthaler Bertold, prog. mojster, Zemun; Stosscl Henrik, potnik, Dunaj; Spillcr Leopold, trgovec, Dunaj; Skamorovsky Herman, trgovec, Pariš; Skot Ivan, bančni prokuris\ Zagreb; Schcrmann Rihard, potnik, D»naj; Tre* bee Ivanka, trgovka, Trst; Tausig Oto, direktor, Zagreb; Ubaldini Viti, urad« nik, Trst; Ungar Aleksander, trgovec, Lichtcnthal; Vinski Rudolf, potnik, Za« greb; \Verner Siegfricd, potnik, Dunaj; Wald nann Adalbert, direktor, Zagreb; Vandoš Metod, trgovec, Sombor; dr. \Vurzbach Artur, odvetnik, Preddvor; Zatražil Anton, bančni uradnik, Zagreb; Zarkovič Bertold, trgovec, Osijek. SLON: Argcnto Alojz, Iesotržec, Bo« logna; Adler Oskar, trgovcc, Gyor; Jos. Benko, trgovec, Korovci; Brumcn Josip, trgovec, Murska Sobota; Brumen Lud« vik, trgovec. Murska Sobota; Brusini F., trgovcc, Trst; Bužga Rudi, zasebnik, Trebnje; Bcrtolo Julij, inženjer, Trst; Jankovič Cincar Toma, vpokojcncc, Be* ograd; Eckstein Anton, trgovcc, Veliki Bečkerek; Freistadtl Karol, trgovec, Dunaj; Frohlich Oto, trgovec, Zagreb; Folci Karol, trgovec, Milan; Gross Sa« muel, trgovcc, Fokovcl, Prckm.; Guštin Ludvik, zas. potnik, Kočevje; Kcrcc F., delovodja, Murska Sobota;; Kolčne SI., uradnik, Beograd; Križ Miroslav, trgo vec, Cabar; Carotta Drago, obratovodja, Rim. Toplice; Kruschltz Jurij, trgovec, Gradcc; Klemen Pavel, okrajni gozdar, Grčarlca; Krick Viljem, trg. potn., Ce« Ije; Kristan Ivan, profesor, Moškanjcl; Lakner Irma, zasebnica, Crnomeli; Lut* Milan; Ragge Josip, potnik, Bolzano! Roscnberg Ervin, hidroaviatik, Novi Sad; Rainhofcn Leopold, vodja rudarskega konzorcija, Trbovlje; Slavinc Nikola, trgovcc, Zagreb; Starchl Josip, inženjer, Beograd; \Vciss Samuel, trgovec, Scrnicc, Prckm.; Vczcr Geza, trgn Martjanci; Villa Henrik, trgovec, Meda| \Vciss Karlo, trgovcc, Zagreb; NVettcf sehneider Henrik, potnik, Dunaj. JUŽNI KOLODVOR: Armanini Jo* sipina, žena uradnika, Tržič; Endlichet Rudolf, medicincc, Dunaj; Hlebec VacI., ravnatelj, Stražišče; Knez Josip, trgovec, Radeče; Mohorič Alojziia, zasebnica, Kropa; Mcncaj Mici, posestpica. Ilovica; Turk Josip, trgovcc, Višnja gora! Weishapcl Herman, obrtnik, Dunaj. LLOfD: Bohm Ciril, potnik, Celje! Cučck Franc, trgovec, Ptuj; Dcvide Rudolf, trgovcc, Zagreb; Regovc Miloš, Iesotržec, Jcsenicc; Sumer Ivan, trgovcc, Šoštanj; Zupan Martin, trgov., Aržišče, SOČA: dr. Giaconi Jakov, trgovec, Dunaj; Jckše Ektor, mizar, Se!a; Kurin-čič Franjo, trgovec, Maribor; Martelanc Franjo, dijak, Kočevje; Pečenko Ivan, mizar, Scla; Selič Vida, trgovka, Celjej Sribar Franc, posestnik, Raka. TRATNIK: Novak Dominik, trgo* ski potnik, Zagreb. ŠTRUKELJ: Cerar Danijel, tajniki Dol. Logatcc; Dctcla Oto, vladni svetnik, Preddvor; Hribar Angel, tovarnar-Slov. Gradcc; Honigmann Henrik, gostilničar, Kočevje: Knafelz Franc, trg. 1 živino, Maribor; Kordič Niko, trgovec, Bojanci; Mihclčič Alojzij, trgovec, Ce1 1 jc; Maurcr Janko, trgovec, Raka; Scg< Rudolf, bančni uradnik, Maribor; Ven tovcc Benita, zasebnica. Gorica. TIVOLI: Mustafin Vladimir, žel. Kamnik; Popov Al„ kapetan, Kamnik Poleg tega je prenočilo 29 tujccv « sledečih gostilnah: De Schiava 4, Sta« tišlar 13, Ravnik in Amcrikancc po -1 Možina 2, Kajfcž, Kovač in Lozar P' po eden. i astnik In Izdalatell Konznrcll «Jutra' 'ldgovornl urednik F r. Brozovl flsk Delniške tiskarne, d. d. v Llublla® Z občnih zborov naših sokolskih društev Sokol I v Ljubljani V sredo dne 23. Januarja zvečer se jo rrsll redni občni zbor Sokolskega dru-jtva I. v Ljubljani v Mestnem domu ob veličastni udeležbi članov In članic. Za/. nimlva so bila poročila društvenih funkcionarjev, ki so podali tako temeljito so-fiavljene referate, da so vzbudili pri navzočih zaupanje v svojo resno delo |n voliko sokolsko požrtvovalnost Pri taki vztrajnosti In ljubezni do dela pač „i dvoma, da bo v duglednem času do-Hla vzhodna Ljubljana dom, ki bo po-fos ne samo mestu, ampak vsemu So-kolstvu. Občni zbor je vodil starosta dr. Pe- itotnik, ki je podal sploSen pregled dru-i: icnega dela ter se končno spomnil onih bratov, kl so v pretoklem letu zalotili sokolsko družino za vedno. V imenu župe Ljubljana L jo pozdravil iborovaloe žnpnl podstarosta Svajgar. Izčrpno poročilo o delovanju odbora je fDflal tajnik Tratar; omenil je velike za-ireke in težave, ki jih je imel odbor pri rojem dolu. Društvo štejo 122 ustanovah in IStO rednih članov. V kratkih ibrlBih omeni tudi prireditve, ki jih jo melo društvo v preteklem letu. Nič manj zanimivo in ve-itno sestavljeno po-očilo je podal načelnik Luliej. PioJnJn (ki zbor Šteje 14 prednjakov, 0 pomeč-Dikov in 4 pripravnike, povpečno širilo telovadcev na uro znaša 41.4, mo-(kega naraščaja 80.5, moške dere rireditev tehničnega značaja Je bilo Vzorno poročilo je podnla načelnl-n Cigojeva. Da mora biti pod tako nnf»l nioo napredek vidon, to prepričanje jc dobil vsak, kdor jo čul nično livnjanjo. Povprečen obisk je bil pii članicah 81.4, pri ženskem naraščaju 80.0, pri ženski decl 8C.3. Z.v prosvetni odsek je poročal tajnik Gogala. Odsek jo priredil 7 večjih predav. nj in poset muzeja ter izdajal list «Lastni dom,. Mladinski odsek pod vodstvom br. Trata rja jo skrbel za vzgojo naraščaja in doco, Simon Gregorčičeva knjižnica pod vodstvom br. Dr-melja za naobrazbo članstva, orkestralni in pevski o^.fck pa za zabavo. Pogrešali smo edino poročila o Čitanju sokolskega tiska. Računovodja T/>zej je tolmačil obračun za preteklo leto in novi proračun; obojo so kneli č-l^m tiskano pred seboj. Pietllagal j«, da določi občni zbor članarino na !'li so^lnano sprojeti, odboru je bil dan »b«oliitorlj. Starosta je izrekel vsem porof'jvn!m zahvalo za trud In delo, kar je oVčn! zbor z volikim odobravanjem vzel na znanje. Noto je starosta prečita! resolucijo, v kateri poriva občni zbor vse napredne politično Hr.ir.ke, da prenehajo z med se bojnim b"jem in naj so združijo v enot "O nap^dno fronto, kor dosedanji poli-ti.,ni l>cji mod naprednimi frakcijami *!lnn škodujejo gospodarskemu ln kulturnemu napredku, kar občutno zadone tudi Sokolstvo. Br. starosta jo nadvse »meatro resolucijo dobro utemeljil, občni zbor jo jo viharno pozdravil. O resoluciji borno še spregovorili. Volitve odbora