r stiAia pfecana r gotovM. Leto XI., št. 254 LJubljana, sobota L novembra 1950 Cena 2 Din l pravnistvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 31??, 5124, 3125, 3126. Inscratni oddelek: Ljubljana, Šelsr« burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Fodružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. F.ačuni pri pošt ček. zavodih: Ljub* Ijana št. 11.842; Praha čislo 781S0; VVien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3. Telefon št. 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Po sestankih v Ankari Grof Bethlen Je zapustil turško prestolnico brez posebnega uspeha — Sestanek z Venizelosom |e bil le slučajen — Venizelosove izjave Ankara, 31. oktobra. AA. O priliki hiška madžarskega ministrskega pred--dnika grofa Bethlena je bilo izdano iedeče uradno poročilo: Predsednik madžarske vlade grof ■ethlen je obiskal na vabilo turške vla-_ Ankaro, kier se je mudil tri dni ter a udeležil proslave turškega narodnega raznika. Prihod madžarskega ministr-•cega predsednika je bil v istem ca-u kakor prihod grške delegacije. Med ■rofom Bethlenom in ministrom levtik-'uždi-bejem je prišlo do izmenjave mi-i. Pri tej priliki se je na obeh straneh -rotovilo. da prijateljstvo, ki obstoji >sd obema državama, ustreza najvišjim ospodarskim interesom in je činiielj ;iru prav tako na Balkanu kakor na ;;žnjem vzhodu. Lojalna in iskrena po-ika miru, ki io izvaja Madžarska, je spolnoma v skladu s politiko, ki jo vo-turška vlada. Ankara, 31. oktobra. AA. Madžarski :nistrski predsednik grof Bethlen je .'potoval čez Bruso v Carigrad. Tur-.a vlada se je prisrčno poslovila od Ankara, 31. oktobra. AA. Snoči je po idpi.su grško-turškega pakta predsed-k grške vlade Venizelos sprejel za- stopni. tiska. V svoji izjavi je med drugim rekel: »Sestanek grških delegatov z grofom Bethlenov je bil popolnoma slučajen. Na vprašanje zastopnika VVolffovega urada, kako bo ta pakt odjeknil v Jugoslaviji, je Venizelos odgovoril: Naši prijatelji Jugosloveni, ki vodijo pacifistično politiko, podobno naši, bodo storili edino kar morejo, a to je, da pozdravijo to delo. Mi smo kakor tudi Turčija in balk nska in sredozemska država in imamo v tem enak interes baš kakor tudi Jugoslavija i balkanska država i 'adrnaska ter ima svojo posebno interesno sfero. Na nadaljno vprašanje jstega časnikarja, ali ne pomeni ta pakt emancipacija malih na; Jov pred velikimi, je Venizelos odgovoril: Ne maram besede »emancipacija«, ker bi to utegnilo pomeniti, da bi bili mali narodi do zdaj vezani na velike. Ta pakt znači, da smo zdaj na tem, da sami razpravljamo o svojih interesih. »Ali je to prvi korak k balkanski uniji.« »To ie preveč povedano, vendar moramo imeti pred očmi, da prinaša ta pakt zbližanje med balkanskimi narodi.« Svečan sprejem kralja in kraljice v Sofiji Velike ovacije novoporočenemu kraljevskemu paru na vožnji skozi Bolgarijo in v Sofiji sami Sofija. 31. oktobra. A A. Bolgarska agencija javlja: Vesti o prihodu kraljevskega para so se takoj razširile po vsej državi Ku vsej progi med Burgasom in Sofijo se je prebivalstvo zbiralo na postajah, ki jih je slavnostno okrasilo ter je manifestiralo in pozdravljalo kralja in kraljico. Na postajah so visele bolgarske in italijanske zastave. Povsod so se videli grbi bolgarske m italijanske kraljevske hiše. Najlepše je 1 la seveda okrašena sofijska postaja ka-1 >v sploh vse sofijsko mesto. Ko ie posebni vlak privozil na sofijsko j" >stajo, sta prva izstopila kralj in kraljica. r'ia jako dobre volje. Občinstvo ju je po-rlravilo z viharnim navdušenjem. Nato je predsednik vlade Ljapčev v spremstvu vseh članov vlade voščil kraljevski dvojiei di>-brodoJiico. Istočasno so zagrmeli topovi v pozdrav kralju in kraljici. Od postaje se je formirala kraljevska povorka, v kateri so bile delegacije iz vse države in ki je bila obdana od vojaštva in orožništva. Vso pot je bil kraljevski par predmet velikih ovacij. Veliki oddelki vojaštva in orožništva so komaj vzdrževali red ker je navdušena množica neprestano pritiskala na kordon Med cerkvenim blagoslovom v katedrali so nad mestom in nad katedralo letala v obliki začetnih črk kralja in kraljice. Po končanem obredu je kralj izvršil pred kraljevskim dvorom pregled cet Jugoslovenski udeleženci Sofija, 31. oktobra AA. Obredu blagoslova v cerkvi Aleksandra Nevskega so prisostvovali razen osobja jugoslovenskega poslaništva tudi člani jugoslovenske delegacije v mešani bolgarsko-jugosloven-ski komisiji. Ob vhodu v cerkev so stali razen drugih tudi fašistični omladinci, ki so pri vstopu in izstopu kralja in kraljice po fasistovsko pozdravljali. Anglija zeli osiguranje svetovnega miru Pomemben govor waleškega princa o nalogah in potrebi Društva narodov London, 31. oktobra, AA. Snoči je valeški princ govori! na banketu, ki ga je priredila zveza Društva narodov ra čast delegatom imperijalne konference o svetovnem miru. Princ je dejal: v Dobro vem, da je v vseh deželah še vedno nekaj ljudi, ki menijo, da Društvo narodov ne bo moglo preprečiti i'Corriere Adriatico: je tako težko poškodovano, da list ne inore izhajati. Zanimivo je, da je mali ognjenik Salvadi zopet pričel delovati. Iz novo nastalega žrela prihajajo blatu podobne snovi. To žrelo se nahaja v bližini Reggio Emilia. Prebivalstvo je pobegnilo. Pokojnina za žrtvami »R 101« London, 31. okt. AA. Kakor so sporočili v spodnji zbornici, bodo vse vdove in otroci žrtev katastrofe zrakoplova »R 101« prejemali pokojnino. Podtajnik za letal« stvo je dejal, da je vlada sprejela ta pred* log. Tozadevne odredbe bodo izdane brest vs 1 ozkosrčnosti. London. 31. okt. AA. Danes je profesor Bairsto\v na sodišču izjavil, da ie bil zra« konlov »R 101 r z novimi izpremembami v teži dovolj siguren za vožnjo. »JUGOSLAVIJA NE GRADI SVOJIH CEST ZA Izjave zunanjega ministra Marinkoviča ameriškemu listu — Odločna zavrnitev tendenčnih inozemskih vesti — Zboljšanje odnošajev z Bolgarijo — Akcija agrarnih držav Nevvvork. 31. oktobra M. >New York Herald«: objavlja pod naslovom ^Jugoslovenske ceste niso za vojno« razgovor svojega dopisnika z zunanjim ministrom dr. Vojo Marinkovičem, ki je takoj uvodoma odločno zavrnil vesti, razširjene v inozemstvu, da gradi Jugoslavija ceste in železnice v zvezi s pripravami za vojno. Minister je naglasa! dejstvo, da Jugoslavija ni imela zadosti komunikacij in da je bila zato prisiljena graditi nove železnice, ceste in kanale za svoje trgovske potrebe. Naravno je. pravi dr. Marinko-via, da postanejo vse važnejše ceste in železnice tudi strategične, ker se po njih more pošiljati vojaštvo, ♦o pa ne pomeni, da bi razlogi za graditev komunikacij bili priprava za vojno, ker so utemeljeni zgolj v komunikacijskih in gospodarskih potrebah. V ostalem pa že zaradi pomanjkanja kapiiaia ne bi mogla Jugoslavija graditi cest čisto strategičnega značaja. Vrh tega je Jugoslavija nova država, ki so ji potreb- ni čim daljši mir in dobri odnošaji s sosedi. O odnoša.iih do Bolgarije je izjavil dr. Marinkovič: »Naši odnošaji so normalni in po konferenci v Pirotu so se razmere še mnogo popravile; popravile se bodo še bolj, ko bo postal dejstvo načrt novoustvarjene nevtralne cone ob meji. Nevolie z Bolgarijo izhajajo odtod, ker obstoje tamkaj organizacije, ki mislijo, da morajo izvajati na jugoslovenskem ozemlju nasilna dejanja, česar naš narod ne more mirno prenašati.« Glede na osnovanje agrarnega bloka vzhodnih evropskih držav je minister dr. Marinkovič izjavil, da ta zadeva postopnjema napreduje z namenom sodelovanja v produkciji in prodaji proizvodov. Pri tem nima nihče namena za-početi kako borbo proti ameriškemu žitu, ker samo želimo prodajati svoje proizvode na sedanjih tržiščih po boljših cenah, kakor jih danes dosegamo, ter doseči učinkovito organizacijo v to Organizacija policijske izvršne službe Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o policijskem ekseku- tivnem osobju Beograd, 31. oktobra AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev podpisal zakon o državnih policijskih izvršnih uslužbencih. Beograd, 31. oktobra. AA. Novi zakon o državnih policijskih nameščencih prina« ša v svojem prvem odseku splošne do« ločbe o službi. V 1. paragrafu se odreja, da državni po« litijski nameščenci vrše svojo službo kot organi ministrstva notranjih zadev. Dele se v policijske stražnike, v policijske agens te, nadzornike policijske straže, nadzorni« ke policijskih agentov, poveljnike policij« skih straž in šefe policijskih agentov. Številčno stanje in vrsta policijske služ* be se odreja vsako leto s proračunom za vsako posamezno policijsko oblast. Paragraf 4. odreja, da mora biti zbor policijske straže enotno uniformiran in enotno oborožen po uredbi, ki jo izda mi« nistrstvo notranjih zadev. Policijski agen« ti pa vrše službo redno v civilni obleki. Tudi njihovo oborožitev bo reguliralo mi« nistrstvo notranjih zadev s posebno ured« bo. Policijski stražniki, ki niso oženjeni ali so vdovci brez otrok, ali pa uradno ločeni od žene brez otrok, morajo stano« vati v kasarni dotičnega policijskega obla« stva. Ostali policijski nameščenci morajo brezpogojno stanovati v mestu s^užbova« nja in ga ne smejo zapustiti brez dovolje« nja. Pri uradovanju ima vsak policijski nameščenec dolžnost, da uradovanje za« čne z besedami »V imenu zakona«. Policijski nameščenci ne smejo zapustiti svoje dolžnosti brez velike potrebe, čeprav je v nevarnosti njihovo življenje. Dolžni so celo ne glede na to, ali so v služ- bi ali ne, pomagati vsakomur, kdor je v nevarnosti za življenje, zdravje ali imetje. Pri vsaki priliki morajo storiti vse potrebno, da zavarujejo javno varnost in red. Policijski izvrševalni nameščenci ne morejo biti člani katerega koli društva in tudi ne pripadati kateremu koli privatnemu podjetju ali se baviti z drugim poklicem; dolžni so prijaviti starejši poklic vseli onih članov svoje rodbine, ki z njimi skupno stanujejo. Če bi kak poklic njihovih rodbinskih članov bil škodljiv interesom službe, ga starešina lahko prepove. Policijski stražniki in agenti-pripravniki se ne smelo ženiti brez dovoljenja starešine. Starešina pazi na to, da v osobju ni več kot ena tretjina oženienih. Kdor se ženi brez dovoljenja izgubi službo. Policijski organi smejo rabiti orožje samo v sili in to, ako na drugi način ne morejo: 1) odbiti fizičnega napada nase, 2) preprečiti fizičnega napada na življenje in zdravje tretje osebe, 3) zlomiti nasilja in protipravnega odpora, na katerega nalete pri izvrševanju svoje službe, 4) preprečiti bega zlikovcev ali sumljivih oseb v skupinah nad tri osebe, 5) odbiti napada na ob-iekte. k; so jim izročeni v varstvo. Pri rabi orožja morajo paziti na človeško življenje kolikor ie le mogoče. Če prilika le dopušča, morajo rabiti mani nevarno orožje in sicer bajonet ali sabljo. Posebno moraio paziti na to, da ne trpe ne-d-ržni. Vsako rabo orožja morajo takoj javit' stareš;ni. Vsaka protipravna in proti-predpisana raba orožja se bo kaznovala z disciplinsko kaznijo. Svečano ustoličen je novega reis ul uleme Včeraj je bil v Beogradu svečano ustoličen novi cerkveni poglavar jugoslovenskih muslimanov Beograd, 31. okt. p. Včeraj in danes so bile beograjske ulice vse polne rdečih muslimanskih fesov. K današnji svečanosti ustoličenja verskega poglavarja muslimanske cerkve reis ul uleme Maglajliča je došlo v Beograd okoli 3000 delegatov muslimanskih verskih organizacij iz vseh krajev države ter tudi mnogo delegatov iz inozemstva. Svečano ustoličenje je bilo v beograjski džamiji ob prisotnosti Nj. Vel. kralja, celotne vlade z ministrskim predsednikom generalom živkovičem na čelu, vsega diplomatskega zbora ter zastopnikov vseh važnejših ustanov muslimanske cerkve v državi. Nj. Vel. kralj je bil slovesno sprejet ter je sedel med svečanostjo na improviziranem prestolu. Po obredu, ki je bil izvršen po predpisih muslimanske vere, je bila izročena menzura muslimanskemu verskemu poglavarju Maglajliču, ki je imel nato govor, po katerem se je vršila kratka molitev. Vso svečanost so prenašali po radiju. Po končanem obredu je reis ul ulema Maglajlič pristopil k Nj. Vel. kralju, ki mu je čestital, nakar so mu čestitali tudi ostali dostojanstveniki, s čimer je bila svečanost zaključena. Beograd, 31. oktobra. AA. Povodom usto-ličanja za reis ul ulemo je poslal g. Maglajlič vsem muslimanskim vernikom kraljevine poslanico, v kateri pravi med drugim: »Vsem muslimanom in organizacijam muslimanske verske zajednice kraljevine Jugoslavije! Z božjo pomočjo sem sprejel danes menzuro za izvrševanje poslov reis ul uleme kraljevine Jugoslavije. Pokoravam.; se sklepom vsemogočnega in najvišjega ter prevzamem s tem posle zavedajoč se nalog in dolžnosti, ki sem jih prevzel napram muslimanom v Jugoslaviji. Ta položaj sem prevzel po zakoniti izvolitvi z merodajne strani ter z največjim zaupanjem kralja Aleksandra I. in danes sem sprejel menzuro po predpisih sestavljenem svetu. Zavedajoč se težke odgovornosti, prosim vsemogočnega Boga, da mi da neizmerno milost. Pošiljam najtoplejšo zahvalo našemu vladarju kralju Aleksandru I., ki se je odlikoval s svojim velikim zaupanjem in prosim Boga za zdravje, dolgo življenje in srečo našega vladarja in prevzvišenega kraljevskega doma. Pošiljam zahvalo tudi kraljevski vladi, preko katere mi je bilo to zaupanje izkazano. Hvala vsem članom sveta, ki so me izvolili in mi dali menzuro ter zaupali ta položaj. Izražam hvaležnost tudi vsem muslimanom in drugim državljanom brez razlike vere, ki so mi poslali pozdrave in čestitke.« Na kraju poslanice pravi reis ul ulema: »Pozivam vse muslimane naše domovine, da napram vsem podanikom brez razlike vere tudi nadalje gojijo iskrene občutke za pravico in poštenje in da se po potrebi medsebojno podpirajo. Vsi smo sinovi ene zemlje in vsi naj zato delajo za dobrobit in napredek skupne nam domovine in veličine dragega kralja Aleksandra I. in njegovega doma. Toplo se zahvaljujem vsem prisotnim, ki so bili pri moji izvolitvi.« Konferenca o evropski rečni plovbi Beograd, 31. oktobra AA. 17. novembra se bo vršila v ženevi na inicijativo gospodarske sekcije Društva narodov mednarodna konferenca za izenačenje zakonodaje za plovbo po evropskih rekah. Na to konferenco je pozval erene*-alni tajnik Društva narodov vse države, ki imajo plovne reke, svrho. »To je vse« ie dodal minister Marinkovič; »tri konference, ki so se v zvezi s tem vršile v Bukarešti, so sklenile. da obveščajo stalno o vsem, kar je ukren.ienega, tudi ameriške proaucen-te, da bi se došlo do vzajemnega razumevanja. Agrarni razgovori dobivajo šele definitivno obliko. Rumuniia in Jugoslavija bosta započeli pogajanja s Češkoslovaško in morda tudi z ostalimi industrijskimi državami v svorho raci-jonalne izmenjave agrarnih produktov z industrijskimi. To delo ni toliko napredovalo, da bi se moglo reči, ali bo ta izmenjava izvedena na podlagi kon-signirania, kakor je bilo sugerirano, ali na podlagi kakega drugega načrta. Kar se tiče načrta jugoslovenske-rumunske carinske unije, je še prezgodaj, da bi sc moglo reči, kako naj se izvede. Ti dve državi se trudita, da ustvarita novo obliko sodelovanja, kakšno pa bo to sodelovanje, je popolnoma odvisno od razmer.« Informativna potovanja ministrov po savski banovini Beograd, 31. okt. p. Jutri odpotujeta Iz Beograda dve skupini ministrov na sestan« ke s prebivalstvom. Ministri Jura j Demo« trovič, Boža Maksimovič, dr. Šibcnik in dr. Drinkovic potujejo v Karlovac, Gospič. Ogulin in na Sušak, druga skupina mmi« strov, v kateri sta dr. Švrljuga in Uzuno« vič, pa obišče Osiiek. Virovitico. Varaždin in Bjelovar. Prevzem parnika »Kraljica Marija« Beo&rad 31. oktobra AA. Angleška pare plovna eružba »Koyal Mail- je obvestili rase faktorje, da se bo predaja velikega luksuznega parnika »Kraljica Marija* izvršba 1. novembra v Southarnptonu. Predaji bodo z naše strani razen generalnega direktorja Banjica prisostvovali poveljnik nove ladje kapetan V. Sumunkovič, inšpektor kapetan Mihajlo Bote in glavni komisar Jakšič. Preko Zagreba in Sušaka odpotujeta te dni dve skupini naših mornarjev v Southampton, tako da bo ta ponosni brod že sredi novembra v naših vodah, kar bo za vse naše luke in za vse naše morje velik dogodek. Dasi smo bili ponosni na svojega »Karadjord.iac bo zdaj tudi ta novi, še lepši in večji parnik v Sredozemskem morju in na celem svetu ponosno plul pod jugoslovensko zastavo. Za prvn potovanje parnika so se prijavili že mnogi odlični gostje, med njimi ministri iii inozemski diplomatski predstavniki. Imenovanje v zunanjem ministrstvu Beograd, 31. oktobra AA. S sklepom ministra za zunanje zadeve je postavljen za vršilca dolžnosti prvega pomočnika nistra zunanjih zadev g. Konstantin Fotič, kraljevski poslanik, za vršilca dolžnosti načelnika političnega oddelka pa Pavle Da-rcvič, svetnik v Londonu. Ameriški državnik v Beogradu Beograd, 31. oktobra p. Davi ob 8. je dospel v Beograd ameriški državni podtajnik za trgovino dr. urij Klein, ki hoče proučiti gospodarski položaj naše države. Dr. Klein je imel opoldne daljšo konferenco s trgovinskim ministrom Demetrovi-čem. Nocoj mu je priredil banket tukajšnji ameriški poslanik Prince, jutri pa mu priredi slavnostni obed zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Spominska proslava naše mornarice Split, 31. oktobra n. Na sedežih poveljstev naše vojne mornarice v Šibeniku, Di-vuljah in Gjenoviču so se vršile danes svečane spominske proslave v spomin na 31. oktober 1. 1918., ko so zaplapolale r.a bivši avstrijski vojni mornarici jugoslovenske zastave. Popust za prevoz otrobov Beograd, 31. oktobra AA. Na predlog zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je dovolila generalna generalna direkcija državnih železnic 60 % popusta od normalne tarife za prevoz otorobov in mlinskih odpadkov z vseh naših železniških postaj do vseh obmejnih postaj in do vsea naših pristanišč. Mati in hčerka pod avtomobilom Zagreb, 31. oktobra n. Na Ilici pri Pe-jačevičevem trgu se je danes opoldne zaletel neki avto v go. Marijo Srčanovo, ki je šla po cesti s svojo 8-letno hčerko. Obo sta padli ter je dobila gospa težke notranje poškodbe, dočim je bila hčerka lažje ranjena. Obe so prepeljali v bolnico, šoferja pa aretirali, da se dožene, v koliko je on kriv nesreč«, »JUTRO št. 254 2 Sobo t p . 1. XI. 1930 ■• "; Preporodovci Na današnji dan pred 18 leti je prvikrat izšel »Preporod«, pokrajinsko glasilo jugoslovenske napredne mladine na Slovenskem. »Preporod«! Vkljub izrazitemu, pomembnemu imenu je v prvem trenutku malokdo izmed starejše generacije opa-z skromni dijaški list. Dete se je bilo rodilo brez pokroviteljstva in »javnost je šla mimo njega«. A tista restiičnejša iivejša javnost, ki je še čakala na tej vrani pregrade in nestrpno silila v areno velikih odločitev, nepoznana, do tisi h dni vse premalo cenjena javnost slovenske mladine, je v »Preporodu« sprejela besedo svoje vere, svojega srca... Njen list je bil »Preporod«. List novega pokolenja, ki se je sramovalo suženjstva in v njem ni hotelo več živeti. Pokolenja. ki je bilo tisto leto na sestanku narodno radikalne mladine v ljubljanskem Mestnem domu z grmečim vzklikom potrdilo napovedi Ivana End-licherja: »Nočemo se ustavljati v svojih upravičenih težnjah, pa makar da razbijemo 11; d i samo Avstrijo!« Da. zdaj je bila beseda izgovorjena: T'.sta, ki je očetje niso b;Ii mogli spravil iz ust. Svoboda, zedinjenje v samostojni jugoslovenski državi! Tu je bilo zapisano, črno na belem. In državni p:avdmk in c. kr. policija sta brala. Ka-k. r nihče drugi, tako vneto sta brala ^Preporod«. In kontiscirala ... Svet je P /Stal pozoren. Jel se je zanimati, skan-dalizirati. zatajevati ta mladi rod, očetovsko opominjati »nezrele mladiče«. Pa ti so bili nedostopni. Niso se bali ne ječ ne vešal. Narobe Hoteli so jih. pomijah so svojo mlado kri. kakor vsi pravi apostoli velikih idej. •Dokler ne bomo spoznali, da je svoboda tem več vredna, čim več krvi je bilo prelite zanjo, in da brez velike in radovoljne žrtve sploh ni svobode, dotlej ne bomo zreli zanjo.« — Tako je govoril ta rod na usta svojega misleca in glasnika Avgusta Jenka Preden so se ti te vrnil; prijatelji in sovražniki zavedeti, da je ta nova beseda sploh resnična, da ni sen. je bila že opravila svoje delo in osvojila vse. kar ie bilo plemenitega v mladi Sloveniji. Prišlo je kakor čudež: tu. v tej deželi, ki jj toliko stoletij potrpežljivo prenašala tuje igo. je stal mahoma v strnjenih vrsta'; na!m!";ši rod in glasno zahteval p oo o I v:'j brezkompromisno svobodo. V kratki dobi dveh let in pol, ki je minila od ustanovitve prve organizacije jugoslovenskih srednješolcev pa do vi-dovdanskega atentata v Sarajevu, je ustvari! širom Slovenije nešteto krožkov in organizacij, imel predavanj in sestankov brez števila. Ivan Endlicher ie govori! in snoval brez oddiha, povsod preganjan in zasledovan in povsod pričujoč kakor duh. Avgust Jenko ie mislil za ves pokret. pisal članke in razprave, da se bralec še dandanaš-n'i čudi njihovi razsvetljeni globokoumnosti. ustanavljal revije, snoval stike med slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi dijaškimi društvi, vse to po širokem konceptu, kako bi na koncu strnil vse delo mlade Ljubljane, Zagreba in Beograda, Prage, Dunaja in Gradca v veliki,, v skupni napor. In kar je delal v velikem on. ki je bil s svojim ognjem in svojo blagoslovljeno zmožnostjo, svojo čisto in zvesto vero v stvar vsekako brezprimeren, to so delali vsak v svojem področju ostali. Kaj bi imena? Za imena takrat ni šlo. SxG je za stvar, za dejanje. In res kratka zgodovina tega dijaškega gibanja kakor eno samo dejanje. Tako nam je. ko danes gledamo nanio, kakor da je hotela usoda v teh dveh in pol letih od-škočovati Slovence za vso neodločnost vseh njihovih voditeljev v vseh minulih stoletjih. Ali pa — tako, kakor da je hotela ta mladina v tesnem prostoru svojih žarkih, v zgodnjo žrtev namenjenih življenj odkupiti vse grehe in zamude očetov... Hotela je in storila je! V zaletu. V dobi niti ne treh let. V enein celem poko-lenju naroda, pri katerem je bilo dotlej vsako svobode željno stremljenje navezano na tisoč malodušnih premis in pogojev. ie kakor nezma^liiv požar razne-tila absolutno in brezkompromisno voljo do svobode. Ne pišemo zgodovine tega gibanja: vzemite kniigO »Prcporodovd«. k; bo te dni izšla, in berite jo... Povedala vam bo. koliko hotenja in dela ie zmogla ta generacija, s kakšnimi težavami se je borila, kako je mislila na vse in skrbela za vse. Niti mladeniško romantičnih načrtov za »direktno akcijo« ni manjkalo: strategičnih risb za revoluci-jonarni boj. skic za bombe, zastrtih sob in priseg na samokres. A mimo vsega tega »Preporodovci« niso mogli iti. Ta romantika je bila v skladu z resničnimi možnostmi: hoteli so vse, za vsako ceno. Vse, za vsako ceno: prav ta volja je tisto, kar je bilo tako velikega v »Preporodu« Geslo bi bilo smešno, če ga ne bi bili ootrdili. A potrditev je prišla; ne takšna, kakršno so si predstavljali naši mladi nacionalisti pred 18 leti. ne splošni vstanek zasužnjenih Jugoslovanov. ampak prav tako težka preizkušnja na krvavih bojiščih in v neusmiljenih ječah svetovne vojne. Nekateri so potrdili svojo preporodovsko vero v avstr;isl.'ih vorUr^h m »r! niirii; Ivan Endlicher, ki je kot jetnik umrl v Gradcu dne 4. septembra 1915. drugi so zanjo umrli junaške smrti, na čelu jim srbski dobrovoljec Avgust Jenko, ki je padel ood Cerom v noči 16. do 17. avgusta 1914. tretji so ji služili drugače — kakor in kamor je katerega postavila samovoljna usoda onih dni. Pridružujemo se slovesni ubranosti tistih iz nekdanje Preporodove družine, ki se bodo danes [n jutri zbrali na spominski sestanek. Ž njimi in vsem svobodnim narodom vred se klanjamo svetlima gomilama Ivana Endlicheria Dri Sv. Križu in Avgusta Jenko pod bratskim Cerom. Žn.iimi vred želimo, da bi naš narod v vsaki odločilni uri imel poroštvo zmage v taki mladini, kakršna je bila generacija Avgusta Jenka. ' Ameriki ponesrečeni Slovenci Zagreb. oktobra, n. Kanadski glas v \Yinipegu poroča, da ic bilo med žrtvami rudniške nesreče dne U!, avgusta v Blake-burnu v Kanadi tudi 14 Jugoslovenov. Med temi so trije Slovenci: 1.) France Jerovšek, rojen v Lahovici pri Komendi, srez Kamnik; >iar je bil 28 let in neoženjen; 2.) Jakob Viiioš, 2Kletni samski Crnomeljčan, ki je prišel v Ameriko 1. 1925.: 3.) France Plut iz Lokvice pri .Metliki. 241etni samski delavec, ki je priše' v Ameriko l. 1926 Stiski vikar obsojen zaradi klevete Novo inesto, 31. oktobra. Med samostanom v Stični in sosesko Cer-nelo. ki ima svojo cerkveno podružnico, okrašeno z umetninami v baročnem slogu, viada it precej časa nesoglasje. Vaščani Čemele so imeli do nedavnega pravico avtonomne volitve ključarjev. Stiski župnik pa je odstavil po ljudstvu izvoljene cerkvene ključarje ter na mili mesto postavil Iju-d , o katerih ie on sodil, da so vredni tega dostojanstva. Toda vaščani so se temu uprli in zadeva je šla tako daleč, da jo ima seda1' v rokah upravno sodišče v Celju. Spor so hoteli Cernelci mirno likvidirat, zato so se napotili trije vaščani (Kosak Anton, Kavšek Ignac in Piškur Miha) v de-putaciji k bivšemu vladiki dr. Jegliču v Ljubljano. G. škof je deputacijo iz Ccrnelč sprejel ter obljubil posredovanje, da se spor med sosesko Čemelo in stiškim župnim uradom mirno likvidira. Zadeva pa se je, čim je dobil g. škof inforttiacije tuli o nasprotne strani, zavlekla, ker je skrf kot vrhovni duhovni pastir odobril stališče stiške- samostana P ie na župni urad škofovo pismo, ki ga ie n. Benedikt Bolcor. župm vikar, neko nedeljo na prižnici prebral. Ker pa -^e mu je pismo očividno zJe-!r premilo in predostoino. ga je glosiral tako. la ie izzva' *°-bo. Včeraj se ie pred novomeškim sod isc :m vršila razpr- a in je bi! g vikar p. Bm-Jikt Bolcer obsojen zaradi klevete na 800 Din denarne kazni. 7<. primer neizterljivost' na 15 dni zapora. Po razglasitvi soH i>e ori'rka-poed:nca s. o. s. dr. Božidarf.i Romiha ic stopi! obtoženec pred sodniški pni: ter izjavil, da se čudi. kako se unin :regov župliani tožit' .liega zaradi p-.dige' V ocigf vor so se takoi oglasili rezki vzkh-ki Obtože.ica ie branil kazenski zagovornik z Web;e. ki se ie profi razsodbi pr,ti',i\ tožeče stranke pa ie zastopal ljubljanski odvetnik dr Janže Novak. Pri razpravi je bilo zaslišanih 6 prič. ki so bile vse zapr -sei ene Amerika posreduje med Francijo in Italijo Pariz, 31. okt. s. Kakor javlja »Newyork Herald« iz NVashingtona, je predsednik Hoover naročil poslaniku v Bruslju in pr> vemu ameriškemu delegatu pri pripravlja!« ni razorožitveni komisiji Gibsonu popolno svobodo za jjosredovalno akcijo med fran» cosko in italijansko vlado v vprašanju ra2» orožitve. Ameriški državni departement jc v naprej odobril vsako osebno sondiranje in vsa poganjanja, ki bi jih Gibson vodil v Parizu in v Rimu. Ta intervencija Ze> dinjenih držav potom ameriškega poslanika v evropskih zadevah predstavlja novost v ameriški politiki. Stavka madridskih di iakov Madrid, 31. okt. d. Zaradi aretacije zna> nega španskega prekooceanskega letalca majorja Franca je izbruhnila med madrid* skim vseučiliškim dijaštvom stavka. Dija« ki so priredili protestni shod. na katerem so poročali govorniki, da jc bil major Fran« co obsojen samo zaradi tega. ker je ne« usmiljeno razkrival velike sleparije in ne« pravilnosti, ki se vrše pri nakupu španskih letal. Po shodu so dijaki priredili obhod po madridskih ulicah, pri katerem je bilo več dijakov in policistov ran jenih O di jaških nemirih poročajo tudi iz Seville. Hitlerjevci zastrupljajo nezanesljivce Osnabriick, 31. okt. d. Na voditelja osna« briiških narodnih socialistov, trgovca Buch« je bil izvršen zagoneten atentat, ni st> cer na ta način, da je Sil zastrupljen. Buchs bil lastnik tovaren za umetni marmoi ter je imel navado 2«krat dnevno v poslov« nih prostorih piti kavo. Kavj so mu pri* našale navadno njegove nisarniške name« ščenke. Že nekaj tednov pa je tožil, da ima hude želodčne bolečine, česar si ni mogel raztohnačiti. Pri raztelesenju so ugetovili, da je bil zastrupljen počasi z n -enimi dozami arzenika. ki so mu ga da« jali v kavo že dal^e časa. Sprva je prevla« dovalo spI,ošn repričanje, da so Ruchsfc zastrupili njegovi politični nasprotniki, sedaj pa je policija ugotovila, da je postal Buchs najbrže žrtev maščevanja narodnih socialistov, ker so pričeli dvomiti v zvesto« bo pokojnega Buchsa. Visoko odlikovanje polarnega letalca Byrda Newyork, 31. oktobra AA. Minister mornarice je podelil križ za pomorske zasluge kontreadmiralu Byrdu v znamenje priznanja za njegovo izredno junaštvo ob priliki poletov nad južnim tečajem. Noblova nagrada za medicino Stockholm, 31. oktobra AA. Letošnjo Noblovo nagrado za medicino dobi prof. Lansteiner z Rockefellerjevega instituta v Newyorku. Poplave v Šleziji Vratislava, 31. oktobra s. Poplave so v bližini Scheitela porušile nasipe. Velikan--ske množine vode so se zlile v nižino. Štiri vasi so od zunanjega sveta popolnoma odrezane. V nekaterih hišah stoji voda do I. nadstropja. Bojeviti občinski očetje Konigsberg, 31. oktobra d. V občinskem svetu so se odigrale včeraj burne scene pri razpravi o povišanju davka na pivo. Komunistični občinski svetniki so napadli občinskega uradnika Schultza ter ga v zbornici vpričo vseh tako pretepli, da se je zgrudil. Ko so ostali člani mestnega predsedstva hiteli na pomoč pretepenemu Schultzu. se je razvil splošen pretep, katerem je bilo več občinskih svetnikov ranjenih. Streli v župnište v Turnišču Borba za župnijo - Nezdrava atmosfera v Prekmurju -- Napačna politično-nacionalna vzgoja Dolnja Lendava, 31. oktobra. V noči od torka na sredo okrog 11. ure so neznani zlikovci oddali pet ali šest strelov v župnišče v Turnišču. Projektih so pobili šipe na dveh oknih župnikovega stanovanja in se zarili v steno sobe. a g. župnik Greif je k sreči ostal nepoškodovan. Splošno mnenje je, da so bili streli namenjeni g. župniku. V torek so otvorilj v Turnišču telefonsko postajo. Dopoldne se je vršil v gostilni »Central« banket, na katerega je občinski odbor povabil tudi g. župnika Greifa, dasi so temu nasprotovali nekateri odborniki. G. Greif se ie banketa tudi udeležil, a se je po 21 uri podal domov. Ko pa je zaspal, ga ie zbudilo streljanje in žvenket pobitih šip. Roparski napad se zdi izključen, ker so zločinci streljali s ceste v okna in so takoj pobegnili. Orožništvo je takoj podvze!o korake, da se ta čudni nočni napad pojasni. Želeli bi, da krivci pridejo v roke pravice in dobe zasluženo kazen. Upati ie tudi. da se bo v zvezi s tem zločinom marsikaj razkrilo in razjasnilo, kar je danes zavito v plašč umetne teme. Napad je izzval po vsem Prekmurju silno razburjenje in jc le še bolj otežil že itak težko politično-na-cionalno atmosfero, ki dosega v Prekmurju kulminacijo. G. Greif je prišel v Turnišče za kaplana že 1. 1926. Ko se ie odselil župnik g. Sako-vič na Madžarsko, kjer je pred mesecem umrl, je postal g. Greif župni upravitelj. Za župnijo sta se potegovala tudi gg. Herman, kaplan v Beltincih, in Hinko, kaplan v Lendavi. O tem sporu za turniško župnijo je svojedobno obširno pisala »Domovina« in so ji vehementno odgovarjale Kleklove »Novine«, ki so vodile borbo prot! »prišleku« Greifu. Borba proti temu, da bi posta! g. Greif župnik v Turnišču je bila zelo ogorčena. Teden za tednom so se oglašale deputacije pri škofijskem orduia-rijatu v Mariboru. Vendar je zmagal s. Greif. Zakulisna borba in agitacija proti njemu pa ni odnehala. Dogodilo se ic, da so mu verniki iz nasprotnega tabora v cerkvi na prižnico ugovarjali ter ie dobiva! grozi!..a pisma. G. župnika greli je, da je »prišlek in zraven še »nacionalist«. Resnica je, da ic g Greif čislan v nacionalnih krogih ter ua je mnogo v njihovih vrstah, kakor so to tudi drugi duhovniki »prišleki . ki obsojajo delovanje in pisarenje »Novin-< in njihovega kroga. G. Klekl ie v izjavi, ki jo je objavilo »Jutro v štev. 2-59. od prošie nedelje glede krivcev pomazanja napisnih tabel v Lendavi aludiral tudi na Turnišče. Ponovno so že »Jutro in tudi druge novine poročale o napetih in nerazveseljivih nacionalnih razmerah v Prekmurju. Vsakokrat so se gotovi • domačinski« krogi silno razburjali ter zatrjevali, da prav nič ni resnica, kar pišejo ljubljanski listi, ker da je naše krščansko ljudstvo izredno dobro itd. Res ie. ljudstvo je dobro, naš narod ie pohleven, samo da stoji pod vplivom napačne in krive politično-nacijonalne vzgoje. Tu je treba poseči vmes in preprečiti na-dalnje zavajanje mirnega in dobrega ljudstva. Zločin v Turnišču je znak, da jc le resnica, kar trde na drugi strani v prekmurskih razmerah. Ta zločin naj bo menicnto vsem. ki verjamejo napačnim poročilom, in zahteva, da se začne v Prekmurju uvajati bel; nacionalni kurz v vsem javnem življenju. Iz seje ljubljanskega magistralnega gremija Na snočni seji je magistratni gremij sklenil, da se Splošni maloželezniški družbi dovoli, da sme nove tramvajske vozove pre-pleskati z belo in zeleno barvo ter jih opremiti z mestnim grbom. — Ivanu Carinami se dovoli koncesija za prevažanje oseb z avtobusom na progi Šiška—Sv. Križ. — O stojiščih avtoizvoščkov je bilo določeno, da bo stalo pred glavnim kolodvorom od 6. do 24. ure redno šest avtotaksijev, od 24. do 6. ure zjutraj pa zaradi manjše potrebe le 3. Pred »Unionam« bo stalo od 6. do 24. šest izvoščkov, od 24. pa do 6. ure pa nihče. Sporanima kluboma »Slovan« in »Jadran« se odpiše polovica dolžne najemnine za uporabo mestnega sveta ob Linhartovi ulici in v Koleziji. Na prošnjo višjega kapelnika dr. Čerina podari mestna občina vojaški godbi in« strumente bivše mestne godbe pod pogo« jem. da bo v bodoče godba dravske divi« zije prirejala od 1. marca do 1. novembra vsako nedeljo promenadne koncerte v »Zvezdi«. Gremij je sprejel na znanje, da je prof. Plečnik na zelo posrečen način rešil vpra« šanje preureditve glavnega drevoreda v Ti» volskem parku ter je bil soglasno sprejet predlog, da se mu izreče za njegovo ne« umorno delo in skrb pri urejevanju Ljub« Ijane najtoplejša zahvala. Dobava parnih kotlov za toplovodno na--jiravo v mestnem rastlinjaku se odda tvrd« ki Stegu in drug pod gotovimi pogoji, ako pa bi tvrdka na postavljene pogoje ne pri» stala, se bo delo oddalo prihodnjemu naj« nižjemu ponudniku. Zarota madžarskih komunistov Budimpešta, 31. okt. d. Kakor smo /c poročali, jc budimnešta^ska policija odkrila vc iKO komunistično zaroto, ki ic priprav« Ijala za 1. november v Budimpešti in t raznih podeželskih mestih velike protestne demonstracije. Voditelj tc skuoine jc bil nedavno arc^ tirani ravnatelj tovarne sukna Paul Foldes. ki je že organiziral nrotivladne dcir.onstra« cije 1. septembra. Včeraj - - >o aretirali Franca Rona in njegovo soprogo, ki jc pre« vzel po arctaciji Foldesa vodstvo komunistov na Madžarskem. Sočasno z njim jc bilo aretiranih še kakih 60 komunistov. Po^ licija je odkrila tudi dve tajni koinunistič* ni tiskarni, v kater,.. ^ tiskali razne ko« munistične To^-ifandne brošure. Demon* stracije za 1. novem' r , _ pripravljal seben šestčlanski odbor. Kljub temu, da j? policija aretirala vse voditelje tc namera« vane prvonovemberske demonstracije, bo ostala vendar policija ta dan v Budimpešti v najstrožji pripravljenosti. Hmeljski trg Žatec, 31. oktobra h. Včerajšnje poročilo je ncizpremenjeno. Cene 350—600 Kč. Rumunski carinski uradi so dobili od finančnega ministrstva instrukcije, da uživa češkoslovaški hmelj popust pri carini, ki je predviden samo za gotove države in za gotovo blago, in sicer v smislu pogodbe med Rumunijo in češkoslovaško. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za soboto: Negotovo, naibrže od časa do časa dežev« no pri padajoči temperaturi G. Topham & Co. dr. z o. z. tvornica strojev in železolivarna Wien, XI., Hauptstrasse 36 Brzotekoč! polnojarmenik tipe Brana Naš v žagali največ uporabljeni jarmenik zreže v enem letu pri enošihtnem delu 8000 do 10.000 ni3 okroglega lesa. Pri uporabi naših preizkušenih brzosponskih vozičkov z gonilno pripravo se more kapaciteta Jarmenika zvišati za 30%. Za upravljanje jarmenika potrebna samo dva moža. Vsakovrstni stroji za žage in obdelavo lesa, kakor tudi mehanične transportne naprave. Tehnična posvetovanja ter obisk Inženjerja brezplačno. Zastopstvo: Inženerski biro JULIO BREITWIESER, ZAGREB, Vodnikova 11, Tel. br. 26-89. ??? *iSezfca zima ??? Ste lahfeo brez sferhi t Vse potrebne oblačilne predmete: %imsGe plašče Zimske chteGe nest Zimsko poleg tega ludi damske, moške ter otroške stiezfte čevlje izborne kvalitete iz novo povečane zaloge po naj nižji h cenah n a dolgove ctt© odplačevanje pri Oblačilnici »JUrija" Ljubljana Mestni trg 17 Telefon 28-25 Zapomnite nale cene ter se poalužiie ugodnega nakupa radie - aparatov : 3 cevni aparat: z baterijo, akumulatorjem, zvočnikom, ant. materijalom.............Din 1735.— 4 cevni aparat: z baterijo, akumulatorjem, zvočnikom, antenskim materijalom...........» 2.935.— Clpatat j a pxifi£juče& na eCe&ttlčnc »ttujo; tedaj ne rabife ne akumulatorja in ne baterije 3 cevni.....od Din 2400.— 4 » ..... » » 3500.