so »e izvršile z vzklikam in »o bili Izvoljeni za starosta dr. Testotnik, za I. podstarosto Milena Zcr-javova. za II podstar. dr. Anton Saplja, za načelnika Proscne, za načolnico Ci- gojeva, za predsednika prosvetnega odseka dr. Kapo, za odbornike pa 19 bratov in sester. Vrhutoga w bili izvoljeni predsedniki vseh ostalih odsekov, delegati za okrožje tn župo ter preglodniki računov. Pri slučajnostih je poročal starosta br. dr. 1'estotnik, da namerava društvo na Vidov dan in na Potrovo slovesno proslaviti vzidanjo spominskih temeljnih kamnov v novo zgradbo ter pri tej priliki prirediti veliko društveno javno telovadbo. Po kratki debati, v katero sta posegla brata Bajlelj in Miklavc, kl sta priporočala za to prireditev drug termin, ker se v tem času vrši pokrajinski zlet JSS v Sarajevu, )o prepustil občni zbor odločitev odboru. Nato je br. starosta zaključil lepo uspeli občni zbor. Občni sbor riškega Sokola. Sokol na Viču je imel prošlo nedeljo svoj XV. redni občni zbor ob številni udeležbi članov In članic. Starosta br. Janez Gašperin je otvoril občni zbor, pozdravil zastopnika sokolske župe Ljubljana, župucga starosto br. Zakotuika in v svojem govoru bodril zbrane člauo in članice k vztrajnemu sokolskcinu delu. Iz poročil posameznih lunkcljonarjcv Je bilo razvidno, da se je viški Sokol v preteklem letu zavedal svojih dolžnosti. Sledile so nato volitve novega odbora bi ao bili izvoljeni sledeči bratje: starosta Janez GuSperin, podstarosta Krau Boltežar, načelnik Bruno Borštnik, tajnik Oton Križ, blagajnik Valentin Koban bi več odbornikov. Kot delegata za sokolski sabor v Zagrebu sta bila izvoljena br. Jože Lojk l.i br. Bruno Borštnik. Zvečer je Sokol priredil telovadno akademijo, ki je prav dobro uspela. Mnogoštevilno občinstvo je telovadcem izkazalo zaslužno pohvalo. Občni ibrr Sokola t Zagorja. V prvi polovici tega meseca so je vršil v Zagorju 84. redni občni zbor Sokola. Podstaro- sta se Je v svojem nagovoru spomnil Ireh umrlih člnnov ter nato Čestital tehničnemu odboru ln posameznim telovadcem na uspehih pri župni tekmi v septembru 1923. Br. Uijuik je podal predvsem nekaj slalisličulli podatkov glede poslovanja odbora in jo v društveni kroniki navajal predvsem razvitje nnraščajskega prapora dne 15. julija 1923. Br. načelnik Je op> z rjal na vzgojni pomen telovadbo in navedel podatke o telovadnem obisku, ki je dosegel llevilo 8237. Br. blagajniku in ostalim funkcljonarjem je skupsčbia Izrekla soglnsno zaupnico. Pri volitvah je bil Izvoljen za starosto br. Grčnr, za podstarosto br. Kolone ln za načelnika br. Mrnub. Pri slučajnosti jo predlagal br. Likar v imenu starega odbora nezaupnico saveznemu starosti dr. Ravnihar-ju rad! njegovega nastopa v javnosti, ker kvari z nJim ugled celokurnocra JSS. Nezaupnico je sprejela skupščina soglasno. Občni zbor Sokola r Topll-ah pri Novem mostu se je vršil v nedeljo 13. I. m. ob veliki udeležbi članstva. Župo je zastopal br. Tureber. Drušlvo je povoljno delovalo tako v telovadbi kiltor tudi v prosvetnem ozlru. Pri volilvl jo bil izvoljen Bledeči odbor: stafbsta dr. Konvu-llnka, podstarosta Drag. Gregore, načelnik Jožko LavriČ, nnčelnlcn Gizela Zupančcva, tajnik Jožko Judnič, blagajnik Ignaelj Sitar, odborniki Gašper Polko, Ivan Sobar, , Kari Ilenigman, Frane MuSka, Jožko Prši-' na, Lovto Zupane in Marija Kr*|gerjovn; 1 n mestnika Ignnclj Pršlna In Franc Jorl-cljo; pregledovalca računov Albin Leit-geb in Ivan 2on; predsednik prosvetnega i odseka Je aidučllelj Greeorc. Na fivečni-co, dne 2. februarja ob 15. priredi pro-j s-etnl odsek gledališko predstavo »Stari , grel Bedni obfnl ibnr Sokola v Rogatcu se je vršil v soboto 12. t. m. Zborovanja, kl je bilo zelo živahno, se je udeW.ll kot | delegat celjske lupe dr. M. HraSovee. Sta- rostu dr. Brabec Je pozdravil Iskreno sestre In brate, posebno še one iz oddalje-uih Žctal in St. Jurja pod Douatom ter člane iz obrtnih slojev, ki r svojo vztrajnostjo daje upanja za bodoče sokolske delavce. Načelnik Srečko Sekirnik je podal sliko o delovanju v telovadnici, tajnik Zv. Korošec o dosedanjem društvenem delovanju, br. Vodopivec o stanju blagajne, Izobraževalec Tone Strlanclosa pa o delovanju na kulturno-prosvetnem polju. Pri volitvah jo bil eo"lasno Izvoljen dosedanji odbor s alaroslo dr. Urabeem na čelu, kj zna kot vnet rojal. Tyr5ev vlivati sokolskega ognji v bratska srca. Občni zbrr Sokola na Vinlrl ee je vršil v nedeljo dne 20. t. m. Izvoljen je sledeči odbor: Starosta Rtulolf MikullS, tajnik Anton Samsa, blagajnik Josip La-pajne, načelnik Rudolf Kavčič, nnčelnica Ženi Husova, predsednica dramatičnega odseka Poldka Bovdek, predsednica zabavnega odseka Zora Bllnčevn, predsednik gortbenegn odseka Alfonz Mtkulič. V odboru so bralje: Gabrijel Knrln, Jože Juršlnič, Jure MlhellČ In Ivan Cvar. Ustanovnemu članu br. Lovšinu je bila Izrečena zahvala za njegovo požrtvovalno delovanje v preteklem letu. Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru 1 KN.MOE. leposlovne In znanstvena, literarne vrednosti, v vseh leztkih, kupule po nalvlšlth cenah vedno plataul * aapr.J riaCa a« labku tudi v znamkah Na vpraftnnla odgovarja uprava le. Ce Je vpraftaDju prlloSena toaiuka te odgovor ter oiautpulacljaka prl.iojbloa |2 l)ln|. Instrukcije ealolb predmetov srednje ole 8|»rH.nem Naslov pove iprovk ,,Jutra". 2006 Iz* cžbana šivilja a flns toalete Itd., se vsled K>ir.an,**»nja znanja (ker se e fiele iresellla v Ljubljano) rlport'a cenj. damam. Kadi JtlalJerega stanovanja pride bla*o In k pomerjanju na a In dela po Jako ziuor-crefi. Cenjeni dopisi pod šivilja 1000" na upravo .Jutra". 2098 Pekarijo Minem ▼ najem v promet- | cm kraju. Cenjene ponudbe od ..Pekarija" na upravo Jutra". 1887 (dobe) Trgovski pomočnik iv&aue stroko, prednost Ima ober manufakturist. bo takoj [•rejine v mtsto na UorenJ-kem. _ Naslov pove uprava Jutra". 2062 Učcncc trgovino z mešanim blatu na Goreujskem, se takoj ?iejtne. Naslov pove uprava Jutra". 2003 Kontoristka veft^R slovenskega nemRVpcn jo ni^Znostl tudi llnlljon Je?lka ter raznih pismu «i Ih del, se ISte. — Naslov p^vs upiava ..Jutra". 