— dalje. Z našimi aparati imate užitek. — Zahtevajte ponudbe. — Plačilne olajšave. Obrnite se le na špecijalno radio trgovino tftadiovaJ, £iub1jatia, foaltnat ncva ul. 13 poleg hotela Štrukelj. 14682 Pazite na naš naslov!!!! Mestni oojrebnl jočitis Ljubljana V globoki žalosti naznanjamo b ritko vest. da jc naša ljubljena gospa JHhina (Rre&nMi sopp«|o nathsčitetfa v pole. po kratki težki in mučni bolezni prrevidena s tolažili sv. vere — prerano dne 30. oktobra t. 1. v bolnici umrla. Pogreb predrage pokojnice bo iz mrtvašnice splošne bolnice v nede* I jo dne 2. novembra ob pol 4. u-*: pop. na pokopališče k Sv. Križu. Po« kojnici ohranimo blag spomin. V Ljubljani, dne 31. oktobra 19.-0. Globoko žalujoči soprog BREZNIK MARTIN, nadučitelj ir. vsi ostali sorodniki. 14828 Naši kraji in ljudje Martin Vrečko - 70-letnik Te dni dopolnjuje 70 let starosti gospod Vrečko Martin, posestnik in stavbeni podietnik. Slavijenec je iz daleč naokrog znane Vrečkove rodbine v Zegru, sodni okraj Kozje. Znamenje na vas. ima vklesano letnico 1643 z »m Markus Wre-esko, kar dokazuje, da je a rod b, v Žegni že takrat gospodar. Mnogo zaslonih mož je že izšlo iz te rodbine. Oee /0-letnika ie kliub težkim razmeram kot navaden kmet dal študirati vseh šest sinov, od katerih je najstarejši še živeči Jože, odvetnik v Celju, Jakob, inšpektor poštne hranilnice v Beogradu, in slavljenec, umrli pa so profesor Andrej, odvetnik Franc in odvetniški uradnik Miha. Živi pa tudi še edina sestra, posestnica M.ica. Stric imenovanih pa je bil opat v Celju. Po končani ljudski šoli ie Martin ab-solviral bivšo deželno meščansko šolo v Celju, nakar je moral — še ne 20 let star — prevzeti po smrti svojega očeta v težkih časih hribovito posestvo na svojem rojstnemu domu. Iz lastne pridnosti in z le njemu prirojene energije se je povzpel tako daleč, da je danes eden najuglednejših m najinteligentnejših mož v vsem okraju, izvršil je štiri stavbe novih šolskih poslopij, in to na Prevorju, v Zibiki, pri Sv. Emi in Sv. Štefanu, kar ie bilo za takratne razmere zvezano z mnogimi žrtvami in skrbmi. Največ zaslug pa si je pridobil za zgradbo nove ceste Sv. Urban - Prevorje-Lesično, ki je bila svečano otvorjena lanskega oktobra. Vse delo pri zgradbi te ceste je osebno vodil od začetka do kraia. S tem svojim delom si je postavil najlepši spomenik, ker je neizmerno veliko koristil tamošnjemu prebivalstvu, če pomislimo, kako zapuščeni so bili prej ti kraji. Preko vseh zaprek in nasprotstev sta šla s pokojnim kozjanskim dekanom in načelnikom okrajnega zastopa Tomažičem po začrtam poti naprej, dokler nista dokončala tega velikanskega dela. Koliko duševnega in telesnega napora ie bilo treba in čuditi se je, da nista omagala! Poleg vseh teh skrbi je bil slavljenec skoz cela desetletja župan, načelnik krai-n-ega šolskega sveta, šolski ogleda, član podnačelnik okrajnega zastopa itd. Kljub vsem tem poslom pa ni zanemarja! svojega posestva, ki ie vzor vsej okolici. Visoko ga spoštuje vse in tudi njegovi bivši politični nasprotniki so ga zelo cenili, ker ie bil in je še vedno strogo pravičen in objektiven. Vse svoje otroke je kot nadvse skrben oče spravil lepo do kruha. Trije so se posvetili učiteljskemu poklicu, ostali štiri so pa posestniki, od njih eden na rojstnem domu. V priznanje za nigovo plodonosno delovanje so ga odlikovali z redom sv. Save in Jugoslov. krone. Kljub svojim sedmim križem ie gospod Vrečko izredno čil in živahen. K njegovi 70!etnici mu želimo prav od srca, da pozabi na vse težave in neprijetnosti, koiih je bilo toliko v njegovem življenju in da oživa še mnogo, mnogo let sadove svojega truda v veselje skrbne ženke, njegovih Naiboli oošten^ Vas postreže z zimskimi oblačili 3. Maček Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 2 otrok, mnogobroinih prijateljev in znancev! Nai se lepi Vrečkov dom v prijaznem Žegru tudi v bodoče lepo razvija v ponos vsej okolici! Ivan Umek in njegov jubilej Imamo v svoji sredi mnogo skromnih ljudi, ki so s svojim delovanjem mri.»go pripomogli naši narodni stvari v tistih sih, ko na narodnostno vročih tleh ni bilo varno nastopati kot zaveden Slovenec. Ta* ka skromna oseba je tudi g. Ivan_ Umek, železniški uradnik v p. Kdo od Primoieev ga ne pozna, saj se je dolgo udejstvoval v Trstu in drugod, vedno steber družaouc« ga življenja kot Sokol, pevec in požrtvovalni plesni učitelj! Letos slavi 501etnico, odkar se udejstvuje kot pevec, a 48 let ie član Sokola, 45 let pa plesni učitelj. Že kot mal deček je vneto pel sop-an pri ženskem zboru Delavskega podporne« ga društva v Trstu. Pozneje, ko se je usm» novilo v Trstu Slovansko pevsko dru'.t /o, ki je pod spretnim vodstvom blagopokoj* nega pevovodje Srečka Bartla, zaslovelo kot eno najboljših slovenskih pevskih dru* štev, je bil Ivan Umek prvi, ki ic sode'o« val in pomagal s svojim basom. Pa kamor* koli ga je zaneslo službovanje, povsod se je pridružil pevskemu društvu in tako tu* di še danes z vnemo sodeluje pri pevs cein zboru v idiličnih Domžalah, kjer uživa s svojo gospo soprogo zasluženi pokoj. Kot Sokol*telovadec je bil jubilant ved* no v prvih vrstah. Nastopal je tudi v t:* žaški okolici in na Krasu. Kot plesni uči* telj si je s finim nastopom in izvežbanost-jo znal pridobiti vsestranski ugled ter od* likovanja in priznanja različnih inozemskih plesnih šol. Vodil je mnoge velike plesne prireditve tržaških Slovencev in sestavljal je krasne plesne točke po slovanskih mo* tivih. Obilo spominov ga Veže na družab* no in društveno življenje v Primorju in nabrala bi se prav debela in zanimiva šnji* ga, če bi svoje spomine napisal, saj živ* Ijenje primorskih Slovencev je bilo tiste čase silno pestro in živahno. Premnogo ur je žrtvoval jubilant dru* žabnemu in društvenemu delu. Znal pa jo obenem premagati zapreke in nagajivost! življenja. Niso ga strla leta, delo in borbe. Še vedno je čvrst, zdrav in mladosten. Že* limo Ivanu še mnogo srečnih let, da bi naša društva ostala čim delj delež.ia nje* levega marljivega sodelovanja! Prijatelj. Kočevarjem se zapira tujina Kočevje, 31. oktobra Pred kratkim časom so v Salzburgu prepovedali Kočevarjem krošnjariti po mestu. Krošnjarenje jim je dovoljeno le še v okolici. Ne bo dolgo, pa jim bodo tudi v drugih krajih zabranili izvrševanje te obrti. To da misliti, posebno če še upoštevamo dejstvo, da so države, v katere so se Kočevarji najrajši izseljevali, kakor n. pr. Zedinjene države severnoameriške, Kanada, to vseljevanje omejile na minimum. Gospodarsko sc je dvignila Kočevska šele po vojni. Industrije prej tukaj skoro ni bilo. Delavec je mogel dobiti zaposlitev edino na rudniku, ali .oa kvečjemu še na kakšni žagi, kar je bilo zelo malo. Zemlja je nerodovitna in še to polje, kolikor ga je obdelanega, je posejano s skalami. Zato poljedelstvo ni moglo napredovati. Enako je bilo z živinorejo, na katero je kmet polagal še manj važnosti. Saj dobrih pašnikov v vsej okolici nimamo. Tako je gospodarstvo naših krajev stalno nazadovalo in kmet ni mogel obdržati niti tiste višine, ki so jo zapustili njegovi predniki. Edino bogastvo so bili ogromni gozdovi; toda pred 20. leti jih niso tako eks-ploatirali kakor danes. Kočevska torej ni imela skoraj nobenih dohodkov, ker v nji ni bilo razvite industrije niti kmetijstva. Zaradi tega so vladale tukaj že od nekdaj zelo težke gospodarske razmere. Toda ljudje so morali vendar živeti. Imenovane okoliščine so prisilile kmeta, da si je poiskal drug vir dohodkov: začel se je izseljevati. Mnogi so se izselili v Ameriko v nadi, da si bodo tam lažje prislužili svoj kruh. Drugi pa so v jeseni, ko so končana dela na polju, oprtili krošnjo in z njo prehodili pol Evrope. Oboji pa so pošiljali domov prisluženi denar, ki je postal tako eden glavnih virov dohodkov naših ljudi. Krošnjarji so se vrnili domov na spomlad. Mnogi pa so za stalno ostali v tujini in postali trgovci, nekateri med njimi celo zelo premožni. Nikdar pa ni nihče pozabil na svojo siromašno domovino, in kadar je bilo treba za njo kaj žrtvovati, je Kočevar rad žrtvoval. To je vrlina, ki posebno odlikuje naše ljudi. Niso pa se izseljevali samo taki, ki so jih silile v to razmere, ampak tudi taki, Novo planinsko kočo na Mrzlici ki jim ni bilo potrebno. Predvsem si je želela v tujino mladina, misleča, da bo tam zaslužek lažji. In tekom let je prišlo Kočevar ju že v kri, da se mora iaseliti: vsak je mislil, da mu doma ni več obstanka. Tako se je zgodilo, da je danes v tujini, predvsem v Ameriki že več Kočevarjev kakor pa doma in če bi šlo tako dalje, bi prihodnjo 600-letnico slavili že kje drugje. Ker je torej vsak računal s tem, da se bo slej ali prej izselil, se ni nihče več brigal v taki meri, kakor bi bilo treba, za kmetijstvo. V tem leži vzrok nazadovanja kočevskega gospodarstva. Prišla pa jc svetovna vojna; sledil ji je polom. Nastale so nove države in nove meje. Kočevar ju ni bila več pot tako odprta kakor nekdaj. Pa tudi države so vse bolj omejevale dotok tujcev v svoje tovarne itd. To je imelo za posledico, da je kmet zopet ostajal doma in da se je začel intenzivneje baviti s kmetijstvom. Uvidel je, da od krošnjarstva ne more več pričakovati toliko kakor nekdaj. Danes je povsod toliko brezposelnih in zaradi tega druge države ne morejo dovoliti, da bi podaniki tujih držav imeli kakršnokoli zaposlitev. Zaradi tega je bil v Salzburgu izdan tak odlok. Pa" tudi kot kostanjarjem jim delajo neprilike. Tako so se pričeli tudi voditelji kočevskih Nemcev bolj zanimati za dvig na gospodarskem polju. Osnovali so najprej svoj denarni zavod, letos pa še živinorejsko JAZ ZNACI PRECIZNOST TRAJNOST MASIVNOST O družbo, ker so uvideli, da s poljedelstvom ne bodo imeli velikih uspehov. In samo na ta način lahko pričakujejo boljšo bodočnost. Treba jim je prirejati predavanja, skrbeti za pašnike. Šele potem se bodo izboljšale tudi socialne prilike naših Kočevarjev. Samo še danes in Jntri t nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri vesela filmska opereta Slavni nemški tenorist H. H. BOLLMANN v velefilmu Vesela srca Kot partnerica poje dražestna KATHE DORSCH Poleg tega: prednaznanilo za film »ČARDAŽ PRINCESA« in nova »Nicky miška« Film, ki presega po svoji lepoti, lepih pesmih in godbi nepozabno opereto »DVOJE SRC V % TAKTU«' Predprodaja vstopnic od 11. do pol. 1. Elitni kino Matica Telefon 2124. gradi podružnica SPD Trbovlje. Na sliki se vidi še stara Hausenbiichlerjeva koča ki je pa že zelo slaba. Nova koča bo piecej velika in bo odgovarjala vsem potre* bam močno razvijajočega se planinstva v joodročju trboveljske podružnice. Velik razvoj gorenjskega industrijskega okraja Jesenice, 31. oktobra Pred kratkim smo poročali, kako se Je« scnice širijo na vse strani in kako sc bo« do v doglcdncm času popolnoma strnile z Javornikom in Koroško Belo ter tako tvt>» rile dolgo, dolgo gorenjsko »vas« s pri* bližno 12 do 14 tisoč prebivalci. To bo v resnici dolga vas, kajti pri nas med novi« mi zgradbami ni visokih palač, kar jc paC umevno, ker tu ni bogatih posestnikov, temveč so v prvi vrsti delavci, mali po» sestniki in obrtniki, ki gradijo. Kdor ni bil že več let na Javorniku, ta bi danes tega kraja skoro ne mogel spo znati. Tam na Borovljah, kjer se je pred par leti razprostiralo ne baš prostrano :n rodovitno Javorniško poije, tam stoji da« nes že velika vas. Na tem prostoru se je tekom treh let zgradilo okrog 50 večj;h in manjših hiš, ki pa ne stojijo v primer* nih vrstah, ker so se gradile brez pravega načrta. Največ se gradi v smeri proti Jesenicam, kar je naravno, ker hočejo biti dc!avu» čim bližje kraju, kjer se jim nudi zasiu--žek, od katerega si z velikim trudom m požrtvovanjem prištedijo sredstva za .ms** ne domove. Toda v tej smeri se zgradbe ne bodo mogle nadaljevati, ker je ves kr^j izpostavljen poplavam, ko je savska str* ga tako široka kakor dolina in se državna cesta komaj prerine mimo Bošteletove in Tratarjeve hiše proti Jesenicam. Pač pa vse kaže, da se bo v bodoče naj* več gradilo za ljubljansko železnico v sme ri z Jesenic proti Javorniku ali obratno, posebno še, ko se tu izpelje nova cesta, ki je tako nujno potrebna. Tu je prostora 31 največ in je tudi najbolj ugoden, ker ie vzvišen in solnčen. Na tem kraju ie na* meravana gradnja dolge vrste novih hiš ii\ so hiše tovarniških delavcev Valentina Za* pana, Janka Tušarja in Mihaela Kanusa že dovršene. Na Javorniku samem in na B >• rovi j ah na levi strani ceste, ki vodi proti Blejski Dobravi, se je letos tudi zgradilo več kakor prejšnja leta. Lepo vili slično hišo si ie na vrhu Udičarjevega klanca no stavil tovarniški delavec Jože Kunstelj. nekoliko nižje enonadstropno hišo gostilničar Pavel Leskovec, manjše eno* ali dvo* družinske hiše pa delavci Janez Drobi*. Anton Kosmač, Zan Simon. Jakob No". Janez Glavič, Jože Svetina, Lojze Pranrot* nik. Jože Fendc, Janez Kozamcrnik. Franc Gogala in Jože Grintnr. nekateri pa 30 svoje hiše lično preuredili. Novice iz hrastniške kotline Hrastnik. 31. oktobra. Nevihte so prenehale razsajati, nebo se je zjasnilo, v torek in sredo je padla sla-la in narasle vode so upadle. Sicer je pa zelo narastel potok Boben naravnost od Boga poslan. Kajti taka velika voda odnese v jeseni vso umazanijo, ki se čez poletne mesece nabira v strugi potoka. Posebno pri kemični tovarni in steklarni se nakopičijo v doglednem času cele gore premo-govega pepela, žlindre in drugih odpadkov, ki jih podjetja mečejo v potokovo strugo. Narastel Boben pa vse odnese, vse očisti in tako veliko koristi vsemu Hrastniku, posebno pa še industriji. \ nedeljo smo imeli v naši kotlini prvič, odkar ta obstoja — : žegnan je:. Dopoldne sta se vršili dve slavnostni službi božji, zvečer pa tako zvana »rimska procesija'.. Stolpič kapele se je blestel v električnih lučicah. Na stotine lučk se ie pa premikalo počasi v procesiji po Logu. Z aeroplana si je v torek popoldne ogledal baje neki Hraslničan svoj rojstni kraj. Ob pol 11. ure je priplaval zrakoplov nad hrastniško kotlino in plaval v višini okrog 5o zadnje kaplje krvi izmozgan delavec se je začel opravičeno buniti proii kapitalistifr: Avstriji. Izbruhnila ]e krajevna revolucija na praznik Vseh svetnikov, ki žal ni ostala brez krvoprelitja in človeških žrtev-. Minili so grozni dnevi in naš delavec se je trdno in z vso ljubeznijo oklenil mile mu domovin« Jugoslavije. Ga. Ida Juraničeva. naši gledališki publiki dobro zn&na operna pevka, poje glavno vlogo v noviteti ljubljanskega opernega gledališča, Verdi« jevi operi »Moč usode«. Radio za Vas: Fin detektorski aparat, kompleten s kristalom, antenskim materi-jalom ter slušalko za Din 80.— ter petkratno mesečno plačilo po Din 45 Vam nudi RADIO LJUBLJANA Miklošičeva cesta 5 Tiskovna zadruga in oglasni oddelek „Jutra" v novih prostorih Ljubljana, 31. oktobra. • >dkiir se je Tiskovna zadruga preselila iz ozkih prostorov v Prešernovi i li' i v krasne lokale na vogalu želenim igove in Knafljeve ulice, vzgajajo velike, vzorno urejene izložbe vso pokornost mimoidočega občinstva. Osobi-io ol> večernih urah, ko se po Šelen-i urgovi ulici razvija promenada, nastaja cesto zastoj, ker primamlja književno bogastvo izložb Tiskovne zadruge velike gruče občudovalcev. Mnogo m med njimi zvestih in dobrih prijateljev lope knjige, mnogi bodo to še po-s■ ali. Izbira in razporedba knjig in revij jc tako sinoticna, da mora vzbuditi zanimanje vsakega prijatelja lepili knjižnih in revijalnih novosti, bodi že ; domačega ali mednarodnega knjižne gi trga. Človeku se nehote obudi spo-■ in na tiste skromne čase, ko je Tiskovna zadruga v prvem letu životari i a v Sodni ulici z eno samo omaro knjig — a je v teku let pokazala tolik napredek. Dejstvo je, da je Tiskovna zadruga dandanes najbolje založena i- ljigarna v Ljubljani in da vobče v • sti jugoslovenskih knjigarn tvori elitno založbo, ki odgovarja stopnji j-.aše kulture in nam je zato lahko samo v ponos. Istočasno s Tiskovno zadrugo pa je \ novih lokalih dobil svoje reprezentativne prostore tudi centralni oglasili oddelek »Jutra . ki danes predstavlja najcenejšo, pri tem pa najhitrejšo in najuspešnejšo posredovalnico v vsej Dravski banovini. Tudi oglasni oddelek se je do preselitve stiskal v le skromnem lokalu v Prešernovi ulici. Z novimi poslovnimi prostori ie naposled ustreženo prebivalstvu vse Ljubljane ker je tu sredi mesta zdaj nameščen centralni oglasni oddelek >Jutra«, ki vrši vse računske, evidenčne in kore-spondenčne posle ter izroča in razpošilja na šifrirane oglase dospele ponudbe. Urejen pa je tudi naroeninski oddelek, za sprejemanje naročnine ljubljanskih naročnikov. Ustrezajoč želji prebivalstva v posameznih delili Ljubljane je oglasni oddelek že lani uredil svoje ekspoziture, katerih poslovanje je odslej omejeno zgolj na sprejemanje naročil na oglase in na dajanje naslovov. Velik je pomen v centraln. oglasnem oddelku »Jutra«. Statistično jc dokazano, da se dnevno oglaša v novih lokalih 400 do 500 strank z naročili, naslovi, ponudbami in željami po informacijah. V novih prostorih ustreza centralni oddelek »Jutra« vsem gospodarskim, socialnim in poslovnim potrebam prebivalstva. In zato sc ga prebivalstvo tudi poslužuje v vedno širšem obsegu, ki pokazuje v številkah točno vodene statistike tak napredek, kakor ga morejo pokazati le najbolje uvedeni jugoslovanski in inozemski dnevniki. Obnovitev bohinjskega vojnega pokopališča Sr. Janez. 31. oktobra. Na koncu Bohinjskega jezera pri Zlato-ro^u leži voino pokopališče z 296 grobovi bojevnikov, padlih na Krnu Po narodnosti je med pokoinimi največ Avstrijcev in Hrvatov, pa tudi nekaj Slovencev. Sest je bilo avstrijskih častnikov, eden pa Madžar . Kmalu po vojni so mnogi sorodniki ookoi-nili prihajali k tem grobovom poizledat, kam je njih svojce položila vojna k večnemu počitku. Potekle so mnoge solze. Na tem pokopališču je bilo pokopanih tudi b-] talija nov, katerih zemske ostanke pa so letos cd 9. do 11. avgusta izkopali m prepeljali na ljubljansko pokopališče. Pri izkopavanju so našli pri enem mrliču še nepokvarjeno ročno sranato. pri drugem pa mnogo patron. Tujsko - prometno društvo za notranji Bohinj, ki si mnotro prizadeva za ureditev pokopališča, namerava izpopolniti prazne »robove s tem. da bo preneslo z vojnega pokopališča na planini na kraju pod Bo-atinoin 32 tam pokopanih vojnih žrtev več bojevnikov je nadalje pokopanih po-amič po vsej Komni in proti planini Gov-•iaču. Čim bo društvo imelo dovolj denarnih sredstev za ureditev prenosa, bo vojno pokopališče pri Zlatorogu izpopolnjeno, kakor je bilo pred izkopom Italijanov. Prometno društvo z agilcim novim odborom pod vodstvom predsednice ge. Marice Jerajeve. tajnika Viktorja Grobotka in članov odbora gg. Alojzija Pohlina. Janka Dobravca in Valentina Hodnika je uvidelo, »la nikakor ne more prepustiti tega vojne-•?a pokopališča usodi. Pokopališče, ki lezi tik ob cesti, vodeči proti slapu Savice, opa-yi vsak mimoidoči. Zato ni čuda. da je doslej bilo čuti različno kritiko, saj gre mline tesa doslej zapuščenega vojnega pokopališča letno več kakor 10 tisoč tujcev. Novi odbor prometnega društva ie zato že letos v maju sklenil, nujno urediti pokopališče. V septembru in oktobru se je to izvršilo. Sredi pokopališča je [»stavljena lepa kapelica. zgrajena iz samih bukovih okrog- ic. V zvoniku je bronast zvonček, ki je nekoč bil lust Žige barona Zoisa in gotovo -far že nad 130 let. Na kapelico je pribita tabla z besedami: >Potomci, ostanite si edini: svoje krvi nismo zaman prelili...* Društvo je dalo obnovili streho na kapelici, V kapelici sami pa je dalo napraviti nov ■ Har z odrom. Oltar je prekrit z umetno vezenim prtičem. Na oknih so obnovljene modre in rdeče šipe in napravljena so nova vrata, da se kapelica lahko zaklepa. Vse c robove je daio društvo očistiti pleveli in jih obložilo ob straneh s ploščatimi • anini, na grobove pa je dalo nasuti črno kopišno prst. Popravljeni so tudi križi in ie na vsakem nabita kositerna ploščica z mtančnim napisom in imenom pokojnega borca. Za točno oskrbo imen velja zahvala < rožniškemu komandirju Remicu v Bohinjski Bistrici, kajti edino on se je kmalu po prevratu, ko so imena na posameznih križih začela bledeti, potrudil, da je imena prepisal ter sestavil tudi skico s tekočimi številkami grobov. Pred vsak križ je društvo nasadiio rododendron (ki mu Bohinjci pravijo: burja), ob robu grobov pa je nasajen zimzelen, ki so ga oskrbele: gospe Jerajeva od Sv. Janeza in Lojzka Hafnerjeva, notarjeva soproga iz Ljubljane, ter gospodični poštni uradnici Jokanova in Pe-čarjeva od Sv. Janeza. Pota med grobovi so posuta, spomladi pa bo še na vsak grob vsajeno cvetje. Vhod na vojno pokopališče se je podaljšal za kakih 30 m do ceste, tu pa sta postavljena dva betonska stebra, kt nosita lepa železna dvojna vrata in nad njimi zaokroženo železno tablo z lepim križam in napisom: »Vojno pokopališče« — dočim je na drugi strani ostal nemški stih, ki je obstojal že med vojno "Die Ihr nacli uns lebet. bleibet einig, damit vvir nicht umsonst geblutet haben.« Celotno vojno pokopališče je ograjeno z okroglimi smrekovimi drogovi, a društvo tč nedavno zasadilo tik ob vsej ograji okrog pokopališča tudi smrekova drevesa, ki se bodo sčasoma razrasla v lepo živo otrrajo. Ploskovna mera pokopališča znaša 1500 m2. Pred kapelico sredi pokopališča ie prometno društvo postavilo 1.20 m visok spomenik iz vodnega, lepo luknjastega kamenja, vanj pa je vzidalo mramorno ploščo z zlato vklesanimi stihi: Tujci prej — zdaj bratje ste postali, ko so tu grobove Vam skopali... Žarko sevaj solnce vam planinsko, pokoj dihaj jezero Bohinjsko! V spomenik je nadalje vzidan nov 2 m visok križ, za katerega je društvo kupilo v železo vlitega, 80 cm visokega Krista. Une 4. novembra se bo vršila v kapelici maša. nato pa blagoslovitev spomenika Ker so vsa ta dela zelo obremenila društveno blagajno, se odbor obrača na dobra srca s prošnjo za morebitne prispevke. Na grobefo našiti jimakov na Koroškem >;A Vi kropit me niste prišli? In prav! — Morda pogledi vaši, zbudili bi mrliča me... da vstal bi, da bi vstati moral... v življenje novo ... Prijazno nad Dravo na hribčku se razprostira Velikovec, bivše središče bojev za naš tužni Korotan. Obdan je od nizkih gričkov, kronanih s cerkvicami in belimi gradovi. Tam proti jugu kipi mogočno proti nebu sivi Obir, a daleč na obzorju se vidijo obrisi Savinjskih in Julijskih Alp in Karavank... V bližini Velikovca proti severu te pozdravlja prijazna šentrupertska cerkvica, okoli katere se razprostira pokopališče. Na njem spi večno spanje množica jugoslovenskih junakov, ki so vstali v težkih prevratnih časih iz našega naroda, da branijo in rešijo našo grudo, da obvarujejo začetek našega narodnega imena. zibel naših dedov, Gosposvetsko polje... To pokopališče hram mrtva junaška srca, ki so žrtvovala svoje srčne utripe za našo pradomovino in so z lastno krvjo cr-stila to zemljo, na kateri danes gospodari tujec. Naš duh se klanja v globoki ljubezni in hvaležnosti mrtvim herojem, rpomi-nu na našo slovensko prošlost, ki bdi lad Gosposvetskim poljem, čujte mrtva junaška srca, da domovina visoko ceni vaše plemenite daritve, kajti ni na svetu vezi, ki bi trajneje vezala kakor prelita kri. Tuji gospodarji so ubijali in ubijajo čustva in mlada življenja vsepovsod. A mi? Molčali smo svoj najsvetejši molk, v njem kelihu skrivnostno razbrstela, razcvela čudežno, kot roža vela, se našega rodu je žlahtna bol... Bratje, junaki v črni tuji zemlji! Ko v boli klonimo nad Vašimi gomilami, plavajo naše želje v domovino Vaših duš, plavajo naši srčni utripi ob Dravi, Žili, po Rožni dolini, proti Gospe Sveti, kjer se strnejo v ifiolitev z brati. Spavajte mirno, junaki! Narod, za katerega ste darovali svoja mlada življenja, se v polni meri zaveda vaših žrtev in budno stremi za onimi cilji, za katere ste pre-lili srčno kri. Jugoslovenski narod blagoslavlja z ljubeznijo žrtvovanje junakov. Ivo Kvac. Prvi poljanski kameniti nagrobni spomenik Poljane, 31. oktobra. Ko se te dni spominjamo mrtvih, nas obenem tudi zanima zgodovina njihovih zadnjih bivališč. Naše pokopališče nam posebno vzbuja spomin na rodbino, ki se tolikokrat imenuje v povestih našega pokojnega rojaka in pisatelja dr. Ivana Tavčarja. To je rod starih Visočanov - Kalanov. Vsi počivajo na poljanskem starem pokopališču ob cerkvi, ki ga že ni več poznati, drugi pa na sedanjem pokopališču, ki že obstoji približno 90 let. Tu je pokopan zadnji Visočan - Kalan, ki je umrl leta 1874. in njegov sin Janez, ki je preminul tragične smrti pred 48 leti. Malo pod kapelo na pokopališču Sv. Lovrenca stoji velik kamenit spomenik, obdan z železno ograjo. To je prvi spomenik te vrste na poljanskem pokopališču. Postavljen je bil leta 1873. Francu Kalanu, ki je umrl v najlepši fantovski dobi. To je bilo govorjenja in zanimanja, ko je par močnih konj pripeljalo 'kamenit spomenik na pokopališče, še večje zanimanje pa je bilo potem, ko so nenavadno kamenito »znamenje« uvrstili med lesene in železne križe. Premožnih in veljavnih Visočanov ni večin molče priča o njih prvi kameniti spo- Nogometne tekme v nedeljo Z* t« m* Na prostoru SK Ilirije gostujeta dva prvorazredna kluba iz Zagreba: ob 13'45 Grafičar : Grafika (Zagreb) ob 15*15 Železničar : Ilirija (Zagreb) OB VSAKEM VREMENU. menik našega pokopališča. Najtrajnejši spomenik je pa seveda Visočanom - Kala-nom postavljen v Tavčarjevi knjigi »Vi-soška kronika«, sicer pa tudi pisatelju ni bilo dano, da bi dovršil svojo trilogijo ter opisal zadnje Visočane in njihov kameniti spomenik. Stavbno gibanje na Bledu Bled, 31. oktobra. Menda se nikjer toliko ne gradi kakor na Bledu. Razne stavbe rastejo kakor gobe po dežju. Že preteklo gradbeno sezono se je povečalo, obnovilo in nanovo sezidalo okrog 20 raznih zgradb. Komaj je potehnilo vrvenje letoviščar-iev ter bi si človek mislil, da se bo Bled nekoliko oddahnil, a vendar ni tako. Na Bledu je kljub minuli sezoni kaj živahno in živo. Na stotine delavcev mrgoli na vseh koncih in krajih, ki kopljejo, podirajo in vrtajo ter odvažajo izkopani materijal v jezero. Zopet drugi dovažajo na vozovih in tovornih avtomobilih gradbeni materijal. Daleč v noč se razlega zabijanje stebrov -pilotov. Udarce spremlja petje delavcev in ropot vrtalnih strojev. Dela se noč in dan, da bodo zgradbe, namenjene letoviščarjem, izvršene do prihodnje sezone, ki se v zadnjih letih po zaslug' g. Kende prične že meseca maja in traja, ako je vreme ugodno, do meseca oktobra. Nai več delavcev je zaposlenih pri gradnji Parlihotela in Kazine g. Kende. Park-hotel bo podaljšan do Ljubljanske ceste in kakor se zatrjuje, bo en del tega podaljška sedemnadstropen. Nasproti Parkhotela ob jezeru pa podirajo staro Kazino, na katerem mestu bo stala nova, moderna, iinpo-zantna in razkošno opremljena Kazina, ki bo obenem tudi podaljšana. Na mestu, kjer bo podaljšek Kazine, je teren nepripraven za gradbo, ker obstoja po večini iz blata in gline. Zato zabijajo delavci hrastove In mecesnove stebre - pilote v zemljo, ki bodo v zvezi z betonom služili za fundament nove Kazine. Par sto metrov od Parkhotela pa zagledamo zopet četo delavcev, ki so pa zaposleni pri gradnji hotela »Toplicc«, last g. Molna rja. I udi ta hotel se bo v letošnji gradbeni sezoni zelo povečal. Sedanji hotel bo povišan za tri nadstropja, a poleg tega bodo vzdolž ceste prizidali nad termalnim bazenom in še nekoliko dalje novo moderno petnadstropno stavbo. Obenem razširjajo tudi cesto ob imenovanem hotelu in odvažajo izkopani materijal po tračnicah v je»ero. Na gričku nad hotelom Toplic stoji vila »Adri.ia«, tudi last gosp. Molnarja, ki bo znatno povečana in zvišana. Mnogo delavstva je tudi zaposlenega pri gradbi Grajske kopeli pod Gradom. Kopališče, ki je last g. Kende, bo trinadstropno in bo eno izmed najmodernejših v naši državi. Na kopaiiškein prostoru bo tudi zgrajena restavracija in plesišče, kjer bo svirala začasa sezone godba. Ob Prešernovi ulici pa raste naglo iz tal moderna in impoznatna stavba novega Sokolskega doma, ki bo do zime že pod streho. Ako gremo po Kolodvorski cesti proti bleiskemu kolodvoru, vidimo, da se je začelo z asfaltiranjem tudi te ceste. V kratkem bodo začeli asfaltirati tudi cesto okrog jezera, kar bo za Bled velikega pomena. Nadalje so začeli te dni podirati hotel »Jekler«, ki bo prenovljen in znatno povečan. V načrtu je še več drugih stavb, ki pa čakajo končnoveljavnega regulacijskega načrta. Kakor vidimo, je gradbena sezona na Bledu v največjem razmahu. Lendavski prosvetni pokret Dol. Lendava. 31. oktobra. Poročali smo, da je graditev nove osnov" ne šole v Lendavi gotova stvar. Ko bo šola zgrajena, si bodo oddahnili vsi tisti prosvetni delavci, ki žele tukaj ob meji delati z uspehom na prosvetnem polju. V prvi vrsti pridejo tudi v poštev seveda Sokoli. Cele čete dece, naraščaja in članstva željno pričakujejo zavetja, kjer bi si bistrili duh in telo. Gotovo je, da morajo Sokoli imeti lastni dom ali tega še ne more biti tako hitro, če ss pomisli, da Sokol šele pričenja pravo življenje. Za enkrat mu je na razpolago mala sobica v meščanski šoli. Ta mu služi za telovadnico. Toda prava telovadba se tu ne more vršiti. Prireditve so v meščanski kakor v dosedanji osnovni šoli izključene. Ni torej čuda, ako vse prosvetno gibanje miruje. Gostilna nam nikdar ne more nadomestiti lokala v šoli. Vsa agilnost roditeljev društev je mnogokrat brezuspešna največ zaradi pomanjkanja prostorov. Tukajšnja javnost z zaupanjem gleda v one, ki so si nadeli nalogo, da s postavitvijo nove šole odstranijo velike ovire, ki so povzročile precejšen zastoj v društvenem življenju. Od tega je marsikaj odvisno. Naj bi to zaupanje bilo upravičeno. Imamo predvsem v mislih telovadnico. Lendava šteje okoli 3000 prebivalcev. Sokol bo prodrl gotovo v vsako hišo in izvabil zdaj tega, zdaj onega v telovadnico, ki mora torej biti primerna kraju. Da stavbišče ni najprimernejše, kar se velikosti tiče, je res. Ali v sredini mesta je. S tem je Lendavčanom ustreženo predvsem tistim, ki jih bo pot večkrat vodila v šolo. Krajevni šolski odbor je marljivo na delu. Gotovo bo vse težave prejezil in nudil Lendavi to, kar od njega pričakuje. S tem si bo pridobil najlepše zaupanje. Maloduš-je bo treba pustiti na strani in pokazat; nekaj velikopoteznega. Nerodni in brezpo-trebni bi bili kaki očitki. Pred očmi je .re-ba vedno imeti, da se zida predvsem za Lendavo. Vse, kar se tu žrtvuje, se žrtvuje za povzdigo domačega kraja. Šola je sicer kapital, ki ne daje obresti v denarju, nudi pa obresti, ki jih drugod nikoli ni mogoče doseči. Zdrav in svež naraščaj je bodočnost kraja. Dajmo mu možnost, da se bo usposobil za življenje. S hvaležnostjo naj se spominja na vse, ki so mu to omogočili, čim prej se izpolni ta želja, tem manj bo prikrajšanih! IVIuzilialični radio - sfn5sfe?ii kateri imajo smisel za umetniško glasbo - volijo Najstarejša izkustva — Najmodernejša konstrukcija šolo, nadaljnje vpisovanje pa bo 1., 2. in 3. novembra od 9.—12. v pisarni šolskega upravitelja na Hajdini g. Janka Lešnika. SV. DUH NA OSTRI-M VRHU. Ciril* Metodova podružnica pri Sv. Duhu na O. v. je priredila 12. oktobra v prostorih go« stilne Jakoba šantla vinsko trgatev, ki j& prav dobro uspela. Poleg domačinov se je veselice udeležilo tudi več turistov, med temi sreski načelnik g. dr. Ipavic, njegov brat zdravnik g. dr Ipavic in profesor g Canjko. Gospod sreski načelnik je darovat prav lep znesek namenu prireditve, za kar se mu odbor najlepše zahvaljuje, Ycs čisti dobiček v znesku 1037 Din je namenjen novemu odru. ki se že gradi v šoli. Potre ben les prispevajo posestniki brezplačno, za kar jim gre vsa hvala. Upanje ima po» družnica, da bo že 1. decembra prva pred' stava na domačem od^u in s tem bo zapo« četo novo delo na naši severni meji. STARI KOT PRI ČABRU Tudi v Stari kot, ki je na žalost še brez ceste, je privo. zil prvi avto. Po razdrtem in blatnem va« škem potu, ki mu zadnji dež seveda ni prizanesel. se je s »Fordom« spretno pri« peljal k nam g. Vlado Turk. trgovec 'z Ljubljane. Moral jo je ponekod vsekati kar če." njive, da se je izognil ozkemu po« tu in nevšečnim jarkom Zelo napačno bf pa bilo pri tem misliti, da ta vaška por ustreza potrebam teh vasi in še manj da je sposobna za avtomobilske vožnje Z velikim trudom in stroški vzdržujeta vasi Novi in Stari kot sami to pot. kar pa seveda mnogo ne zaleže in klanci se ne dado izbrisati. Ker se vaščani največ bavijo ?, vožnjo lesa, je pomanjkanje ceste toliko bolj občutljivo. Razpravljalo se je žc o tem, kako naj bi ceste zvezale te kraje s svetom. V ospredju se nahaja zveza Pre zid=Novi kot«Štari kot kot najnujnejša. Za njo se zavzemajo tudi druge občine, ker bi se s podaljškom ceste Stari kot=<":abar omogočila ugodnejša zveza in avtobusni promet Ljubljana*Čabar*Delnice. ki po se« danji cesti čez Parg ni mogoč. VINICA. Odkar je glavno delo na po« Iiu končano, je postalo življenje v našem Sokolskem društvu zelo živahno Vpisalo se je v društvo lepo število zastavnih fan« tov. Brat načelnik se popolnoma zaveda svoje dolžnosti, ki jo vrši z največjo vest« nostjo. Le tako vztrajno naprej. V krat« kem se osnuje tudi tamburaški zbor poa vodstvom br. prosvetarja. Dramski odsek pa nas bo prihodnji mesec seznanil s štiri« dejanko »Stari in mladi« v ' režiji sestra predsednice. ŠMARJE PRI JELŠAH. Tukajšnje So« kolsko društvo je proslavilo 28. oktobra češkoslovaški narodni praznik na svečan način. O zgodovini češkoslovaškega naro« da je poročal izčrpno starosta br. dr. ša» šel. Po enournem predavanju se ie sleherni posetnik proslave docela seznanil z zgodo« vino bratskega naroda Ob koncu govora so po širni dvorani zaorili navdušeni vzk'i= ki bratskemu narodu in njegovemu naj* boljšemu voditelju prezidenti; Masarvku. Na predlog brata Svetine se ie odposlala češkoslovaškemu konzulu v Ljubljani p o* zdravna brzojavka. Naj še omenimo, smo imeli 6. septembra lepo proslavo rojst« nega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Pri proslavi je igral sokolski orkester pod ne« umornim kapelnikom br. Deželo in je imel lep nagovor br. dr. šašel. KOSTANJEVICA na Krki. Na prošnjo potrjuje uredništvo, da g. Lavoslav Bučar ni pisec dopisa pod naslovom »Na družbo ie streljal«, obiavlienega letos 10. oktobra. Primorske novice Nezaposlenih je bilo v Julijski Krajini in v Zadru dne 30. septembra t. 1. 12.347. Letina v Istri v nekaterih krajih ni baš ugodna, drugod pa pravijo seljaki, da je prilična in da imajo »svega pomalo«. Pridelali so zlasti mnogo koruze, obilo je tu-cii sena. živina pa je po istrskih hievih bolj redka. Dež je skvaril ponekod vinograde. Marsikateri gospodar je računal pridelek na 100 hI vina, pa ga ima komaj 5. Drugi pa imajo več vina kot so ga pričakovali. Novo vino z 9 do 10 stopinj alkohola se prodaja po 50 do 60 lir za hI. Pretekli mesec je bil »dan grozdja«, pa se je v Istri slabo obnesel. V Baderni v Istri je bilo prodano na dražbi poslopje bivšega Gospodarskega društva za 16.000 lir dr. Rismondu iz Pule. Sklenjena je bila v Trstu nova delovna pogodba, ki določa plače delavcem v kovinski stroki in velja za tržaško pokrajino. V Trstu so plače nekoliko višje kakor na deželi, na primer v Tržiču. Specializirani delavci bodo dobivali na uro 3.25 L, na deželi 3.20 L, drugi delavci in pomočniki od 1.20 do 2.10 L, ročne delavke od 1 do 1.25 L. To so najnižje plače, ki jih sme dati gospodar delavcu. Pogodba stopi v veljavo koncem oktobra. V Tolminu, ki je središče goriškega planinskega sveta, se uvedejo živinski sejmi. Prvi sejem bo dne 16. novembra. Sejmi se bodo vršili drugi ponedeljek vsakega meseca. Poleg živine se bodo razpečavali tudi poljski pridelki. S prvim sejmom bo združena velika razstava bikov in konjev. Pripravljene so nagrade in kolajne. Gimnazija in licej bosta v Tolminu samo še letos. Drugo leto se otvori kmetijska in gozdarska šola. Vzdrževali jo bodo država, dežela, tolminska občina in deželni gospodarski svet. Gojenci bodo stanovali v posebnem zavodu. Kuracija v Medani v Brdih je bila z nadškofijskim odlokom od 14. t. m. povišana v župnijo. Medanska cerkev obstoja že iz dobe oglejskih patrijarhov. Prvi medanski župnik je dosedanji tamošnji kurat g. Josip Milanič. Dopisi JEŽICA. Sokolsko društvo je preteklo nedeljo proslavilo češkoslovaški praznik osvobojenja s predavanjem o tem, tudi za nas Jugoslovene pomembnem dnevu. ZKD je poslala svojega predavatelja g. Bučarja, ki je številno navzočemu članstvu in naraščaju orisal zgodovino osvobojenja. V nedeljo 2. t. m. priredi dramski odsek Sokola Govekarjevega »Desetega brata?. Začetek ob pol 20. uri. Vabljeni! SV. JURIJ OB JUŽ. ŽELEZNICI. Z re« dom jugoslovenske krone V. razreda je bil odlikovan naš rojak železniški uradnik v Grobelnem g. Kroflič Zdravko, poroč* nik v rezervi. Imenovani se je po preobra« tu boril skupno s padlima junakoma Fra« njem Malgajem in Srečkom Puncerjem za našo Koroško. Iskreno čestitamo! GALICIJA PRI CELJU. Tudi pri nas smo se zgenili. V nedeljo 19. oktobra smo ustanovili Sokola. Ustanovitve se je ude« ležilo preko 30 oseb, ki so vsi pristopili v društvo. Na zborovanju je govoril br. Maks Pivec, učitelj iz Žalca, ki je poljud« no tolmačil navzočim najprej načela So« kolstva, pojasnil sokolska pravila in razlo« žil nato vsem članom njihove dolžnosti in pravice. Za svoj skoro dveurni govor ie žel obilo priznanja Nato je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki mu načeljuje br. Tržan. Začetek je storjen in naša dolžnost ie da se sokolska četa pri nas še pomnoži HAJDINA PRI PTUJU. Da bi se po vzdignil posvetni nivo našega prebivalstva so se dogovorili vplivni krajevni činitelji gg. šolski upravitelj, župnik in župani všo-lanih občin, da ustanove za gospodarsko in kulturno povzdigo kmetskega naroda pre-potrebne kmetijske nadaljevalne Sole. V nedeljo 26. oktobra se je vršilo na skupni javni seji občinskih odborov Haidine in Slovenja vas predavanje o izrednem pomenu te šole. Izvolil se je pripravljalni odbor. Izvršili so sc tudi prvi vpisi za novo Radio za Vas Fin enoelektronski aparat, kom-•leten z elektronko, baterijami, an-enskim materijalom ter slušalko za Din 100.— ter osemkratno mesečno olačilo po Din 75,— Vam nudi RADIO LJUBLJANA Ljubljana Maribor Miklošičeva 5 Aleksandrova M \ Iz severnega obmejnega kota ])<>l:;a vrsta vozov niašfa skozi Gornjo Radgono Gornja Radgona, 30. oktobra. Najpomembnejši čas našega vinogradni-štva sc bliža koncu. \' goricah postaja po-lagoma spet tiho; umolknili su idopotcl s svojo leseno in turobno melodijo in nič vec ni slišati ubranega petja. Berejo le št vele posestniki, ki radi obsežnosti svojih vinogradov nc morejo opraviti trgatve v enem tednu. Trgatev daje našim vinorodnim krajem neko"posebno praznično obeležje; poleg do« mačih obrazov vidiš v teh dneh mnogo tujcev in vsem se nekam prijetno mudi za veselim ciljem. Vinogradniki hite, da nad« zirajo branje, kar jim povzroča sto skrbi malih in velikih, ki pa so vse prijetne, če le pokaže klostermenburgovka, da ima mošt vsaj nad 17 stopinj sladkorja; oni. ki nimajo vinogradov, pa gredo dobre vo-lic pomagat kot birači ali kot nosači tež' k i h brent zvrhanih sladkega grozdja. Mno-. go je tudi takih, ki pridejo v gorice samo /ato. da delijo / gospodarjem veselje nad trgatvijo in pa to — kaj bi tajil — kar je gospodar v nab-.sanem nahrbtniku prme« sel zjutraj v gorice. Pred gorn jeradgonsko carinarnico vlada v teh dneh živahno vrvenje, avtomobil za avtomobilom privaža tujce, posestnike vi* n ogrado v in njih goste, na kmečkih vozo» viti in tovornih avtomobilih pa čakajo v dolgih vrstah sodi z moštom iz goric dvo» lastnikov in drugih avstrijskih posestnikov, da jih carinska, odn. finančna kontrola re> gistrira in odpravi preko mosta v Avstri« jo. Doslei so prevozili /e nad 2(H>!) hI mo« šta v vrednosti milijon dinarjev. Ponosni kmečki fantje so vpregli tokrat v svoie vo* zo\e najlepše konjičke in na vpregi se bli« ščiio lepo obiščeni medeni obročki: prederi prispejo do tc obmejne postaje se iz njih veselih src razlega marsikatera slovenska: »Furmani že pela jo .. .«, da odmeva iz pri« lažnih gričkov naših slovenskih goric. Lon» sko leto je škripal in se majal pod sladko težo še stari, leseni in napo! razpadli most ki se je medtem že moral umakniti moder« nemu času. novi železobetonski most na ce \ svojem ponosu n:ti ne zmeni za to. kar se prevaža po njegovem asfaltnem hrbtu Da, res lep in monumentalen je naš no> vi most. toda m nam izpolnil onih upov, ki smo jih stavili nanj v idejnem smislu. Ko so ga letos meseca februarja z velikim pompom blagoslavljali in slovesno otvar-jali, so podčrtavali vsi avstrijski govorniki od ministra in knezoškofa preko šta 'crske» ga deželnega glavarja do radgonskega žu> pana, da je most nekaj, kar združuje in spaja in da bo vezal dva soseda »naroo tostran in onstran Mure« k vedno tesnei-šemu gospodarskemu sodelovanju. Odkar je po uspehih hitlerjevcev in heimvvehroveev postal nacijonaloi šovmi« zem v Nemčiji in Avstriji velika moda, priobčil je tudi v avstrijski Radgoni izhaja-joči tednik »Oesterreiehische Grenzvvaeht« strupene članke proti nam. Pod naslovom »Deutscher. sehiitze deine 1 leimat« ]e pi> sal 19. t. m. »Dnevno vidimo, da se preko mosta selijo k nam z majhno culieo perila in obleke pod pazduho. Za malo časa so ti ljudje žc tako daleč kultivirani. da st ne razlikujejo več od domačinov (Eingebo-rene) in po nekaj letih jih ni mogoče več spraviti iz dežele. V malem postanejo sa> mostojni in potem se po kratkem času ču> dimo. kako da imaio čisto nemški zveneča vaška imena (I) slovanske prebivalce. Ce bi se bilo o pravem času tej zadevi posvečalo več pozornosti, bi bi! plebiscit na Ko* roškem nepotreben in naš bi bii Maribot. Celje in vsa Apaška kotlina. Cas bi bil. da bi imeli oči bolj odprte; ali se spet nočemo ničesar naučiti.« Tu je treba predvsem ugotoviti, da misli člankar. ko govori o tem. da postanejo naši I j udi e kmalu tako kultivirani, da se vee ne razlikujejo od »liingeborene«, le na svo-je meščane, kajti od nemškega kmeta in deželami se naš človek nima ničesar na-učiti. Viničarski in kmečki hlevi so pri nas mnogokrat bolj higijenični in čistejši kakor tam povprečna kmečka soba. Bolj zgovornega kulturnega merila nam ni treba. R.uigončani ne iščejo svojih poslov pri nas iz ljubezni do našega človeka ali iz nacionalne mlačnosti, ampak zato, ker so naši ljudje pridnejši, skromnejši in se puste bolj izkoriščati kakor njihova domača slu« žinčad. Docela pa ne razumemo strupenega sovraštva in šovinizma, ki veje iz članka, ako pomislimo, da ie vendar večina prednikov današnjega nemškega radgonskega meščan« stva — razen seveda uradništva — na enak način prišla iz raznih slovenskih krajev, predvsem iz Prekmurja, v Radgono: s cu-iico pod pazduho. In tako smo istega mnenja s člankarjem, da bi bil plebiscit na Koroškem nepotreben (in tudi Radgona naša), ako bi iz slovenskih priseljencev, tu kakor tam. ne postali renegati B li smo doslei vse preveč brezbrižni in zaupljivi. Kako bi bilo drugače mogoče da v času. ko nas 'zzivajo. kupujejo avstrijski državljani nemške narodnosti v naši obmejni coni ob blagohotni toleranci slovenskega prebivalstva posestva in vinograde. Prav res, čas bi bil. da bi imeli oči bolj odprte.« Volilna borba v Avstriji na ni razgalja, da je nedavno važne avstrijske činitelje celo oficijelno skominalo po naših krajih. Naša vlada plačuje zaradi pospeševanja izvoza vsem onim, k' izvozijo 50 hi ali vec mošta ali vina naenkrat po 0.50 Din odn 1 Din od litra kot nagrado Prav je tako. Toda to nagrado bodo dobili brez razlike vsi izvozniki, torej tudi oni. ki uvažajo svoje vino v Avstrijo na podlagi dvolast« niških pravic brez carine ki znaša okrog S Din od litra. Ti dvclastniki ,o s tem že itak prekomerno nagrajeni in bodo vedno izvažali vse svoje vino. če bomo drugače izvažali še kak liter al; pa ne Če se izvozna nagrad-i omenjen.m dvolastnikom črta. bodo prizadeti le ljudje »Freiheitskiimpfer« platz« — mentalitete. Čestokrat tudi slišimo, da se imajo prebivalci Gornje Radgone zahvaliti v veliki meri za svoje prosperiranje baš Avstrij« ceni, ki kupujejo pri nas svoje življenske potrebščine kakor meso. zelen lavo. vino in drugo; omenjena »Oesterreiehische Crcnz* \vacht« pa je nedavno že tudi pozivala v članku, podpisanem od S radgonske go« spodinje. naj bojkotirajo naše mesarje In trgovce. Denar, ki ga znosijo Radgončani k nam, pa so le revne pire v primeri z di« nar 1. ki jih prinašajo Jugoslovani v Avstrijo. Obleko, čevlje, razne aparate (foto, c-iektro. radio itd.) bencin in sto drugih potrebščin — celo tobak — kupujejo naši 'judje v Radgoni in prav dobro nam jo znano, kako važno vlogo ig?a ta tihi izvoz — »stille Ausfuhr« ga imenujejo v svoiem državnem proračunu — v gospodarskem življenju avstrijske Radgone. Ako šc pomislimo, da je Jugoslavija edina država, napram kateri ima Avstriia ak= tivno trgovinsko bilanco za (33 milijonov šilingov), je rešeno za nas vprašanje, dab potrebujemo mi Avstrijo ali Avstrija nas. Pri nngnenju k maščobi, protinu, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno porpeši prebavo. Raziskovalci na poliu zdravniške vede o presnavlianju zatrjujejo. da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. Naših trpinov poslednji dom Trbovlje, 31. oktobra Malo v stran z živahnega trga; v tiho samotno dolino te vodi pot, tako ozko, da je komaj prostora za žuboreč potok in pot ob njem. Mehkoba ti zapolje v duši, ko stopaš po njej. Na jasi pod gozdom ti obstane pogled: vrste če tu križi ob nizkih rušah, preprosta živa meja se ovija okoli njih, vse naokoli pa se boči prelestni gozd. Koliko globokega čustva in nežne poezije. pa koliko srčne kulture je vodilo pred-namce te prostrane industrijske pokrajine, ko so si to tiho zatišje izbrali za svoj poslednji dom. Koliko svojevrstne lepote in tihe ubranosti je na teh skromnih grobovih! Kaj bi jim tu blesk — saj so vsi enaki. Vsem enako dobrotna je tukaj narava. In vse jih uspava i bukev, i jelša, i gaber, i hrast. In naše novo pokopališče ni brez poezije, ko se cvetje razbohoti po njem. ko bujno zvalovi čez grobove in zakrije mase mrzlega kamenja in cementa, ki sta ga nesmiselno posnemanje in šablona nago-milila na njem. Vedno boli izginjajo v cvetju priče slabega okusa: mine tesnoba, ki te oklepa ob misli, da bo i tebi počivati tu, ko odide tvoj duh na neznano pot. Popolnoma te prevzame to bogastvo barv in oblik, toplo ti postane pri duši, ko vidiš prihajati nove obiskovalce, donašajo-če vedno novega cvetja, da bo čim lepši ta božji vrt na Veliki dan, posvečen samo spominu nanje, ki jih še vedno štejejo med se, se čutijo eno z njimi. Svojevrstna je poezija v tej ljubezni naših ljudi do njih. ki že počivajo pod rušo. Vsaj mimogrede se pomude pri njih, ako ni več časa med tednom, saj bo kmalu nedelja tu. Kdo bi jim zameril, ako se je med to cvetje in zelenje vtihotapila tudi kaka klopica, saj jih je prav malo teh klopic. So pač že v letih mnogi med njimi, ki prihajajo tu sem, in noge jim ne služijo več tako, kakor bi radi. Tako pa sede, po-kramljajo z rajnkimi, se potapljajo v spomine na lepe, skupno preživete dni; spomin na prestane bridkosti je odmaknil in zabrisal čas. Nekateri izmed njih si je že oskrbel svoj prostor tu za svoj zadnji dom: ogledovat ga hodi, koliko sosedov že čaka nanj in koliko se jih bo še vselilo, preden pride i on sam med nje. — Ganljivo se te dojmi-jo pomisleki stare gospe, ki jo srečaš večkrat tu: dolgo že ima prostor odbran. Star cerkovnik je pokopan ob njem. Hudo rad se je kregal v življenju, pa gospo zaskrbi: Pa ne, da bi razsajal še tu! — Le nič bojazni, tu je i on našel svoj mir. Ti pa, tovariš, ki pohitiš semkaj počastit mrtvih spomin, vzemi kito cvetja s seboj, položi jo na pozabljen greb in če zamoreš, zapuščenemu neznancu svečko prižgi, da bo i njegovi duši pokoj. m. p. Med cipresami in cvetjem na zagorskem pokopališču Zagorje, na Vse svete. že pred štirinajstimi dnevi so se začele pomikati po širokih potih, po nevidnih stezah od vseh koncev, tihe gručice žena in otrok s koški v rokah, malimi motikica-mi in lopaticami; slehrni dan, vsako ,.ro z edinim ciljem — pokopališče. Iz koškov so natresli rodovitno prst iz vrta. gozda, poruvali plevel, oblikovali lepe grobičke in posuli stezice z drobnim peskom bele Gorice. Najlepši kraj, najlepša njiva božja je zagorsko pokopališče. Na prisolnčni rebri pod Gorico s pogledom v dolino je utisnilo Zagorju svoj karakteristični pečat. Zelo je moral biti navezan na življenje tisti, Ki ga je hotel imeti tu zase, za vse one, ki v temnih rudniških rovih tako hrepene 7,a. solncem. Vsaj po smrti. Med grobovi se še danes sprehaja devetdesetletni Jože Dornik — najlepše parcele je odstopil za jx>kopališče, vse mu je znano tu. saj je še danes njegovo s srcem, kar je odstopil farnemu pečatu. Popreje se je sklepalo pokopališče bivše farne cerkve, a ko so to podrli in sezidali novo, so uredili okoli leta 1840. sedanje pokopališče, kjer je doslej pokopanih čez 3000 ljudi. Najstarejši nagrobni kamen je iz prejšnjega pokopališča sedaj vzidan v zidu desno od glavnega vhoda. Napis je še dobro viden in se glasi: TITKEI POČIVA JGNAZ HAUPTMAN ROIEN 8ga MALTRAVNA 1819 UMERL Sga MALTRAVNA 1849 OD bOIE ŽENE N SOIIH OTROK OBŽAL-VAN. Sčasoma je postalo pokopališče premajhno in so dokupili spodnji del, dobro je še vidno staro obzidje na zahodnem delu. Ob severni zidani steni so večinoma grobnice. Posebno lepo se odražajo nekatere: Birolla, Medved, VVeinberger, Zim-mermann, zanimiv je grob Detela Benjamina. ki je upodobljen kleče v rudarski gala-obleki, razoglav s prekrižanima rokama na vpognjenem kolenu; rodbina Mi-helčič s ploščo v okviru surovih skalnih ktad: med nadaljnimi grobovi: Ahčan, .Jamnik in Uczessanek je najlepša grob- aupaj Jvojim lepim zobem oni Ti ostanejo trajen in važen pridevek lepote, ako za njih nego upotrebljavaš 5, argov ep S i xooje niča rodbine Muller, na koncu zida pa počasi razpada grobišče Fr. Seenianna. hiv-šega upravnika steklarne. V tej vrsti sta pokopana bivša nadučitelja Gros Peter in Mally Konrad ter učiteljica Junis Roza. Skromen spomenik ima tu Kolenc, načelnik Sokola, ki je padel kot prva žrtev nesreče pri zidanju novega sokolskega doma. Omeniti bi bilo še grob Potiorek Karla, sorodnika znanega avstrijskega genra-la in rodbine iz zasavskega gradiča Prus-nika. Z veliko pieteto so oskrbljeni tudi ostaii grobovi v sredini pokopališča, kjer je op^iiti zelo mnogo nemških napisov bivših steklarjev. Na zahodnem koncu je lepo grobišče treh vojnih žrtev brez napisa. Te grobove, kakor one učiteljev in druge, ki so popolnoma zapuščeni, okrasi vsako leto šolska mladina, vsaj šopek in svečico položi in prižge drobna ročica. Med spomeniki v centru so posebno lepi gospe Ber-bučeve, rodbine Flisek, Guna. Černe in Ranzinger. To je tako. ta dan ie vedno deževen. V lahni meglici trepetajo svečni plamenčki, težak opoj plava po zraku- vsesvetnice — krizanteme v vseh odtenkih klonijo nad kadeče se male plamenčke Kakor žalujoče samotarke strme vase zamaknjene temne ciprese okoli križa, po belih stezicah pa molče stopa trop Zemljanov. Bog-ve od kod vse jih je prignalo srce tu sem, veš — to je tuj^c, a danes ti je blizu kakor nikdar. Pred boječo mislijo, tiho žalostjo v srcu utihne vse tisto, kar nas sicer odtujuje. Ta dan smo si tako blizu. Borcvške verne duše ... Biti so časi, ko je naše kmetiško ljudstvo živelo z zvonovi in so zvonovi živeli 7, njim. Vez med obema je bila tako tesna, da se je dandanes niti predstavljati ne moremo, a kaj šele, da bi jo čutili v srcu. Pesem o zagorskih zvonovih je bila izraz temu ljudskemu čuvstvovanju; a ne samo v nesreči, temveč tudi v veselju so biii zvonovi našemu človeku največji prijatelj. Ust varila jih je ljudska ljubezen, ki jim je dala tudi primeren glas. Rod za rodom jih je poslušal in užival njihovo petje, dokler jih niso obupani in skrahirani državniki odpeljali in jih pietopili v topove, bruhajoče smrt. a ne več pojoče ljubezen in žalost. Prišli so v stolp novi zvonovi, a ti ne poznajo več onega srčnega razpoloženja, ki je je bila nekoč vsa vas polnn. Pesem o zagorskih zvonovih je popolnoma onemele- in če se oglasi še tu pa "tam, je boječa n nima več moči do srca kakor nekdaj. Zvonovi so drugi, svet je drugi in staro življenje je pokopano z vsemi onimi. ki so jih spremili stari zvonovi v večno domovanje. Tudi na praznik vseh mrtvih ne po jo r.ovi zvonovi tako, kakor so peli stari zvonovi. V njihovem brnenju ni več one prisrčne žalosti, ki je tako lepo plakala po ozki zagorski dolini in umirala visoko gori ob skalah zasneženega pogorja. Vera je opešala ne samo pri človeku, temveč morda tudi pri zvonovih, ki so jih uliti po pravilih modernega napredka in moderne izpopolnjene znanosti. In zato ni v njih več stare ljubezni do življenja in spoštovanja do smrti, o kateri so znali stari zvonovi take lepo peti. In zato novi zvonovi ne znajo priklicati niti duše rajnkih iz nebes, a stari zvonovi so iih znaii tako lepo privabiti na zemijo. Mogoče mislijo tako samo otroci, a starejši vedo vse to in so žalostni na današnji dan. Zagorsko pokopališče je zagrnil mrak, vlažen in meglen, da ga človek čuti v kosteh. Že ves dan so se skrivale planine v brezizrazne oblake, ki so se le tu pa tam razgrnili za trenutek in je v dolinsko puščobo zasvetil sneg. da je človeka zašče-melo v očeh. A zdaj počiva vse v megli in je črno, tako težko črno. Miglja.nje lu-čic po grobovih pojema in pojemajo tudi zadnji glasovi povojnih zvonov. Po hišah se utrinjajo električne svetiljke, mir vlada povsod in še pes ne zalaja v tesnobno samoto. Zdaj bi se morale iz megle usipati žareče iskre in padati na speče hiše in švigati skozi zaprta okenca. A isker ni od nikoder, megle se zgoščujejo vedno bolj in droben dež prši iz niih. Stari očanec posluša in se ozira s praga v zaduhlo noč. A nikjer se ne utrne niti najmanjša iskrica — duše blagopokojnih ne prihajajo po vojni več v zapuščene domove; zaprle eo se bogve zakaj za rajske duri in so pozabile na svet, pozabile pač zato, ker ne vedo, da je nocoj njih praznik, in ker jih novi zvonovi ne znajo privabiti na zemljo. A še pred vojno so prihajale duše mrtvih v noči pred Vernimi dušami na zemljo. Priklicali so jih stari zvonovi in žalost živečih sorodnikov. Kot drobne iskrice so padale v tiha domovanja razsvetljena samo od samotne dušice, tleče v kozarcu sredi mastnega olja. Skrbno so šle od po- stelje do postelje, počivale nekaj časa pri vsakem živem človeku in mu kramljale bogve kaj. človeku so bile sanje prijetne in je vedel, da so mu jih duše prinesle naravnost iz nebes. Stare mamice so čez noč postavljale celo kolačke na mizo, misleč, da bodo ustregle vernim dušam, ki jih je pač utrudila dolga pot iz nebes. In ongav Ferjan je celo s tobakom natiačil čedro, postavil kraj nje kresilni kamen in gobo, da bo njegov rajnki Matevž imel vse pri rokah in se spet nakadil, ker je v nebesih prepovedano kaditi, a je rajnki Matevž rad kadil za žive in mrtve. Stara Špela je skuhala najboljši kofetič in ga postavila v peč, da bo še gorak, ko pride njena rajnka Marjanca, sirotna dušica, ki je tako rada pila kofetič, pa čeprav je bil samo želodov. In majhne dušice so se stiskale k mamicam, gladile jih po licih in pripovedovale sto in sto reči. Mamice so se smehljale v sanjah, kakor so se smehljali bratci in sestrice. Saj so vedeli, da so spet pri njih dušice, ki jih niso videli že dolgo, ah, tako dolgo. Noč pa je molčala in dremala pod zasneženimi, z meglami ovitimi gorami in predramili so jo šele prvi petelini in prvi zvon, ki je zapel jutranjico. Verne duše so se zgrinjale skozi okna, še enkrat so kot iskrice obkrožile svoj dom, pa so se pomešale med jutranjo meglo in izginile proti nebesom. Zvonovi so komaj odpeli jutranjico. že so se napravljali otroci in iskali svoje velike platnene malhe, ki so jih nosili vse poletje in vso jesen na paši. Matere so jih komaj toliko zadržale, da so popili sko-delo gorskega mleka. Izza megla se je pričelo komaj svitati, a že so se trumoma razpršili po vasi. Od hiše do hiše so šli in zbirali hlebce — majhne in okrogle kruhke, ki so jih kmetice nalašč spekle za t.a dan. A kjer ni bilo hlebcev, tam so bili krajcarji ali jabolčni krhlji ali mehke, sladke tepke. Malha se je polnila, a otroci niso odnehali. Ko so obrali domačo vas. so jo mahnili doli v Rute, na Srednji vrh ali pa še celo v Podkuže. Bil je živahen dan, še živahnejši nego pozimi pri >ša-panju«. Otroci niso čutili mraza, ki je neprijetno vel z zastrtin gra, bili so dobre volje in razposajeni. Ker so hodili v posameznih trumah od hiše do hiše, ni čudno, da so se večkrat sporekli in trdo navalili drug na drugega. In je nastal končno pretep in trudoma nabrani hlebci so se žalostno valili po pobočju med neznane kotanje. Pa so verjeli, da je moralo biti tako in da imajo tudi one duše, ki nimajo nikogar na tem svetu, vsaj nekaj, če poberejo one hlebce in jih pojedo, če so lačne še od snoči, ko so zapustile nebesa. Pa je bil prepir končan in tovariši so tovarišu rade volje napolnili malho, ki so jo bili po nerodnosti v prepiru izpraznili. Bogve če prihajajo še zdaj verne duše v našo zagorsko vas? Starim mamicam ne more vzeti vere nihče; samo žalostne so, ker novim zvonovom nikakor ne morejo verjeti. Blagoslovljeni so in sveti, lep glas imajo.a če imajo tudi tako moč, da prikličejo duše iz nebes, to pa vedi sam Bog. Stari zvonovi so propadli kdove Kje s starimi zvonovi je zamrla stara vera. a mladi svet je čuden in maloveren. saj še celo mladi zvonovi ne poznajo več onega, kar joče in hrepeni po srcu naše stare, uboge mamice . . . Jos. Vandot. Bratje in sestre vsaj enkrat v letu. In napisi! — Bile sva kot rožice, moje mame in ata srčiee. — Da. za jezikoslovca ta reč ni. ampak tu govori srce, ki ne potrebuje slovnice. In še: če vsaka nada nas je ogolfala. le ena čisto zagotovo nas ne bo: Ta, ki skozi grob nam pot bo pokazala v deželo ki nič več solze ne teko. —-Kdo bi zameril če se ie kamnosek pomolil in vklesal: Mili je solnce naj ti tanko siji — ali pa: Ljubi Bog, bodi mi vsiljen? — Kako priprosto govori srce: Oh. kak utrinjajo se solzice, na zelena gioba se, tu počivajo koščice očeta ino mamice. Tiha pesem je splavala nad grobi je in kakor bi zdihovalo izpod zemlje triiisoč koščenih ust. odgovarja v duši trdo, neizprosno namesto vseh. ki bi iim vklesal v en sam ogromen spomenik besede, lvi sem jih nekoč slišal: Zaprt narn je življenja vrt, a ni rekurza zoper smrt. — Kako neizprosno in trdo. Noč ... Božja njiva gori v belo meglo. Kdo se tam pogovarja ? Zagorska dolina spi. Ali res spi ? V vsa okna doli odseva večna misel. Lutkovo gledališče Sokola I. na taboru vabi prijatelje in ljubitelje mladine, ki se žele udejstvovati v tej iKivj panogi prosvei. dela. četudj niso člani društva, da se pismeno ali ustno zglase med 18. in 20. uro v pisarili na Taboru, vhod z Vrliovčeve ceste, kjer dobe potrebna navodila Dobrodošli vsi, ženske in moški. .zlasti pa starši z deco. kateri nudi odsek vsakovrstne ugodnosti. Pela. ki ne zahteva posebnega znanja, bo v odseku za vse dovolj. Uprava namreč misli ustanoviti po več ansamblov, da tako razbremeni posameznike. Tako boste koristili stvari in sebi. Ka i tj mladina ni še imela pravega razvedrila in koristne zabave Naše geslo ie: Poleti v prirodi. pozimi v lutkovnem gledališču. Kakor se otrok v prirodi naužije lepote in solnca. tako naj se tu obrezuje v dobrih in koristnih lastnostih, bodisi v recitaciji ali govoru, da ne govorimo še posebej o sposobnosti in spretnosti za razna ročna dela. Pr:J:te polnošte-vilno in brez oklevanja! Kog-oiiiciiic tekme v nedeljo. 2. t. in. Na prostoru SK Ilirije gostujeta d\a prvorazredna kluba iz Zagreba: ob 13 45 GraStča? : GraSika (Zagreb) ol> 15*15 Železničar : Ilirija (Zagreb) OB VSAKEM VREMENU. (Hume^ premislite f Ali ni bolje, da imate lep, pozornost vzbujajoč plašč za malo denarja, kakor pa za drag denar blago, krojačev račun in plašč brez elegance? O tem Vas prepričajo prelepi plašči in nizke cene pri tvrdki F. Lukie, Stritarjeva «1. Opozorilo naročnikom Položnice so prejeli naši naročniki, ki jim je potekla naročnina s koncem oktobra. Prosimo jih, da naročnino za november in morebitni zaostanek odpošljejo takoj prve ilni meseca. Po možnosti naj pridenejo še naročnino za zadnji mesec leta, t. j. za december, da se tako upravi olajša delo za letni zaključek knjig. Upravništvo »JUTRA«. ' Zaradi praznika »Jutro« v nedeljo ne izide; prihodnjo številko dobe naročniki v torek. Današnja številka ima strani. * Vojaške vesti. Dr. Ivan Fras, doslej sanitetni referent 3. pomorske obalne komande, je imenovan za vršilca dolžnosti upravnika stalne mornariške bolnice v Savini (v Boki Kotorski), diplomirani veterin • Ignac Baš pa za veterinarskega poročnika. + Izpremembe v železniški službi. Upo-■ jeni so zvaničnik l-II- Zelenko Franc, sprevodnik, Maribor glav. kol., zvaničniki J f—I Aleksič Ivan, prtljažnik, Pragersko: Šabec Alojzij, komercijalni zvaničnik, Trbovlje; Dežman .'osip strojni kurjač, kurilnica Marbof: Štravs Josip, progovni čuvaj, signalna delavnica Ljubljana; Klenov-šek Mihael, progovni čuvaj, progovna sekcija Celje: Rener Josip, progovni čuvaj, progovna sekcija Ptuj. Premeščen je zva-ničnik ll-!!i Medved Ludovik. tovorni sprevodnik, iZdani most, v Ljubljano gl. kol. Napredoval k' za uradnika III-HI Mavsar Janez, vlakovodja. Ljubljana go.. kol., dosedaj zvaničnik I-I. Ostavko na službo sta podala: zvaničnik 1-1V Letnut Viljem^ postajni zvaničnik. Ptuj. in dnevničar Štam-par Anton. Prevaije. Brzojavni signalni izpit so napravili: uradnik II-V. Pintar Pa-vel, komercijalni uradnik. Jesenice; dnev-liičarji: Lesni'- vikt"r- Pragersko; Lobo-rec Veleslav, Videm-Krško in Velepič Stojan, Brežice. * Odlikovanje. Z redom Jugoslovenske krone V. razreda so bili odlikovani: Eržen jak Franjo, šolski upravitelj v Zavrču; Majer Srečko, šolski upravitelj v Vurber-gu; Brumen Beno, učitelj pri sreskem načelniku v Ptuju, in Kristl Josip, učitelj pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah. Čestitamo! * Promocija. Včeraj 31. t. m. sta bila na zagrebški univerzi promovirana doktorjem vsega zdravilstva Triglavana Franjo Re-pič iz Sv. Jurija ob Ščavnici in Janko Kle-pec iz Ljubljane. Čestitamo! :i Vsem dopisnikom brez izjeme! Ponovno moramo naše cenjene dopisnike opozoriti na grdo navado, da v svojih poročilih pišejo imena krajev in oseb tako nerazločno, da jih ne moremo prečitati. Celo v dopisih, ki so sicer kaligrafično napisani, so imena često nečitljivo ščečkana. Marsikaj lahko iz slabo pisanega rokopisa uganemo, samo imen ne. Pišite torej imena krajev in priimke razločno in tudi na točne datume ne pozabite, ako hočete imeti vse v redu objavljeno! * Poljsko-jugoslovenski kongres preložen na pomlad. Polisko-jugoslovenske lige na Poljskem, so kakor smo poročali, dale inicijativo za sklicanje kongresa vseh društev, ki delujejo za poljsko-jugoslovensko zbližanje v obeli državah. Ta kongres bi se imel vršiti v početku novembra v Krako-vu, Poznanju in Varšavi, glede na volitve na Poljskem in na druge nepredvidene težkoče pa ie kongres preložen do prihodnje pomladi. + Izplačevanje pokojninskih prejemkov. Dravska finančna direkcija v Ljubljani objavlja, dn izplačujejo nekatere pošte pokojninske prejemke upokojence že pred prvim onega meseca, za katerega so jim prejemki naznačeni v izplačilo, dasi so vse te Vremensko poročilo Meteorološkega zavods v Ljubljani 31. oktobra 1930 Številke za označbo nraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje Oarometra 3. temperaturo. 4 relativno vlasjo v % 5. smer in Drznio vetra, 6. oblačnost l—10. 7. vrsta m lavn oaoavne v mm Ljubljana: 7, 765.(3, 6.1, 80. V,'4. 10. Ms, ribor: 7, 7o2.(\ 7, 67, —, 8. Mostar: 7. 7f;5 9. 7, 85, —, 3. Zagreb: 7, 763.6, 12, 74, N\VS. 9. Beograd: !. ,03.6, U, 75, —, 10, dež. 1 1. Sarajevo: ,, 700.8, 6. 76, E2, 0. Skopi ie: 7. 7f>8, 4, 92. 4. Kumbor: 7. 764.9. 10. S4 NE2. 3. Split: 7, 7o5.9, 12, 75, SSE2. 4. Rab: 7, 764.S. 15. 78, i>E2, 10. Vis: 7. 765.1. 10.1. 93. N\Y8, 10. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 13, najnižja 5.6. Najnižja temperatura. > Mariboru 5, v Mostaru 5, v Zagrebu S, \ Beogradu 9, v Sarajevu 3, v Skoplju 2. nakaznice tako termirane, da se ne smejo izplačati pred prvim. Poštno uradništvo je bilo opozorjeno, da v lastnem interesu strogo pazi na termine, ki so navedeni na nakaznicah. * Letni dvorec kraljice Marije v Dalmaciji. Zagrebške »Novosti« poročajo, da se bo v okolici Makarske za Nj. Vel. kraljico Marijo kupilo lepo posestvo, na katerem se bo zgradil letni dvorec, ki bo služil kraljici in princem za poletni odmor. Kraj je romantičen in ima krasno obalno in gosto šuitio. * Ne Izgovarjajte se, da ni denarja, če je treba dati 20 Din za 4 slovenske knjige. Posebno velja to za one, ki pogosto ponoči po nepotrebnem razmetavajo denar. »Se en liter!« in ;e 20 Din. Kakšna malenkost se jim vidi to! Pogosto kar tekmujejo med seboj, kdo bo plačal. Ko pa je treba dati 20 dinarjev za Vodnikovo družbo, jim je to preveč. In vendar je liter vina izpit v nekaj trenutkih, za isti denar pa dobiš 4 slovenske knjige in obenem imaš zavest, da nisi suha veja na deblu svojega naroda. * Sanatorij mesta Zagreba na Hvaru. Zagrebška mestna občina ie na otoku Hvaru kupila kompleks zemljišča, ua katerem bo z?r^d'la m^TP" sanatorij. * Na Reki odpuščajo naše delavce. Na Reki je bilo v zadnjem času odpuščenih znatno števi'0 delavcev. miših r" : niov iz kastavskega področja. Odpuščeni delavci so delali v razndi te« aruun. zlasti v ladjedelnici »Danubius«. Med odpuščenimi so tud; taki delavci, ki so bili tamkaj zaposleni že po d iset i" več 'et. Odn^vpd se ie izvršila baje zaradi pomanjkanja dela. * Sprejem za aktivne sodne poročnike. Ministrstvo vojske in mornarice sprejme 15 civilnih kandidatov za aktivne sodne poročnike. Opremljene prošnje se sprejemajo do 15. decembra letos. Kandidati bodo morali predhodno opraviti izpit iz določenih zakonov jn uredb pred komisijo v Beogradu. ?•'••' A- »V?--'«..-* .' - : 'V, ;• ■ ' Danes in jutri v nedeljo ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri BOŽANSKA svojem najnovejšem velefilmu: Velefilni edinstvene lepote! NILS ASTIIER — FRED SOLM KINO IDEAI * Nova tektonska centrala. Drav ska direkcija pošle in telegrafa v Ljuljani obvešča interesente, da je pri pošli Oplotnica olvorjeua telefonska centrala že od 20. septembra t. 1. * Novi grobovi. V visoki starosti 82 let je nenadoma preminil v Zgornji Šiški upokojeni učitelj g. Franc C e r 11 e. Pogreb pokojnika bo danes ob 16. na pokopališče v Dravljah. — V Ljubljani je umrla ga. Uršula Severjeva, rojena Zormanova, vdova po mesarskem mojstru. Pogreb po-kojnice bo v nedeljo ob 14. — Dalje je preminila v bolnici v Ljubljani ga. Albina Breznikov a, žena nadučitelja v pokoju. Pokopali jo bodo v nedeljo ob pol 16. Pokojnikom bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Zloraba naslova »profesor«. Jugoslovensko profesorsko društvo, sekcija Ljubljana, nam je poslalo: Ker se dogajajo primeri, da si nadevajo naslov »profesor« osebe, ki do tega niso upravičene, opozarjamo, da je-naslov »profesor« po zakonu zaščiten in ga ne sme nositi nobena oseba, ki si do tega ni pridobila pravice po zakonu. * Oceanografski institut v Splitu. Danes se v Splitu o tvori začasna postaja Oceanografskega instituta, ki bo zaenkrat nameščena v penzijonu »Split«, dokler ne bo na rtiču Marjana zgrajeno posebno poslopje, za katero so načrti že gotovi in tudi že odobreni. S tem v zvezi sta prispela v Split zastopnik Jugoslovenske akademije v Zagrebu profesor dr. Vale Vouk, v imenu akademije znanosti v Beogradu pa Živojin Gjorgjevič. Vse predstave in vsi sedeži samo po 4 Din Senzacija nad senzacijo!!! (Bi i ml ijanskein ■vplefilnni Kisio L^iMjanski Dvor Krasni naravni posnetki v naravnih barvali!! JPo t O -potrebščine Perutz - Kodak - Mimosa - Satrap PLOŠČE — PAPlR vseh vrst vedno sveže v zalogi dr»geri[a KANC LJUBLJANA MARIBOR * Telefonski promet z nekaterimi kraji v Avstriji. Nedavno je bil otvorjen telefonski promet med centralami Maribor, Ptuj, Celje, Slovenska Bistrica in Pristva ter centralami Judenburg, Obdach in Ober-Zeiring. Pristojbina za navadno govorilno enoto je 29.70 Din. * Naši stiki s šanghajem. Zastopnik Prve hrvatske štedionice v šanghaju na Kitajskem g. Ambrozij Premužič se je vrnil v domovino. V razgovoru z novinarji o razmerah v šanghaju, v evropsko urejenem mestu s 4 milijoni prebivalcev, je Premužič izjavil, da vlada tamkaj posebno zanimanje za dalmatinsko in hercego-vinsko vino. Navadno dalmatinsko vino se plačuje po 12 Din liter. Prva hrvatska štedionica namerava otvoriti v Šangnaju skladišče naših vin. S Sušaka se iz tamkajšnje tovarne papirja izvozi v Šanghaj mnogo cigaretnega papirja. Premužič je poudaril dejstvo, da se je ugled Jugoslavije po 6. januarju tamkaj znatno dvignil. Poslovni svet, s katerim je bil Premužič v stikih, je uverjen o popolni ureditvi naših notranjih zadev. * Topla jesen nas letos posebno dolgo preseneča s svojimi igrami. Tako nam je ga. Iva Juhartova, žena poduradnika v Sc« novem pri Rajhenburgu poslala šopek pri« jetno dišečih vijolic. Natrgala jih je na domačem vrtu. Celo bezeg je začel cve* teti, o čemer nas je uveril naš naročnik g Štefan Job, ki nam ie poslal bezgov cvet iz Ormoža. Malin pa je sedaj izredno mnogo. Ga. Kati Štcrkova. restavraterka »Bellevueja«. jih je nabrala v lastnem vrtu cel krožnik in nam jih poslala v uredni* štvo. Enako nam je poslal maline g. Franc Štrukelj, davčni služitelj v Radovljici, ki je pošiljki pridal pripomnjo: ... da nc boste mislili, da na Gorenjskem nc poznamo iger jesenske prirode. Nabral je maline njegov sinko na vrtu okrajnega sodišča in davčne uprave. * »Zdravje«. Te dni je izšla 9. številka zdravstvene revije »Zdravje« s pestro in po učno vsebino za vsako slovensko rodbino. Izmed zanimivih, v popularnem stilu pisanih razprav naj omenimo »Higijena v jeseni«, »Poglavje o narodnem zdravju«, dr. Frana Debcvca spis o pljučni kaverni, »Mleko in bolezen« ter »Zdravstvena pravila za šolske otroke«. Zanimive so tudi rubrike: Glasnik higijenskih ustanov, Zdravstvena posvetovalnica in Drobiž. List izhaja enkrat mesečno. Celoletna naročnina 30 dinarjev. * Za Jugoslovensko Matico je daroval g. Matej Bebe, Mc Keesport, Pa., 500 Din namesto venca na grobove narodnih mučeni-kov. Plemenitemu darovalcu iskrena hvala! * Četrtkov potres so znatnovali, kakor nam poroča g. dr. Belar. tudi vsi njegovi aparati »ad Vintgarjem, jn sicer okoli 8.20 v daljavi kakih 250 km. * Smrtna nesreča rudarja. Iz Trbovelj nam poročajo; V četrtek popoldne sc je dogodila v rovu na zapadnem okrožju liuJa nesreča, katere žrtev je postal 44 letni ru-df.r Franc Perše. Pri delu v jami se 'e v i!a nanj večja množina materijala, kt mu ie zlomila več reber, hrbtenico in noge. Z največjo brzino so ga prepeljal; v staro bolnico, kjer mu je nudil zdravnik prvo pomoč, med prevozom v novo bolnico pa je nesrečni ruuar umrl in so truplo prepeljali na dom. Pokojnik zapušča ženo in in tri nepreskrbljene otroke. Bil je navdušen lovec in pri vseh tovariših zelo priljubljen. * Epidemija griže. Nedavno se je pojavila griža v več vaseh epidetuično, tako v občinah Trebnje in Mirna Peč, kjer Je obolelo za grižo 30 oseb v Libeličah pri Dravogradu pa ie obolelo za to boleznijo 20 ljudi. Da se prepreči širjenje griže, se je odredila rmunizacija proti njej v okuženih vaseh. Cepivo, ki se je doslej vbrizgavalo pod kožo, se je dajalo po novem načinu v kapljicah tri dni zaporedoma na tešče po 20. 30 in 40 kapljic. Posamezni primeri griže so se pojavili tudi v nekaterih drugih krajih. Čeprav nastopa griža v letošnjem letu v večji meri kakor preteklo leto, vendar zahteva, kakor ugotavlja »Zdravje«, manj smrtnih žrtev. + Huda nesreča železničarja. Lovro Vad-nial, 42 letni sprevodnik državne železnice na Jesenicah, je v četrtek popoldne na železniški postaji Bled med premikanjem železniških voz skušal sklopiti dva vagona. Nesreča je hotela, da je prišel med odbijače ki so ga stilnih čez trebuh in prsni koš. Hudo poškodovanega železničarja so prepeljali v ljubljansko bolnico. * K nesreči na loVu v občini Krki, o kas teri smo te dni poročali, nam piše pones srečenec g. Alojzij Ferko: Na lov na zaj* ee in lisice 19. oktobra nas ie bilo po* vabljenih oet lovcev. Zbrali smo sc na d ločenem kraju. Na čakališču sem postavil lovce jaz in eno eakališec tudi sam zase* del. V prvem pogonu mi jc pritekla na= sproti srna, v katero pa nisem strelja! za* radi zabranjenega časa. V tem pa je počil strel, jaz sem dvignil roko in zaklical, da se srne nc smejo streljati. Obrnil sem se v smer. odkoder je prišel strel, in sem zagledal v grmovju neko osebo. Nato je počil še druiii strel, ki je zadel mene. Dos bil sem več šiber, eno v desno stran prs, druga me je op'azila po sencu ter prebila uho, tretja mi je šla v spodnji del života, nekaj šiber na mi je prebilo rokav. Vide* lo se je, kakor bi dotična oseba nalašč streljala proti meni, vendar pa tega gotos -so ni storila, ker ni imela za to nikakega povoda. * Samomor zaradi nesrečne ljubezni. V Zagrebu se ie v svojem stanovanju ustrelil dvaindvajsetletni artil.ierijski poročnik Giu-ro Kosovac jz Sarajeva. Motiv samomora je baje nesrečna ljubezen. Mladi oficir je bil v krogih svojih znacev splošno priljubljen. 'TO — 7obna oasfa nafholiša ! * Na dobra srca se «br?