2021 Solcr-mchanik se »prejme pri tvrdkl MarVo Roseuberg, Ljutomer. lbbO (iščejo) Ekonom absolvent dvoletne kmetlJiVe iulo, i večletno prakso, teli primerno sluftbe. — Ccnjent ponudbe na upia/o ,,Jutra" pod »Kmetijska Kola". 30b6 (Spalnica -kuh. cšft mora biti tudi ključav-Karsklh del ter trezen. — 'tnudbo pod „l)lcsclmotor" a upravo „Jutra". 3081 Trgovski sotrudnik 15Ai uuifta v meAanl ali spe-cerljskl trgovini. Je rovr.o voJ'iAčlne prost tn nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe pod ..Stalna moč" na upravo „ Jutra". 3083 Reducirani uradnik s 16 leti Slutbe. vcSfi 4 jer.1-kov, l&če primerne slulbc. Nastopi takoj. Ponudbe ped ..Reduciran" na upravnifltvo „ Jutra". 2103 Natakarica pridna, poštena ter vsestransko Izurjena, Ifiče službe ali vrnme tudi gostilno v nujen, proti odSkodnlnl po dogovoru Naslov pove uprava „Jutra". 2006 i Pokovski pomočnik samec, trezen In zanesljiv, ISče stalno službo kol »kupni dclavec aH poslovodja. Pismene ponudbo pod .Zanesljiv* nn podružnico „Jutra", Mn-1 rlbor. 8070 Natakarica sprejme takoj pri Ilrast-'ku v Slov. Dlstrlcl. Planilo dogovoru. 8082 Vrvarskcga vajcnca i^jme stara, dobro vpeljana Jft na deželi. Ponudbo pod ^rvarstvo" na upravništvo Jutra". 2009 Učenka 14 let stara, kl Ima 8 Ijud-sl.l* razredov, ISče mesta v trgovini. Ponudbe pod S:fro ,, Učenka 1616" na upravo ..Jutra", 2038 Zobofclinika prvovrstno moč, sprejme ffj dr. I. Oblak, zobo-Jravnlk, Ljubljana, Miklo--va cesta. 2066 kurjenega 8lcnografa 4 takoJSnjl nastop. ISče od-e i'k v Mariboru. Plača do-ra- Ponudbe na podružnico Jutra" v Mariboru. 3074 Prodajalka Serijske stroke, se aprej-,-t Ponudbe na upravništvo Jtra- po(j fcifro f,specerlja" 2037 Pomožnega slu^o mesto aprejmem, ali kaj primernega. Sera zdrav .'n Imam veselje do dela. Ponudbe pod ..Pomožni nluga" na upravo ..Jutra". 2008 Trgovski sotrudnik manufnkturlst z dolgoletnimi I spričevali želi mesta trg. so-| trudnlka ali potnlkn. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..J. O-". 1063 Krepkega vajcnca * mllnarsko obrt, aprejme Res man, Zapužr, p. 2031 Za bona 'f° Izobraženo deklico nll V'0. rodbina s tremi otroci let) v ZemtMui. Znanja •"'> Jezikov sv. želi, pa nI Oskrba v liiSI. Pla^a Por-oJi dopovnrno. Ponudbe Wro ..Zcmun" na up-ovo Jutra". 2051 Šivilja gre na dom Slvatl. — Naslov pove uprava „Jutra". 1963 Plesno obleko od Din 400 dO Din 1200 ▼ vseh barvah. Po natančnem naročilu gl«de velikosti, barve In matcrljala poSlJcm tudi po povzetju. P. M a g d I č , LJuhllana (nasproti glnvno poŠte). 2126 Poravnalnik f Abrlchltra^chlne), popnlnfv-n^n nov, 50 n« ftirok. s pred-ležjcm. se takoj proda za 15.000 Din. — Parna inffa. Škofljica Dri LJubljani. 3069 LuŠČilni stroj 'fl'»aimaschlne) ▼ najboljšem stanju, naprodaj. Naslov pove uprava „Jutra". 2033 Volno in bombaž za pletenje v*eb barv nudi **"1no najteneje RazpnSiljal-ra ..KonkurencIJa", LJubij i na-Zg. flMca. 1617 Ljubljanski Zvon letnik 1923, prvo Številko, kupi Tlakovna zadruga v Ljubljanl, Prešernova ulica St, 54. [ Voč žel. ali los. oken uporabnih za stavbo delavni-sklh, odnosoo tovarn, prostorov. kupimo takoj, ncflcktt-ramo tudi na razna vrata. — Ponudbe na Kramar t Comp.. Ljubljana VIL 1998 Novo hiSo prodam po nizki ceni. Naalov pove uprava ..Jutra". 2100 Trapistovski sir I a no 10 Din frnnko postaja ali P Sta Slovenije. — lior. 8bll, ".očevje. 879 Koparaturna uredba a auto-pnevmatlko za paro ln vroč z.rak. se najcenejše proda. Ponudbe pod ,,Usta-uo-ltev eksistenc«" na upravo ..Jutra". 1911 Spalno opravo lr-pono moderno, novo. Iz čeSnJcvega lesa, proda PraS-nlkar v VlSnjl gori. 1722 Parni kotel 7*25 s'".. Skoda Pllsen 6000 mm, 19?" rrm, 700 mm, Itd., dobro oV.rrnJen, proda po 3 Din k'J. I. Kiinlg. Kočevje. -Teža ca 15.000 kj. 1716 Športno čepice lepe ln'po«enl razpošilja ..KonkurencIJa", Ljubljana Zg. SlSka. 1657 Brun prav dobro ohranjen, mllan sk| fabrlknt ae vsled ponmnj kanja prostor*« proda. Kdor se zanj zanima, naj poSlje svoj m>>-lov na upr. ,,Jutra" pod „0run". 1765 Pod lastno ceno razprodajam dokler traja r a lopa t damske žalne obleke, plnSče In kostime. Fran L"« kič, Pred Škofijo Stev. 19 1752 Novo mlatilnico ln lokomobllo 6 IIP. prodam radi družinskih razmer. M. Sllvar, Ljutomer, Slovenija. Filatelisti začetniki f Usrodna prMIVa! Zbirko nad 1000 rarll^nlb znamk vseh držav, prodam. Dopise pod ,.Cena 100 Din" na upravo ..Jutra". 19S3 Bukovo oglJo dobre kvalitete, suho (t vilami naloženo), propto prahu ln brnSke. kupi vedno Ouer-rlno Mnrcon. Trst, V!a San AnnstasH) 10.' Oferte z navedbo cene franko Postojna adre^fratl na gorenj! naslov nl| O lov. Marca n, Straža, Dolonlukn. 2039 Lepo posestvo tri četrt ure od Celja ob okr. cesti, obstoječe Iz dobro zidane hISe, na novo prenovljene a 6 sobami In kuhinjo, 4 orale najbolj rodovitne zemlje, dva sadonosnlka, začasno gostllua, prekinjena radi preselitve, v hlSI se nahaja tobačna trafika — so poceni proda. Naslov pove uprava ..Jutra". 1675 Skoraj novo hišo ki stoji ob okrajni cesti ln na najbolj prometnem prostoru v Trbovljah, prodam za nizko ceno. Pripravna Je za trgovino »II obrt. Cena In drugI podatki se Izvejo pri lastniku Juriju Ferenc, zidar, mojster, Trbovlje II. 3079 Pozor, avstr. državljani Zamenja se lepo posestvo v večji va«l blizu Pllbcrka. Ko-roSko. povrSlne nad 40 ha, dve hISi, dva hleva, do pred kratkim z gostilno In trgovino, rn polovico manJSe v Sloveniji, event. se prada. — Pojasnila daje: I. KroSove^. Crua pri Prevaljah. 1916 Stanovanjska hiSa Na Bregu St. 21 (predmestje Ptuj) z gospodarskim poslopjem In stanovanjem zn oskrbnika, lepim vrtom In enim oralom njive, Je poceni In pod ugodnimi pogoji naprodaj. — Samo resnim kupcem brez posredovalcev daje pojasnila Instnlk Fran Jurgec, pekarna, Sv. IIJ, Slov. Oo-rlco. 1910 Mala opremljena soba a posebnim vhodom ▼ sredini mes.a že vpeljano trgovino v srediSču tnc>ta se ISče. — Ponudbe pod Alfro ,,Sigurnost" ua upravništvo ..Jutra". 2056 Tr^ovsifko), zasebniki! Dobroldf.ffa trgovina z mcSa-nlm blagom v Mariboru, na najt olj prometni cesti. ISče sodru?nbnlka(co) s 50.100 do 10^.000 Din nll več proti vknjUoi r.a posestvo ln s polovično udeležbo na dobičku, ozir. se proda pod ugodnimi pogoj". — Cenj. ponudbe pod ..A. "rlnar". Maribor, hotel Mer°n nll Ljubljana, hotel Union, kjer sem v nedeljo j dne 27. t. m. o i 11.