ča brezposelni pekovski nomočnik Cvek Martin, stanujoč v Gornji Šiški 1#4. ki je že pni leta brez dela, a ima preživljati poleg žene še tri Doktor Dobrojed pa je tudi dober patrijot. Ko sem bil v inozemstvu, pravi, sem si tu in tam naročil testenine, ker jih zelo rad jem. Reči moram, da so se mi najbolj priljubile one, ki so bile im-portirane iz Ljubljane. Ljudje, ki so že bili v Jugoslaviji, so mi radi priznali, da nikjer ni tako dobrih testenin kakor v Jugoslaviji. Vesel sem bil in ponosen, da imamo v Sloveniji tako dobro razvito testeninsko industrijo in tako dobre kuharice. Seveda, pripomni doktor Dobrojed, dam vedno prednost testeninam, bodisi običajnim ali jajčnim, znamke ;.Pekate-te«, ki se prodajajo v paketih. male otroke. Prosi, da se 11111 iz bede pomaga s kakršnimikoli milodari. Sprejme tu-dj vsako delo. * Podeželskim odrom priporočamo i!u-striiano brošuro Navinška »Lepa maska«, navodila za šminkanje. * Darujte Podpornemu društvu slepih. Ljubljana. Pod trančo 2-111! * Posetnike Bleda opozarjamo, da je novozgrajeni znani hotel-restavracija Olimpič stalno odprt. Na razpolago tujske sobe, dobra kuhinja in pristna vina. Sprejemajo se tudi abonenti. Za obilen obisk se priporoča uprava. * Pri prehladu, influenci, hripi, sploh pri vseh nerazpoložen.iih z malo zvišano temperaturo si masirajte zvečer telo z ALGO. ALGA blaži vročico, ALGA vas osvežuje in spanec vaš je miren in zdrav. Starejšim osebam revmatične bolečine najbolj grenijo stare dni. Masirajte vsaj enkrat na teden svoje izmučene ude z ALGO in občutili boste takoj svežost in veselje do življenja. Ena steklenica ALGE stane 16 Din. * Darujte Podpornemu društvu slepili, Ljubljana, Pod Trančo 2-III! * Obleke in klobuke kemično čisti, barva in oli«Jra tovarna Jos. Relch. * Stavbne načrte proračune, nadzorstva! Tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25-1. Iz Ljubljane u— Poslovitveni večer na čast konzulu dr. Reslu. Ljubljanski klub je priredil v četrtek v klubskih prostorih prijateljski poslovilni večer na čast češkoslovaškemu konzulu g. dr. Reslu. Poslovilnega večera so sc skoro poluoštevilno udeležili klubovi člani. Prisotni so bili tudi vsi gg. ljubljanski konzuli. Odhajajočega konzula je toplo pozdravil in se v imenu kluba poslovil od njega g. dr. Fran \Vindisclier. za njim pa g. dr. Egon Stare. V imenu konzularnega zbora je izrekel poslovilne besede italijanski gen. konzul g. A. Rainaldi. G. dr. Resi se je za izkazane mu simpatije prisrčno zahvalil, naglašujoč, da bo ohranil Ljubljano vedno v najlepšem spominu. u— Nagrobni spomenik dramskima umetnikoma Borštniku in Verovšku se blagoslovi danes ob 11. dopoldne pri Sv. Križu. Postavilo ga je Udruženje gled. igralcev v Ljubljani s sodelovanjem naše javnosti in kultur, korporacij. Spomenik je delo arh. Rohrinaua in tvrdke Toman in bo po svojem zasnutku in izdelavi v čast obema. K tej tihi svečanosti odpošljejo svoje delegate poleg ljubljanskih oblastev tudi uprava gledališča v Zagrebu, uprava gledališča v Mariboru, centrala Udruženja v Beogradu, organizaciji Zagreb jn Maribor. Prijatelji in znanci lahko ob tej priliki počaste spomin dveh velikih slovenskih igralcev. ■milhi OGLEJTE SI BAZ ki se vrši 1. in 2. novembra v vseh prostorih tvrdke A. Šinkovec, nasl. K. Soss, Ljubljana, Mestni trg ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aaaaaBaflSHMSBossMafc Lahkomiselnost se itiašču|e ? ——■———— —aa Ako pri nakupu mila izrecno ne zahtevate PARACELSUS lahkega mila za deco, tedaj škodite zdravju svojega otroka. Tudi zase kupujte PARACELSUS-ovo lilijino mlečno milo, pa bo vaša koža nežna kakor otroška. Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in parfumerijah PARACELSUS k. d., Zagreb, 3. Kompletno garnituro kuhinjske posode aluminijaste ali emajlirane sive, rujave, modre itd., prvovrstnih kvalitet nudi v največji izberi tvrdka z železnino 14709 STANKO FLCmJANČIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 35. PO BOLEZNI JE TREBA OKREPITI TELO čigar moč je izčrpana. Koncentrirana naravna krepilna hrana OVOMAITISfE kot dopolnilo dnevni hrani, je okusno in lahko jelo, ki jači telo, ne da bi pri tem obteževalo želodec. Dobiva se povsod: velika škatla 56 Din, srednja škatla 32 Din; mala škatla 16 Din. ( NAHOD odpravi NOSAL-prašek, ki je popolnoma neškodljiv, ker se ne uživa, temveč vdihava (šnofa). Nosal vas obvaruje hripe. Kupite takoj Nosal! Proizvaja le: lekarna BAHOVEC, Ljubljana. u— Slovo naše igralke ge Vere Danilo-Balatkove, ki ie delovala 22 let na slovenskem odru, bo od ljubljanske publike v nedeljo 9. t. 111. Gospa, ki je sodelovala v teku dolgih let v drami, opereti in ce'10 operi, se poslovi od ljubljanskega občinstva v opereti »Groi Luksenburški«. Naše občinstvo, ki je vselej znalo ceniti svo;e lastne umetnike, prosimo, da ponovno pokaže svoje razumevanje za domače ljudi. u— Prvi violinski koncert priredi Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga« v torek 4. novembra ob 20. uri v svoji koncertni dvorani v Ljubljanskem dvoru (Pražakova ulica). Nastopi naš violinski virtuoz Karel Rupel z izbranim sporedom. Na klavirju ga ho spremljal konservato-rist Marjan Lipovšek. S tem koncertom otvori »Sloga« v tej sezoni vrsto svojih koncertov. Vsak koncertni spored se bo raztolmačil s podrobnim predavanjem, zaradi česar bo tudi vsakomur umljiv. S takim delom, ki ga leto za letom intenzivno izvaja, stopa naša ljubljanska »Sloga« med velike propngatorje glasbene umetnosti. — Društvo ne išče pri tem nobenih dobičkov, zato ie vstopnina le od 2 do 6 Din. u— Grandiozni francoski velefilni »Devica Orleanska« bo predvajala ZKI) samo še danes in jutri, vsakikrat ob 11. dopoldne v prosti rili elitnega kina Matice. O t monumentalnem filmu, reprezentativnem delu Francije, so se doslei vsi gledalci izrazili pohvalno in občudovali realistično podajanje zgodovinskih dejstev iz življenja velike narodne junakinje .leaniie d Arcove. Film si mora vsakdo ogledati. u— Violinski virtuoz Karel Rupel bo s -deloval kot solist na prvem letošnjem simfoničnem koncertu, ki ga priredi uprava gledališča v Ljubljani in ga bo dirigiral ravnatelj M:rko Polič. Violinist Karel Rupel, ki je pred enim mesecem z velikim umetniškim uspehom nastonil na samostojnem koncertu v dvorani Uniona, se nam to pot predstavi k t v iolnist-solist, katerega spremlja veliki orkester. Izvajal bo tehnično zelo težko, a umetniško prekrasno skladbo slavnega ruskega skladatelja Gla-zunova. Prepričanj smo. da se bo g. Rupel tudi to pot popolnoma uveljavil. Predpro-daja vstopnic v Matični knjigarni. u— Na tisoče ljudi bo danes pri Sv. Križu počastilo spomin pokojnih svojcev, prijateljev, znancev in vojnih žrtev. Spomnimo se v tem resnem razpoloženju bedne dece in vojnih invalidov! Dve izrazito humanitarni društvi, Sk:b za mladino in Udru ženje vojnih invalidov, bosta izvedli štetje vseh posetnikov pokopališča pri Sv. Križu. Vsak nai v ta namen vrže v ponudem" nabiralnik po eno pr,ljubno novčanico in odšel bo na grobove v mirni zavesti, da bo prispevek tisočev znatno pripomogel k utrditvi zdravja bolehne dece in ublažitvi revščine invalidov. u— Koncert baritonista Mirka Puglja. G. Mirko Pugelj si je izbral za svoj koncert izključni) samospeve francoske literature. I a ciklus samospevov nas bo seznanil z najnovejšimi deli bogate literature francoskega naroda, ki je žal pri nas še malo znana. Njeg v bariton je blago zvoneč, izredno mehak in sočen, odlikuje ga velika rnuzikalnost. Zato toplo priporočamo obisk njegovega koncerta, ki bo prvi njegov javen nastop v Ljubljani po dovršenih študijah na visci.i šoli za glasbo v Parizu. Koncert bo v ponedeljek 3. t. 111. ob 20. v 11-harmonični dvorani. Vstopnice so v preJ-prodaji v Matični knjigarni. u— Spored spominske proslave naših velikih mož na pokopališču pri Sv. Krištofu danes popoldne s sodelovanjem Akademskega pevskega zbora: ob 3. v cerkvi sv. Krištofa rožni venec, nagovor, Akademski pevski zbor zapoje Meudelsohnovo »Beati mortui ; nato sprevod iz cerkve li križu na pokopališču. Tu se bo zapela Foerster.ieva »O Gospod!«, nakar sledita Libera in Vavkenova »Zab-stinka-. u— Nagrobne svečanosti v Štepanji vasi (pri Božjem grobu). Pevsko društvo »Sava: v Ljubljani zapoje v nedeljo 2. t. m. ot> 15. pri plošči padlih vojakov »Oj. Doberdob in pri križu nagrobnice »Čl vek, glej dognanje svoje , »Na grobeh. jn »Narodno nagrobnico u_ Preureditev tivolskega parka. Glavni drevored v Tivoliju bo preureien in moderniziran. Po načrtu mojstra Plečnika je preureditev zamišljena tako, da bo drevored razširjen na 20 metr; v. Odstranjeni bodo stari kostanji in nadomeščeni s p'a-tanami. Novi glavni drevored bo razdeljen v več delov, sredi njega bo napravljen li 16 cvetličnih gred, na vsaki strani pa bo urejena po poldrugi meter široka pronie-nadna pot, k- bo tlakovana s kamnitimi ploščami. Sredi vsake grede bo stala na lepem betonskem podstavku nizka svetijjka. Preurejen bo tndi sedanji železniški prelaz, okrog katerega bo napravljen moderen ron-do. ki bo imel 70 metrov premera. Vsi objekti blizu proge, čuvajnica, trafika itd. bo- Hadlo m Vas s Fin troelektronski aparat, kompleten z elektronkami, akumulat. 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, antenskim materijalom ter finim zvočnikom za Din 240.— ter desetkratno mesečno plačilo po Din 18o Vam nudi RADIO LJUBLJANA Ljubljana Maribor Miklošičeva c. 5 Aleksandrova 41 Mikjcr ne dobite tako lepih šlagerjev za ples. krasne arije iz zvočnih filmov, naše lepe slovenske pesmi kakor v novo-urejeni specialni -ramotonski trgovini IV. BONAČ, LJUBLJANA nasproti glavne pošte. Velik depot gramofonov in plošč: His Master's Voice, Co-lombia, Polydor in drugih svetovnih znamk. PLAČEVANJE NA MESEČNE OBROKE. 1474S do odstranjeni in nameren: v skupnem pritličnem poslopju na trikotnem, doslej neizrabljenem travniku nasproti Jakopičevemu paviljona. Ljubljana bo s tem pridobila lepo moderno promenado. ii_ K žalni maši, ki jo priredita Ldru-žoije vojnih invalidov in Zveza bivših vo-j. kov v Ljubljani na Vernih duš dan ob ~y. v Frančiškanski cerkvi, pridite člani ( beli organizacij! To bo žalni dan za padli-m vojaki in umrlimi člani ter članicami. u— Iz gledališča. Danes na Vse svete se r .rizori v drann ob 15. otroška igra »Sne-^••:oicu in škratje«, ob 20. pa drama »Sveti V .men-. V nedeljo 2. t. tn. se bo igrala ob l . Schillerjeva drama »Razbojniki«. Za Loe večerni predstavi veljajo znižane etne. — Danes ob 15. se bo pela Borodino-\. opera .-Knez Igor« s Primožičem v na-v. i \ iii partiji. Izven abonmaja pri znižanih c, uah. Zvečer ob 20. bo tnelodiiozna Straus s"\a opereta ».Vesela vojna«. V nedeljo se 1> izvajala samo ena predstava, in sicer "Verdijeva opera »Moč usode«, ki ie dosegla pri prem:]eri velik uspeli. Zasedba je I, eniijerska. Predstava je pri znižanih ce-ik;h izven abonmaja. ii— Pred gradnjo pravoslavne cerkve v 1 vibljani. Odbor za zgradbo pravoslavne tvrVve v Ljubljani je prejel te dni iz Beo-!a načrte za cerkev, ki jih je izdelal na-če:i'ik arhitektonskega oddelka ministrstva i gradbe arli. Korunovič. Kakor izvemo, z darska deli za zgradbo cerkve razpisali že v začetku decembra, gradnjo samo pa bdo dela za zgradbo cerkve razpisali i u-ajena v bizantinskem slogu in bo stala o'-rog 3 milijone Din. Stala bo v Trubarjevem parku. Trgovsko bolniško in podporno društvo naznanja, da posluje počenši s ponedeljkom 3. novembra v novih uradnih prostorih v Trgovskem domu, Gregorčičeva ti! ca 27. Do ureditve telefonske mreže je k'. ,:ati v nujnih primerih št. 2978. u— Zimska narava v svoji krasoti nudi hvaležno polje udejstvovanja. Neuspehi p H fotografiranju pa vzamejo pogum marsikateremu navdušenemu amaterju, ki si ne zna pomagati iz teh neprilik. Skioptič-no predavanje, ki ga priredi Turistovski klub »Skala« 5. t. m. ob 20. v veliki dvorani hotela »Union«, ima namen pojasniti vzroke teh nedostatkov ter obenem obrazložiti nove možnosti zimske fotografije. Predaval bo znani foto-amater g. Karel Koranek z Dunaja. Brezplačne vstopnice po vsem prijateljem fotografije na razpolago v ljubljanskih drogerijah. u— Vaje za petje na pokopališču. Jutri dopoldne ob polenajstih vaja moških zborov za petje na pokopališču pri Sv. Križu v pevski dvorani Glasbene Matice. Uprava Hubadove župe JPS poziva pevce, da se je gotovo in polnoštevilno udeleže. Arhivarji Daj prineso potrebne note s seboj. u— Sokol Moste priredi v nedeljo ob 10. predavanje. Vabljeno vse članstvo, posebej I<..t na novo vstepivši. u— Promenadni koncert muzike 40. peli tnega polka Triglavskega bo ob ugodnem v emenu jutri v nedeljo ob 11. v »Zvezdi«. u— Nesreče. Josip Plave, 30 letni oglar, z poslen pri knezu Auerspergu v Sostrem, jc v gozdu med delom tako nesrečno padel, tU se je sunil v levo oko, ki mu je izteklo. barija Rot, 65 letni posestnik iz Št. Vidu nad Cerknico, ie vozil drva iz gozda; j i ozkem kolovoru ie padel pod voz in s! t i.miil desno nogo. — Jože Pajntar, 50 letni t izarski poslovodja, je med vožnjo padel s kolesa in si zlomil levo nogo. — Vse tri p mesrečence so prepeljali v bolnico. u— Nesreča na Marijinem trgu. Opoldne b*1 ob času največjega prometa, je privp z z vozom drv od kolodvora po Miklošičevi cesti 31 letni hlapec Josip Triier za-p< -len pri mestnem gasitratu. Iz neznanega vzroka se mu je na Miklošičevi cesti nena-d ma splašil konj. Voznik se je sicer na vso moč trudil, da bi konja zadržal, vendar je ta v divjem diru drvel po klancu Miklošičeve ceste navzdol in se z v-so silo zale-L' v ograjo Prešernovega spomenika. Koni sam ie preskočil ograjo in ostal skoro re poškodovan. Triier pa je priletel s tre-b hi m naravnost na vogal voza in obležal n. zavesten. Ljudje, ki so s strahom prisostvovali prizoru, so priskočili ponesrečencu v pomoč v par minutah je prišel tudi že rc silni avto, ki je odpeljal Trileria v bol-r. eo. Tam je prišel kmalu k zavesti, ven-d.;r pa ima precejšnje notranje poškodbe Manufahtura LvU-k^ — Ograja okrog Prešernovega spomenika je precej poškodovana, ravno tako tudi voz. u— Nepreviden voznik. V četrtek je vozil po Miklošičevi cesti hlapec Alojzij J. proti Marijinemu trgu. Ker pa je imel zlomljeno oje, ki se je konjema zatikalo med noge, sta se živali nenadoma spla. in zdrveli P° Miklošičevi cesti čez Marijin trg v Wolfovo ulico, kjer ju je k sreči ustavil službujoči stražnik Stražnik je pozva hlapca naj gre po drugo oje. Hlapec je navidezno odšel, a se je vrnil in pognal konje naprej. Konja sta se ponovno sHsšila :n se na Kongresnem trgu zaletela v ograjo «Zvezde» in izruvala en steber Pri karam-bolu se je zvila tudi železna ograja. u— Vlom v mizarsko delavnico. Mizarskega mojstra Ivana Bernika v Linhartovi ulici 16, so v noči od 9. na 30. oktobra posetili neprijetni gosti. Neznani vlomilci so s silo vdrli v njegovo delavnico in mu odnesli vrtalni stroj, brusilni stroj, nahrbtnik in tnetersko merilo na peresa. u— Dve tatvini. Kuharici Mariji Skočir-jevi je bilo ukradeno 800 Din. Hlapec Leon Puc, zaposlen pri »Figovcu«, je prijavil, da se je nekdo splazil v njegovo sobo in mu ukradel suknjič. u— Martinovanje, ki ga vsako leto priredita šentpeterska moška in ženska podružnica CMD, bo letos v soboto 8. t. m. ob 20. v prostorih kolodvorske restavracije. Natančnejši spored še priobčimo. u— Šentjakobsko-trnovska CM podružnica v Ljubljani priredi v soboto 8. t. m. ob 20. Martinov večer v prid družbe. u— Popravila najfinejših čevljev in snežk sprejema ANTON ŠINKOVEC, POD TRAN-ČO. u —Ribano perilo, volnene nogavice, zimske rokavice, torbice in bluze kupite najugodneje pri tvrdki Šterk nasl. Karnič-nik, Stari trg 18. u— Srajce, Lele in modne, zimsko perilo, rokavice, nogavice in kravate kupite najceneje prj tvrdki Šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. u— Imela sem kurja očesa in zaraščene nohte pa so mi jih odstranili in sedaj imam prijeten občutek. Vera, nič ne odlašaj, zadosti si že trpela, takoi pojdi v kopališče hotela »Slon« in daj jih odstraniti! u— Jutri plesna vaja Sokola Šiške ob 3 popoldne v 'rtotelu Bellevue. u— Nedeljske popoldanske plesne vale Jenkove šole jutri in vsako nedeljo od pol 4. ac 7. popoldne v balkonski dvorani Kazine. Novi začetniki točno ob 3. u— Čajanka s plesom bo jutri in vsako nedeljo ob pol 9. zvečer v balkonski dvorani »Kazine«. Vodstvo: Jenko. Vabljeni vsi ljubitelji družabnega plesa. u— Vseh letošnjih plesov in novitet se naučite najtočne.iše v plesni šoli mojstra Jenka. Večerni tečaji ob četrtkih in sobotah, popoldanski vsako nedeljo v balkon-skj dvorani Kazine (»Zvezda«). Posebne ure in informacije dnevno od 10. do 13. in 15. do 1. istotam. u— Plesne vaje Sokola Moste danes izostanejo Prihodnje bodo v soboto 8. t. m. u— Poceni in okusno se oblečj ie umetnost. Prepričajte se in oglejte si izložbe renomirane tvrdke P. Magdič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 1. u— Perilo moško in žensko sprejme v pranje in svetlolikanje L. J. LENARD, Kolodvorska ulica 23. a— Iz gledališča. Danes zvečer se ponovi priljubljena opereta »Škrjančkov gaj« (kuponi), jutri pa se uprizori zabavna veseloigra »Gospa ministrovka«. Kuponi. a— Pevski zbor Glasbene Matice neprestano narašča in šteje že 103 aktivne in 300 podpornih članov. Med aktivnimi člani ie prvovrsten materijal, zato ie upanje na prvovrstne koncerte upravičeno. Zbor pa pripravlja članstvu tudi zabavo in bo 15. t. m. prvi družabni večer v Kazinski dvorani, na katerem bo prvič nastopil društveni jazz-band. a— Pojačana protituberkulozna akcija v Mariboru. Mariborski Zdravstveni dom je pred časom prevzel v svojo upravo proti-tuberkulozni dispanzer, ki je doslej upravljala mariborska protituberkulozna liga. Zdravstvenemu domu se je posrečilo omogočiti intenzivneje poslovanje v ambula- «1 K E KLIČEMO h 4 i.oooo" Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. za Vami, zato ker vemo, da je naše blago samo v svoj; kvaliteti in coni tisto, kar Vas bo pritegni lo b naš: tvrilki. kjer si boste lahko na obroki; nabavili vse potrebščine. Posetite nas! — Zahtevajte potnika! ffiannii^^Ha toriju s tem, da je poslovanje v njem prevzel zdravnik Zdravstvenega doma, ki a_ V počaščenie spomina pokojnih bodo nabirale na obeh mariborskih pokopališčih oba praznika članice Slov. ženskeg; društva dinarske prispevke v prid slabotnih otrok za napravo počitniške kolonije n; Pohorju. DR* JOSIP FURLAN specijalist za ušesa, nos in grlo si usoja naznaniti, da otvori 5. novembra t. 1. v Mariboru, Vrazova ul. 2. ordinacijo. 14782 je deloval v tej stroki že več let. Dosedanje uradne ure, omejene samo na poldrugo uro dva dni v tednu, se bodo od 1 novembra razširile na vsakodnevno ordinacijo od 8. do 12.30 dopoldne in 15.30 do 18. Popoldanske ure niso namenjene redni ordinaciji, temveč le za pacijonte ki bodo od zdravnika pozvani. Ordinacije so zamišljene kot zdravstveni posvet s posebnim ozirom na tuberkulozo prav vsemu članstvu, ki se jih hoče posluževati; zdravljenje samo in po možnosti tudi preskrba zdravil pa za manj premožne oziroma osebe, ki so brez zdravstvene zaščite. a— Nov zdravnik-speciialist. V Mariboru se je naselil in prične 5. novembra ordi-nirati nov zdravnik — specijalist za bolezni ušes, vratu in nosa, g. dr. Jos. Furlan, ki se je specijaliziral pri gg. vseučiliških profesorjih dr. Šercerju v Zagrebu in dr. Zan-geju v Gradcu. a— Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49. telefon 2358. Najmoderneje urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati (višinsko solnce. diatermjia, tonizator, žarnica »Hala«). Lastnik primarij dr. Mirko Cernič. specijalist za kirurgijo. a— Deložacije v bivši dragonski vojašnici. Ker rabi lastnik bivše dragonske vojašnice prostore za razširjenje svoje tovarne, so bile te dni deložirane že tri stranke, slediti pa bi imele v kratkem še nadaljnje deložacije. Na posredovanje mestnega magistrata pa je lastnik sedaj pristal na sporazumno rešitev v tem smislu, da se že napovedane deložacije za letos odlože, prihodnje leto pa se bodo izvršile v omejenem obsegu in še to samo v manjšem objektu, ki pride za izvrševanje podjetja v prvj vrsti v poštev. a— Čigav je zaplejen čoln v Št. Janžu? Orožniška postaja v Št. Janžu na Dr. polju je pri nekem pos. sinu v Rošiiji zaplenila nedavno čoln, 4.25 m dolg m 45 cm širok (očividno sandolina), modro pobarvan, v dobrem stanju, na obeh straneh je z belo barvo napisano ime »Roza Gionna«. Fant trdi, da je čolniček že lani junija ali julija priplaval po Dravi, da ga .ie vlovil s kav-ijem ter spravil na dom. Lastnik se naj prijavi. Iz Celja e— Vprašanje onesnaženja Voglajne rešeno. V četrtek sta se vršila v Gaberju razprava in ogled glede odprave stanja, ki ga je doslej ustvarjala VVestnova tovarna s svojimi odpadnimi vodami. V komisiji, ki jo je vodil višji pristav g. Forčesin, so bili direktor mariborske poskusne in kontrolne postaje inž. Mohorič, za tehnični oddelek banske uprave inž. Štolfa, za tehnični oddelek celjskega sreskega načelstva inž. Vsakovrstno manufaktfirno blago v veliki izberi in po izredno nizkih cenah prodaja 93 Tekstilbazar. Krekov tre Pletenine najceneje in najsolidneje kupite v modni trgovini 330 F. M. Rozman, Židovska ul. 7 SL Sfrjg JULIO H£I]IL javlja, daje prispel ČA.I NOVE ŽKTVE 1474 P LIS za chms'e o a5'e imitacija krzna (Perzianer, Nutria, Opu-sum itd.) ravnokar dospela in jo prav ugodno prodaja tvrdka Drago Schwab, Ljubljana. AOFORIl izvrstno toaletno in čistilno sredstvo -lobi v vseh lekarnah in drogerijah. 160 Kunuite samo PENKALA BATERIJE ker gore najdalje! 3l)t Za pull-overje angleška volna toni jager, Ljubljana, Dvorni trg št. 1 14752 PLAHifiKHif-BAHOVZC S TO ZNAMK*"" Dobi se v lekarnah 361 Vzemite samo plombirani zavitek! Zares je preizkušeno dobro sredstvo za čiščenje želodca, črevesa in krvi. Komel, direktor higijenskega zavoda dr. Pire, sreski sanitetni referent dr. Schvvab, eferent za inšpekcijo dela pri banski upravi inž. Baraga, župan celjske okoliške obline Mihelčič in dvorni svetnik dr. Kotnik kot zastopnik Ribarskega društva. Komisi-;a je na podlagi tehničnih pojasnil in načrtov odobrila deloma že napravljeno novo čistilno napravo obenem pa je stavila še iekaj posebnih predlogov glede dodatnih naprav. VVestnova tovarna je pristala na vse predloge in bo s tem vprašanje onesnaženja Voglajne in Savinje naposled rešeno. e— Planinsko predavanje v mestnem kinu. Zimskosportni odsek Savinjske podružnice SPD v Celju priredi v torek ob 20. v Mestnem kinu zanimivo planinsko predavanje »Korošica — smuškj raj Savinjskih planin« Predaval bo znani alpinist, smučar in fotograf g. Karel Koranek-Lumenstein z Dunaja. ki je letošnjo veliko noč prebil na Ko-rošici v družbi naših smučarjev Ob veliki noči 1931 bo snemal smuški film na Koro-šici, ker hoče ovekovečiti zimsko krasoto naših planin in še posebej Korošice. e— Pogreb podporočnika Stanka Lojka. Pogreb letalskega podporočnika g. Stanka Lojka bo danes dopoldne ob 11. izpred celjskega kolodvora na mestno pokopališče. Aeroklub »Naša krila« v Celju poziva članstvo. da se udeležj pogreba polnoštevilno. e— Zahvala javnosti! Zbirka za spomenik junaku in pesniku Srečku Puncerju ie donesla 13.241 Din in so s tem kriti stroški za spomenik, ki ie bil odkrit 19. oktobra v Braslovčah. Za poslane prispevke se odbor za postavitev spomenika iskreno zahvaljuje vsem darovalcem. Zahvaljuje se tudi vsem, ki so s svojo udeležbo pri odkritju dali svečanostni sijaj in pomen. Za odbor: Ros Fran. predsednik dr. Ervin Mejak tajnik, Martin Mejak, blagajnik. e— Mestna knjižnica v Celju je izposodila v mesecu oktobru 2331 knjig. e— Podporno društvo za revne učence na državni gimnaziji je imelo pred dnevi v Ccliu občni zbor. V preteklem letu ie imelo društvo 24.135 Din dohodkov in 19.084 izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik ravnatelj g. Anton Zupan, podpredsednik g. dr. Josip Vrečko, odborniki gg. opat Peter Jurak, prof. Kardinar. prof. Kožuh. prof. Gorup, prof. Mlinar, kot namestnika pa gg. prof. Hole-ček in prof. Bolliar. Pregledovalca računov sta gg. prof. Mastiiak in prof. Mravljak. e— V celjski Javni bolnici ie umrl 2 letni Avgust Zupančič, rudarjev sin od Sv. Krištofa pri Laškem. e— Razne nesreče. Pretekli ponedeljek ie popravljal 24 letni posestnikov sin Ivan Dobnik v Št. Juriju ob južni železnici svoj samokres- ki je bil nabit. Samokres mu je padel na tla in se nepričakovano sprožil. Krogla je zadela Dobnika v glavo in ga hudo ranila. — Marjeta Drofenikova iz Dra-melj je padla pri nabiranju dračja v gozdu tako nesrečno, da si je nevarno poškodovala hrbtenico. — Pretekli torek ie padel delavcu Jakobu Planku v železarni v Što-rah kos žarečega železa na spodnjo ustnico in mu prizadel strašno rano. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Z Jesenic s— Otvoritev sokolskega odra na Jesenicah. Z burko »K rs. 1 j nogometašev« je otvo-ril v soboto 25. okt. zvečer jeseniški sokolski oder svojo sezono. Burka je lahkega žanra in pomeni nekako koncesijo športnemu navdušenju sodobne publike, ki pa jo k predstavi ni bilo. V njej ni problemov, pač pa mnogo trenutne komike, nekaj plehkosti; a tudi par dobro postavljenih scen. To velja zlasti za drugo dejanje, kjer je vzlic malenkostnemu nesporazumu, ob katerem prav za prav igra živi, toliko spretnega dialoga, da zares priklene. — Uprizoritev je bila v nekih ozirih prav zanimiva. Zlastj dejstvo, da smo imeli v nosilcu glavne vloge, tudi režiserja in prevajalca igre. v osebi brata Klavora. Igra je bila tudi prvič uprizorjena na slovenskem odru. Režijsko je bila posrečeno podana, tako tudi v skupinskem oziru, ki navadno odpove. Izgovorjava ie bila zvonko jasna, včasih pa težko razumljiva, kar moti. Oprema odra vzorna! Posamezniki na lepi diletantsk- višini, z uglajeno gibčno igro. Posebej je poleg Klavora omeniti sestre Kramaršičevo, Ferjanovo in Ravnikovo, br. Potrato vzorna maska, a prezadirčljiv glas) Vister in Humer zelo dobra, a preveč karikirata. Deloma ie bil tempo preveč zavle-čen in hrup prevelik. V celoti pa prijeten večer, ki bi zasluzil večji obisk in več točnosti. Igro so v nedeljo popoldne ob napol prazn; dvorani ponovili, igralo se je bolje kot prvič, a svojega namena, da pritegne športnike v dvorano, — ni dosegla. Ravno teh ni bilo! Vsekakor igra za otvoritveno predstavo ni bila primerna! s— Gradnja mostov. Dela za izvršitev železobetonskih mostov preko reke Save \ Kurjo vas in preko potoka Jesenice v Plavški rovt so bila oddana gradbeni t v: d-ki inž. Josip Dedek iz Ljubljane za vsoto 444.000 Din. Omenjena tvrdka je dobila tudi delo za zgradbo ceste skozi Zg. Mu> rovo za vsoto 160.000 Din. s— Stavbeno dovoljenie za gradnjo sta> novaniskih hiš je izdal te dni g. župan krojaškemu mojstru e. Matku Vovku In '"evljarskemu mojstru g. Antonu Muleju. Oba eradita hiši n» svojih parcelah pred Krekovim prosvetnim domom. MISLITE ŽE SEDAJ na b!iž.:jo zimo in nabaviie si že sedai dobro o e č I s ZEPHIR PECI cez 10 greje eno sobo 24 kg. drva ur Večje vrste peči grejejo tudi 3 - 4 sobe enako. Na zahtevo brezpiačen popi'. „Zephir ' d. d.. Snbotica, tvornica peči * eniaiia Samoprodaja ia Ljubljano BREZNIK & FRITSCH Samoprodaja za Celje; D RAKUSCH Samoprodaja ta Maribor P1NTER & LENARD s— Priprave za zimski šport. V nedeljo 2. t. m. ob 10. dopoldne bo na Jesenicah seja vseh načelnikov sokolskih zimsko« športnih odsekov sokolske župe Kranj. Razpravljalo se bo o skupnih izletih o na« činu vežbanja ter se bo določil tudi dan za župne, eventuelno tudi okrožne smuške tekme. s— Sokolske plesne vaje v Sokolskem domu so vsako sredo zvečer. Poučujejo ss vsi plesi. Vabljeni vsi! Iz škofje Loke DR. JOŽE RANT specijalist za zobne bolezni v škofji Loki 14780 od 2. novembra zopet redno ordinira. Iz Kranja r— Tukajšnja podruž. Družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je lansko leto oživela, deluje prav pridno in je ena najdelavnejših. Z Bleda bi— Poroki. Minulo nedeljo se jo poročil v tukajšnji farni cerkvi gosp. Albin Potočnik, urar na Bledu, z gdč. Frančiške Sarto-rijevo. V ponedeljek pa sta stopila prod oltar gosp. Andrej Gogala in gdč. Angela Potočnikova. Slednja je sestra gosp. Potočnika. Obema paroma obilo sreče! bi— Premestitev. Tukajšnji poštni unil-nici gdč. Ana Gomiščekova in gdč. Ema Godererjeva sta premeščeni v Ljubljano. bi— Orožitiška postaja na Bledu se je preselila 28. t. m. v hišo gosp. Janeza Vi-dica. bi— Potres. 30. t. m. ob pol deveti uri dopoldne smo čutili na Bledu rahel potresni sunek, ki je traial 4 do 5 sekund. ^/aAJodru, d&fru iz Višnje gore vg— Učiteljska premestitev. Iz Adlešič pri Metliki je prestavljen v Žalno pri Viš= nji geri učiteljica Milica Benedičičeva, zna-na sokolska delavka. Upamo, da bo na qo> vem službenem mestu marsikdaj priskos čila na Domoč našemu Sokolu. vg— Hud voznik. Z zadnjega sejma v Žužemberku je vozil tri višnjegorske čev» ljarske mojstre proti domu hlapec Mihae* la Omahna, trgovca v Višnji gori. Pred Hočevarjevo gostilno na Muljavi so prehi* teli enovprežni voziček nekega mesarja, ki je vozil počasi ored njimi. Pri tem so za» deli ob njegovo vozno svetiljko, ki se jt ubila. To je voznika tako razburilo, da je napadel Omabnovega hlapca kar z bicev. nikom. Zadeva se bo najbrž končala pred sodiščem. I Radio za Vas: Fin štirielektronski aparat, kompleten z visokofr. elektronko z za-•nreženo anodo akumul. 36 ah, enotno baterijo 120 Volt, antenskim nateri ialom ter finim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 za ceno Din 380.— ter 12kratno mesečno Pačilo po Din 280.— Vam nudi RADIO LJUBLJANA Ljubljana Maribor Miklošičeva 5 Aleksandrova 44 I Oblačilnica za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 priporoča svojo veliko zalogo raz* nega manufakturnega blaga. Kras"a izbera blaga za moške obleke in suknje, Jamske plašče, najnovejših plišev in pralnih baržunov, posteljnih odej, preprog in zaves, kakor tudi raznih Sifonov in platna za perilo. Državni uradniki imajo zelo ugodne plačilne pogoje. Oglejte s-i danes v izložbenih oknih razstavljeno blago. Iz Kamnika ka— lz tujskoproinctnega društva. V torek se je konstituiral odbor tujskopro-metnega društva v Kamniku. Predsednik g. vi. svetnik dr. Fran Ogrin, podpredsednik pr. Hajko Kos, tajnik g. Alfonz Skala, blagajnik g. Vinko Možina, virilist: mestni župan g. Fran Kratnar. Odborniki gg.: Maks Zargi, Miloš Kramar, Anton Cerer, Artur Hvala, namestniki gg.: I. Petek, F. Fajdiga, pregledovalca računov gg.: Makso Koželj in Anton Stergar. Po konstituiranju se je razpravljalo o pripravah za prihodnje leto. Propagandna dela bo izdelal tročlanski odsek gg.: dr. F. Ogrin, Rajko Kos, Alfonz Skala. ka_ Pošten najditelj. Te dni se ie vozila neka ženska z avtobusom Hode v Ljubljano. Izstopila je pred Jezico in odšla. Na Ježici je gosp. Rode opazil, ko je odpri vrata avtobusa, da je padla iz voza denarnica, v kateri je bilo 70UO Din. Denar je prinesel v Kamnik ter posvod povedal, da je našel 7000 Din in naj se lastnik zglasi pri njem. In res, v torek se je oglasila pri njem lastnica denarnice in je bila vsa srečna, ko je dobila visok znesek nazaj. Bila je pa prav kavalirska, kajti za nagrado je poklonila poštenemu najditelju deset Din. Tudi nekaj! Iz žirov ži— Otvoritev sokolskega odra v Žireh. V nedeljo 26. oktobra je vprizori! naš Sokol na novem odru Špicarievo igro »Dam-iankoVse vloge so bile prav dobro igrane. Starejšim igralcem se ie poznalo, da so na odru sigurni, mlajši pa kažejo, da bodo s pridnim delovanjem postali dobr! igralci. Skupine so bile še precej lepo razvrščene. Priporočati pa je bolj mirnega nastopa. Obisk je bil mnogobrojen. Gledalci riso štedil; z aplavzom. Ob sklepu igre je Irat starosta izrekel vsem igralcem prisrčno zalivalo. Oder popolnoma ustreza našim zahtevam iti bo mogo-če na njem uprizarjati tudi igre, ki so tehnično težje izvedljive. — Na praznik prične br. Prane Primožič r Sokolskem domu s kinematografskim? p. dstavami. Prepričani smo, da bo podjetje dobro uspevalo. Iz Krškega kr— Triglavanski večer. V novembru bo* mo doživeli lep uvod v jesensko koncert« no in plesno sezono. JNTAD »Triglav« ts Zagreba bo 15. t. m pod pokroviteljstvom krških dam priredilo triglavanski večer. Sestanek damskega komiteja bo v torek 4. t. m. ob 17. v posebni sobi hotela »Gre> gorič«. kr— Posledice oglarjenja. V nedeljo so se v Mrtvicah pozno ponoči spopadli pn oglarjenju (oblezovanje hiš, kjer je svit« ba) vročekrvniki tako, da je iz rokoborb nastal pretep in je Ivanu Štefaniču neki L. E. z žepnim nožem prerezal trebuh. — Kljub nevarni rani je ranjenec še sam pri« šel do krške bolnice, kjer se bo lečil. Iz Dobove do— Neprilike zadnje poplave. Cesar ni mogla voda odnesti prj predzadnji poplavi je vzela zadnjič. Buče, koruznica in drugo je odromalo po Savi in Sotli. Tudi lovcem je napravila škodo poplava, ki je zelo razredčila zajlji zarod. Predzadnjič je ostal sredi vode, teče preko ceste, osebni avto, zadnjič pa avtobus. Marsikdo premišlja, kako bi se odpravile povodnja, kj jih povzroča Sotla v zvezi s Savo. Posameznik ne zmore ničesar, spraviti složno k skupnemu delu pa je nemogoče. Zato pa ostanemo, kakor smo bili... Iz Kočevja kč— Seja upravnega sveta v Kočevju se ie vršila te dni. Med drugim se ie sklepalo o udeležbi kočevske občine na tujsko -prometni razstavi, ki bo prihodnje leto za časa jesenskega velesejma. Sestavil sc je poseben komite, ki bo pripravil materijal za razstavo. Sledila je uvrstitev cest in potov v ceste I. in II. reda. Med ceste I. reda so se uvrstile naslednje cestc: Rožna ulica; župnišče — Lesna industrija — Rinža; pekarna 11 i ri s — mestno kopališče; Loser — Podgorska ulica — gozd; Schlafi — elektrarna; Honigmann — Dornig — železniški prelaz; Rom — Dornig — Gnadendorf, Muhič — Mahovnik; Braune — Kropi; pokopališče — rudnik — meja občine Željne; cesta Željne — Erker v Šalki vasi m naposled pokopališče — Kožaricva pristava — železniški prelaz; v ceste II. reda pa: Schlafi — gozd; Dijaški dom — gozd; Kropi — »Schachen«; pokopališče — Kri-žev pot — Corpus Christi; Corpus Cliristi — železnica; železniški prelaz — Corpus Cliristi; Corpus Christi — Klinja vas; Corpus Christi — rudnik; »Tekstilana* — Corpus Christi; Muhič — Rinža; Maliovnik — Ribnica; Logarska pristava — Rožni studenec in Mahovnik — Breg. Ta načrt je bil sprejet soglasno. Le - to se je še sklenilo, da se bo glede poti Dornig — železnica še razpravljalo s premoženjsko upravo. kč— Ukinjenje šolskega pouka. V Starem logu pri Kočevju se je moral ukiniti šolski pouk. Zgradba, v kateri je bila do-sedaj ljudska šola, je že stara. Stene in strop so začeli pokati. Obstojala je velika nevarnost, da se celo poslopje zruši. Tako so bili prisiljeni prenehat; s poučevanjem vsaj toliko časa, dokler se poslopje ne popravi ali pa dobi kak drug prostor. kč— Notico o poskušenem samomoru, ki je bila objavljena v »Jutru« v začetku oktobra, je treba popraviti tako, da se do-tična delavka ni zastrupila, pač pa so io prijeli srčnj krči. Iz Novega mesta n— Proslava *esl. narodnega praznika. Sokol je proslnvil -ešuoslovaški praznik z lepo uspelim slavnostnim večerom. Starosta br. dr. Vašič je v kratkih besedah orisal zgodovino bratskega naroda. Sledila je deklamacija mladega naraščajni-ka, ki je bila od mnogobrojeega občinstva sprejeta z obilnim aplavzom. Orkester pod vodstvom br. Fakina je krasno podal več čeških komadov. Naš stari kvartet (Fon, Šproe in brata Strajner) je zapel dve češki skladbi s četveroročnim spremljeva-njem klavirja (Logarjeva in Straškovai. Ob tej priliki je pripomniti, da bi bilo umestno nabaviti si pošten koncertni pianino. Dvorana je bila polno zasedena. n— Dijaška kuhinja. Na pobudo ravnatelja meščanske šole g. Merviča in strokovnega učitelja g. štrbenka se v prihodnjih dneh otvori na meščanski šoli prepotrebna dijaška kuhinja, ki bo nudila kakor me-ščansko-šolskim tako tudi oddaljenim dijakom gimnazije hrano po zelo nizkih cenah. Dijaška kuhinja bo pod vodstvom učitelja g. Štrbenka. n— Parni -aljar smo dobili te dni na našo Ljubljansko cesto. Odkar stoji naše mesto, še niso imele ceste tega mogočneža na sebi, temveč se je gramoz tri in drobil le pod kopiti konj in težkih vozov, kar pa je šlo le počasi. Iz Trbovelj t— Kje je Obrtno društvo? Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec« od 30. p. m. notico, v kateri dolži Obrtno društvo, da se ne zgane spričo velikih davčnih brc« men, ki jih mora letos nositi naše obrtn!« štvo. Od predsedstva Obrtnega društvi smo zvedeli, da društvo za enkrat nc rr.-J» re poslovati, ker še niso odobrena nrav;1a. ki jih je društvo po spremembi posla.a oblastvom v ponovno odobritev. Da davčna bremena visoka, čutimo posebno šc pri današnji denarni krizi in slabi kupni moči našega konzuinenta. Obrtništvo je po svojih zastopnikih v občinskem svetu opo» zorilo že v naprej, kam bo dovedlo preko« merno zviševanje doklad. t— Akcija trboielj>kc CMD za siromašno deco. Obračamo se ponovno na vsa dobra srca sirom naše domovine, da se odzovejo pozivu trboveljske CMI) in ji pomore-jo z darili v denarju ali blagu, da bo za-mogla obuti in obleci najsiromašnejšo delavsko deco. Slikati bedo nekaterih družin bi bilo odveč, saj je znana vsem in povsod. Darila sprejme tudi podružnica Jutra v Trbovljah, ki jih bo izročila vodstvu CMD podružnic. Imena darovalcev bomo priob-čevali. t— Samaritanski tečaj. Prostovoljno rud« niško gasilno društvo priredi samaritanski tečaj, ki ga bo -odil g. dr. Baumgartera. Tečaj jc namenjen predvsem ženam in da« kletom ter se bo pričel v" torek, 4. novem« bra ob IS. v Gasilskem domu na Vodait. Iz Hrastnika h— Osebne šolske vesti. V Trbovlje ie prestavljen učitelj g. Slokan, namesto nje« ga pride iz Trbovelj gdč. Paternoster. Na deško šolo sta nadalje nastavljeni gdč. Mi« lica Grgurina iz Maribora in gospa Roza Voglar«Knez iz 3clja in na dekliško šolo gdč. Marija Slana. Za vrtnarico je imeno« vana gdč Klara Baloh. Hrastničanom ža stara znanka. h— Na zadnjem uradnem dnevu v Hrastniku je g. sreski načelnik odlikovat rezervnega častnika in nameščenca v stek« larni g. Ivana Plazarja ml. z redom Jug?« slovenske krone petega razreda. Odlikova« nec je brat nedavno ponesrečene Sokoiiee Berte Plazarjeve. Čestitamo. h— Kino Narodni dom bo predvajal da« nes in v nedeljo, vsak dan dvakrat, indij« ski velefilm Vasantascna. Iz Braslovl br— Zdravstveno stanje. Po jesenskem deževju so se začele pri nas razne infek« cijske bolezni. Mnogo otrok je obolelo za oslovskim kašljem, tako da manjka v n:ž» jih razredih tukajšnje šole dnevno skora polovica otrok. Pojavila se je tudi davica. Starši, prijavite vsako sumljivo obolenio takoj zdravniku! br— Naročniki Vodnikove družbe naj se prijavijo takoj pri poverjeniku g. Luš;« nu ter poravnajo članarino v znesku 20 Din. Na poznejše prijavlience se ne bo mogoče ozirati. Iz Mozirja mo— Sadna kupčija. Dočim se s hmelj-sko kupčijo ne moremo pohvaliti, je pa bila sadna v zadnjih treh tednih precej živahna kljub temu, da sadja ni bilo mnogo. Iz Šoštanja št— Prosvetni tečaj mariborske ZKD v Šoštanju se je vršil v nedeljo 26. p. m. v kinematografski dvorani »Jugoslavije«. Do« poldne so napolnili dvorano kmetski in delavski možje in fantje ter nekaj žensk in mestne inteligence, popoldne pa mladina in tudi nekaj odraslih. Z zanimanjem so do« poldanski poslušalci sledili izvajanjem zveznega tajnika o potrebi stalnega izpo« polnjevanja izobrazbe. Zlasti jc tudi zani« malo predavanje strokovnega učitelja Rob« nika o trajnem bistvu človeka, ki tvori nje« gov značaj in obenem podlago za dobro družino in dober narod, ter o potrebi du« ševnega uedinjenja vseh delov našega naro« da po intcncijah kralja Aleksandra. Pouč« nemu in zabavnemu filmu »Novi čas zahte« va novo delo«, ki kaže nujno potrebo uva« janja modernega načina kmetovanja, so sledili posetniki tečaja z največjim zanima« njem do 13. ure. Popoldne pa jc zlasti mla« dina z zanimanjem gledala film »Kako ču« vam svoje zdravje« in poslušala razlago po« mena posameznih prizorov. Vsi obiskoval« ci so izrekli toplo željo, naj bi ZKD še večkrat priredila take tečaje. Iz Poljčan po— Čitalnica v likvidaciji. V sredo zvečer se je vršil ob veliki udeležbi sesta« nek članov Čitalnice v svrho njene likvi« dacije v prid ustanavljajočega se Sokola. Predsednik dr. Hronovskv je pojasnil po> ložaj, poudarjal potrebo ustanovitve Sok-.« Ia in predlagal, naj vsa tukajšnja društva, predvsem »Čitalnica« in »Zvon« likvidira« jo v njegov prid. Dobri stvari v prid, ki bo v ponos in čast kraju, so odvrgli po« misleke slednji omahljivci in sklenjeno jc bilo, da v najkrajšem času po ustanovitvi Sokola likvidira Čitalnica v prid Sokola z vsem premoženjem. Iz Pilštanja pi— Požar jc nastal v petek 24. okt. na podstrešju hiše g. Kolarja, po domače Zvonarja v obč. Jcšovcu pri Kozjem. Užga« le so se namreč saje. Le tajokjšnji pomoč či kozjanskih gasilcev sc ima lastnik hiše zahvaliti,da ni danes brez lastnega krova. Predvsem pa gre zahvala vrlemu sosedu g. Romihu, ki je takoj prihitel v Kozje in tam alarmiral gasilce. Ko so ti dospeli na kraj požara, jc švigal žc mogočen ognjen steber iz dimnika. Nekaj trenutkov nato je bila streha polna Ijudt. Ker ni bilo vode v bližini, so nosili na streho gnojni« co iz bližnje jame. Kmalu se jim je posrc« čilo požar udušiti. Predvsem je treba po« udarjati, da je kozjansko gasilstvo lahko ponosno na ljudi, kakor so podnačelnik g. Podlinšck, g. Majdak in še več drugih čla« nov, ki so sedaj ponovno dokazali svojo hitro pripravljenost in spretnost. Gasilno društvo pilštanjsko pa je imelo ta dan dobro uspelo praktično vajo. Alarmirano je bilo po kurirju kolesarju iz Kozjega. Nekaj minut nato, ko se je oglasil gasilski rog v Lesičnem, je že drvel voz z> novo motorko proti kraju nesreče. Članstvo se je vozilo deloma na vozu, deloma na kole« sih. Čeprav naši gasilci niso stopili v ak« cijo, so vendar pokazali, da je njihova pripravljenost vzorna in da je zavest član« stva trdna. Iz Slovenferadca sg— Proslava češkega narodnega prazni: ka se je vršila 28. oktobra v dvorani So« kolskega doma ob obilni udeležbi občin« stva. Po živi sliki, ki je simbolizirala če« PERJE 29fa kokošje, purje, gosje, naravno in s strojem čiščeno, dobavlja v vsaki množin: E. Vajda, čakove* Telefon številka 59. 4, 3, 60. škoslovaško«jugoslovensko vzajemnost, je po uvodnih besedah staroste primarija g. dr. Vinka Želcznikarja očrtal profesor g. dr. Pivko iz Maribora trnjevo pot naših severnih bratov do osvobojenja. Pri pri« reditvj sta sodelovala moški zbor pevskega društva in salonski orkester. sg— Cerkveni obredi in procesije ne bodo 1. novembra, ampak v nedeljo 2. no« vembra, ker pade Vernih duš dan na po« nedcljek 3. novembra. sg— Ka/.id družabnega krožka »Na zdravje«. Ker se dosedanja najemnica kolodvorske restavracije teta Lavra v kratkem preseli v Sokolski dom, se je imenovani krožek, ki je že od leta 1918. pri teti Lavri prirejal svoje sestanke, prostovoljno razšel. Iz Ljutomera lj— Obrtna nadaljevalna šola je 15. okt. pričela s poukom. Otvorila sta se zopet dva razreda; v prvem je 49 vajencev in 8 vajenk, v drugem pa 32 vajencev in 6 va« jenk. Vseh učencev je torei 95. Pouk se vrši ob ponedeljkih, torkih, sredah in pet« kih popoldne oz. zvečer in ob nedeljah dopoldne Na šoli poučujejo trije učitelji z meščanske šole in eden z onovne šole. Nekateri mojstri in vajenci so glede šol« kega poseta zanikrni, ker še ne znajo ce« niti vrednosti boljše izobrazbe, ki je potre« buje danes sleherni obrtnik. lj— Lastovke so še pri nas. Kljub temu, da je letošnja jesen tako neprijazna, so še ostale nekatere teh ljubkih ptic pri nas ter krožijo okrog cerkvenega stolpa. Naj« brž jc to drugi rod mladičev, ki sc je ne« koliko zakasnil v hladno jesen in je zato obsojen na smrt. Iz Dravograda dg— Z redom jugoslovenske krone V. stopnje je bil odlikovan g. Golja Tone, šolski upravitelj na Ojstrici in rezervni podporočnik. Obenem je po nalogu g. mi« nistra prosvete po večletnem bivanju na Ojstrici premeščen za šolskega upravitelja v černeče pri Dravogradu. Ojstrčani ga bodo težko pogrešali. Mlademu šolskemu upravitelju čestitamo. Iz Ptuja j— Mestno avtomobilsko podjetje v Ptuju je pričelo včeraj z rednim prevažanjem oseb na progi Ptuj — Mo« škanjci — Velika Nedelja — Ormož — Središče. Avto bo odhajal iz Ptuja ob 10.15, prihajal pa v Ormož ob 11.10, v Sre« dišče ob 11.40, ter odhajal 'z Središča ob 11.52 in prihajal v Ptuj ob 13.17. Na progi Ptuj — Sv. Barbara — Sv. Andraž — Ptuj stopi 1. novembra nov vozni red v veljavo, tako da bo odhajal avto iz Ptuja zjutraj ob 7.10 ter se vračal v Ptuj ob 8.45. Po« poldne bo odhajal avto ob 13.59 ter se vračal v Ptuj ob 15.51. j— Občni zbor Obrtne čevljarske zadruge v Ptuju se je vršil preteklo nedeljo. Kakor smo že svoječasno poročali, Ja oblastvo razpustilo stari odbor. Na nedelj« skem občnem zboru je bil izvoljen za načelnika dosedanji gerent Franc Arnejčii, z? podnačelnika pa Franc \Volf. Bivši na« čelnik je ostal v veliki manjšini. Iz Gor. Radgone gr— Prispevek Ciril Metodove podružni« ce. Ob priliki zadnje prireditve, ki jo jc priredila tukajšnja CM podružnica skupno s Sokolskim društvom, jc znašal čisti do« biček 667.22 Din, od katerega je pripadlo CM podružnici 333.61 D n. Znesek je bil nakazan Ciril Metodovi družbi v Ljub« Ijani. gr— Pregled in žigosanje sodov. Po od« redbi središne uprave za mere in dragoce« nc metale v Beogradu bo v tukajšnjem tr« gu pregled in žigosanje sodov in dragocc« nih kovin 4., 5. in 6. novembra ter 3., 4. in 5. decembra, in sicer vsakikrat v tozadev« nem lokalu tukajšnje občinske palače. Iz Dolnje Lendave dl— Ovira na sejmišču. Sejem v torek se ni mogel vršiti na sejmišču, ker je bila na njem 1 m visoka voda. Lendava in Ko-biljanski potok sta bila prava veletoka. Sejem se je vršil v gornjem delu mesta, a na njem ni bilo pravega razpoloženja, ker se ljudje v novih okoliščinah niso znašli. dl— Grda razvada. Zadnji lendavski se« jem je bil prav slab, vendar pa slaba kup« čija ni vplivala na »dobro razpoloženje« nekaterih sejmarjev. Po zavžitem alkolio« lu je prišlo na več krajih do pretepov. Nekateri sejmarji so se tolkli kar po cestna domov grede. Do večjega pretepa je p ris!«* v Gabcrju in na Kapci. V boj so posegale tudi ženske, od katerih je ena dobila nevaren udarec po glavi. Iz Mu?ske Sobote mr— Davčna uprava v novem poslopju. Tc dni je pričela poslovati v novi hiši ge. Kardoševe tukajšnja davčna uprava. Prostori so bili nalašč v ta namen grajeni in idealno odgovarjajo zahtevam tega urada. Začetkom novembra sc preseli v isto hišo še katasterska uprava, ki obdrži v sodnem poslopju le eno sobo, ki ji je še potrebna za arhiv, in pa oddelek fin. kontrole. V stare prostore davčne uprave pa sc preseli menda komanda in stanica žandarmerijc, ki dobi na ta način vendarle enkrat higi« jenske prostore. mr— Szaparv. Za Szaparvjevo vdepo« sestvo bo imenovan prisilni upravitelj Dražba premičnin razmeroma še dokaj do« bro napreduje. Porcelan je po večini raz« prodan, med večjimi kupci je tudi justič« no ministrstvo in avstrijski generalni kon: zul v Ljubljani g. dr. Plcinert. Od pohištva je bila prodana spalnica kralja Milana (kompletna empire garnitura), ki jo je ku« pil zagrebški veleknjigarnar g. Kugli. 6., 7. in 8. novembra pride na -vrsto kuhinjska posoda in gospodarska oprema.. Za tc dni sc računa z večjim posetom okoliškega prebivalstva. Repertoarji MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sobota. 1. novembra: Škrjančkov gaj. Kuponi. Nedelja, 2.: Gospa ministrovka. Kuponi. Ponedeljek, 3.: Zaprto. Torek, 4.: Dnevi našega življenja. C. za zadnji Misli) w\ so dospele. — Čas obnove je do 5. novembra. — Žrebanje se bo začelo 10. novembra in bo trajalo do 5. decembra. — Torej ne zamudite! Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19 Ra iska rddsjaa aosteja Ljt*bf*gfiia Pripravili smo za Vas tak RADIO, kot si ga želite namreč VISOK v kvaliteti in NIZEK v ceni. Naša reklamna prodaja, ki traja od 10. novembra do 30. decembra 1930, obsega sledeče radijske sprejemne naprave: ctcktorskiih aparatov, kompletnih z vsemi potrebščinami, ki so za poslušanje potrebne, za naplačilo Din 80 ter petkratno mesečno plačilo po Din 45. 400 300 200 100 1 elektronskih aparatov, kompletnih z elektronko, baterijami, anten« skim materijalom ter eno slušalko, za naplačilo Din 100 ter osemkratno plačilo po Din 75. 3 elektronskih aparatov »Reinartz«, kompletnih z elektronkami, aku« mulatorjcrn 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, finim zvočnikom ter anten« skim materijalom za naplačilo Din 240 ter osemkratno mesečno plačilo po Din 180. 4 elektronskih aparatov Reinartz« z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 3o ah, onodno baterijo 120 Volt, i/.bomim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 ter antenskim mate-i jalom za naplačilo Din 380 ter dvanajstkratno mesečno plačilo po Din 280. Poslužite se ugodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparat. RADIO LJUBLJANA LJUBLJANA Miklošičeva 5 MARIBOR Aleksandrova 44 Realne podlage miru Zanimivi in poučni so odmevi, ki jih je vzbudil zadnji Mussolinijev govor v raznih evropskih državah. Francoski in angleški listi vidijo v najnovejših izjavah novo potrditev svoje sodbe, da je fašizem še vedno prepojen imperializma, ki drugim narodom ne priznava enakih pravic kakor sebi in s tem povzroča vedno novo nevarnost za mir. Nemško, avstrijsko, madžarsko in bolgarsko časopisje pa podčrtava predvsem oni odstavek, s katerim se je ser italijanske vlade in fašizma odkrito m nedvoumno postavil na stran revizio-nistov. torei na stran skupin, strank m držav, ki zahtevajo spremembo mirovnih pogodb. Na ta način je Mussolini. ceorav najbrž tega ni nameraval, znova obr.iil vso pozornost Evrope na takozvani revizio-nistični pokret in na njegove nevarnosti. Pod revizijo si namreč njem propa-gatorii predstavljajo mnogo vec, kakor samo korekturo mirovnih pogodb. Madžari niti ne prikrivajo, da bi bila revizija trianonske pogodbe za nje sprejemljiva le v primeru, da jim vrne predvoino državo s habsburškim kraljem na čelu. Nemški hitlerjevci so pri zadnjih volitvah zmagali s parolo odpovedi mirovnih pogodb z reparacijski-mi obveznostmi in parolo obnovitve Nemčije v predvojni nredominantni poziciji. Avstrijski revizionisti so ciser zaradi kočljivega položaja svoje države bolj previdni, a tudi oni se več ali manj odkrito izrekajo za povratek Habsbur-žanov. Bolj bojeviti med njimi tudi povedo, da zahtevajo obnovo habsburške vladavine zaradi tega, ker vidijo v njej najboljše jamstvo, da se bo Avstrija razširila, ako že ne na vse, pa vsaj na velik del svojega nekdanjega območja. Kaj si predstavljajo pod revizijo mirovne pogodbe Bolgari, dovolj jasno kaže-'o fantastične zahteve makedonstvuiu-ščih. Države in skupine, ki zahtevajo revizijo mirovnih pogodb, sicer vedno znova slovesno izjavljajo, da hočejo svoj cilj doseči mirnim potom in da ne mislijo na nove vojne. Jasno pa je. da je to zagotavljanje samo krinka. Revizionisti sami se enako dobro kakor vsa ostala Evropa zavedajo, da se revizija v obsegu, kakor si jo predstavljajo in jo zahtevajo oni. ne da doseči drugače kakor z novim svetovnim pokoljem. Zato vidimo, da ravno revizionisti tako vztrajno zahtevajo razorožitev Francije, Poljske in drugih držav, čeprav na svetu ni nikogar, ki bi si upal trditi, da namerava katerakoli teh držav kdaj napasti kakega svojega soseda. Zato tudi vidimo, da gre vse stremljenje re-vizionistov v prvi vrsti za tem, da se njihovim državam dovoli neomejeno oboroževanje, in revizionistične skupine se v nasprotju s striktnimi določili mirovnih pogodb že leta in leta tajno in javno oborožujejo, kolikor najbolj morejo. Da to oboroževanje ni obrambnega značaja, je evidentno, saj držav, ki se izjavljajo za revizijo, prav nihče ne ogroža. Zaradi tega tiči v revizioni-stičnem pokretu tako velika nevarnos za evropski mir. Prva leta po svetovni vojni so bili vsi narodi in sloji evropskega prebivalstva trdno prepričani, da ie vsak nov evropski konflikt izključen vsaj za živečo generacijo, ki je sama občutila vojne strahote. Splošna je bila vera, da stopamo v dolgo dobo mirnega dela na kulturnem in gospodarskem Dolju. ki bo Evropi zacelilo hude, po vojnem razdejanju povzročene rane. Na tei osnovi so uravnali politiko predvsem glavni čuvarji evropskega miru, Francozi in Angleži. Računali so, da bo tudi ostala Evropa z Nemci, Avstrijci, Madžari in Bolgari vred že a limine zavrgla vsako misel in vsako pripravo za nov svetovni požar. Mislili so, da so mirovne pogodbe zgrajene na granitnem temelju in da ie svetovna vojna za vedno obračunala z državniki, ki so jim bile mednarodne pogodbe samo »cunja papirja«. Prezrli so v svojem optimizmu zgodovinsko dejstvo, da držijo mednarodne pogodbe navadno le toliko časa, dokler jih prizadete države lahko v primeru potrebe zaščitijo s svojim orožjem. V tej pacifistični politiki je prednjači-la Francija. Takoj po vojni se je moral umakniti sivolasi Ciemenceau, ki je s svojo ogromno energijo tako srečno dovršil vojno. Bil je Francozom naenkrat preveč bojevit in nepopustljiv. Mesto njega so prišli na krmilo Francije optimisti, ki so mislili, da morejo realno vojaško silo svoje domovine nadomestiti s papirnatimi barikadami mirovnih in drugih mednarodnih pogodb. Tako je Briand prišel preko Locarna in Kelloggovega pakta do svoje Panevrope. A kakor se je o lokarnski in o Kelloggovi pogodbi prav kmalu pokazalo, da ne moreta zajamčiti trajnega miru. tako je tudi velika zamisel federacije evropskih držav ostala vsaj za enkrat brez efek' ta. Evropska debata v Ženevi je na letošnjem zasedanju Društva Narodov kljub izgovorjenim lepim besedam pokazala. da na resnično in iskreno solidarnost evropskih držav, ki bi izključila vsako možnost nove vojne, na žalost še ni mogoče misliti. Ni dvoma, da bo baš ta odklonitev Briandove Panevrope tvorila v razvoju svetovne politike važno razdobje. Silno je namreč razočarala ono ogromno večino francoskega naroda, ki je živela v trdnem prepričanju, da bodo ostale Evropi za vedno prihranjene nove vojne grozote. Briand sam je javno priznal, da trdne baze za evropski mir danes še ni mogoče postaviti z mednarodnimi pogodbami, temveč da morajo take pogodbe spremljati in čuvati primerno močne armade. Nemške volitve so to novo prepričanje francoskega naroda le še bolj utrdile. Na pristno francoski način, tekom nar tednov, se je izvršil ta zgodovinski preokret francoskega javnega mnenja. Danes v Parizu vse drugače gledajo na položaj v Nemčiji in vse drugače cenijo hitlerjevsko volilno zmago. Enako tudi z mnogo bolj kritičnim pogledom motre cilje avstrijskih klerikalcev in heim\vehrov;cev. Paradoksno se sliši, a je neizpodbitna resnica, da je ta francoska odvrnitev od brezpogojnega paci-fizma najvažnejši korak v stremljenju za očuvanje evropskega miru. Brez tega preokreta bi bili danes morda bližje novemu konfliktu, kakor kdajkoli v zadnjih dvajsetih letih. Zdravi genij francoskega naroda pa je pravočasno zopet prevzel Clemenceaujev nauk. da more Francija očuvati in izsiliti evropski mir samo na ta način, da bo do popolne globoke preorijentacije vseh evropskih narodov ob vsakem momentu sposobna s silo podreti na tla vsakogar, ki bi poskušal rušiti sedanje stanje. Ako bodo Hitlerji in Seipli v raznih državah videli, da je Francija dovolj močna, da prepreči vsako avanturo in vsako kršenje mednarodnih pogodb, se bodo omejili na notranjo politiko in si ne bodo upali izzivati evropskih konfliktov. V zadnjem času moremo beležiti še drugi fakt, ki krepi mirovno stremljenje in omejuje nevarnost vojne. Pod vplivom zadnjih dogodkov v Nemčiji in raznih drugih evropskih državah se je namreč tudi na Angleškem že zelo spremenilo presojanje svetovnega položaja. L. 1922. je L!oyd George pozdravil Clemenceauja. ko je prišel na obisk v Anglijo, z besedami: »Vi Francozi ste tradicijonalni nasprotniki Anglije«. Sedanji angleški državniki so docela drugega mnenja. Pod vodstvom socijali-stične vlade je Anglija zavrgla staro liberalno doktrino Lloyda Georgea o dedni antagoniji med evropskim kontinentom in Anglijo. Spoznala je, da je tako tesno zvezana na usodo ostale Evrope, da se mora vsak evropski Št. 335. V najem dajemo neodpovedano za tri leta gostilno na žagi v Kočevju sestojeeo iz točilnice, dveh gostilniških sob, kuhinjo, shrambe, verande, kleti in drugih pritiklin z inventarjem, sočasno stanovanje obstoječe iz ene sobe in kuhinje, potom ofertal-ne licitacije. Najmanjši ponudek za celoten najem znaša Din 2520.— mesečno. Pismene ponudbe je vložiti v zaprtih kuvertah do 15. novembra 1930. 12. ure na spodnji naslov. PREMOŽENJSKA UPRAVA MESTA KOČEVJE Kočevje, dne 29. oktobra 1930. konflikt avtomatično prevaliti tudi na njo. Angleški državniki zato mnogo intenzivneje zasledujejo dogodke v evropskih državah in sedaj odkrito priznavajo, da je med evropskimi velesilami Francija edina iskrena pobornica miru. Ta preorijentacija opravičuje nado. da bo sedaj Anglija z vsemi svojimi ogromnimi silami podpirala Francijo v njenem boju za ohranitev evropskega miru. ki bo v tem primeru resnično zavarovan proti vsaki nevarnosti. Neizvestnost notranjega položaja v Bolgariji Sofija, 28. oktobra. V času. ko se je kralj Boris mudil zaradi svoje poroke v inozemstvu, so se doma na Bolgarskem dogajale stvari, ki znajo v kratkem dovesti do popolnega preobrata v notranjem položaju države. Znano je, da je vlada Ljapčeva, ali prav za prav vlada Demokratičeskega zgovora«, prepovedala za ves čas kraljeve odsotnosti, oziroma za čas njegove ženitve, vse javne shode v državi. Ta prepoved je z ene strani imela namen da bi se preprečilo vznemirjanje naroda za časa odsotnosti kralja, ministrskega predsednika in nekaterih ministrov, ki so odpotovali h kraljevi poroki v inozemstvo, z druge strani pa naj bi bila omogočila vladi, da v tem času izkoristi prisilno nedelavnost opozicije v svojo korist. . In res so se oni ministri, ki so ostali doma, razkropili po državi in imeli skoraj v vseh večjih mestih zborovanja in zaupne sestanke, na katerih se je sklepalo o načinu borbe proti opoziciji pri bodočih volitvah, že 9. novembra se bodo namreč vršile okrožne volitve, ki jim bodo pozneje sledile občinske volitve; te in one so zelo važne,ker so podlaga za volitve v Sobranje: kdor zmaga v teh volitvah, zmaga tudi v volitvah za Sobranje. Opozicija je hodila doslej svoja pota, ločeno po strankah: zemljoradniki, demokrati in nacijonalni liberalci. Odslej vse kaže, da bodo te tri stranke sklenile za bodoče volitve sporazum za skupno bojno fronto proti »Demokratičeskemu zgovoru«. Seveda pa gre predvsem za stališče, ki naj ga zavzamejo zemljoradniki, ki so se že precej zopet okrepili po revoluciji leta 1924., ki je stala življenje Stamboliskega in pognala po svetu njegove najožje prijatelje in pristaše. Med omenjenimi tremi strankami so se že dalje časa vršila pogajanja za skupni nastop pri bodočih volitvah. Zemljoradnike so zastopali pri teh pogajanjih Dimiter Gi-čev, Georgij Markov in Aleksander Rado-lov; demokratska stranka je bila zastopana po Girginovu, Malinovu in Mušanovu, nacijonalno-liberalna stranka pa po Geor-giju Petrovu. Stvar pa se ni mogla defini-tivno skleniti, ker zastopniki zemljoradni-kov niso imeli popolnega pooblastila. Glavni odbor stranke je zato sklical vrhovni svet zemljoradniške stranke, ki se je sestal 22. t. m. in po trodnevnih posvetovanjih z veliko večino sprejel resolucijo, ki odreja stališče stranke za bodočo politično kampanjo. V vseh bolgarskih političnih krogih ie vladalo kar največje zanimanje za sklepe vrhovnega zemljora.dniškega sveta, posebno še, ker je bilo znano, da sta v stranki dve struji, ki si stojite glede strankine taktike v precej ostrem nasprotju. Po poročilu glavnega tajnika stranke, bivšega ministra Radolova, o pogajanjih med opozicijskimi strankami je nastopilo več govornikov, med katerimi je Markov govoril odločno za zvezo z liberalci in demokrati in se mu je pridružil tudi Čolakov, dočim sta bila Gičev in Jurdanov proti taki koaliciji. Nekateri govorniki, kakor Ste-pan Daskalov, so naravnost poudarjali, da politika Demokratičeskega zgovora nikakor ni škodljiva za bolgarski narod, v katerem odločujejo štirje činitelji: krona, častništvo, makedonstvujušči in pa kapital, ki je največji sovražnik in škodljivec naroda. Daskalov je naravnost zahteval, naj zemljoradniška stranka išče v svoji borbi proti kapitalu oslombe pri makedonstvuju-ščih. Gre torej za očividen vpliv makedon-stvujuščih pri nekem delu zemljoradniške stranke. Z druge strani, večinske, pa se je poudarjalo, da zemljoradniška stranka priznava v državi samo dva činitelja: srono in narod, da torej nikakor ne gre, da bi se naslanjala še na kake druge činitelje. Končno je bila z veliko večino sprejeta resolucija, s katero se odobrava skupno delovanje z drugimi strankami pri bodočih okrožnih in občinskih volitvah. Glavnemu odboru stranke se daje pooblastilo za na-daljno delo v tej smeri, da se zruši vlada Demokratičeskega zgovora. Vladi Demokratičeskega zgovora se torej obeta za bodoče volitve trda kost zedinjene opozicije, ki je ne bo lahko zgristi. Kak uspeh doseže opozicijski blok pri volitvah, je seveda še negotovo, toda kakor kažejo vsa znamenja, ta uspeh ne bo majhen, ker je nezadovljstvo proti Ljapčevu v zemlji čedalje večje in zlasti mali človek, kmet, delavec in obrtnik, komaj čaka izpremembe, NOVI ROMAN »JUTRA* Prihodnjo nedeljo, dne 9* novembra izide prvič najlepši izmed krasnih romanov Zanea Greya, avtorja »železne ceste": „Do zadnjega moža" Sloveči ameriški pisatelj, ki so mu tudi bralci »Jutra« hvaležni za nepozabne užitke, nam v tem romanu pripoveduje o trdovratnem boju med rodbino živinorejcev in tolpo živinskih tatov, ki je trajal dobesedno »do zadnjega moža«. V barvitih opisih dežele na zahodu Združenih držav in življenja njenih prebivalcev doživljamo okrutno neusmiljenost te borbe. Dejanje, osnovano na zgodovinskih dejstvih je odpor ljubezni dveh prelestnih mladih ljudi, ki edina preživita rodbinsko vojno in se na koncu romana združita v miroljubno skupnost novega, srečnega življenja. O ZANEU GREYU pravi »Die litterarische Welt« v Berlinu: »To je mogel napisati samo pisatelj visoke kvalitete. To prihaja iz praglobln pesniškega genija, iz sveta pripovedovalcev, kakršna sta Tolstoj in Hamsun.« Prijatelji napetega, umetniško odličnega branja Obnovite naročbo! Naročite „Jutro"! VSI „Do zadnjega moža" Pričetek romana v nedeljo, dne 9. novembra! pa naj bi že bila kakršnakoli, da bi ga le rešila vse hujše gospodarske krize. Sklep vrhovnega sveta zemljoradniške stranke je brez dvoma mnogo pripomogel k razjasnitvi tako nejasnega notranjega položaja na Bolgarskem. kmetijski Vnovčevanje novega vina V zadnji nedeljski številki »Jutra« sem v članku pod naslovom »Letošnji vinski pridelek v Dravski banovini« med drugimi omenil, da glede na sladkorno vsebino po* sameznih vinskih moštov ne bodo letošnja vina v dobroti in alkoholni moči sicer do* segla lanskoletnega pridelka, razen mo* štov v času od 14. t. m. naprej trganega grozdja, a da bodo vsekakor v splošnem presegala letnik 1928. V istini se to tudi kaže že sedaj, ko se je pričel mošt lepo čistiti in ko se čuti, da tudi kislina preveč ne prevladuje. To je prav zadovoljiv po« jav, ker tako se utegne vinska kupčija še prav živahno razviti, osobito glede na niz« ke cene, ki so jih vinogradniki sami letos nastavili. Vse kaže, da bo vino v Dravski banovini letos konkuriralo glede cene celo z dalma« tinskim vinom in da utegne tega marsikje izpodriniti. Osobito sortna močnejša 11 do 13 odst. vina z razvitim bukejem bodo letos čislana in pozneje precej iskana, ker zaloge lanskoletnega vina so domala izčr« pane. Iskala se bodo taka vina zlasti za eksport v tuje držaave, kjer znajo ceniti fino kapljico in jo seveda po dobroti tudi plačajo. Kolikšen je letošnji pridelek v vsej bas novini, se sedaj še ne more točno navesti, vsekakor pa jc prav ugoden, tako da bi izvoz kakih 100.000 hI prav dobro došel. Kupci manjših množin naj tedaj usmeri; jo svojo pozornost pri nakupovanju nove* ga vina na one kraje in producente, kate« re že kot solidne in zanesljive poznajo, oziroma od katerih imajo že z druge strani zagotovilo, da se s trgatvijo niso preuranili in da so svoj pridelek skrbno spravili m ga tudi sedaj strokovno negujejo. S tem se izognejo marsikateremu presenečenju eventualno pozneje po okusu in barvi po« polr.oma izpremenjenih vin, kar se pri po« vršno spravljenih moštih in vinih prav lahko dogodi. Zaradi sigurnosti naj torej vsak kupec pr' polnitvi v svoje sode ves mošt, odnos« no vse vino, ki ga toči, sproti primerno zažvepla, osobito belo, da ohrani prvotno barvo in okus ter da ostane vino tudi po transportu stanovitno. Košček azbestnega žvepla zadostuje za 2—3 hI. Ako pa mošt šc ni popolnoma pokipel in se čuti v njem še nekoliko sladkorja, potem je bolje žveplati ga močneje (2 azbestna traka), da se uduši vsako eventualno kipenje med transportom in se tako prepreči morebitna eksplozija kakega soda. Ako je bil tak mošt ali vino pri točenju pred transpor« tom žveplano, ga ni treba več še pri do« spelosti v kupčevo klet žveplati, da se ne nasiti preveč žveplovega dvokisa in da preveč ne smrdi po žveplu. Fr. Gombač. Tudi kmetijstvo postaja izrazita industrija Po vojni so Američani začeli v kmetijstvo uvajati vedno večjo porabo strojev ter jim je naposled uspelo tudi kmetijski obrat napraviti za nekako tvornico. Glavni cilj je: čimbolj se iznebiti človeške in konjske delovne sile. ki sta predragi, in tako znatno znižati pridelovalne stroške. Tak način pridelovanja se uvaja v prvi vrsti v žitarstvo. To omogoča, da se vsa dela, od pripravljanja zemlje za setev pa do pospravitve žetve pravočasno in popolnoma opravi samo s stroji, pri katerih je potrebno prav malo človeškega dela. skoro le za vodstvo. Taki obrati seveda tudi živine ne goje in so popolnoma brez nje. Te vrste kmetije so seveda veleobrati z velikanskimi površinami, prave žitne tvornice. Ustanavljajo se ne morda zaradi kmetijstva ali iz ljubezni do zemlje, ampak izključno iz poslovnih vidikov zaradi dobička, ki ga take tvornice obetajo in tudi dado. Kako pa pridelujejo žito? Glavna pogonska sila je vlačilec (traktor ). Temu priklopijo večglavi plug, za plug eventualno razne rahljače in potem posebno brano ter sejalni stroj. Vsa obdelovalna dela in setev se torej izvršijo v enem mahu ali dveh. Do žetve potem ni nobenega poljskega dela. Ob žetvi pa zopet poženejo vlačilec, h kateremu je priklopljen stroj, ki žanje, mlati in čisti zrnje, vse obenem kar na njivi. Z istim vlačilcem ali s posebnim tovornim avtomobilom se spravi žito v žitnice. Spričo dobre organizacije dela na posestvih Campbell Farning Comp. vsa dela popolnoma in pravočasno opravi 1 sam delavec na 60 hektarih (približno 106 oralov j. Po podatkih predsednika VVheat Farning Comp. na njihovih farmah spričo izpopolnjenih strojev in izboljšanih delovnih me- S poti (Vsem onim, ki se jih tiče.) Mnogo potujem po svetu in po svetu marsikaj vidim. Kadar si takole v tujini, se ti marsikaj -kar je doma, pokaže v čista drugi luči, kakor gledaš, ako tičiš venomer sredi domačih plank. Marsikaj, kar se ti doma zd; silno važno in mogočno, se ti pokaže malenkostno in naravnost smešno, Kakor hitro se iztrgaš iz domačega obeležja in nekoliko primerjaš... Kot turistu planin itii seveda silijo na potu v primero najprvo razmere na tem jako aktualnem domačem polju, ki se drugod po svetu goji kot ena sama velika nerazdruž-.jiva celota, pri nas pa se deli v razne kategorije, ko nam je tega kot malemu narodu, ki b; moral svoje sile skoncentrirati kar najbolj, tako silno treba' Ce pridem takole iz tujine domov, se mi zdi kakor, da sem se vrnil v kako vas, čeprav ljubo domačo vas, na kateri visim z vsem srcem Reči moram, da se m; zdiio tedaj domače razmere tako malenkostne, včasih tako smešno otročje, da človek ne ve. ali bi se razjokal ali smejal. Jaz pa se raje smejem. Pri raznih povse nevažnih vprašanjih vidim, da sc obravnavajo z silno važnimi obrazi, kakor da bi se ce! svet vrtel okoli njih, dočim včasih pogrešam pr! resnično važnih stvareh one resnosti tn globokosti, s katero naj bj se delalo, sodilo in kritiziralo. Tako imamo pri nas na našem turističnem in planinskem polju take spore, kjer nastopajo zastopniki raznih »strul«, če sc smem tako izraziti, »delajo« razna vprašanja ter razpravljajo o njih, kakor da bi bilo cd njih odvisna usoda cele države. Srno zmožni se kregati do smrti radi vprašanja, ali je turistika šport ali ne, ko se v tujini za to nihče več ne briga. Tam delajo složno vsi, ne le društva, nego tudi druge kor-poracije s hotelirji in gostilničarji vred. In pri takem razveseljivem složnem delu tudi država ne odreka svoje pomoči, ker imajo vsi cn cilj, kako bi čim največ tujcev in s tem tujega denarja privabili v svojo pokrajino, katere dobrobit jim je alfa in ornega skupnega dela. Kakor te doma nehote potegnejo taki malenkostni spori za seboj na to ali ono stran, tako se v tujini sprostiš vsega tega malenkostnega obeležja in Ie z nekim pomilovanjem in zasnie-hom gledaš na vse take domače razmerice ter končno tudi sebe; saj se vidiš takole v širnem svetu v tem obeležju sam sebi smešen. Zato ne pišem teh vrstic, ko sem v duhu še ves na poti. kot kak privrženec te ali one domače »stru.iice«, nego povse pod utisom tujine stoječ nad našimi »strankami«. Prepotoval sem, izrabivši obenem kon- gres Asocijacije slovanskih turističnih društev — to pot Češkoslovaško, zdrknil preko Oloinuca v prusko Šlezijo, ki ie pravt nemški planinski raj. Iz šleskega gorovja sem prijadral v široko ravnino, sredi katere kraljuje ob veličastni Odri v krasnem položaju staro velemesto Vratislava, katere obseg in prebivalstvo se ie v enem sto-let ju skoro podesetorilo (od 50 skoro na 500 tisoč), nato Pa sem se zapeljal zopet nazaj pod ono silno obmejno gorovje, ki loči prusko Šlezijo od češkoslovaške države, se povzpel na granitni stožec Snežke (Schneekoppe), — do prevrata najvišji če-šk; vrh. Tu sem videl, kaj je zgradilo vzajemno delo nemških in čeških institucij, ki jih navdaja ena misel: Kako usmeriti turistični va! v njihove gore. Poskrbeli so tako za one. ki hočejo po komodni cesti do ene ali druge koče, kj pa ni koča, nego pravi hotel — kakor za one. ki hočejo preko granitnih sten eventualno riskirati svoje življenje ter jekleniti svoje živce in mišice. Pri nas pa sem na nekem zborovanju slišal očitek od strani, od katere sem to najmanj pričakoval, da ie postalo naše planinsko društvo gostilničarske in hotelirsko društvo,, ker je menda prevzelo hotel pri Sv. Janezu v Bohinju in tudi iz Aljaževega doma napravilo nekai več kakor navadno planinsko kočo. Veste, da sem se smejal, ko sem prišel vrh Suhega vrha na Če- škoslovaškem v Orličkih gorah v Kramare-vo kočo, ki je še vse drugačen hotel kakor naš »Aljažev dom«. In to kočo je postavil »Klub češkoslovaških turistov«, čegar delovanje gotovo ni izvrševanje gostilničarske obrti; gotovo še nobenemu Cehu nI padla v glavo abderitska misel, da bi očital društvu, da ne razume svoje naloge. Tudi nemški Alpenverein je zgradil avtomobilsko cesto do Pastirice (Pasterze), da dvigne s tem promet v Visokih Turah, pa se nt našel nikdo med Nemci, da bi očital Al-penvereinu, da je postal cestarsko društvo ki ne razume svoje zadače. On pač razume, kako ie treba zajeti turističn; val v prid Velikega Kleka ter odvrniti turiste od drugih gora, do katerih podnožja morajo capljati včasih dolge ure. Tako omogočijo turistom, da dosežejo v najkrajšem času vsaj ledenik in se preko niega povzpno naravnost v ledeno steno, preko katere ima premagati vsakdo še dosti fizičnega napora in ima dosti priložnosti za okrepitev fizične in d "evne strani svojega bitja Tako so napravili dostopen najvišji avstrijski vrh tudi onim turistom, katerih prosti čas je zelo Omejen in jim Veliki Klek zbog pomanjkanja časa poprej ni bil dosegljiv. In kaj naj rečem o bližnji »Kanzelhohe«, ki ima svojo žično vzpen.iačo na Oorliško planino nad Osojskim jezerom? Le-ta omogoča tujcem, ki le mimogrede pasirajo Koro- ško, da lahko izkoriščajo takorekoč interval časa (par ur) ki ga imajo včasih zaraJi prestona iz enega vlaka v drugega na be-ljaškem kolodvoru, da mimogrede smuku.-nejo na planino znatne višine (1911 m): raz nje se jim nudi tako veličasten pogled po celi Koroški in na njena jezera, zlasti pa še na slovenske Alpe, kakršnega ne premore nobena druga gora. Pa se znajde med nami ta ali oni, k; vse tako delo devlje v nič in pravi: kaj koča, kaj vzpenjača, bivak je za pravega turista, proč z markacijami itd.! Gotovo je za pravega planinar.ia bivak idealna reč in tudi jaz bi za svojo osebo najraje videl, da izginejo vse mogoče in kričeče markacije pa tudi razni psevdn-turisti s potov, kadar se mi zahoče samote, toda na bivake vendar ne moremo graditi tujskega prometa. Hotovo so tudi stene lepa reč in t % Ji ne podcenjujem one volje in energije, ki ;o kaže junaški zmagovalec raznih previsov, toda pomisliti moramo, da je jako majhen procent takih turistov, ki bodo prišli k nam v naše planine zato, da bodo preplezali kak kamin. Pa se zopet najde pri nas kdo, ki vse drugo delo devlje v nič ter si domišlfuje. da je storil s svojim činom več kot je vredno vse prizadevanje skozi desetletja m delovanje v tem smislu, da se popularizira planinska ideia ter pritegnejo čim najširši tod sedaj zadostuje 1 delavec že za 250 ha, odnosno 4 delavci na 1000 ha. Ta način pridelovanja žita se zelo širi posebno v Rusiji, a tudi v Kanadi, Južni Amerik' Avstraliji, na Angleškem, po Nemčiji. >• tverni Afriki in drugod. Tudi v Avstriji so ti stroji že v rabi. Američanom je uspelo s takim tvorni-gl-i'.