—16. lire ln ee lahko osebno govori. I 2112 Pes volk pol dobermun, eno lete »tnr. zelo l"P, se proda. E. VerovBck. Hrenova ulica 16. II. nadstr. 2008 Waž-/rtiMhTafti Damska urn Je bila liKublJocn pri pre4-elovl ..0(h«-Lu" na balkonu. 1'oalcu najditelj nuj Jo vina proti nagradi » upravnfv" I,,Jutra". 2050 Lnslnik motorno žage na b*nr'B, trli tt-illl v ent-, no ivf-n . trgovi-jo z drvi. : kateri bl «t»lno meni kakor da jo zblaznel... Bila sem nakrat zopet vsa srečna, kajti zasvetilo se mi je, da bo ta nova faza najinega dvoboja še bolj zaposlila njegovega duhd ... 0, Jean! Koliko moč mi je ' dajala tvoja ljubezen!... Dolgo, dolgo sem se branila... A končno sem se upehala, bila sem izčrpana in zbala sem se, da se ne onesvestim. To bi bil konec. Izgubljena bi bila... Se enkrat sem to pozabila, Jean! Edina misel mt je št? plala po možganih, da se ubranim njegovih satanskih ustnic, z občina rokama som ga z-grabila za vrat in ga stiskala, privijala... Bila sem že napol mrtva A živci so mi še vedno služili, čeprav mi je volja že umirala... In tedaj se ml je tako zazdelo, kakor da postaja njegovo telo nekam težko in se mj hoče izmuzniti... In na uho so mi prihajali iz dalje klici, spozna a sem tvoj glas, Jeanl... In potom je bilo konec...» >ia, Hrvatsko. Volna zajurnperje in obleke v najmodernejših barvah s« i Toni 3asBP-£si'iiB Dvorni trg I. P Naročite takoj; Ljubljanski Zvon za leto 1924 V novem letniku bo izhajal vse leto Široko zasnovani in zelo zanimivi roman Šentpeter. Dejanje romana se godi v polpretekli dobi v ljubljanskem šentpetrskem predmestju ter je piepleteno z zgodovinskimi dogodki one dobe. Roman je bil odlikovan i nagrado. Poleg „ŠentpetraM izidejo v Ljubljanskem Zvonu 5e razne druge zanimive povesti, pesmi in eseji, zlasti odlomki iz Veronike Deseniške, , nove velike Zupančičeve tragedije. LJubl|anski Zvon, ki iihaja mesečno, velj« vseletno e poštnino vred Din no-— (ta tnoiemotvo Din 140-—), poluletno Din 60 —, ee naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica, nasproti glavne požte. I \ Kdor rad {ita lepe povesti, naj naroči splošno priljubljene romane »Jutra44. Do sedaj so izSli sledeCi: FEREAL CUENDAS: Veliki inkvizitor. Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije. Cena Din 30'-, po pošti Din 2'- ye2. HARRY SHEFF: HČi papeŽa. Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenr&vno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja in hčerke Lukrecije Borgije. Broširano Din 30' -, vezano Din 36, po pošti Din 2" - veS. CLAUDE FARRERE: rjllCnril -t J > UUSal ji. Zgodovinski roman iz življenja morslcih roparjev v XVII. stoletju. Centi Din 20'po pošti Din 1'50 več. FR. HELLER: Blagajna velikega vojvode. Roman. Cena Din 151-, po pošti Din 1"50 veS. FR. HELLER: Prigode gospoda Collina. Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10- po pošti Din f50 veS. Knjige se naročajo pri upravništvu «Jutra» v Ljubljani, Prešernova ulica 54. mii rwwi