-, ridelovanjem pridelati 100 kg pše-ni .u 91.20 Din, po izjavah omenjenega predsednika pa v ugodnih primerih celo po 78.50 Din. Po metodah starega sveta se žito ne da pridelati po takih cenah. Zato Američani trde, da se glede vnovčevanja žita ne hoje konkurence tudi iz takih dežel ne, kjer so delt vne meztie še zelo nizke. Nemški znanstvenik profesor Sernig, ki je proučeval žitarstvo v Ameriki, napoveduje, da bo to pridelovanje imelo za posledico velik preobrat v žitarstvu, in poudarja, da ima Evropa s temi dejstvi računati. Eno je gotovo: če se ostali svet ne bo hitro prilagajal temu novemu pridelovalnemu načinu, žitne cene bodo tako hitro nazadovale, žitnim tvorničarjem pa bosta omogočala izjemno visok dobiček in neverjetna možnost konkurence. S tem si bodo žitni tvorničarji zagotovili, da bodo svoje blago vselej lahko in hitro vnovčili. Ne-moderni žitarji pa bodo zato mogli vnovče-vati svoje blago šele takrat, ko bodo žitarji tvorničarji vse prodali, ali pa se bodo morali z njimi spustiti v konkurenco s cenami, pri čemer bodo prodajali v izgubo. Dipl. agr. A. Jamnik. ARSTVi Nacifonalizacifa naših šum in rudnikov Pod gornjim naslovom objavlja g. Marko P. Cemovič v včerajšnji beograjski »Pravdi« na uvodnem mestu zanimiv članek o potrebi nac-ijonalizacije naših šum in rudnikov. Izhajajoč orl sedanjih težkoč pri izvozu naših agrarnih proizvodov smatra pisec, da pridobiva naše bogastvo v gumah in rudnikih posebno važnost. S šum-sko in rudarsko produkcijo je še prilično najlažje mogoče prodreti na svetovni trg, ki se nam sicer zapira za agrarne produkcijske presežke, že pri sedanjem razvoju našega šumarstva in rudarstva igrajo produkti teh dveh panog naše nacionalne produkcije odločilno vlogo v našem izvozu. Mnogo so se že pri dviganju tega našega nacionalnega bogastva okoristili tujci. Zaradi pomanjkanja domačega kapitala pa se nadaljuje internacijonalizacija našega šum-skega gospodarstva in prodiranje inozemskega kapitala v naše rudarstvo. Vsa Srbija dobro ve kako so bila svoj čas monopo-lizirana rudninska polja ob severni in južni meji, ko so se za malenkostne takse za ; pravico raziskovanja« polastile močne roke rudnikov, ki so jih eks.ploatirali že Kimljani. Zato predlaga pisec, da država s svojimi šumskimi objekti in s kapitalom, ki ga razpolagajo njena šumska podjetja vstopi v posebno delniško družbo za eksploatacijo gum. Za tako družbo ne bi bilo težko do-biti udeležbo domačega in v gotovem razmerju tudi inozemskega kapitala. Enako bi bito treba nacijonalizirati naše rudnike. Z zakonom naj se ukinejo one pravice, ki so bile izdane v sili ili naj se tudi prepove spekulativna trgovina s pravicami raziskovanja rudninskih polj. V kolikor so imeli prejšnji režimi zaradi uplivnili »članov odbora« vezane roke. tako ne stoji sedanji vladi nič na poti, da reši ta velik gospodarski problem. — Društvo narodov ir zahteva vzhodno* evropskih agrarnih držav. Ekonomski ko* mite Društva narodov je v torek pričel v Ženevi razpravljati o pripravah za gospo* darsko konferenco vlad. ki se bo pričela 17. novembra in bo nadaljevala delo. za-početo na konfcrcnc; za carinsko premirje v marcu t. 1. V razpravo je komite vzel odgovore vlad na vprašalno polo, ki je bi* ]a predložena vladam na podlagi sklepov marčne konference in je njen namen zbra-ti gradivo za novo konferenco, kakor zna-no so vzhodnoevropske agrarne države predložile enotne odgovore na stavljena vprašanja, v katerih zahtevajo predvsem preferenčni carinski režim za evropsko ži-to. To vprašanje bo dejansko predstavlja* lo eno najvažnejših točk novemberske gospodarske konference. V zvezi s tem vprašanjem je včeraj komite razpravljal o problemu klavzule o največjih ugodno* stih. Tei razpravi je prisostvovalo tudi 8 zastopnikov v ekonomskem komiteju neza* stopanih držav, ki so na zadnjem zborova* niu stavile predlog, da se preišče vpra* šanje možnosti ugodnostnih carinskih kon* tingentov v okviru klavzule o največjih ugodnostih. Kakor znano so Jugoslavija, Rumuriija, Madžarska. Bolgarija in Poljska na nedavni konferenci v Bukarešti po po* drobni razpravi ponovno postavile skupno zahtevo po uvedbi preferenčnega postopa-n;a nasproti uvozu poljskih pridelkov iz evropskih agrarnih držav na podlagi dogovorjenih kontingentov. Rekordni devizni promet ljubljanske borze v oktobru. Tekom oktobra je znašal skupni devizni promet na ljubljanski borzi 303 milijonov Din, kar je največji mesečni promet, ki je bil dosežen na naši borzi od početka deviznega poslovanja v letu 1927. Znatno povečanje prometa v oktobru ie v veliki meri pripisati večji potrebi po deviz! Nevvvork za nakupe Blairovega posojila. V zadnjih mesecih je znašal promet na ljubljanski borzi (v oklepajih odgovarjajoči podatki za l. 1927. in 1928.): junij 80.5 milijona Din (74.0. 86.4). julij 93.9 (92.4. 92.0jk avgust 51.7 (74.5, 74.5), september 68.o (95.3, 61.2). oktober 105.0 (91.6, 90.0). Jugoslovenski trgovinsko - informativni biro v Ne\vyorku. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča interesen- sloji v krog tega najlepšega udejstvovanja človeka v prostih urah. Izda kdo kniigo, kakor jo imajo na Češkem in Nemškem povsod drugod na stotine. — v kateri so razni podatki in opozo-ritve na razne znamenitosti na potu, — to so znani pripomočki, imenovani zgoli po izdajatelju, ker se avtor sploh ne imenuje z ozirom na to, da ie stvar navadna kom-pilaciia, pa se pri nas razobesi ter piše o njej, kakor da se ie rodil tretji Prešeren. 1'rav tako misli na drugI strani športni ju-ii. k, če ie premagal kak vrh, da se ie ro-t slovenskemu narodu kak nov Mesija. Pri nas je možno, da se na seriioznem 7 Hirovanju. ki ima vse polno nujnih in vaZ-i. i gospodarskih nalog, interpelira, zakaj se dobe v kaki naš; koči zaljubljene razglednice? Drugemu interpelantu se ne zdi škoda časa, da se zgleduje nad tem, da je k.;k list prinesel isti članek, ki ga je moral lvctt; že v drugem listu, ko bi moral biti vesel, da se kaj takega zgodi, saj če bi CL nek ne bil nič vreden, bi ga gotovo nili-■ne ne ponatisnil itd. itd. Z eno besedo: malenkostne razmere! Te-mora biti tudi pri nas enkrat konec. Z: o je naloga nas vseh, da ne »delamo« po vsej sili malenkostnih nasprotij iz na-i'st otročjih nagibov ter delamo širo-kopotez-o in vzajerl*no, ker je dela povsod dovoli za vsakega in za vse. Dr. Josip C. Oblak. tom, da je 1. oktobra t. 1. pričel poslovali Jugoslovenski trgovinsko - informativni biro v Nevvyorku, ki ga vodi tamošnji dopisnik zavoda gosp. Konstantin Joksimovič. Omenjeni biro vrši informativno službo v zvezi s pospeševanjem trgovine med našo državo in ameriškimi Zedinjenimi državami, vrhu tega vodi turistično propagando, organizira nas stalni trgovinski muzej ln vrši tiskovno službo v zvezi s centralnim presbirojem predsedništva vlade. Naslov trgovinskega biroja je: Jugoslaven Trad« Information Office, 48 West, 52nd Street. Nevvvork Cilv. — Poostrite i- hmeljskega provenijpnfnega zakona v Češkoslovaški. Iz Prage poročajo, da je češkoslovaški poslanec Bollmaim predložil inicijativni predlog za spremembo češkoslovaškega hmeljskega provenijenčne-ga zakona, in sicer v tem smislu, da se uvede obvezno oznamenovanje izvora tudi za hmelj, ki se ne izvozi, temveč se porabi v Češkoslovaški sami. Promet na naših borzah Ljubljana, 31. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil tudi pretekli teden divezni promet še prilično velik in je znašal 19.9 milijona Din nasproti 23.0, 25.0. 19.6 in 27.5 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Tečaji deviz so se tekom tedna v splošnem nekoliko okrepili; tako se je df.viza Nevvyork dvignila od 56.23 na 56.35. deviza London pa od 274.5 na 27-1.31. Na efektnem tržišču v Zagrebu je nastopilo glede tečajev državnih papirjev po-mirjenje. Vojna škoda se je trgovala skoro nespremenjeno kakor zadnji teden po 429 do 430, Blairovo posojilo pa se je trgovalo deloma po nižjih tečajih, in sicer 7% pc 81.25 — 83. 8% pa po 92 - 92.25. Nekaj prometa je biio ta teden tudi v 7% Selig-manovem posojilu Dra. hipotek, banke po 81.5 in v 6% begluških obveznicah po 62.5. Na tržišču bančnih vrednot je vladalo sicer nekoliko prijaznejše položenje, vendar (e promet ostal majhen. Zaključki so bili zabeleženi v Praštedioni po 924 — 925, v Ju gobanki po 79 — 795. v Unionbanki po 191. v Ljubljanski kreditni po 122, v Srpsk; po 188, v Zemaljski po 129 — 130, v Etno po 140 in v Poljodelski po 56. Na tržišču industrijskih vrednot je bilo tudi minuli teden največ zanimanja za Trboveljsko, ki je od najnižjega stanja pred dvema tednoma (345) pridobila že zopet 40 točk in se je pri živrhnem prometu tekom minulega tedna okrepila od 370 na 385 V ostalem je bil zabeležen promet še v Gutmannu po 139 do 140, v Dravi po 235, v Slavoniji po 200, v Šečerani po 298 in v Dubrovački po 398. 31. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Le v devizi Praga je bilo nekaj potrebe. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. Med efekti je prišlo do prometa v Kranjski industrijski po 300. Vrini lega je bilo na prostovoljni javni dražbi prodanih 66 komadov delnic Jadransko-podunavske banke po 32. Na zagrebškem efektnem - tržišču ie bil danes promet v državnih papirjih manjši. Do zaključkov je prišlo le v Vojni škodi za aranžma po 429, v 1% Blairovem posojilu po 81.5, v 7% dolarskih zastavnih listih Drž hipotek, banke po 81.25 ter v 6% begluških obveznicah po 72.5. Tečaji bančnih vrednot so pri običajnem prometu ostali nespremenjeni. Med industrijskimi papir-ii pa je prišlo do zaključkov v Dravi po 235 in v Šečerani po 298. Trboveljska je z.a malenkost popustila na 382 — 385 brez prometa. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.735, Berlin 13.455. Budimpešta 9.885. Curih 1095.9, Dunaj 7.944 - 7.974 (7.959), London 274.31, Nevvvork 56.35. Praga 167.06 — 1.67.86 (167.46). Trst 294.35 — 296.35 (295.35). Zagreb. Amsterdam 22.695 — 22.755, Dunaj 794.4 — 797.4, Berlin 13.44 — 13.47, Bruselj 787.68. Budimpešta 987 — 990. London 273.91 - 274.71, Milan 294.486 do 296.486. Newyork ček 56.25 — 56.45. Pariz. 220.54 — 222.54, Praga 167 06 — 167.86, Curih 1094.4 — 1097.4. Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.2125. London 25.02875. Nevvvork 515.15, Bruselj 71.8125, Milan 26.9725, Madrid 57.90, Amsterdam 207.50, Berlin 122.75, Sofija 3.73, Praga 15.275. Varšava 57.75. Budimpešta 90.20. Bukarešta 3.06. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 93 bi., 7% Blair 83 b!.. Celjska 160 ien. Ljublj kreditna 12'^ den., Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 170-180. Vevče 124 den.. Ruše 280-?00g« po 340 — 345. 4- Novosadska blagovna borza (31. oktobra). Tendenca mlačna. Promet: % vagonov pšenice, 1 vagon ječmena. 11 vagonov koruze, 4 vag. moke in 3 vag. otrobov. Pšenica: baška," 79/80 kg 140 - 142.5; baška. Tisa, šlep. 79/80 147.5 — 152.5; gor-njebaška, 79,80 kg 147.5 — 152.5; banaška, Tisa, šlep 79/80 kg 147.5 — 150; goril jebanaška. 79/80 kg 145 — 147.5; južnoba-naška, 79/80 kg 137.5 — 140; sremska, 78 kg 135 — 137.5. Koruza: baška in sremska, stara 100 — 105; nova 70 — 72.5; za december - januar 72.5 — 77.5; za maic-maj 90 — 95; sremska, umetno sušena 87.5 do 90- ladja Dunav 87.5 — 90. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 107.5 — 112. Oves: baški in sremski 135 — 137.5. Moka: baška »Og< in ;;0gg~ 250 — 270; 2-220 — 240; »5s 200 — 210 ; 6 160 — 170; »7« 110 -115; >85 77.50—82.50. Otrobi: ba ški in sremski 62.50—67.50. Fižol: baški in sremski 270 — 280. -L Somborska blagovna borza (31. oktobra). Tendenca nespremenjena. Promet: 215 vagonov. Pšenica: ba'ška. Tisa, šlep, !S0 kg 145 _ 150; okolica Sombor. 78 kg 135 — 140; gornjebaška, 79/80 kg 147.5 do 152.5- banaška. Bega, šlep. 79 kg 140 0g in ::0gg« 260 — 27O; 2 - 230 do 240; s5c 200 — 210: 6 165 — 175; >7? 105 — 115. Otrobi: 67—70. Fižol; baški uzans. 250 — 260, mešani 145 — 155. 4- Budimpeštan-ska tenninska borza (31. oktobra). Tendenca uevrščena; promet majhen. Pšenica: za marc 15.90 — 15.91. za maj 16.05 — 16.06; rž: za marc 9.10 do 9.11; koruza: za maj 12.41 — 12.42, tranzitna za inai 10.30 — 10.35. Današnji nogometni program v Ljubljani Današnje sobotne nogometne tekme st odigrajo na igrišču ASK Primorje in sicer, dopoldne oh 8.30 prvenstvena tekma SK Reka - SK Korotan; popoldne ob 13.30: 5 KGrafika : SK Jadran ob 15.15: SK Svoboda : ŽSK Hermes. Najbolj zanimivi bosta popoldanski pokalni tekmi, pri katerih nastopijo izenače-ne sile. Posebno vzbuja zanimanje nastop Jadrana proti Grafiki, ki je v zadnjih prvenstvenih tekmah odnesla prav čedne rezultate. V dopoldanski prvenstveni tekmi se ne da zmagovalca prerokovati. Če bo Kor.v-tan nastopil kompleten, je dana možnost, da odnese obe točki. Jutri, v nedeljo, ob 8.30 odigrata na igri* šču ASK Primorje zadnjo prv. tekmo v II. razredu Slovan*Natakar. Slovan se bo moral zelo potruditi, če bo hotel oteti 2 važni točki. Ilirija : Železničar (Zagreb) Grafika : Grafičar (Zagreb) Jutri. 2. t. m. ob 1.5. oz. 13.45 na prostoru Ilirije V skupnem aranžmanu igrata SK Ilirija in SK Grafika jutri, v nedeljo proti dvema solidnima prvorazrednima nasprotnikoma tz Zagreba. Po prvenstvenem tekmovanju prinašata tekmi dobrodošlo spremembo :er obetata zopet enkrat dober, simpatičen nogomet. Željezničar spada med najbolj soli'na moštva zagrebškega I. razreda. V prvenstvu je piasiran stalno med vodilnimi klu» bi, trenutno stoji neposredno za Hašion m Gradjanskim. Igral je v jeseni z Grad* janskim po enakovredni igri 0 : 2. Viktor.'« jo je porazil s 4 : 0. Spomladi je igrat v Splitu s Hajdukom 2 : 1 in 1 : 2. V Ljubljani je igral zadnjikrat na proslavi lier mesove desetletnice, na kateri je zmagal tako nad Hermesom kot nad Primorjem tei si priboril razpisani pokal. Proti Iliriji stavi kompletno moštvo v sestavi: Pitk;> Koprivnjak, Sorman-Milian, Šcb, Kuzmar.. L"rbanke, .Iclinek, Koprivnjak II, Malec, IIus. Ilirija v. sedanji negotovi formi bo imela s tem odličnim nasprotnikom zelo težko delo. Tekmo bo vodil sav. sedaik Sehneller. Grafičar je novinec v I. razredu Zagreba in tudi novinec kot gost v Ljubljani V dosedanjem prvenstvenem tekmovanju se drži nad vsako pričakovanje. Zmagal je nad Sparto z 2 : 0, z Žcljezničarjem je igral neodločeno 3 : 3 in predpreteklo nedeljo je dosegel proti pi-vaku scnzacijonalen re> zultat 2 : 2. Grafičar je torej na v-,ak način zelo interesanten gost in napram naši ambicijozni, borbeni Grafiki prav za prav velik favorit. To tekmo bo vodil sav, sodnik Pevalek. Obe tekmi sc odigrata, tudi če bo ne> ugodno vreme. Službeno iz sekciic Z S S. Delegirajo se k tekmam 1. t. m. na igrišče Primorja: ob 8.30 Reka : Korotan, CŽernv; ob 13.30: Grafika : Jad.an, Mahkovec; ob 15: svoboda : Hermes, Dolinar. — Dne 2. t. m na igrišču Primorja: ob 8.30: Natakar : Slovan, Mahkovec; na igrišču Ilirije: ob 13.45 Grafika : Grafičar (Zagreb), Peva. lek: ob 15.1.5 Ilirija : Železničar (Zagreb) Schneiler. Stranska sodnika za prvo tik-mo Vidic in Breskvar, za drugo tekmo Kor-bar in Zuccatto. K poizkusnim tekmam v Trbovljah dne 1. in 2. novembra t. 1. se delegira poverjenik g. Marin L. v Trbovljah. — Tajnik. Redna plenarna seja Jugoslovenskega zimskosportnega saveza bo v ponedeljek 3. t. m. ob pol 9. zvečer v damskem salonu kavarne Emona. Spori v Trbovljah. Danes na praznik 1. novembra se odigrata na igrišču SK Amaterja dve zanimivi tekmi SK Amater : SK Retje in SK Svoboda rez. : SK Dobrna. Prva se vrši kot poizkusna tekma za sprejem SK Retja za člana LNP. Dri-ga tekma pa je prijateljska in obeta biti jako zanimiva z ozirom na sedanjo dobro for= mo Svobodašev in SK Dobrne. — V nedeljo se vrši ob 9.30 druga preizkusna tek* ma med SK Retje in SK Hrastnik na igri* šču SK Amaterja. Tudi ca tekma bo jako zanimiva, ker razpolaga SK Hrastnik z dobrim in agilnim moštvom, ki je preteklo nedeljo le slučajno izgubilo proti ljubl;an> skemu SK Jadranu z enim golom dife* rencc. Oba dneva bodo posetniki tekem deležni lepega športnega užitka. Iz SK Ilirije. Predsedstvo opozarja na redno plenarno sejo glavnega odbora v torek, 4. t. m. Dnevni red: poročila načelnikov športnih in upravnih sekcij. Gg. stk-cijski načelniki se naprošajo, da polože obračun naraščajske članarine. — Hazenska sekcija. Treningi jutri dopoldne ob pol 31. in v ponedeljek ob 13«45. Polnoštevilno- SK Jadran. Preminula je ga. Severjeva. mati našega blagajnika. Pozivamo celo* kupno članstvo, da se pogreba, ki bo v nedeljo 2. t. m. ob 14. iz deželne bolnicc, v čim večjem številu udeleži. SK Jadran. Danes ob 13. naj bodo na. igrišču ASK Primorje: Logar. Steiner, B;-car, Kosmač, Rogač, Kotar, Bcnedetič, Samo, Macarol, Ivan, Oven II. Kern, Kos, Bezlaj in Oven I. SK Grafika. Za današnjo pokalno mo s SK Jadranom in jutrišnjo prijateljsko tekmo s SK Grafičarom iz Zagreba se pozivajo: \Vohlmuth, Kobal, Turčič. Novak, Katavič, Mihelič, Pallek, Srebotnj.ik. Pelicon, Kmetič, Pukl, Trobevšek, Stupica I. in II. in Štromajer. Imajo se javiti v garderobi SK Ilirije oba dneva naikasneit ob 13. SK Svoboda. Danes L novembra igra I. moštvo pokalno tekmo s SK Hermesom ob 15. Prosim eno uro pred pričetkom tek' me v naši garderobi. Rezerva igra prijateljsko tekmo v Trbovljah s SK Dobrno. Točno ob 13.30 na kolodvoru. Postavi v garderobi in v Delavski zbornici. Propozicije za pokalne tekme LNP V smislu sklepa glavne skupščine LNP z dne 7. VII. 1928 mora LNP izves*i tekmovanje za pokal LNP. Za te tekme vetja pravilnik, objavljen v službenem glasilu »Jutrn« z dne 27. VIII., ki ga jc pa u. o. LNP enoglasno na seji dne 29. X. 1930 spopolnil odnosno redigiral in se glasi: 1. V tem tekmovanju tekmujejo saaio klubi LNP za pokal LNP. Pokal preide v trajno last kluba, ki trikrat zaporedor.ia ali pa petkrat prekinjeno zmaga. Dokler pokal n ezapade, ga hrani in odgovaija zanj vsakokratni zmagovalec. Pokal mora ta klub izročiti LNP — če to LNP izr;c* no zahteva — mesec dni pred pričetkom novega tekmovanja. V primeru razpusta kluba ali da klub, ki hrani pokal, presta* ne biti član LNPa, mora pokal vrniti LNP. Ime vsakokratnega tekmovalca sc gra.ira na pokalu. 2. Tekmuje se po pokalnem sistemu, v. j klub, ki tekmo izgubi, izpade iz nadaij* njega tekmovanja za dotieno leto. V ko» likor ne vsebuje ta pravilnik posebnih do* ločil, veljajo za to tekmovanje pravila in pravilniki JNSa. Žrebanje nasprotnikov jn določitev terminov spada v delokrog u. o. LNP, ki pa lahko prepusti to kakor tudi vso izvedbo tekmovanja p. o. LNP in Mo LNP. Finale se vrši na sedežu podsaveza. lahko pa LNP, če ni finančnih ali dr igih zaprek in na prošnjo finalistov, določi tudi drug kraj. Sodnike delegira SZNS v Ljubljani. Za moštva, ki igrajo izven kraja sedeža svojega kluba, veljajo sledeča do» ločba; aZ klube iz Trbovelj v Ce';e iii \ Ljubljano oziroma obratno se povrne vož* nja oseb. vlak 3. razreda za 13 oseb, za klube iz Celja v Maribor in v Ljubljano oz. obratno vožnja za 13 oseb oseb. viak 3. razreda in večerja, za klube iz Maribo? ra v Ljubljano oseb. vlak 3. razreda za 13 oseb, obed in večerja. Vsaka tekma tra* ja dvakrat 45 minut. V primeru neodloče« nega rezultata se podaljša dvakrat 15 min. Če ostane tekma tudi po tem podaljšku neodločena, izvrši žreb sodnik v prisotnosti obeh kapitanov in event. prisotnih fur.k* cijonarjev LNP, oziroma Mo LNP. 3. Udeležba je obvezna za vse klube ni sedežu LNP in Mo LNP s I. moštvi, kar se kontrolira na osnovi postav I. moste za prv. tekme. Klub, ki bi se proti temu pregrešil, se kaznuje na osnovi čl. 52. k. p. JNSa z globo 1000 Din in sc zamore proti njemu postopati po čl. 53. k. p. JNSa V tehtnih primerih more u. o. LNP opro« stiti tekmovanja. Enako oprosti tekmovanja II. razredne klube, če izrecno pis;nc> no ne javijo, da hočejo tekmovati. Klub, ki med tekmo samolastno odstopi ali zakrivi predčasno zaključenje tekme, iz^u.M tekmo in izpade iz nadaljnjega tekmovanja; razen tega odgovarja za škodo, ki na« stane vsled njegovega ravnanja. 4. Tekmovanje se vrši ločeno po pods-i* veznih okrožjih in sicer tako. da igra finalist Mo Celje s finalistom MO Trbovlje, zmagovalec s finalistom Mo Maribor in zmagovalec iz te tekme s finalistom Ljubljane. Kot kraji, kjer se navedene tek ne odigrajo, prideta v poštev Celje in Maribor, more pa u. o. LNP v izogib denarnega deficita določiti tudi drug kraj od» igranja. 5. V tekmah za prehodni pokal LNP smejo nastopati vsi igrači, ki so bili v služb, glasilu LNP verificirani za prv. tekme in 'majo pravo nastopa v prijateljskih tekmah. Za prve mora preteči t> dni 00 dneva objave verifikacije, za druge pa_:n mesece v smislu čl. 10. spi. prav. JNSa. Nastopati ne smejo igralci, ki imajo za* brano igranja, razen v primeru, če ie celokupno 1. moštvo kluba kaznovano in 'izprosi LNP za odobritev nastopa tega kluba JNS ;n če je v interesu, da se dvigne kvaliteta tega tekmovanja. Zamenlava igralcev med tekmo ni dovoljena. U. o. LSP PRODAM brezkonkurenčni rentabPni in zelo dobičkanoseii patent za Jugoslavijo, Poljsko, Grško. Bolgarsko in Rumunijo. Interesenti naj pošljejo svoje obsežne ponudbe na Jugomosse d. d. Zagreb, Jelačičev trg 5 pod >.P. D. V. S.« 14744 Uradnike (ee) s popolnim znanjem angleščine, francošči-ščine in nemščine, najmanj pa angleščine in nemščine ali francoščine potrebuje veliko potniško podjetje. Prosilci ne smejo biti podvrženi morski bolezni. Ponudbe z referencami in zahtevo plače na Rudolf Mosse, Beograd, poštanski preti-nac 409 pod »Št. 248«. 14826 Kdor izsledi i ali pripomore izslediti požigalca čebel' njakov na Rakeku dobi nagrade 5000 Din (pet tisoč) v gotovini. Dotičniki naj pišejo upravi »Jutra« pod »čebelnjak 1930« ali na naslov: Vito Cascio, Rakek. 14695 duto ktepa\s(ka dcCavntea Alois IHidek Naznanja vsem interesentom, da se je preselil v lastne prostore v Glinski ulici št. 6 ob Tržaški cesti poleg tobačne tovarne. Izdeluje vsa nova dela pri avtomobilih iz vsake pločevine, kakor tudi vsakovrstna popravila. — Izdelava točna. Cene zmerne. Ka prazniliC se dobe domače koline, kakor krvavice in jeternice. Priporočam dobro portugalko, dolenjsko črnino, zavrčan in izboren rizling, Turški vrh, ter sladki mošt. Za dobro postrežbo jamči priznana gostilna 14500 Pri Amerikalicn, sv. Florjana «1. 20 I«Va;cettc$ša domačih Veseli me svojim cenjenim gostom naznaniti, da se mi je posrečilo po svojih velikih prizadevanjih m iskanju po vseh goricah in zidanicah najti pri gospodu Bonu v Krškem iz njegove lastne gorice v Trški gori čisto sortiranega črnega burgundca, ki je res čisto po želji in okusu Ljubljančanov. Vsakdo naj to dobro domačo kapljico okusi, ker vem, da so take kvalitete t^mvvsu vftsa Sfdaiffc/ ' letos prav redko sejane. Danes, v soboto ob 18. uri PEČENI KOZLIČEK na raž-11 ;u; jutri, v nedeljo ob 18. uri PEČENO JAGNJE na ražnju. Vsak teden ob sredah in petkih se koljejo doma prašiči, tako, da so vedno na razpolago domače izborile reklamne klobase. PIšKE še vedno poreija 7 Din. Vse vrste jedil po znižanih cenah. Komfortno urejene sobe samo 20 Din. Priporoča se hotel ln restavracija pr! Belem Kranjcu — Kajfef LJUBLJANA, Florjanska nlica 4. — Telefon 2625. Originalna revija slovenskega leposlovca Tiskovna zadruga, ki je nedavno okusno opremila svoje nove prostore v Selenburgovi in Knafijevi ulici, je prišla na izvirno misel, da predstavi občinstvu za nekaj časa v posebnem oknu (lesedaije izvirno in izredno delo priznanega pisatelja \la iimira Levstika. To okno je res stvarna priča obširnega dela znan etra leposlovea in kaže, da inimo Župančiča nimamo prevaiak'«. Imo dobili vprav vzor operetnega tenor« ja.- Pisec poveličuje njegove pevske kva« litete in igralske sposobnosti in ponovno poudarja, da je v Adu Darianu vtelcšen idealni operetni tenor Njegov nastop v opereti »Land des La» chelns« ie bil prava senzacija. Kritik dnev= nika »KonigsbergerTiartungschc Zeitung« (21). oktobra) pravi: »Y Adu Darianu, ki je igral kitajskega 'princa, smo — kakor vse kaže — našli pevca, ki ie zares kos svojim nalogam. Njegov tenor ima silo ir mchko= bo in vse polno odtenkov v podajanju.« G Adrian jc dobil po tem uspehu že več ponudb za najboljše operetne odre v Nemčiji. ---- Večer SrancosMh sMadaielfev v LfaiiMJani (II koncertu baritnnista M. Pugli:;). V ponedeljek, dne 7. t. m. bo v dvorani Fiiharmonične družbe v Ljubljani koncert sodobnih francoskih saT>o"?r»evov. Ki ga izvaja gojenec slovite d'Indy-jeve »Schola Cantorum; v Parizu, g. Mirko Pugelj. Kot spored si ie izbral pevec samospeve moderne francoske literature, ki je pri nas še dokaj malo in mnogo nremalo znana. Zato nastopne vrstice, ki imajo namen, da našo glasboljubečo publiko seznanijo z deii in imeni nekaterih francoskih sodobnih skladateljev .morda ne bodo iriveč. Koncert otvarja Guv R o p a r t z s ciklom ;:Qualre Poemes« na besedilo H. Ffeineja. Vse štiri pesmi so zgrajene na enem motivu, ki spreminja svoj znaOaj po tekstu vsake pesmi Kopartz (r. IS->4.1 je Dretonec. Njegova dela so polna bretonskih narodnih motivov. Študiral je glasbo pri C. Francku, očetu francoske moderne glasbe. Sedaj je ravnatelj konservatorija v Strasbourgu. Glavna njegova cte;a so velika opera »Le pavs«, opera »Islandski ribič« in cela vrsta orkestralnih del. Alexis de Častil Ion (1838 1873) je bil prvotno častnik, kasneje pa se je popolnoma posvetil glasbi. S Saint-Saensom in Duparcom je ustanovil glasbeno društvo »Societe nationale de musique-':. Napisal je mnogo klavirskih skladb i n jegov danes zelo priljubljeni klavirski koncert je bil pri prvem izvajanju izžvižgani. dalje nekaj simfoničnih del in mnogo pesmi. Fric Satie je muzikalni humorist ir. kot tak še danes mojster groteskne smeri v moderni glasbi. Njegov pomen se sedaj vedno stopnjuje in njegove parodistič-ne skladbe, ki po koncepciji in izpeljavi bijejo v oči vsaki doktrinami akadernič-nosti, zavzemajo vedno ,-ečji krog ljubiteljev. Dasi se zavija v plašč porogljivosti, je v-dnu duše vendar mehka pesniška nabira. kakor pač skoro vsi skladatelji njegove dežele. Gabriel F ab r e -ova pesem »Tn če bi se nekoč vrnil. . .« uporablja sloviti Maeter-linckov tekst, ki je navdušil že mnogo komponistov raznih narodnosti k uglasbi-tvi. Njegova pesem je ena najbolj posrečenih, pravi biser iskrene nežnosti. Deodat de S e v e r a c 11873—1921) je dovršil svoje glasbene študije pri d'Indyju na šoli »Sc-hola Cantorum«.. Bil je tudi član družbe >oociete nationale de Musi-cjue«, katero sem že zgoraj omenil, ter torej v stalnih stikih z najjačjimi repre-'zentanti francoske miselnosti. Njegova glavna dela obsegajo klavirske skladbe, simfonične pesnitve, komično ope'o -Le coeur du moulin« in pesmi. Mnogo njegovih del je še v rokopisu. Na koncertu se bo izvajala pesem Sove« na sloviti Bau-delairejev tekst Vincent d'I n d y (r. 1851) poteka iz stare plemiške rodbine. Bil je najodlicnej-ši učenec C. Francka in je ustanovil leta 1803. glasbeno šolo Schola Cantorum«, koje. ravnatelj je še danes. Ta institucija ima v francoskem glasbenem življenju poleg konservatorija jako pomembno vlogo, saj je iz nje izšlo največ odlično izšolanih glasbenikov, ki temelje na izčrpnem študiju in poznanju klasičnih del in folklore. D'Indy je danes neoporečni vodja francoske zmerne moderne in njegovi učenci ga obožujejo radi njegovega temeljitega znanja in skrajno profinjenega okusa. Njegovih del je nebroj. Od oper je najpomembnejša Tuima«, iz katere bo g. Pugelj zapel arijo, ki je za d'Indyjev način kemponiranja jako značilna. Razen oper je d'Indy tudi avtor mnogih simfoničnih del (v Ljubljani je pred leti izvajalo Orkestralno društvo suito s-Kara-dec ), klavirskih skladb, komornih del in pesmi. Arabske pesmi J. Des p a s -ja so zanimive predvsem radi tega, ker je skladatelj popolnoma asimiliral glasbo občutju arabske narodne poezije. Ciklus obsega 20 pesmi, od katerih nam bo g. Pugelj pred-našal tri. O D e b u s s y -ju bo menda odveč govoriti sa.i je danes že prodrl tudi v domačo glasbo in ga že vsak mladi pianist šteje med svoje ljubljence. Od njegovih simfoničnih in klavirskih skladb jih j? bilo tudi javno v Ljubljani že nekaj izvajanih i Orkestralno društvo je izvajalo suiti Children's Corner« in »Petite suite?. dalje dva plesa za harfo in orkester, klavirske skladbe so poleg inozemskih vir-tnozov izvajali tudi domači pianisti in pia-nistiniei. Njegova revolucijonama docela subjektivno usmerjena glasba dolgo '•asa ni prodrla izven mej ožje domovine, danes pa velja kot najmočnejši predstavnik ne le impresionizma, temveč vsega revolucionarnega pokret a zadnjih desetletij. Njegovo največje dolo je opera Pel-leas et Melisande«, ki jo je ustvaril vprav kot protiutež Wagnerju. Biseri francoske samospevne literature so njegove zbirke »Fetes galantes«, >: Ariettcs oubliees« in Cinq poemes d'apres Ch. Baudelaire«. Henri D u pare (r. 1848), živi v kraju Mont-de Marsan. Bil je genijalen komponist, ki pa ni imel noberega zaupanja vase in je v trenutku duševne depresije sežgal vse svoje rokopise, tako da se je ohranilo le malo skladb, od katerih so naj-slovitejše pesmi. : Le Bestiaire komponista F. Pou-lenca (r. 1899) je skladba za glas s spremljavo malega komornega orkestra. Poulenc je član slovite šestorice francoskih modernistov, ki io tvorijo skladatelji Auric, Durey, Koncgger, Milhaud, Poulenc in Tailleferre. Darius Milhaud (r. 1892) je židovskega pokoljenja in je dar.es eden naj-upoštevanejših sodobnih skladateljev. Večino libretov za dramatična dela mu je napisal Paul Claudel, ki je sedaj poslanik v Nevv 'Voiku. Lani so uprizorili v Berlinu poslednjo Claudel - Milhaud-jevo opero Krištof Kolumb«, ki je izzvala velike demonstracije. De) publike je bil vzhičen, drugi pa je žvižgal, in razgrajal, da bi onemogočil predstavo. Francosko časopisje je očitalo Claudelu, da se je kot francoski poslanik tako eksponiral. Pesem »Kovač«, ki jo bo pel g. Pugelj, je močna skladba, polna silnega ritma in vitalitete. „Zakon o notarfih" v slovenščini V »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 23. o ležnikih (notarjih).« Lden izmed nedostatkov, in sicer naj« hujši, je ta. da so v slovenskem besedilu izpuščene neizogibno potrebne, torej bi* stvene stvari, kakor n. pr.: v § 1. v pred« zadnji vrsti za besedo: »izvršujejo« besede »po nalogu sodišč ali drugih javnih obla* stev«; v § 9.. odstavku 1., pod št. 1. za be= sedama »pravne posledice« beseda »sod« be«. v istem paragrafu za besedama »honorarnega profesorja »besede: »ali honorar* ne Hamleta« m Otela«. V opereti je dvakrat gostoval član mariborskega gledališča Gjuro T r b u h o v i č. Ta prikupni pevec si je s svojo temperamentno in igralsko dovršeno igro takoj pridobil zagrebško občinstvo. Najprej je bil nastopil v opereti : Cirkuška princesa ;, lu smo imeli majhen incident. Sredi arije, ki jo je pel Trbuhovič, sta dva mladeniča začela žvižgati. Ta demonstracija seveda nj imela umetniških razlogov, namreč sta demonstranta hotela na ta neprimerni način in na nepravem mestu obračunati s Trbuhovičem zaradi nekega osebnega spora. Mladeniča so takoj odstranili iz gledališča in predstava se je normalno nadaljevala. Ker je občinstvo bilo na Trbuhovičevi strani, je ta' incident dosegel ravno nasprotni učinek, za drugo gostovanje Trbuhoviča v opereti Orlov« je bilo še več zanimanja in uspeh še več-ji. V operi je gostoval mladi češki tenorist Jan B e r 1 i k. Ta pevec nam je že znan. ker je v lanski sezoni nastopil trikrat v zagrebški operi. V njem srro spoznali prikupnega pevca, z lepim glasovnim materijalom, vendar pa za sedaj še nima grla v popolni oblasti. Naposled smo imeli tudi neko operetno premijero. Vprizorili so najnovejšo Kalma-novo opereto Vijolica z Montrnartia«. Libreto sta spisala stara in izkušena mojstra Bramer in Griinwald, ki imata takšno tehniko, da ustvarita efektne prizore tudi tedaj, ko jima invencija popolnoma odreče. Vijolica z Montmartra je začela na evropskih operetnih odrih nagio cvete-ti. Njen vonj se je hitro širil, čeprav je bil pomešan z raznimi vonji ostalih operetnih, pa tudi opernih cvetov. Ta »vijolica« je zrasla na tako silno dolgem stebelcu, da se skoraj ne vidi lepota njenih A!i ste že naročili? Nove zb-rke »Tiskovne zadruge« so vzbudile razveseljivo pozornost. Vsak dan prihajajo nova naročila Pr.hodnje dni se bodo razpošiljal nosc-hn- prospekti Tu bo« do na kratko označeni posamezni avtorji in vsebina njihovih del Če bi se kdo hotel pred naroči t vi jo poučiti, kakšne so puvis mezne knjige, ki jih jc napovedala TZ, naj nemudoma zahteva prospekt. Naročnina ie naslednja: I. »Sodobni roman.« -1 Knjige (čc/ 12"0 strani, romani Tabore, ["edina. Gonrada. Baroje). broširane: 14 Din: vezane \ plat; no IS Din) vezane v polusnje: 22 Din na mesec. H. »Zbirka mojstrov«, 2 knjigi (okro« '00 strani, romana Voltaireja in Čiauhcrtaf, broširani: ,S Din. vezani v platno: 11 Din! vezani v polusnje: 14 Din na mesec. III. S'ovenski pisatelji — klasiki. 2 knji«i (okrog 10011 strani, nmir: Pod imbarskcia »Go spod in Franjo«), broširani 10 Dni. vezani v platno: 12.30. vezani v polusnje: 13 Din na mer-cc IV S'ovenski pisatelji — sodobniki: 3 knjige (okrog 7ii<> strani: .luš Kozak -n Srečko Kosovel), broširane: HI Din veza« ne v platno: 12.3(1 Din. vezane v polusnje: l.i Din na mesec. Natančnejši pogoji so razvidni iz pros spekta Posebne ugodnosti za one. ki na= rece dve zbirki skupai. izredna cena za naročnike vseh štirih zbirk! V knii.jarnah bodo vse tc knjige za tretjino dražbe Zahtevajte prospekt in prepričajte sc, da »Tiskovna zadruga« pod najugodnejši! mi pogoji nudi nafepše. sorazmerno svoji vrednosti najceneiše kn» dc«. Piscc obravnava probleme naše elck» trifikacije, ki je ena najvažnejših gospo« darskih nalog naše banovine. — V isti šte» vilki »Naše dobe« je izšel članek znanega narodnogospodarskega delavca g. Ivana Mohoriča »Udeležba tujih držav v naši zunanji trgovini«. Nova literatura za študij Rusije. V nemškem prevodu sta izšli dve pomembni študiji o ruskem problemu: Vjučeslovs Ivanova Die russische Idee (pri I. B. Mohru) in Pavla Bokovneva i 'as Wesen des Uus-seniums". — Knez Gregor Trubeekoj je spi sai brošuro l>ie Glaubensverfolgung in Sovvjotrussland (Harder, \Yeriiigerode). Razstava likovnik umetnic v Zagrebu (19,—.3(1. oktobra 1930. Umetniški paviljon.) Ta uspela razstava likovnih umetnic priča. dn začenjajo ženske po triumfih v gledališču uspešno tekmovati z moškimi tudi na polju likovne umetnosti. — Razmeroma najbolje zastopani, pa tudi najizrazitejši umetniški osebnosti sta Zoe Brrellj (Filip Jakov) in Cata Duišin (Zagreb), ki imata na razstavi dela, kakršna bi mogla biti v čast slehernemu današnjemu umetniku. Cata D u j š i n ie razstavila — med drugim — risbo Glava, čudovito v vse; svoji mirni in toni; enostavnosti, dalje več močnih, karaktemih portretov v oliu (Aiitoportret, Deklica z rdečo kapo. Profil), dane malo. živo-prostonio občuteno k r a i i n o Oblaki ter srčkanesa Dečka v akvarelu — kar priča ne le o njeni umetniški moči, temveč tudi o njeni mnogo-rodnosti. Senzacija razstave so folklorno - ilustrativne slike Zoe B o r e 11 i j e v e. Preprost motiv: deklica posluša kleče grbave-Ea Vi r t u o z a; toda kako ie ta deklica z vsem svojim dramatično razgibanim, v neizrekljivo lepo narodno nošo odetim te-lcscem zasanjana v glasbo, kako drži na pršili roke navzkriž — Homerova Nauzi-kaja hi ii mogla zavidati —. koliko poezije ju življenja žije 'in kliie v tej zadržani mo- či! Podobno s'je v Filipianki in v Slepem g u s 1 a r i u, zlast1 pa v Poročni o s t a ! i n i, ki ie kot živa razstava narodnih tipov, n :.š in vezenin, barvno bogastvo Indije, klasična lepota Helade in naravnost tragično - iskrena značajnost Dalmacije, ki se zde, kakor da so se našle v tem afkadi.iskodalinem, — in vendar sodobno — našem svetu v živo sinteze! Originalen po bogastvu invencije in ubranosti kompozicije je tudi zdrav - komični Pijani konjiček. Tako se sl"'ka za otroke in za narod! Tai:o se ilustrirajo narodne pravljice! 'i ako se izkopavajo in rešujejo narodni zakladi — za vedno! Slika Pasti r i c a k2že. da se umetnica ume posluževati slikarske tradicije, napolnjujoč io z novo, sodobno vsebino. Razliko med značajem obeh omenjenih s;::ka-ric karakterizi-rata naibolie njuna autopor-treta: dočim je Aiitoportret P>orei!i-jeve ves monumeiitalen v svoji preprosto-zadrževani intenziteti — ie aiitoportret Cate Dujšin v vsei svoji moči usmerjen boli v ekstenzivnost. Značilno za potrebno intenzivnost umetniškega temperamenta je. da sta uprav ti dve polnokrvni Dalmatinki i kvalitativno i kvantitativno zastopani najbolje — kakor ie na drugi strani značilno, da so ostale umetnice zastopane navadno !e z enim ali dvema dobrima in značilnima deloma — ter približno z dvema tretjinama manj po- polnih in pomanjkljivih. Naj sledi v nasled-nicm kratek kvalitativni izbor teh medsebojno stilno in drugače silno raznoličuili uel. po vrstnem redu kataloga razstave. Lina C r n č i č - V i r a n t: Bohinjsko jezero I. in študija Stari park. Nasta Roje: naturalistični portret rože Oplie-Hia in zanimiva slika Korčula. Z e n a i d e Ban d ur: Lovriienac in zlasti izvrstno cbčiitciia zemlja v sliki Jugoslavija Cs sicer slabo alegorijo). Reška Šandrova je razstavila lepo barvno kompozicijo Savinjska dolina in dvoje figuralnih del. o katerih bi se dala napisati zanimiva študija. M a r y S t i b o r s k y ie zastopana z v nesodobni tehniki dobro izvedenim Portretom dame, kakor tudi s Tihožitjem. L. Schmidt - A u e r ima na razstava vzorne Rdeče cvetlice in Cvetlice ter v porcelanski tehuikj zelo dobro izvedeno Tihožitje. Zdenka Ostovič - Pexidr-S r i č a preseneča v sliki Hau'ikova ulica z izredno perspektivo v prostor. Viero B o i n i č I c zastopa zelo dobra monotipi-ja Mačke. Mira M a y r - M a r o c h i n o je zastopana s Pogledom na Grintovec "in s Španskim bezgom. Sonjo Kovačič -Tajčevič reprezentira barvno - artistično fino izvedena Madonna in zlasti študija Delavec. Podobno se ie Elda Piščanec (Ljubliana) v sliki Dobrna pri Celju še iskala, v sliki Iz Primorja — našla. Iva O reško vi č je zastopana z le- pim akvarelom Gornji grad ter z Istranko, ki bi mogla biti zelo dobra, ko bi ne bila tako zelo ploskovita in brez g!cbine v prostor A u g u s t a Šantel (Maribor) ima v stari tehniki dobro in ž:vo izvedene Pečine na morju ter Cvetlice, kj bi tudi mogle b;td dobre — če bi bile d.o kraja izdelane. — Henrika Šantel (Ljubljana je razstavila zelo dober, a še ne do poslednjih odločilnih podrobnosti izdelan interieur, ki se odlikuje po slikarski nastroinosti, a še pegreša — enako kot Tihožitje in zlasti tudi; Pomaranče — dokončne dognanosti v prostornem. Anico Sodnik - Zupančičevo predstavljata dve veliki, zanimivi, dekorativni sHki: Kakteje in Pcrtrct prof. Vebra. Kiparka Karla Bulo v če v a (L.iubijana - Pariš) ie zastopana le z dobro portretno risbo Grafičar. V Parizu umrlo slikarico L u c i e Kučera - Buchmeister predstavlja dobro Aiitoportret in Obala Š:benika, do-č'm so njena tihožitja izvedena doslejno ploskovifo - neprostorno - neživo, zaradi česar padajo iz okvira«. Kritična spoznanja te zdravo - ženske, prirodno - umetniške razstave, ki ie kot taka skoro prosta umetničenia, modernističnega struiarstva in mnogih specifično-moških. razumarskiii iskanj in zablod, bi se dala stisniti v sledečo sintezo, ki velja v enaki meri za oblikujoče umetnice kot umetnike: Več naravnega daru, kot se ka- že v večini imenovanih del, res ni potreba, da nastanejo — velika dela. Toda brez intenzivne umetniške poglobitve, brez velikega stvariteljskega zagona in trpljenja, brez neomajne zrele ljubezni za stvar — ni velike umetnosti. Raje eno, mojstrsko delo — nego tri ali deset s?:k- Drugi zaključek slove: Slikar - umetnik mora v vsako svoje delo vnesti — občutje prostornosti, kar mu ie mogoče le ted2j, če je poleg popolnega obvladanja izraznih sredstev poln močnega občutja za prostornost, ki jo mora adekvatno močno vietj v platno, da da sliki potrebno enovitost, globino in — stabilnost. Kaj se to pravi, povedo zgoraj z ozirom na prostorno kritizirana dela ter premnoge slike te razstave, ki ne morejo biti omenjene, ker pogrešajo vsepovezujočega in vse uravnovešuiočega, poživljajočega elementa prostornosti, zaradi česar sličiio tapetam, na katerih se oko zaustavi ali celo odbija, namestil da bi kazale in vedle v atmosferično - neizmerljivo, v prostorno-brezmeino, v — večno... Naiholiš'" dokaz, da je element prostornosti karduialni problem resničnega slikarstva, je dejstvo, da so vsa najboljša dela te — in .vsake — razstave toliko boljša, kolikor popolnejša so v tem oziru. Ali. drugače povedano: brez močnega in profinjenega občutja ter i>oda-jania prostorno - svetlobnega Rembrandt — ne bi bil več Rembrant Ivo Sever. Grobovi minulega leta Od lanskih Vseh svetih do letos so umrli: V noči od 2. na 3. novembra se je primerila železniška nesreča v Rajhenburg-u, katere žrtve so postali vlakovodja Mirko Vodlak, strojevodja Rudolf Arzenšek in kurjač Joško Jeromen. Gorenjska je okrog Vseh svetih izgubila dva znana moža. V Bohinjski Bistrici je umrl hotelir Alfonz Mencinger, na Bledu pa napredni gospodar Anton Vovk. Dne 3. novembra je v Ljubljani umrl svetnik apelacijskega sodišča dr. Pavel Skaberne. Dne 7. novembra je v Ljubljani umrla ga. Neža Blaževi, bivša trgovka in trafikantinja na Dunajski cesti, stara 82 let, zavedna narodnja-kinja, v Ljubljani splošno imenovana: »Blaževa mamkas. Dne 11. novembra je v Rušah v starosti 56 let podlegel kapi okrožni zdravnik dr. Bogomir Skaza, znan posebno kot ljubitelj glasbe. Dne 9. novembra je na Vidmu pri Krškem po daljšem bolehanju v starosti 60 let umrla ugledna posestnica Kati Tomažičeva. Dne 12. novembra je v Celju izdihnila zaseb-nica, znana narodnjakinja Antonija Nen-dlova. Dne 14. novembra je v Kanciiji umrl ugledni posestnik in lesni trgovec Josip Mozetič. Dne 18. novembra je v Ljubljani izdihnil industrijec Matija Dol-ničar, šef znane tvornice »Pekatete«. Isti dan je v Ljubljani umrl prokurist Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo g. Franjo Greif. V Medvodah je 19. novembra umrl veleposestnik, mesar in gostilničar Joško Jesih. V Novem mestu je 27. novembra umrl v starosti 47 let agtl-ni trgovec in posestnik Josip Košir. V Mariboru je 28. novembra po 20 dneh trpljenja umrl mladi odvetnik dr. Ivo Šestan. žrtev znane letalske nesreče, ki je ugrabila tudi življenje pilotu Hansu Miillerju. Isti dan je v Mariboru umrl notar in znani narodni delavec dr. Franc Firbas, star 81 let. , V Rušah je 2. decembra umrl soiski upravitelj v p. Josip Laibacher. častni član občine Ruše in Smolnik, bivši dolgoletni ruški župan, star 72 let. V Zagrebu je v starosti 71 let umrl ravnatelj I. Hrvatske štedionice dr. Juraj Vrbanič. Na Jesenicah je 3. decembra tragično preminul lesni trgovec in posestnik Nande Fer-jan. V Sofiji je 6. decembra pri čajanki bolgarskih delegatov zadela kap predsednika jugoslovenske delegacije, uglednega diplomata Radomira Šaponjiča. V Kočevju je 7. decembra v starosti 49 let umrl šef sreske davčne oblasti Ivan Sire. V Sevnici je 13. decembra v starosti 60 !et umrl bivši župan, posestnik in gostilničar Štefan Lamper. V Ljubljani je 17. decembra umrl znani zdravnik dr. Viktor Bre-skvar, na Polzeli pa dne 19. decembra v starosti 69 let ugledna posestnica in gostilničarka Antonija Orešnikova. V Šoštanju je 20. decembra umrl okrajni zdravnik in častni meščan dr. Ivan Lichteneg-ger, star 80 let. V Kranju je 26. decembra' umrl arhivski uradnik in posestnik France Stirn. Dne 24. decembra je v starosti 80 let umrl Karel vitez pl. Strahl nadsvetnik deželnega sodišča, graščak in veleposestnik v Stan Loki. Dne 29. decembra je v Ljubljani umrl upokojeni profesor Alojzij Virbnik. V starosti 70 let je dne 30. decembra umrla v Bohinjski Bistrici ga. Katarina Grobotkova, soproga uglednega gostilničarja in trgovca. Isti dan je v Slovenski Bistrici umrl veleposestnik Fran Juhart. V čestiti starosti 94 let je 31. decembra umrla gospa Ana Stare-tova, graščakinja v Mengšu. V Celju je 31. decembra v starosti 69 let umrl upokoje- • ni nadučitelj Martin Lah. Dne 6. januarja je v Ljubljani umr'a ga. Filomena Senekovičeva, vdova po gimnazijskem ravnatelju. Dne 9. januarja je v škofji Loki umrl ugledni posestnik, bivši trgovec Mihael Blaznik. V Ljubljani pa je 10. januarja, umrl znani trgovec in narodnjak Fran Bergant, star 59 let. V sa-natoriju »Lov/« na Dunaju je dne 12. januarja podlegel kratki bolezni minister za zgradbe .inž. Stevan Savkovič. V Ljubljani je 12. januarja umrl agilni sokolski delavec žane Vernik, v Radovljici je 13. januarja v starosti 85 let umrla ga. Marija šušteršičeva, znana daleč na okrog pod imenom »Piževa mati«. V starosti 93 let je 20. januarja umrla v Ljubljani ga. Elizabeta Eberle. V šmiklavžu pri Slovenj-gradcu je v starosti 56 let umrl 21. januarja trgovec in gostilničar Jakob Vrečko. Isti dan je na svoji graščini Koči vasi v Loški dolini v starosti 70 let umrl Henrik pl. Schollmaver-Lichtenberg, bivši gozdarski in domenski direktor graščinske uprave Hermana princa Sch6nburg-Waldenbur-ga, znameniti zgodovinar, imenovan: »Val-vazor Loža«. Dne 23. januarja je v Ljubljani v bolnici po operaciji umrl dramatik Anton Leskovec, vodja finančne uprave v Radovljici, star 37 let. V Mariboru je 25. januarja po daljšem hiranju umrla v starosti 31 let zdravnica dr. Gabrijela želez-nikova. V Celiu je 27. januarja umrl čevljarski mojster, zavedni narodnjak Martin Kolšek. V Ljubljani je 28. januarja umrl instalater Jakob Babnik. Na Vrhniki pri Starem trgu je 29. januarja umrl trgovec, posestnik in gostilničar Franc In-tihar, v Draškovcu pri Št. Jerneju pa ga. Josipina Trenzova, vdova po dvornem svetniku, v Središču ob Dravi ga. Terezija Zorjanova, stara 87 let, a v Cerknici ugledna posestnica Anica Ronkova. V Metliki so koncem januarja pokopali priljubljenega dekana Jakoba Pavlovčiča. Dne 22. januarja se je potopil parnik »Daksa« s 37 jugoslovenskimi mornarji, med njimi naša ožja rojaka Seidl in Janžekovič. V Ljubljani ie 2. februarja v starosti 72 let umrl magistralni nadsvetnik v p. Ev-gen Lah, dolgoletni tajnik Slovenske Matice. Dne 3. februarja je v Pragi umrl ljubljanski rojak (rojen 1863) dr. Ad-Jf Hauffen, profesor germanistike in etno-grafije na pr .iki nemški univerzi. V Kamniku je 3. februarja umrl dekan Ivan Lavrenčič, v Ljubljani pa 7. februarja medicinski svetnik, bivši višji okrožni zdravnik dr. Ignacij Jelovšek, dopolnivši 81 let. Isti dan je v Rušah umrl lesni trgovec Anton Petin. V Ljubljani je 12. februarja umrl komisar finančne kontrole Josip Žiberna. V Trbovljah je 13. februarja umrla ugledna gostilničarka in posestnica Elizabeta Malgajeva, v Kamniku pa trgovec, posestnik in gostilničar Anton Vivoda. Dr.e 15. februarja je v Ljubljani v starosti 79 let umrla ugledna meščanka ga. Ana Regali-jeva. Dne 17. februarja je v Šmartnem pri Slovenjgracicu umrl lesni trgovec, industrijec in veleposestnik Ferdinand Kae. V Ljubnem na Gorenjskem je v starosti 81 let umrla IS. februarja posestnica in gostilničarka Marija Ambrožič, rojena Qua-glia. V Beogradu je 18. februarja preminul priljubljen nemški poslanik dr. Adolf Ko-ster. V Kranju je 19. februarja umrla Po-lonica Zupančeva, ki je bila nad 51 let vzorna trgovska sotrudnica v Sajevičevi trgovini. Dne 21. februarja je v Ljubljani nepričakovano preminul veleindustrijec Peter Kozina, isti dan je umrl ljubljanski občinski svetnik, odvetnik in posestnik dr. Josip Jerič. 26. februarja je v starosti 47 let umrl Gašper Šmid, graščak v Komendi, in isti dan v starosti 58 let dr. Ivo Šu-belj, dvorni in ministerialni svetnik ter posestnik v Kamniku. 26. februarja je v Mariboru umrl naučitelj v p. Jože Drofenik, 18. februarja pa Anton Cvenkelj, ugledni posestnik in zadrugar v Ljubnem na Gorenjskem. Dne 1. marca je umrl Jakob Bajželj, posestnik in tovarnar v Stražišču pri Kranju. V Mariboru je 2. marca v starosti 58 let umrl nadučitelj v pokoju Ivan Klemeneič. 5. marca je v Ljubljani umri medic, svetnik dr. Fran Illner, star 86 let. Dne 12. marca je v starosti 75 let umrl Anton Mi-iavec, lesni trgovec in posestnik v Dolenji vasi pri Cerknici. V Litiji je 13. marca umrl Fran Kolbe, upokojeni poštni predstojnik, isti dan pa v Škofji Loki občinski odbornik in soustanovitelj Mestne nranil-nice Jurij Grohar. Dne 14. marca sta umrla: v Trebnjem učitelj v p. Gustav Špec-ler, star 70 let, ter upokojeni major Karel Perhave, posestnik ua Trški gon pri Novem mestu, star 57 let. Po dolgem trpljenju je v starosti 80 let umrla 16. marca na Mestnem vrhu pri Ptuju ga. Ema Vošnjakova, soproga bivšega industrijca. V Kamni gorici je 17. marca umri bivši dolgoletni župan in ugledni posestnik Adolf Kapus pi. Pichelstein. Dne 18. marca je v Zagrebu umrl bivši ban dr. Matkc Laginja. Dne 29. marca je v Lešah pri Tržiču umrla Helena Bohinjčeva, stara 73 let. Dne 30. marca se je na Ohridskem jezeru primerila strašna nesreča, pri kateri je izgubilo življenje 11 izletnikov. V Ljubljani je dne 1. aprila umrl tovarnar in posestnik Adolf Mikuž, v Mariboru pa naslednji dan višji davčni upravitelj in vzorni posestnik Anton Stepic. Dne 3. aprila je v Ljubljani umrl msgr. Janez Ev. Klobovs, vojaški superior i. stopnje; pokopali so ga v Škofji Loki. Isti dan je umrla v starosti 48 let ugledna Ljubljančanka Amalija Balohova. Dne t>. aprila je po daljšem bolehanju umrl poglavar srbske pravoslavne cerkve patriarh Dimitrije (Pavlovič). V Ptuju je 7. aprila v starosti 73 let umrl g. Fran Toplak, davčni upravitelj v p„ posestnik in načelnik ptujske Posojilnice. Dne 5. aprila je umrl Peter Rauch, priljubljeni graščak na starodavnem pobreškem gradu pri Črnomlju. Dne 7. aprila je v Sopoti pri Radečah v starosti 64 let umrl ugledni lesni trgovec, posestnik in gostilničar Fran Knez. V Ljubljani je 9. aprila umrl profesor trg šole Ivan Gruden. Dne 11. aprila je smrt nepričakovano pokosila majorja Martina Colariča, priljubljenega predsednika Zveze slovenskih vojakov. Dne 15. aprila je v Črnomlju umrl bivši dolgoletni župan Josip Doltar. tovarnar, posestnik in trgovec Isti dan je v Velikih Laščah v starosti 12 let umrl tovarnar in posestnik Matija Jelene. Dne 16. aprila je v Krškem v starosti 85 let umri nadučitelj v p. Jure Ad-lešič. V Ljubljani je 19. aprila umrl vele-industrijec, posestnik in podpredsednik Strojnih tovarn in livarn Avgust Žabkar. Dne 22. aprila je v Rimskih Toplicah v starosti 86 let umrla Apolonija Zupanova, ugledna posestnica in bivša restavraterka. Dne 23. aprila je na Vrhniki umrl šolski upravitelj Emil Schiffrer. V Ljubljani je 25. aprila umrl šolski nadzornik in tajnik ministrstva v p. Fran Lavtižar, dne 27. aprila pa ugledni ljubljanski meščan Anton Zabukovec. V Londonu je 29. aprila podlegel kot žrtev ulične nesreče akadem ski slikar Franc Sterle. V Ljubljani je isti dan v starosti 56 let umrl hotelir Polde dan v starosti 66 let umri hotelir Polde v starosti 66 let umrl posestnik, bivši trgovec in poštar Fran Vrabl, v Komendi pri Kamniku pa upokojeni šolski upravitelj Miha Kabaj, star 74 let. Dne 1. maja je v Leonišču v Ljubljani umrl duhovnik Andrej Krajec, znamenit slovenski znanstvenik, astronom in matematik. Na Vrhniki je 3. maja v starosti 79 let preminul akademski slikar Simon Ogrin. Dne 6. maja je umrl Franc Kranjc, veleposestnik v Št. Jurju v Slovenskih goricah. dne 8. maja pa Janko Karbaš, ugledni posestnik in gostilničar v Gornji Radgoni. Dne 10. maja je umrl bivši veliki župan in vseučiliški profesor dr. Fran Vodopivee, dne 11. maja Josip Anton grof Barbo. graščak na Rakovniku, a 13. maja je smrt pokosila Hilarija Vodopivca, bivšega člana glavne kontrole v p. v Mariboru. Dne 12. maja je na Dunaju umri dr. Eogdan Medakovič, dolgoletni predsednik Hrvatskega sabora, star 76 let. Dne 23. maja je na Lancovem pri Radovljici v starosti 68 let umrl veleposestnik in lesni trgovec Franc Zupan. V Ljubljani je dne 26. maja umrl bivši trgovec in posestnik Franc Sevnik, na Primskovem pa Lovro Remec, posestnik žagar in lesni trgovec. V Pišecah je 28. maja umrl Martin Lepšina, gostilničar posestnik in dolgoletni občinski odbornik. V Ljubljani je 30. maja umrl zdravnik dr. Stanko Leskovec, star šele 25 let. Na Duplici pri Kamniku je 31. maja umrl ugledni posestnik Ivan Osolin, star 71 let, v Žalcu pa posestnik in kovaški mojster Anton Zaje, star 63 let. V Zgornji šiški je 3. junija preminul ugledni posestnik Anton šušteršič. V Celju je 4. junija v starosti 77 let umrla ga. Pavlina DetiCkova, notarjeva vdova. Nadalje sta v začetku junija umrla upokojeni nadučitelj Rado Kopič v Mariboru, v Podsredi pa Avgust Preskar, bivši dolgoletni župan. V Senožečah je v visoki starosti 91 let umrl ugledni gospodar Franc Suša. V Celju je 11. junija umrla notarjeva vdova Ivanka Kranjčeva. V Kamniku je 13. junija umrl ugledni re-stavrater in posestnik Josip Kenda. V Ljubljani je 14. junija umrl profesor Ivan Mazovec, v Celju pa v starosti 78 let upravitelj Južno-štajerske hranilnice v p. Šimon Wutt. Dne 15. junija je v Ljubljani preminula ga. Ana pl. Tornago. Nepričakovano je 18. junija umrl v starosti 44 let v Ljubljani splošno znani trgovec Pe-pe Rohrman. V črni pri Prevaljah je 19. junija umrla ugledna gostilničarka Katarina Dlopstova. Pri Nazarjih je pri ribolovu preminul priljubljeni celjski učitelj in športnik Tone Zdolšek. V Radečah je 22. junija umri višji sodni oficial v p. Baltazar Baebler. V št. Pavlu pri Preboldu je v starosti 80 let umrl 24. junija ugledni gostilničar, mesar in posestnik Franc Ve-denik. Pri kopanju se je 25. junija ponesrečil 201etni tehnik Uroš Turk iz Ljubljane. Dne 25. junija je v Ljubljani umrla ga. Ida Petričeva soproga nadučitelja v p. Na Jesenicah je 26. junija umrl dolgoletni vodja spedicijskega oddelka KID Franc Klinar. Dne 1. julija je v Ljubljani umrl poštni uradni ravnatelj Franc Lesjak. V Naklem na Krasu je v starosti 80 let umrl bivši dolgoletni župan Ivan Dujc. V Ljubljani je 3. julija v starosti 81 let umrl ugledni trgovec in posestnik Anton Brglez, na Viču pa tovarnar Anton Justin. Dne 7. julija je v Ljubljani umrl lesni industrijec Anton Gregorig. Smrtno so se ponesrečili »Jutrovi« naročniki: Andrej Otrin, mesar in prekupčevalec z živino v Zgornji šiški, Joško Flerin, mesar in posestnik v Mengšu, ter Matevž Ulčar, gostilničar in lesni trgovec na Bledu. V Luxem-bourgu se je 13. julija pri mednarodni telovadni tekmi smrtno ponesrečil Sokol Tone Malej. V Gornji Radgoni je 14. julija v starosti 67 let umri veleposestnik Adolf Zorzin, v Brežicah pa šolski upravitelj v p. Franc černelč. V Julijskih Alpah se je smrtno ponesrečil akademik in kartograf Wolf Luckmann z Jesenic. Na Prevo-jah je 17. julija umrl ugledni posestnik Josip Rus. Dne 18. julija je v Ljubljani umrl bivši minister in veliki zadrugar Tone Kristan. V Št. Jurju ob j. žel. je 20. julija umrl ugledni posestnik in gostilničar Franc Kincl, na Planini pa ugledni gospodar Ivan Lenassi, star 86 let., V Vinici pri Črnomlju je 22. julija preminul trgovec in veleposestnik Juraj šterk, na Planini pri Rakeku pa ugledni gospodar Josip Podboj. V Zagorju ob Savi je 23. julija umri računovodja TPD Ignacij Firm, eden najstarejših sokolskih delavcev. V Splitu je nenadoma preminul dne 24. julija Slavko Masterl iz ugledne družine v Stražišču. Dne 26. julija je v Beogradu umrl dolgoletni minister in bivši predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič. V Stražišču pri Mokronogu je v starosti 90 let umrl posestnik Ivan Majcen, v Črnom lju pa trgovec in posestnik Karel Ahačič V Ljubljani je 28. julija v starosti 79 let umrl bivši veletržec Josip Bahovec. v Celju pa 29. julija priljubljeni notar Avgust Drukar. V Gradcu je 4. avgusta umrl slovenski trgovec Rudolf Oroszy, v Celju pa 6. avgusta veletrgovec Franjo Strupi. V Gor-ujem Gradu je 7. avgusta umrl popularni slovenski planinar in pisatelj nadučitelj v p. Fran Kocbek. V Radovljici je 14. avgusta umrl ugledni posestnik Fran Grilc. V Spodnji Hudinji pri Celju je 15. avgusta v starosti 69 let umrla ugledna posestnica Marija Šribarjeva V Tržiču je 15. avgusta v starosti 78 let umrl tovarnar Charles Moline. V Splitu se je 16. avgusta pri kopanju smrtno ponesrečil ljubljanski trgovec Jean Stacul. V Jeruzalemu v Slovenskih goricah je 22. avgusta umrl popularni vinogradnik Anton Puklavec. Na Dunaju je 23. avgusta umrl upokojeni podpolkovnik Ivo živič. Na Ježici je 28. avgusta umrl občinski svetovalec in posestnik Lovro Sever, v Novem mestu pa je nenadoma preminul učitelj Anton Lenarčič. V Zagorju ob Savi je 30. avgusta umrl ugledni posestnik in gostilničar, dolgoletni Sokol Tomo Koprive. Pri Stični se je 2. septembra z avtom ponesrečil mladi izvozni trgovec Milan konCina. V Borovnici je v starosti 62 let umrla ugledna gospodinja Marija Draš-lerjeva. Dne 6. septembra so bili na Bazovici pri Trstu ustreljeni Ferdinand Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in France Valenčič. V spopadu s fašistično obmejno stražo v Slivnicah pri Postojni je padel hrabri nacionalist Pepe Kukec. V Kamniških planinah se je 8. septembra smrtno ponesrečil mehanik Rudolf Pečar iz Ljubljane. Dne 12. septembra je v Mariboru umrl nestor slovenskih novinarjev, bivši glavni urednik tržaške »Edinosti« Makso Cotič. V Ljubljani je 14. septembra nenadoma preminul mladi restavrater hotela »Llovda« Franc Bučar, v Ptuju pa je umrl upokojeni železniški nadrevident Alfonz Razlag. V Ljubljani je 21. septembra umrla soproga znanega gostilničarja na žabjaku, vzorna gospodinja Marija Ražmova. V Budimpešti je postal žrtev avtomobilske nesreče Ivan Ladstatter, edini sin domžalskega tovarnarja. V Ljubljani je 23. septembra umrl višji deželni sodni svetnik v p. odvetnik Anton Bulo-vec. Dne 23. septembra je v Ljubljani umrl mestni šolski upravitelj v p. Anton Požar. V Celju je 30. septembra umrla ugledna litijska narodnjakinja ga. Alojzija Slančeva. V Novem mestu so umrli: 1. oktobra v starosti 78 let davčni nad-upravitelj v p. Franc GregoriC, 6. oktobra v starosti 70 let bivši dolgoletni župan, ugledni posestnik in gostilničar Josip Zurc, dne 8. oktobra pa trgovec in posestnik Alojzij Windischer. V Trbovljah je 13. oktobra umrl v starosti 87 let ustanovitelj Posojilnice, trgovec Josip Moli. Nesreči z motorjem je podlegel v ljubljanski bolnici idealni nacionalist 291etni Ivan Šemerl iz Lesc. Dne 17. oktobra je v Ljubljani umrl inšpektor evidenčno kata-stralnega urada v p. Jan Ružička, dne 22. oktobra pa sodni nadsvetnik v p. Janko Guzelj. Na Vrhniki je 23. oktobra umrl ugledni posestnik Josip Bricelj, v Ceza-njevcih pri Ljutomeru pa priljubljeni šolski upravitelj Leopold čulk. CE NIMAM DOBRE 'DOBITE DNEVNO 5VEŽE PPA2EN0 LE> PR/ T v D. BMCTCII imiJAHA. VODNIKOV TRG S. Tehnirui del rubrike urejuje avtotehuični oddelek Vacuuin Oil Companv. d. -vaškem, danes je tam registriranih 100 tisoč motornih vozil! — ter ima letos toliko večji pomen, ker je običajna razstava v Berlinu odpadla, tako da je letos razstava v Pragi edina v srednji Evropi. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuje knjižničar Matija Rode. (Nadaljevanje.) Merimee Pr — Ot Župančič, Šentjernej« ska noč. Roman 4636. Podbevšek Anton ur., Dolenjska metropos la Novo mesto 4637 r. Turna Henrik, Pomen in razvoj alpinizma. 4638 r. Tomašič S., Salon milostne Me. Z.agres bačka priča 157« h. Dreiser Th., Die Frau. Fiinfzehn Lebens* schieksaie, 11572=73 n. Passos John Dos, Der 42. Breitengrad. ko-- man. 11574 n. Glasgovv Eiien, Kette mich nicht. Roman. 11575 n Dreyer Max, Der Weg durchs Feuer. ko* man. 11576 n. Wa!po!e Hugh, Jeremy und sein Ilund. ko= man. 1157S n. Hermann G.,_ Grenadicr \\ ordelmann. ko* man. 115*9 n. Fraccaroli A., American Girls Roman. ' 11580 n. Michaelis K.. Herr und Madclien. 11^81 n. Crevel Rene, Der schvvierige Tod. 11582 n. Romains Jules, Kumpane. 11583 n. Churchill W. S., NVeltkrisis 1911—1914. 11562 z London Jack, Dic Zvvangsjacke. 11584 n Asch Schalom, Chaim Ledercrs Riickkehr. Roman 11585 n Bennett A.. Clavhanger. 11586 n. Colette. Die Aridere Roman. 115S< n. Maas J., Boheme ohne Mimi. Roman. 11588 n Feuchtvvanger Lion, Erfolg. Drei .lahreGes schichte einer Frau Roman. 115S9s90 n. Nansen Fridtjof, Dureh den Kaukasus zur \Vo!ga 11592 z Newerow Al., Taschkent, die brotrciche Stadt. 11593 n Serafimovič A., Der eiserne Strom. 11593 n. Deledda Grazia. Schiffrohr im \Vinde. Kos man 11594 n. Delteil Jos., Don Juan 11595 n. Delius Rud.. Die Unruhe der Frauenaugen. Ein Roman von vicr Frauen und ihren Lebensschicksalcn. 11596 n Landsberger A., \Veib und Damon. Frau* enschicksale und Jrrungen von Maria MagJalena his Greta Garbo 11597 n. Glaeser Ernst, Frieden. 11598 n. Rofh Jos., Hiob Roman eines einfachen Manncs 11599 n. Delmont Jos., Gauklcr und Besticn. Ros man. 11600 n. Bontempelli M., Der Sohn zvveier Mlitter. Roman. 11601 n Michaeiis K., Das heilige Feuer Schieksaie und Menschen. 11602 n. Disraeli Benjamin, Der tolle Lord. Roman. 11617 n Dunn Olaf, Die OlsovsBurschen. Roman. 11617 n. Brunn L., Van Zantens torichte Liebe. 11618 n. Franck Hans, Jasper und Aline. Die Gcs schichte einer oefahrdeten Ehe. 11619 n Sonnenfeld Kurt, Frliulein Narziss. Der Roman einer Schonheit^konigin. 11620n Nemirowskv Irene, David Golder. Roman. 11621 n Presber Rud., Friihling in Nervi. Roman. 11623 n Mann H.. Die grosse Sache. Roman. 11628 n London Jack, Der \Volf von \VaIlstrect. 11630 n. Vse tu navedene knjige se lahko naroče v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Šelenburgova ulica. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stas ri trg 11, izposoja vsak delavnik od pol 4. popoldne do pol S zvečer najlepše knji« ge v desetih jezikih in modne liste vsakos mur, kdor se zadostno legitimira. Knjige se pošiljajo tudi po pošti na deželo: izpos sojilni rok tri tedne, za znanstvene štiri tedne za savsko in dravsko banovino, v druge banovine pa en teden več. Na ra/s polago popolni tiskani imeniki knjig, ki jih kupi. da si napišeš številke knjig doma. Lepota nog Nogavice iz gume dajejo noji vitko iD dra. žestno obliko Današnja meda zahteva lipo in graoiozuo obliko noge. a to ce doseže samo z nošenjem gunjnatib nogavic Nogi e« ce uirtija. f* obenem so pokrite v.-e napake. kaker tu li krčuc žili- ^Krampfadern). Nogavice iz ČIM e ameriške gum* brez šiva. tenke, popolnoma prozo-n« 5 Smetana — 6. ravnina — 9. rio — 14. Aron — 15. veka — 16. Amor — 18. Elis. abc: »Č. S. R.« Ircev harem V Lagosu (Nigerija) je umrl katoliški irski priseljenec Doherty, ki je ostavil veliko imetje 600.000 angleških funtov. Vse to- imetje pripade njegovim šestnajstim zamorskim ženam in okrogk) petdesetim otrokom, ki jih je imel ž njimi. Vseh šestnajst žensk je bilo priznanih za njegove zakonite »boljše polovice« (ali »dva in tridesetinke«?) B. Br.: Halucinacija Jesen je žalosten letni čas, pa naj ga še tako lepo opevajo pesmice v šolskih čitankah in naj mu slikarski čopič pričara na platno še tako pestre barve. Večen zakon je, da slikarji iščejo barvnih simfonij in da so šolske knjige naravnost priljubljeno zatočišče omlednih laži. Svet je že tako uravnan in teh zakonov ne bo ovrgel nihče. Pač pa je nepobitna resnica in jo zato ne najdete v nobeni šolski knjigi, da so stara, ne-uporabljana pokopališča ravno v jeseni najlepša. Rad stopim k Sv. Krištofu, da se bre z misli sprehajam po stezah, ki od vseh strani nanje sili bršljan, ki jih zaslaniajo ciprese in bori in ti pod nogami prijetno šušlja odpadlo listje jesenov m hrastov. Ideja angleškega parka je gotovo povzeta po kakem prelepem starem pokopališču, samo da tu ne samo ne gospodarijo škarje in kli.uk-ce, marveč ni niti grabelj, ki bi kazile leno sliko nepokvarjene prirode. Ti hotno in mirno je. zapuščeno in prepuščeno samo sebi, da ti na mah pade z rame breme skrbi, vsakdanjih težav in neprijetnosti. Odpočiješ se. da nikoli tega. Na vso srečo, ve za nepopisno ugodje tega kotička le malenkostno število vrlih someščanov. Tem je pokopališče posvečen kraj in ker je posvečen, je tudi grozoten, da se ga bogaboječ človek zavoljo tega ogibjje. Zato pa so obiskovalci starih pokopališč neverjetno prijetni ljudje. Redko se najde kdo, ki pride nanje s kakim osebnim interesom, običajno nima nihče izmed njih kakega znanca med legijoni, ki počivajo na njem. Od časa do časa srečaš delavca, ki mora po naročilu odstraniti nagrobni kamen, ko je d os luž i 1 predpisano dobo in je zapadel ne vem kakemu fondu živih. Pokramljaš ž njim in izkaže se, da imajo vsi grobarji neko zdravo šegavo žilico, kakor jo ima Shakespearejev grobar, ki tako zvito pusioslovi s princem ob svežem grobu. Napačno bi bilo misliti, da stoje ti obiskovalci že z eno nogo v zagrob-nem carstvu in da jih golo svetožalje vodi na ta kraj. Ravno nasprotno je res in ravno zato hodijo sem, ker jim niti nenavadna okolica ne more vzbuditi črnih misli, ko uživajo krasoto parka. Pri svojih sprehodih sem često srečal starejšega gospoda vedno na isti stezici, kjer se tam najraje mudim. Spočetka sva se nekako nejevoljno ognila drug drugemu, kasneje sva se zvedavo in brez sovražnosti motrila, pri nadalj- nem srečanju pa sva že vzdignila klobuke. Starejši je, pa sem čakal, da me nagovori, kar je tudi storil: »Mir je med pokojniki.« »Da, gospod, prav prijetna druščina so.« »Dasi so bili v življenju gotovo bujne glave.« »Gotovo je bilo takih, ali mene ne vznemirjajo, nimam med nuimi niiti znanca niti sorodnika, ne veže me tedaj nanje niti jeza niti ljubezen. Kar tako hodim.« »Z menoj je isto. Kraj sam je privlačen zame, zato ker odbija druge. Gotovo ga tudi vi zato ljubite.« »Da, zato, gospod.« Pa sva se poslovila zelo prijazno in prijateljsko. Pri prihodnjem srečanju je bil mož nekako zaprt in razgovor nama ni šel od rok. Kakor da ga nekaj vznemirja, da ga nekaj tišči, kar bi zelo rad zaupal komu. Ogledoval me je od časa do časa, kakor da me je izbral za onega, ki bi mu lahko oddal svojo skrivnost. Da ga podžgem, sem se hotel posloviti in res me je zadržal: »Veste, nekaj bi vam rad povedal, pa ne vem, dali ne boste stvari smatrali za izrodek okolice. Dogcdbo. ki se mi je pripetila natanko pred petnaj- stimi leti in ki se tiče mojega pokojnega brata. Ne, počakajte, da vam povem,« je živahno povzel: morda mi je čital z obraza začudenje, kako more koga izmed naju najino sprehajališče še spraviti na posmrtne misli. »Nisem se spomnil sitvari tu in bi vam jo lahko enako povedal v kavarni ali kjerkoli drugje.« Iskal sem pripravnih besedi, ki naj jih izustim na ta uvod, pa jih nisem našel. Tudi ni bilo treba, ker mi je moj sobesednik takoj zastavil vprašanje: »Ali verujete v pojave zagrobnega življenja?« »Ne, gospod, vsaj mislim, da ne. Včasih ima človek ure, ko se mu temne slutnje zgoste celo do nekake vere, ali v splošnem ne verujem in se s takimi zadevami silno redko bavim, dasi rad priznam, da me izredno zanimajo.« »Tonaij pravite: Temne slutnje se vam včasih zgoste celo do nekake vere. Lepo ste rekli.« »Z drugimi besedami sem pač dejal: Ignoramus et ignorabimus.« »Tudi to ni slabo. Preko slutenj tedaj ne greste, kakor vidim. Kaj bi pa dejali, ako bi kaj videli?« »Halucinacija.« »Ali mislite, da lahko halucinacija traja celo aro ki da se kasneje izkaže kot popolna resnica z vsemi podatki ki podrobnostmi.« »V zadrego pie spravljate; kaj naj rečem, ko ne vem nič konkretnega?« »Evo. konkretna dogodbica: Na jesen 1. 1915. je moj brat prišel na italijanski fronti v ujetništvo. Bilo je to o priliki neke velike bitke in silno smo se bali zanj, ker nismo par tednov dobili od njega nikakega gla_su. Nekako takle čas pa smo preko Švice prejeli pismo od njega, kjer nam piše, da mu gre dobro in da je nameščen v neki italijanski vojaški bolnici. Njegov šef da je neki tovariš z dunajske medicine, — moj brat je bil namreč zdravnik. Pisal je tudi, da šef ravna z njim kakor z bivšim tovarišem in da skoro ne čuti ujetništva. Razumete?« »Razumem. Dalje, prosim.« »Komaj sem dobil to pismo, sem seveda takoj obvestil tretjega brata in sestro, da jima napravim veselje. Par dni nato pa sem se vozil proti Zagrebu po službenem poslu. Bil sem sam v vagonu in prav živo sem se spomnil na brata. Ne vem, na kateri postaji sem opazil, da naenkrat nisem sam v ku-peju. Meni nasproti je sedel namreč človek, ki ga nisem bil še nikoli prej videl, ki bi ga spoznal še danes, ako bi ga srečal. Čudno pa je, da vam ga Praznik mrtvih Zopet se je približal ta praznik mrtvih. Ta praznik občutijo ljudje različno. Čas Ftitljivo in turobno se oglašajo zvonovi in množice hite na vrt pokoja, da okrase gro» bove umrlih s svečkami in cvetjem. Pla> men pri plamenčku se vzpenja proti na> grobnim spomenikom, občudovane kralji= ce grobov — krizanteme — pa dičijo gomb le s svojimi bujnimi cveti. Vse je globoko zatopljeno v misli. Tu in lam rosi lice solza, grenka solza. Srce te zaskeli, ko se spomniš, da ni bilo tako pred letom, ko so bili še vsi skupaj. Zdaj je drugače. Vprašaš, zakaj je prišlo to? Krvaveče srce ti odgovori: moralo se jt tako zgoditi. Tam spredaj mati, ki otožno gleda na ka= meniti križ, pod katerim počiva njen sin — edinec. Poslovil se je v cvetju mladosti o d solzne doline. Nedaleč od tu pa stoji nežna mladenka, ki tuguje za svojo maml> co. Srce se ji trga v prsih. O kako drugače bi bilo, če bi živela še zlata mamica! Ni je več! Odšla je za vedno. Praznik mrtvih ima globok pomen. Na ta dan se mnogo ljudi spomni, da smrt izbriše sovraštvo, prinese mir in poveča ljubezen. Ni človeka, da se ne bi na praznik tnrU vih spomnil onega, ki mu je bil ljub in drag in je moral oditi pred njim počivat v hladno zemljo. Mnogi, žal, ne morejo prt--žgati lučic in položiti šopkov cvetk na grob prijatelja, loči jih prevelika razdalja; zalo pa se združijo z njim v mislih, želeč mir tn pokoj njegovi duši. Ko pomislimo, da tudi naše telo najde slejkoprej počitek v hladni zemlji, nas nehote zazebe v dno duše, toda mislimo si, da brez smrti ni življenja in brez življenje ni smrti. Vemo pač. da pridemo na vrsto vsi, danes ta, jutri drugi... Da bo umrl, vsak dobro ve, ne ve pa kdaj, kako in kje. Mir in pokoj mrtvim, odpočijejo naj se od svojega truda; njihova dela gredo za njimi... I• U' šče pri Sv« Urbanu Mariborom Že vinska trta rumeni in čriček ponehava peti, a sred grobov se veseli goric sam papež, Urban sveti. Ni jih mnogo, kar jih je tu nasutih in aia.grebljenih; morebiti šestdeset, kvečjemu sedemdeset; nekateri med njimi so namreč tako nizki in so se tekom let tako zelo »ravnali s tratino, ki jih obdaja, da lahko če jih hočeš pravilno prešteti, prezreš tega ali onega in le težko ugotoviš njihovo natančno število. Njihovi prebivalci so bili v svojem življenju po mišljenju in po delu, q>o utripanju svojega srca in po vroči ljubezni do te zračne višave drag drugemu med seboj tako blizu, da so jim morali izkopati in nagrebsti grob tik groba, samo zato da so si tem bližje tudi sedaj, ko v sladkem objemu večnosti brez konca in kraja vedno nemoteno lahko zadovoljno gledajo na širni svet, ki je pod njimi in okoli njih razprostrt. Priroda sama je že tu ustvarila ravno iplanico, odprto na vse štiri strani; človeške roke so morale samo tam, kjer je obrnjena proti vzhajajočemu solncu, proti »Kapeli« in Radgoni, poseči nekoliko vmes in podložiti nekaj nalomljenih granitnih plošč, da vzdrži pobočje, ki strmo in vrto- glavo pada v globoko razjedeno dolinico. Cela planica ima podobo velike elipse, ko-je daljši premer meri kakih sto metrov, krajši pa niti polovico tega ne. Sredi nje se dviga cerkvica, ki je bila nekdaj še zelo primitivna in je imela leseno vodoravno streho. L. 18G0 so jo obnovili in pozidali tako, kakor so zidane vse druge cerkve, in ji napravili vzbočen, zidan strop, da je na njo upravičeno lahko ponosen sv. Urban, ki so mu-ravno tu sredi vinskih goric posvetili ta božji hram. Notri v cerkvi drži (sv. Urban) v sliki na glavnem oltarju grozd v roki skoro tako lepo in zapeljivo kakor oni v Laznici blizu Limbuša pod Pohorjem; a očitno je rajši zunaj cerkve, ker ima pred sabo noč in dan vinorodne Slovenske gorice, kojih vesten varuh je on. V vdolbini zunanje stene, obrnjene proti vzhodu, proti zemskemu raju slovenskih vinogradov, stoji, proti vremenskim nezgodam s steklom zavarovan, z ostronabrušenim mečem v desnici, vsikdar pripravljen, da mahne z njim nad one, ki bi se predrznili motiti mir, rajsko veselje in uživanje njegovih varovancev. Samo polovica te planice, in sicer ona, ki leži pred cerkvijo tako, da jo obsevajo vsak večer žarki zahajajočega soinca, pri- 123 Za vsako polt primerna niartsa „Cendre de roses" „Rouge mandarine" in še 12 nadaljnjih rdečih nians za lice imate vedno na izbiro. Zahtevajte od svoje parfumerije, da Vam pokaže prekrasno zbirko teh nenadkriljivih Pastell-Rouges barv. Samo res pravo kvalitetno blago doseže svetovni sloves! Parfumerie Bourjois Pariš Edino zastopstvo: Mr. ph. Bela Vary Zagreb Smičiklasova ul. 23. TeUefon 49-99. Skozi mrtvo mesto v Dolino smrti Sv. Urban nad Mariborom hajajoči semkaj preko grobov koroške dežele in preko že zasenčene Dravske doline, bi zaslužila ime pokopališča, toda ne žalostnega in resnega, temveč veselega, vri-skajočega. Vsak posamezni grob, pa naj ima križ ali ne, naj ima napis ali ne, ti razodeva, ko stojiš pred njim, ali ležiš ob njem, mir, umerjenost in zadovoljstvo, ki ga boš zaman iskal kje drugod, živa meja z mnogimi lesami, pozimi pokrita s svetlo-belim snegom nedolžnosti, spomladi odmevajoča ptičjega žvrgolenja in ptičje sreče, v jeseni žareča v rdeči barvi ljubezni, je komaj vidna meja, ki naj loči pokopališče od orumenelih vinogradov, od zelenih travnikov, polj in gozdov, ki ga obdajajo. Je že mogoče, da je bil med onimi, ki so jih tu zagrebli, kateri ali katera z nekoliko obteženo vestjo. A svetnikov in svetnic, ki jih s tega visokega zračnega bivališča vidijo in zato vedno lahko prosijo pomoči, posredovanja in milosti, je toliko, da mora vsak grešnik najti koga med njimi, ki se ga bo usmilil. Kamor koli se ozirajo, bodisi na sever proti Avstriji, na vzhod in jugovzhod čez Slovenske gorice in v Prek-murje, na jug preko Maribora in Dravskega polja tja do Haloz, ali proti jugozapadu in zapadu na Pohorje, Dravsko dolino in na Kozjak, povsod se svetijo bele cerkvice s svetniki in svetnicami, vedno pripravljenimi za pomoč onim, ki za njo prosijo in so je vredni: sv. Amton na Cerkvenjaku, sv. Lenart, sv. Bolfenk na Kogu in na Pohorju, sv. Donat na Rogaški gori, sv. Trije kralji, sv. Tomaž m sv. Avguštin, sv. Rupert in sv. Jožef, zraven njih pa med njima sv. Magdalena pri Kapeli in pri Mariboru, sv. Barbara pri Vurbergn, sv. Kun-gota v Pesniški dolini in malo nižje sv. sv. Marjeta, Marija Snežna in sv. Ana na Igu in na Krembergu in kot prvi in zadnji sv. Urban sam, z grozdom v roki, vedno vesel in zadovoljen, zlasti tedaj, kadar je vinska trta dobro obrodila, da je čriček Ciril svojo pesem klubujoč s klopotčevo, nepretrgoma tja do praznika Vseh svetnikov in do dne Vseh vernih duš. Tedaj prihajajo z Urbanskega vrha. iz Kamniške grabe, iz Pekla in Loga, pa tudi iz Razpoke in iz Vinarjev mnogi možje in žene, očetje in matere, mladeniči in dekleta, pa tudi otroci, sem gori na solnčno-zračno veselo pokopališče. Grobov jim ni treba še posebej krasiti; to je storila božja roka; sveče sicer prižigajo; toda te gorijo le kratek čas; potem ugasnejo. Samo v njihovih srcih gorijo brez prestanka sveče trajne ljubezni in hrepenenja dotlej, dokler tudi njih ne zagrebejo na prijetnem pokopališču pri sv. Urbanu. Tik njega, po ničemer od njega ločena, niti po živi meji, stoji gostilna z ljubko verando, ki nudi krasen razgled. Iz nje se čuje na pokopališče skozi vse leto veselo petje, ples, vriskanje in harmonika, tudi kadar na Vseh vernih duš dan napajajo duše svojih rajnikov z bučo, napolnjeno z vinom ali pijačo. Večina onih, ki hodijo tako radi in tako pogosto iz Maribora skozi Kamnico k sv. Urbanu — kakor sami pravijo —, zamenjava ali ne loči prav dveh popolnoma različnih pojmov; kajti cerkev sv. Urbana, stoječa na markantnem in domiatnem zadnjem vzhodnem hribčku našega Koz-jaka tam, kjer pričenjajo sipodaj daleko nižji vinski brežuljki Slovenskih goric, in pa pokopališče, ki leži pred to belo cerkvico, sta nekaj druzega kakor pa gostilna, v kateri edino, ali vsaj večinoma zahajajo obilni obiskovalci sv. Urbana. Kdor tega pokopališča, zračnega in solnčnega veselega in vriskajočega ne pozna, tisti ne pozna poezije in pomena sv. Urha nad Mariborom in njegovega pokopališča. Dr. Fr. Mišič Naročajte, kupujte in čitajte »Ponedeljek"! Samotna Iskalca zlata — Zapuščeno mesto — Lopate na grobovih — Hudičevo Igrišče — Arsenik v vodi Splošno mislijo ljudje — sodeči po čudovitem razvoju ameriške filmske industrije — da je Kalifornija pravi paradiž na zemlji, kjer se poleg zlata pretakata med in mleko. Manj znano je, da se razprostirajo tik pred vrati v obljubljeno deželo ogromne puščave brez vsake vode. Eden najstrašnejših krajev v tem delu Zedinjenih držav je »Dolina smrti«, ki leži približno sto metrov pod morsko gladino in je ena najbolj vročih pokrajin na svetu. Na robu te puščave snemajo znane afriške filme, v katerih snubijo plemeniti arabski poglavarji ponosne in čednostne Američanke... Lep opis avtomobilske vožnje skozi to strašno dolino je poda! Rudolf N., šofer pri danskem konzulatu v Los Angelesu, ki se je udeležil ekspedicije v to grozno dolino. »S šestcilinderskim avtom«, pripoveduje šofer, »smo zapustili v novembru Los Angeles.« Skozi puščavo ... »Po dvodnevni vožnji skozi obupno prazno puščavo Mojave in vzdolž izrastkov Sierre Nevade smo prišli do male oaze Lenepine, odkoder se vidi Withney, najvišja gora Zedinjenih držav. Tu smo se zadnjikrat preskrbeli z bencinom in oljem ter zapustili deželno cesto, da prodremo po ozkih stezah iskalcev zlata v gorovje Doline smrti. Vozili smo vedno v vzhodni smeri, sledeč izsušenim rečnim strugam ali pa smo vozili po ozkih skalnatih potih, ki so jih pred mnogimi desetletji izkopale karavane iskalcev in kopačev zlata. Kmalu smo dospeli do zapuščenega taborišča rudarjev, ki se imenuje »Taborišče mrtvega moža.« Po dvodnevnem odmoru v taborišču nas je vodila pot skozi ozke soteske in žalostne ravnine brez vsakega rastlinstva. Tla so bila tu že pokrita s soljo in kalijem. Atvo se je ustavljal in se zarival v peščena tla. V neki soteski, kjer je curljala pitna voda, smo našli v svoje presenečenje dva kopača zlata s širokokrajnimi klobuki, v pisanih srajcah in s samokresi za pasom. Bila sta docela nedostopna in nista hotela dati nikakih pojasnil, pač pa sta poželjivo ogledovala naš avto, ki je bil obložen z živežem. Iz previdnosti smo jima dali razumeti, da imamo tudi mi slično orožje. Pot se je stisnila tesno ob hribovje neposredno na robu Doline smrti. Mraz je bil vedno hujši in le s težavo smo prodirali dalje. V višini kakih 1800 m smo prišli na razmeroma ravno planoto, slično pokrajini na luni. Vedeli smo, da se bližamo izumrlemu mestu kopačev zlata Skidorju, ki je znano kot žalostni ostanek iz časov kalifornijske »zlate mrzlice«. Kmalu se je pojavilo pred nami veliko mesto s hoteli, gostilnami, bankami, poštnimi poslopji ln velikimi plesnimi dvoranami. Vozili smo se po glavni ulici, ne da bi srečali žive duše. Slišali smo le stokanje majajočih se vrat in razmaknjenih oken. Po ulicah je mrgolelo nešteto podgan. Postavili smo si šotor sredi trga, ker nismo hoteli motiti podgan v zapuščenih hotelih. Skidor je bilo še pred dvajsetimi leti živahno mesto, kjer so bili na dnevnem redu kvartanje, popivanje in umori. Pomanjkanje vode je napravilo v razmeroma kratkem času vsemu konec. V zapuščenem poštnem uradu ležijo še vedno številna nedostavljena pisma, skrbno sortirana po predalih. V opustošenih barih pričajo le še stotine izpraznjenih steklenic o minulem življenju. Vrata moderno opremljene brivnice so odprta na stežaj .. Tudi mrtvaški voz pred pogrebnim zavodom stoji zapuščen... Edini prebivalec V zakotni ulici smo srečali fantastično oblečenega starega kopača zlata z dolgo, belo brado. Bil je edini prebivalec nekdaj cvetočega mesta, edini, ki mu je ostal zvest v upanju, da najde v gorah veliko zlato žilo, o kateri so sanjali kopači zlata... Strmo se je spuščala pot navzdol proti našemu pravemu cilju. Slednjič smo zagledali Dolino smrti, ki se je zdela v večernem mraku, obdana od pravljičnih gora, nepričakovano sijajna. Tla doline so bela od soli in kalija ali pa so črna od vulkanskega pepela. Dolini je dobila svoje ime po številnih karavanah izseljencev, ki so obležali v goreči solnčni vročini, utrujeni in žejni, potem ko so prehodili neskončne prerije srednjega zapada v upanju, da pridejo na cilj svojega hrepenenja. Tudi nešteti kopači zlata so našli svoje grobove v puščavi. Namestu nagrobnika je zasajena na grobu 'opata z imenom in dnevom smrti. Skoro povsod pa je pripisano: umrl od žeje. Rudnik v puščavi Ko smo prišli v dolino smo se vozili s hitrostjo brzega vlaks. po neskončni gladki ravnini in zdelo se je, kakor da se vozimo po široki betonirani avtomobilski cesti. Preden se je zmračilo, sma prispeli do oaze ; Furnace Ranch< (Topilniški dvor), ki je last neke angleške rudokop-ne družbe. S čudovito vztrajnostjo so ustvarili sredi puščave nekak pravljični vrt palm z zelenimi pašniki za krave in kopalnimi napravami za delavce, ki so skoro vsi Indijanci — edini ljudie. ki morejo vztrajati pri peklenski vročini v bo-raksovih rudnikih. Zgodovina rudnika je sijajen vzgled za žilavost Angležev, ki so ustvarili v skor-i neCoveškem položaju dobičkanosno podjetje. Zaman smo iskali rudnino, ki naj bi bila v teh krajih. Zato so člani naše odprave sklenili, da se vrnemo počez puščave po južni poti v Los Angeles. -Napolnili smo vrče z vodo in se poslovili od oaze. Otožni klici Indijancev so odmevali še dolgo za nami. Videli smo tako zvano »hudičevo igrišče«, obstoječe iz soli, ki je kristalizirana v čudovitih oblikah in sliči davno omrtve-li morski površini. Po desetdnevni vožnji smo prispeli do konca Doline smrti. Globoko smo zadihali, čeprav so bila kolesa avtomobila razrezana od ostrih solnih kristalov in čeprav je zmanjkovalo vode, ki je v hudi vročim izhlapevala. Z največjo težavo smo porivali avto navzgor v neprestani bojazni, da obstanemo zaradi pomanjkanja vode. Slednjič smo zagledali ob potu luknjo z vodo. Kljub silni žeji smo oskrbeli najprej naš avto z vodo, kajti nedaleč od luknje smo videli obledelo konjsko in človeško okostje, ki nas je svarilo pred pitjem te vode. Eden naših je srknil z jezikom par kapljic vode, ki pa jo je takoj izbruhnil, kajti v vodi je bil arsenik. Gorovje v Dolini smrti skriva v seb. tudi arsenik in vse redke prirodne vode so zastrupljene. Po mučni vožnji čez prelaze Sierre Nevade smo se vrnili v Los Angeles, sicer brez iskane rude, toda bogati nepozabnih vtisov in doživljajev. »1 Svetilnik mrtvih" pri Verdunu V Douaumontu gori vsak večer eno uro veliki svetilnik nied 500.000 grobovi vojakov, ki so padli okoli Verduna. drazesine ^odre £1 se neomejeno obdrže ob vlažnem vremenu iD pote-loju, dosežejo dame ln go-Ispodje brez škarij kodralk s Hela-esenco za kodranie las. Tudi oajmičnejšo glavico olepša Hala, tako da je vsaka ondulacija odveč. Velik prihranek na easn in denarju in obenem pospešuje rast las. — Pogled v ircalo Vas bo navdušil. Tafcoj po uporabi polnost on-dulirauib las. Iražestne frizure. Mnogo zshvalnic. Posebno umetnice igralke so polne pobvale. Cena Din 12, 3 steklenice Din 25, steklenic 40 dinarjev. Dr. Nic. Kemeny, Košice H poštni predal 12 20«. CSR. ne morem prav nič opisati. Kadar poseženi za detajli, se mi njegova podoba razblini v nič.« »išaj sem rekel: halucinacija!« pravim malo razočaran. »Počakajte, glavno šele pride. Ta fantom se skloni k meni in mi izjavi svoic sožalje, češ da ie moj brat danes ob pol deseti uri umrl na zastrupljenju. Prikazen je govorila tako mirno, da me je nekoliko razjarila. Nevoljen sem omenil, da to ne more biti res. ko imam pismo, da se mu čisto dobro godi in da naj ne uganja neumestnih šal. Jezen sem stopil k oknu in opazil, da smo med tem že zavozili na Zidani mos-t. Cez kako minuto sem se obrnil v kupe, ali nevšečnega sopotnika ni bilo več. Hotel sem ga namreč vprašati, odkod nai on ve o bratovi smrti, ako je nastopila po njegovih besedah pred pol ure in odkod ima podatke o zastrupljenju. Hotel sem ga pošteno prijeti za ušesa, kajti postalo mi je jasno, da gre za prostaško šalo.« »Nu. vidite, tudi taki suroveži hodijo po božjem svetu,« prekinem pripovedovanje. »Ni bil surovež in močno dvomim, da-li hodi po božjem svetu. Mož je govoril resnico. Brat mi je !bil namreč res umrl prav tisti dan o pol desetih dopoldne, tedaj ob uri, ko sem se jaz vozil z neznancem. Ko sem popoldne posetil mlajšega brata v Zagrebu, sem bil že čisto pozabil ta dogodek in sem se nanj spomnil šele, ko mi je brat pripovedoval, da je pri obedu dvignil čašo na zdravje Milanu, k.i je v italijanskem ujetništvu, in da se mu je čaša v roki razletela na dvoje.« »Sliučaj, dragi gospod, slučaj, ki mu pripisujemo pomen šele, kadar nas res ! zadene kaka smrt iz bližnjega kroga. Caša, ki se razkolje, je znan prilastek vseh enakih dogodib.« »Res, čaša že kar nekako spada v stvar. Ali moj fantom? Doma me je namreč že čakalo pismo Milanovega šefa, ki mi sporoča o bratovi smrti z vsemi podrobnostmi. O pol desetih dopoldne, isti dan, na zastrupljena^ z mrliškim strupom. Pomoči ni bilo niti več z amputacijo, je pisal Italijan. Prej sem vam bil pozabil povedati, da mi je čudni sopotnik v vlaku povedal tudi te podrobnosti. Povedati vam moram, da smo imeli kljub vsem zaprekam zelo dobro in točno zvezo z bratom preko Švice. Kaj pravite na vse to?« »Pismo seveda ni halucinacija. Ostalo pa res ne vem, kako bi pojasnil.« »Povem vam z vašimi lastnimi besedami: Temne slutnje se nam včasih zgoste celo do nekake vere. Temne slutnje so. Slutimo pa lahko vedno !e kaj takega, kar je mogoče. Sedaj pa moram iti.« Pogladil se je in ko sem se po par trenutkih globoke zamišljenosti spomnil nanj in mi je v ušesih še odmeval šum njegovih korakov, ga že ni bilo nikjer več. Par dni sem premišljeval o stvari, kajti globoko se me je bila dojmila. Hotel sem se podrobneje porazgovoriti z neznancem, ali posihmal ga ni več na sprehod pod oni mecesen, kjer mi je na pokopališču razodel svojo povest. Ako bi ga še kdaj srečal, bi ga spoznal takoj; čudno pa je, da se podrobnosti njegove pojave ne morem prav nič spomniti. Kadar posežem za detajli, se mi razblini njegova podoba v nič. Halucinacija? _ M aryi Pravljica o sreči Vsak človek ima svojo srečo že ob rojstvu določeno. V spanju se mu prikaže in mu pošepeta ime, za katerim jo bo našel; kajti vsaka sreča ima tudi svoje ime, kakor vsak človek, vsaka žival rn sploh vse na tem in onem sveto. Ko je Štefan nekoč spal pod košato lipo na domačem travniku, je prišla mimo njega Sreča, se sklonila nadenj in mu pošepetala na uho: »Maja«. Od tistega popoldneva Štefan ni bil več srečen. Vedno je moral misliti na ime, ki ga je bil slišal v spanju, delo ga ni več veselilo, šel je po svetu kar naravnost vedno po državni cesti za srečo. Srečal je med potoma ljudi, ki so hodili kakor za bleščečo besedo iz spanja. Sreči tega je bilo ime »cekin«, drugega se je imenovala: »slava«, tretjega »delo« in nobeden, ki ga je vprašal za srečo, mu ni znal ničesar povedati, ker jo ie iskal sam. Nekoč, bilo je že mračno, je prišel v veliko mesto, kjer so praznovali kraljičino poroko. Po širokih cestah so dr-drali okinčani vozovi in mnogo ljudi se je izprehajalo po razsvetljenih ulicah. Tudi Štefan je taval po vrvežu in ni vedel, kam bi se obrnil. Venomer je slišal okrog sebe klice: »sedaj pridejo, — kako je lepa — a bleda je —« Okre-nil se je naglo in se zagledal v lice, ki ga je spremljalo vso dolgo pot, odkar ga je videl v snu, ki je hodil za njim skoro polovico svojega življenja. »Izogni se vendar, neroda nerodna« je zavpil nad njim bučeč glas in trda roka ga je sunila, da je omahnil in padel na trdi tlak. Ko se ie pobral in začudeno gledal okrog sebe, je bil voz s prelepo kraljič-no že daleč naprej in pomandrane cvetlice so ležale vele in prašne na gladkih tleh. »Oprostite, kako pa kličete kraljič-no?« je vprašal Štefan prijaznega gospoda, ki ga je pomilovalno gledal. »Maja ji je ime!« je odgovoril vljudni neznanec. »Saj sem vedel...« ie vdano potrdil Štefan in gledal za vozom, ki je pravkar zavozil okrog ostrega rivinka in ga nikoli več ne bo nazaj... OGLEDALA vseh vrst, velikosti in oblik STEKLO I zrcalno 6—8 mm, mašinsko 4—6 mm. portalno, ledasto, alabaster itd. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA VII — Telef. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK <£ je sneg, dolino? Joža Bekš: Zadnja cvetka Sinko: •— A tek, jaz bi rad sani, ž njimi bi zdrčal na cesto, v trg pohitel bi in v mesto, kupil bi sladkih reči — dajte mi, atek, sani! A t e k : — Sinko, počakaj še, kje pa da bi že mogel s sanmi tja v Jedva v kleti smo spravili vino. zelen še dol je in hribec in breg. Sinko, počakaj, da pade sneg! Sinko: — Atek. moj atek. spat_ bi šel rad, zvezde na nebu se Krešejo, kakor pijane vrte se in plešejo. — Bogek je zlat, spat bi šel rad, noč je že, atek, spat bi šel rad. Atek: — Sinko ubogi, ne bledi tako! Sonce jesensko skoz okence seva, ptička-sinička na vrtu prepeva, ti si bolan iti počivaš lepo — sinko ubogi, ne bledi tako! Angelček splaval je, ves iz zlata, tja med vrtove, na rožno gredico, vzel je s seboj poslednjo cvetico, ki je posuta vsa s srebrom biia. — Ki, že povzpel se je ž njo do neba. Sinkova usteca pa se smejo, dušico belo vzel je krilatec. zlati krilatec, zdai njegov bratec. -Kj, ej — kako je v nebesih lepo: sami bonboni, samo zlato ... Pastir Janez in volk Bila je zima, da je drevje pokalo. Medved se je prebudil v svojem brlogu, pogledal v beli dan, pa se je takoj spet zavalil na svoje ležišče z namenom, da se ne prebudi, dokler ne zašije toplo solnce. Tudi druge zveri so mirovale; lisica se je res hotela nekega dne splaziti v kurnik, toda med potjo se ji je na kožuhu nabralo toliko ivja in ledenih iglic, da se je komaj privlekla v svoj brlog in se spet ogrela. Vsaka žival, ki ji je bilo drago življenje, je ždela doma in čakala toplejših dni. je z vso silo zaletel v pastirja, da sta oba padla v sneg. Zjutraj so opazili vaščani v snegu nekaj črnega. Ko so se približali, se jim je nudil nenavaden prizor. V snegu je ležal pastir Janez; s svojimi močnimi rokami držal že mrtvega volka za grlo. Volk je bil s šapami tepel pastirja, da je Janez krvavel iz mnogih ran toda njegove močne roke niso popustile. dokler ni volku pošla sapa. Vaščam so prinesli zdravila za pastirjevo dete in odnesli ranjenega Janeza v njegovo kočico. Mnogo let je minulo od tedaj. Pastir Janez je star in upognjen. Kadar ga vidijo vaščani, pravijo: »Vidite starca Janeza. Da Janez, to je bil junak, z rokami je zadavi! največjega volka, ki je kdaj živel v naših gozdovih.« Strahovi Pri Pavšičevih je odpovedovala stara Mica, ko so kožuhali koruzo. »Ko se je Janez zbudil, je pogleda! na uro in je mislil, da je že kmalu šest. v resnici pa je bilo še!e pol dvanajsti!! o polnoči. Janez se naglo obleče in hiti proti cerkvi, da bi zvonil k jutranji maši. ker je bil mežnar. Bilo ie še skoraj pozimi in zato se mu tudi prav nič n; čudno zdelo, da je zuna.i še tako trda Samo eden ni miroval. V planini je bival ogromen volk, večno lačen požeruh. Vso okolico do vasi je oblazil, a nikjer ni našel ničesar živega. Od jeze je grizel suho šibje in lomil veje. da mu je krvavel gobec. Nekega dne, tik pred zoro je zapazil volk. da se nekaj giblje na poti. Ko je pogledal natančneje, je spozna! človeka. Bil je pastir Janez; ki je imel vrh planine majhno kočico. Preteklo noč mu je zbolelo dete in zdaj je korakal v dolino po zdravila. Ničesar drugega ni mislil, kot na svoje bolno dete. S seboj ni imel nobenega orožja, celo svojo pastirsko palico je pustil doma. Nenadoma je zapazil volka. Hotel ie pobegniti, pa se je spomnil na svoje bolno dete. se priporočil Bogu in se pripravil, da se obrani volka. Volk se tema. Zlezel je v zvonik in čakal, kedaj bo udarila ura. da bi začel zvoniti. Ko se je ozrl skozi lino, zagleda doli ob cerkvi na starem grobu sedeti moža. ki s=i je obuval in slačil nogavico. Ko jo je potegnil na levo nogo. ie bila desna gola. Slekel jo je in jo vlekel na desno — spet je bila gola leva. Tako si je dajai opravka z nogavico in Janez ga ie gleda! s stolpa in se ni malo čudil. Končno se mu je že presedalo in zavpil je doli: »Mej — ti možic, poišči no drugo nogavico. tako ne boš obut do sodnega dne!« Mož z nogavico pa se je dvigni! in — joj — vedno večji je postajal, raste! je ogenj in Janez se je kar tresel od strahu. Strah je bil že tako visok, da ie skoraj dosege! lino. Tedaj pa je Janez omahnil na zvon. da se je zamajal in da< od sebe tenek glas in takoj nato je odbila ura dvanajsto, strah se je sesul in izginil. Janez pa ni vedel, kako je prišel oni večer domov in še danes ni čisto pravi.« Tako je pravila Mica in vseh se je lotil strah, zlasti sosedovega Tončka, ki je moral še nocoj sam mimo cerkve domov. »Ali te ne bo strah« so ga vprašali, ko je odhajal v noč. »Nič!« ie odkimal korajžno. a komaj je bil par streUaiev od hiše, mu je kar srce zastajalo od groze. Prilezel je do farovškega sadovnjaka in — o groza — na drevesu ob cerkvenem zidu je zagledal nekaj čudnega. Glasno je pričel moliti rožni venec, ko naenkrat štrbunkne nekaj z drevesa in pridušeno zakliče: »Beživa Jakec — strahovi gredo!« Tedaj pa se je moral Tonček silno smejati in ves strah ga je minil, ko je spoznal tovariša Jakca in Tineta, ki sta se njega tako prestrašila, da sta celo obče priljubljena farovška jabolka pu-1 stila v nemar in ušla — strahovom. Ljuba: Večne lučke Na ovenčanih grobih nocoi svečice bele gorijo, v grobnicah vseh plapolajo, vso dolgo noč brlijo. Za mamo, očeta in brata prižgali so v srcih spomine plamenček zveste ljubezni vse dolgo življenje ne nnnc Na nebu pa živim in mrtvim lučice zlate svetijo, rodu za rodom tonečim v neskončno večnost žarijo ... »Kaj pišejo „Jutrovcki Kakšen poklic si bom zbral? Ključavničar bi rad postal. Dela! b: kljrče in popravljal ključavnice Popravljal bi tudi avtomobile in bi si tudi sam napravil enega. Z njim bi se peljal v Beograd, da bi videl prestolonaslednika Petra, princa Tomisiava in našega slovenskega prinčka Andrejčka. Meznar Rudolf učenec IV. razr.. Prevalje. Kako bom pozimi skrbel za uboge ži-valice? Prišla je jesen in solnce ne sije več tako toplo kakor pred nekaj tedni. Ptice selivke so že odletele v južne kraje, drugi so pa ostali v svoji domovini. Ljudje, ki so dobrega srca, jim pomagajo in jim nastavljajo hrano. Tudi jaz bom pomaga! ptičkam. Vsak dan iim bom natresel pred hišo drobtin in zrna. Tako se jim bom odškodoval za njihovo lepo petje poleti. Rudolf Pock, učenec V. razr. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Kako bom pozimi skrbel za uboge živalce? Bliža se čas. ko bo starka zima za-gospodarila po poljanah. 2e izdihava po malem svojo mrzlo sapo. Ptičke so nas zapustile ko so slišale starkine stopinje. Nekatere ptičke so pa neustrašljive in se niso zbale starkine mrzle sape in stopinj. Ostale so pri nas. Ko bo prišla starka, se bo za njenimi stopinjami pokazala bela odeja. Takrat bodo neustrašljive ptičke spoznale starko zimo. Da jih pa ne bo mogla umoriti, bom napravil za ptičke hišice. Vsaki dan bom natrosil drobtin v hišico, da ne bodo od mrazu in gladu poginile. Ko jih bom rabi! na vrtu. za pobiranje mrčesa, se bodo draga volje odzvale, ker sem jih pozimi dobro pogostil. Zdolšek Karol učenec I. meščan, šole v Celju — Gaberje 16. Kakšen poklic si bom izbrala? Učiteljica nočem biti kakor je moja mamica in bo tudi sestrica. Ce mi bo mamica še živela, da bo lahko skrbela zame, bi bila rada zdravnica. Potem pa ne bi šla v mesto. Na kmetih bi zdravila, posebno uboge ljudi. Revežem ne bi nič računala. Vem, kako je revežem hudo. Ce kdo zboli, ne more poklicati zdravnika, ker bi preveč računal, ker je tako daleč. Pa morajo umreti brez pomoči. Gledala bi tudi, da bi bilo po kmečkih hišah čedno. To je zelo grdo, pa tudi zdravo ni, da je pred vsako hišo kup gnoja. Pa tudi zato bi bila rada zdravnica, ker bi mi bili ljudje hvaležni, če bi jih ozdravila. Učiteljici pa ni nihče hvaležen, čeprav se mora toliko truditi z otroci. Šteblaj Tatjana, 2. šol. leto Sv. Duh, p. Novavas-Rakek. Kateri letni čas mi je najljubši in zakaj? Vsi štirje letni časi so zelo lepi, ali najljubši mi je zimski. Veselo se sankam, kepam, in snežnega moža postavim. Posebno lep pa je zimski čas še zato, ker prihajata z obilnimi darovi sv. Miklavž in Božiček, katerih se že zdaj veselim. Žigon Darinka učenka III. razr. osnovne šole, Brežice. Kako je naš stric rešil utopljenko Ob vodi se naš stric sprehaja, začuden zd;ij pa zdaj postaja, pogleda v strugo: — ženska glava obupno nud gladino plava! Ni dvoma: treba jc rešitve pogumne, nagle odločitve. — Naš striček se v vodo požene bojazni ne pozna nobene . . . Glavico nežno on objame jo proti lestvi vleči jame: to bo zahvale in priznanja in v časopisih mnogo branja! A glej, — ko za lase jo vleče to vendar žrlev ni nesreče! Model zavržen je šivilje — naš striček sc zastonj — potil je. Rešitev ugank 1. lokomotiva. oblački Uganke 1. Kdo po glavi hodi V 2. Kateri pastir je brez palice in črede? 3. Cez dan ga s puško zasleduje, zvečer pa mu škornje se/.u'>'J Kitajska lirika Li-caj-po erg v li-ti-vo. de-naj mat ka-ča-de. ik en anz ti-po niov-od. ierk ag tirna ka-č:.. Kvd do ve-le. evd čez-pu li-caj-po ež-am-pri. ap ad anz, iek ej ma-do. es jok-at ež-ak-zi. Bistre glavice, potrudue se. in prevedite »Kitajsko lirika« na slovenski jezik. V vsaki vrsti so zlogi, po nekod tudi črke. zamešane. Prihodnjo nedeljo objavimo prevod. Hranilnik Gotovo dobi vsak Jutrovček kdaj pa kdaj od roditeljev, strica ali babice, dinar ali dva. Tisti, ki so zapravljivi, hitro zapravijo denar. A pametni otroci ga hranijo. Navadno vzamejo v ta namen kako škatlico. Nekateri si kupijo tudi hranilnik. Kdor ima spretne roke. si lahko sam napravi ličen hranilnik. Slika vam kaže, da to ni težko. Najprej potrebujete šest deščic. Štiri deščice morajo biti enako velike, ostale dve pa za 2 cm daljši in za 2 cm širji. Iz večjih deščic naredimo dno in pokrov hranilnika. V pokrov naredimo z nožem ali s pilo zarezo, skozi katero vržemo denar. \ železarni kupimo potem majhno ključavnico, tako zvano »žabico«, s katero zaklenemo hranilnik. Svetujemo vam. da daste ključ mamici, naj ga spravi, ker bi vas drugače utegnila premagati iz-kušnjava, da bi pobrali denar iz hranilnika. Škatljico lahko še pobarvate in okrasite s slikami. Rešitev križalike »Boben« Vodoravno: 1. as. 3. pok. 5. voda. 6. alod. 7. som. S. na. Navpično: 1. apolon. 2. Sodoma. 4. kad. 5. vas. Križaijka »Spomenik« Pomen besed: Vodoravno: 2. Oblika glagola — spati. 3. Pridevek vsakega bitja in stvari. 5. Reka v Nemčiji. 6. Mož pri poroki. S. Dekliško ime. 9. Služabnik. Navpično: 1. Nagrobni kamen. 3. Žensko krstno ime. 4. Številka. 6. Beseda obžalovanja. 7. Beseda, ki izraža željo. J. O. Curwoocl: Medved Tir »Tak sem bil nekoč,« je šepetal. Nato je pomislil na neštete kožulie in glave, s katerimi ie bil okrasil svoj dom. Svoje dni je bi! ponosen nanje, sedaj ga je bilo često groza pred njimi! Časih se mu je zdelo, da vse te lobanje žive. da bolščijo vanj s širokimi, žarečimi očmi — da ga čudni glasovi šepetaje obtožujejo. Langdon se .ie zdrznil, skoči! pokonci in se oddaljil nekaj korakov od tabora. Globoko je vdihaval po jelovini dulite-či zrak i" prisluhnil. Nekje v bližiei je skovikal čuk — od daleč, daleč, je prinašal veter zateglo tuljenje in poleg njega ie v grmovju nekaj zašumelo. Se eno žival .ie hotel dobiti, samo še eno edino. Velikega grizlija! Tega je hotel premagati v poštenem boju — samo njega je hotel še imeti, njega edinega. Zver je bila posvarjena in čuvala se bo. S previdnostjo se bo borila proti zvijači in borila se bo do zadnjega dilia. To bo lov, kakršnega še ni doživel! »Ta ni strahopeten, ta ne bo bežal, ampak bo zdaj nalašč ostal tu.« je tiho zamrmral Langdon in se ozrl po dolini, kjer ie vedel, da je grizli. Počasi se je vrnil v tabor in legel. Zaradi nestrpnega pričakovanja prihodnjega dne dolgo ni mogel zaspati, a končno je utrujenost premagala njegov nemir. Nekaj ur pozneje ga .ie prebudil pravcat vesoljni potop. Iz vil se je iz odej in poklical Bruzea, ki ga v temi ni mogel niti videti. Lilo je, kakor da se bliža konec sveta. Vihar je hrumel in grmenje je srdito bučalo po dolini. Oh plame-nečem svitu bliska je Langdon zagledal tovariša, ki je ves premočen sedel na svojih odejah. »Preneumno,« je zarjovel Bruze. »da nisva razpela šotora — čisto prav se nama godi!« »Lep dan,« ga je zbadal Langdon in ponovil njegove snočne besede. »Le glej, kako se beli sneg po gorah!« Hrušč viharja je preglušil njegove zbadljivke — pri svitu naslednjega bliska se je Langdon zaklonil pod veliko jelko. Četrt ure pozneje je prenehalo deževati prav tako hitro, kakor je bilo pričelo. Nevihta se je oddaljila v južno smer. V temi ie Langdon slišal, kako kobaca Bruze nekje v bližini. Užigalica je vzplamenela. Bruze je pogledal na uro in dejal: »Skoro točno tri — prekleto je bilo.« »Se mi je zdelo,« je pripomnil Lang- don kar mimogrede. »Saj veš, Bruze, če se na gorskih vrhovih tako lepo beli sneg.« »Ze vem,« je zagodrnjal Bruze, »še sreča, da sva pokrila svoje stvari. Zdaj pa zakuriva; ali si moker?« »Ne,« se je smejal Langdon, »zaklonil sem se pod tole jelko; vedel sem. kaj naju čaka. Ko se je sneg na gorskih vrhovih vendar tako lepo belil!« Pri tem si ie ožetnal vodo z las in se otresal kakor pes po kopeli. »Bedasto čenčanje,« je zmerjal Bruze in pričel nabirati suhi vej. Langdon mu je pomagal in kmalu sta zakurila. Ko je ogenj vzplapolal, je Langdon pogledai Bruzeja in se pričel na ves glas grolio-ta ti. Bruze se je režal izpod svojih dolgih, predivastih las in dejal: »Spal sem kakor mrlič, ko je pričela nevihta in sanjal sem. da sem padel v vodo. Ko sem se zbudil, sem bil pravkar splaval.« Celo uro sta iskala suhih drv, s katerimi sta kurila ogenj. Docela premočene obleke in odeje se kar niso hotele posušiti. Poleg tega je postalo po dežju občutno hladno. »Ni vredno, da bi znova legla spat.« je menil Langdon. »Pozajtkujva in potem na konja!« Bruze je prikimal in se spravil kuhat čaj. Po neradovol.ini kopeli se jima bo pač prilegel. Zajtrk je bil kmalu gotov in oba sta krepko segla po njem. Njuna obleka se je med tem posušila in kmalu po šestih sta lovca odrinila na pot. Neurju je sledil krasen dan. Molče sta Jezdila Langdon in Bruze po mokri, sočni travi. Ali so bile cvetlice postale večje in lepše? Ali so studenci že od nekdaj tako veselo žuboreli? Vrhu tega sveži jutranji zrak in sijoče, toplo pomladno solnce! Z zadoščenjem je Bruze opozori! tovariša, da je imel s svojo vremensko napovedjo vendarle prav. »Da, da.« .ie Langdon zamišljeno odvrnil, »če se beli sneg po gorah.« Jezdila sta ob potoku navzgor in natančno preiskala vsak košček tal, da bi našla sled za medvedom. Nenadoma je Bruze ustavil konja in pokazal na okrogle odtise v pesku. Langdon je skočil s konja, se globoko sklonil ter vzkliknil z drhtečim glasom od razburjenja: »Imava ga. Bruze! Ali ne bi bilo bolje. da pustiva konja tukaj?« Gorjanec je odkimal in privlekel na dan svoj velikanski daljnogled. Pozorno je premotri! breg pred seboj. Nato je stopil tudi on s konja in končno povedal svoje mnenje. »Še vedno je ob potoku.« je dejal. »Jezdiva še nekaj milj dalje in poiščiva za konja pripravno zavetje. Med tem se bo tudi trava posušila.« Sedla sta spet na konja in odrinila dalje. Sedaj ie bilo težko sledili Tirovim stopinjam, zakaj pot je vedno držala vzdolž potoka. V bližini skalnatih balvanov, kier je bil grizli naletel na črno-nosega medvedka, se je razprostirala v mali, s travo poraščeni globeli jelova hosta — tam sta lovca pustila svoja konja. Pol ure nato sta dospela Langdon in Bruze na kraj, kier sta se bila spoznala lir in Muskva. Slabotne odtise mladičevih šapic je zabrisal naliv. Tirove sle-di sta pa še vedno dobro videla. Bruze se ie namrdnil Langdonu in potihoma rekei. »Posebno daleč ni več! Skoro bi dejal. da ie prebil vso noč nekje v bližini in da leži zdaj kje tu gori, na solncu.« Oslinil ie prst in poskusil, odkod piha vter. Zadovoljno se .ie nasmehnil. »Bolj bo. da greva po pobočju navzgor.« je dejal in krenil v naznačeno smer. Langdon mu je sledil. Previdno sta plezala okoli skalnatih bolvanov s puškama pripravljenima na strel. Kmalu sta dospela do majhne soteske. »Še en grizli?« je vprašal Langdon ;n pokazal na sled drugega medveda. Kipar Boris Kalin Poglavje iz razvoja našega povojnega kiparstva f mladi generaciji slovenskih kiparjev, ki so šele po vojni pričeli in končali svoje umetnostne študije, je malo tako nočnih osebnosti, da bi bile mogle s svojim delom prodreti v javnost. Med tistimi redkimi, ki so prišli delj nego do golega formalnega obnavljanja akademskih naukov. in med tistimi, še redkejšimi kiparji. ki so se povspeli preko praznega eksperimentiranja in hlastanja za modno originalnostjo, je eden najredkejših, ki so podali iz samega sebe nekaj zaokroženih, dovršenih del, kipar Boris Kalin. Dasi je komaj dobro leto, kar je mladi .talentirani umetnik zapustil akademijo, je vendar pokazal že par krepkih in samoniklih del, da je upravičeno zbudil pozornost med strokovnjaki in si priboril priznanje občinstva. Zato ne bo odveč nekaj besedi o njegovem življenju in delu. Kalin je po rodu Goričan. Rodi! se je v Solkanu 1905. Osnovne umetnostne pobude mu je dal kiparski oddelek na ljubljanski srednji tehnični šoli. Te prve temelje kiparskega ustvarjanja, kateremu mu je posredoval profesor Repič, je izpopolnil v Zagrebu. Študiral je pri pokojnem mojstru Valdecu. pozneje pa je nadaljeval svojo umetnostno izobrazbo pri prof. Kršiniču in Kerdiču. Dovršil je svoje kiparsko šolarje pri velikem mojstru Ivanu Meštroviču. Kot eden najboljših njegovih dčencev svojega letnika je že tiste čase na akademiji ustvaril nekaj del, ki kažejo vse več nego začetniško pojmovanje in več nego zgolj šolarsko obvladovanje tehnike. V teh akademskih študijah, je že nakazanega toliko samorodnega talenta, da vzbujajo najlepše nade za bodočnost. Dasi je še opažen siini vpliv velikega učenika, vendar prodre tu pa tam že Kalinova osebnost skozi privzgojeno zunanjo formo.. Po svojem značaju je Kalin nežna, čuvstvena narava. Poglablja se v življe-nje in v prirodo in skuša podati neposredni .nepokvarjeni in svojski nien obraz. Zato so posebno njegovi ženski portreti tako toplo iskreni, zato so njegove mlade matere z otroki tako prisrčne, zato je v njegovih moških glavah toliko dognanosti in vsebine. Vse njegove plastike pa pričajo, da so plod opazovanja, snovanja in dela. Študija in dela. Do velikega uresničenja velikega koncepta zaradi čisto vsakdanjih razlogov še ni dospel. So to tiste tako značilno slovenske razmere, ki so od nekdaj in ki še vndro tako težko leže na slovenski umet- Jsuutek za nagrobni spomenik Karle Do-bidove fioč osebnega vpliva karespondenčni tečaj za pouk v hipnotizmu, sugest., telepat. itd. Najmodernejše orig. amerik. metode. Uspeh garantiran! Obširni prospekti zastonj, ev. priložite znamko za porto. Pošilja: »\ cda in znanost«, CELJE, RazJa-gova ulica 8. Theodnre Dreiser: Rekvijem Zunaj dežuje. Potreben ji 1» plašč — nh ne, saj ga ne bo rabila nikoli ver. Kako bi mogel škodovati dež njenemu duhu? Popotovanje in smrt. Njen duh blodi v viharju. Nekoč, ko sem ležal v bolnici, me je obiskala, preprosta kakor je bila. z lokom za gosli v rokah. (Bila je oblečena v plavo progasto obleko, na glavi pa je imela bel slamnik.) In ko je tako stala sredi male dvorane in smo vsi imeli vtis, da jo stiskajo gole stene — je igrala. zaigrala sladko pesem o ljubezni. ki se je glasila kakor pravljica iz 11-t starih ljudi. Kovač, ki je ležal v postelji na levo od mene ter je imel zlomljeno nosno kost. je sedel in je poslušal s hvaležnimi očmi. Čevljar na desni si rani se ie zbudil iz vročičnih sani in šepetal, oprt na komolec: »Dra- del zdaj v sprejcrnnici. Policijska uradnika sta jim snela okove V bližini je stalo par stražnikov. Črnca sta se za trenutek ozrla name, nato pa sta ogledovala okolico. S Parsonom sva stala blizu zaklenjenih vrat m čakala, da naju spuste dalje. Belec Jc bil italijanski tip. Strmel je predre s praz-nimi, obupnimi očmi. Oddahnil sem se. ko sva .šla naprej. Naj« prvo sem si ogledal prostor, kamor mora \sak jetnik, da ga fotografirajo, zmerijo in mu vzamejo odtise prstov. Poleg je ko« palnica za jetnike. Potem sva stopila v sobo za obiske. Pred obiskom in po obi= sku preiščejo tako jetnika kakor obiskovalca. Nato me je peljal tajnik v stari del jet« nišnice, sezidane pred 105 leti. Celice so temne in vlažne, majhne in zanemarjene. Popolnoma drugačen pa je novi del. kjer jc vse čisto in svetlo. V vsaki celici je vodovod. Baje so nekateri jetniki, ki se od časa do časa vračajo v Sing Sing, lz« Jetnišnica Sing Sing: puščica kaže smrtno celico javili, da so na svobodi pogrešali mirnega in udobnega življenja v celici! Ko sem srečal nadpaznika, sem kupi! škatlo cigaret in izročil jetniku, ki proda« ja tobak, 25 centimov. Jetnik je odgovoril, da je blagajna zaprta in da zato ne more menjati. Rekel sem mu, naj spravi ostanek za spomin in on se je hvaležno nasmehnil. Tajnik mi je razložil, da smejo jetniki do« bivati na teden tri dolarje in prav toliko jih smejo potrošiti. Kdor nima nobenega domačega ali znanca, je seveda brez de« narja. Prav tako tudi oni, ki so deset ah še več let v jetnišnici, kajti redki so pri« meri. da jim ostane še kdo živ od doma. čih. Eden teh nesrečnežev je bil tudi jet« nik, od katerega ?em kupil cigarete. Obsojen je bil na trideset let in jih ima šc dvajset pred seboj! Kadar bo zapustil Sing Sine, bo že sivolas stareček. In Parson mi je pripovedoval o nekem zelo mladem človeku, ki je bil '"ie skoro deček, in je moral preživeti v ječi pet let. Imel je bogate starše in bi zelo potrebo« val dovoljenih treh dolarjev, toda na noben način ni hotel prositi zanje. Vseh pe> 'et je živel brez cigaret, po katerih je tako hrepenel. Približala sva se Domu mrtvih — zadnji oostaji mojega obiska. Najprvo mi je pokazal tajnik oddelek za ženske, ki pa je bil prazen. V oddelku za moške sem smel le mimogrede pogledati jetnike. Videl sem moža, cigar roke so visele kakor mrtve skozi železno omrežje. Pred vhodom ▼ smrtno sobo me je tajnik pogledal in rekel: »Torej, tu sva.« Odgovoril sem: »Zdi se mi, da sva na kraju življenjske poti na smrt obsojenih.« »Tu je zadnja milia.« Stopila sva v strašni prostor Prosil scr»J svojega spremljevalca, naj m. peljejo na električni stol tako. kakor peljejo na smrt obsojenega. In eden od uradnikov ]c polo® žii vojo roko na inoio rjnio. drugi pa me je prijel za zapestje Ob pogledu .ia črni stol iz hrastovine z električnimi žicami me je spreletela smrtna groza. Prostor sani ie zelo velik in popolnoma prazen Klop za priče nasproti električnemu stolu in vrata v obdukci jsko sobo.. Nisem mogel vz. trajati v tem prostoru. Povedali so mi. da .ce vršijo usmrtitve ob četrtkih ob II uri ponoči. Zakaj ponoči? Ker menijo, da je ta ura najbolj pripravna z ozirom na osta« le jetnike ... Zvečer ob osmih sem zapustil Sing Sine;, kjer sem prebil sedem ur brc/ vsake jedi. Zadnjo verzijo svoje drame sem napisal teden dni po obisku v Domu mrtvili John \\ cxley. Strašna igra za življenje ali Te dni so našli nekje v Avstriji dnevnik poveljnika nekega bata-liona 10. rusinskega pešpolka iz 1. 1848., ki je bil nastanjen v Bru-cku ob Muri. Iz tega dnevnika, ki smo ga dobili na razpolago, objavljamo naslednjo grozno zgodbo: V malem češkem mestecu Prachatice je bil nastanjen eskadron 2. huzarskega polka, v katerem so bili sami Madžari. Modra dunajska vlada je skrbela že od nekdaj — zlasti pa v revolucionarnem letu 1848 — za to da je pošiljala na češko madžarske vojake, ki naj bi v slučaju potrebe poučili Čehe. kako je treba ljubiti avstrijsko domovino. Pri eskadronu so bili večinoma nemški oficirji, ki niso razumeli svojih vojakov. V Prachatice pa je bilo asentiranih tudi več madžarskih dijakov, ki so bili v tajnih zvezah z revolucionarnimi elementi. Tako se je zgodilo, da je lepega jutra — po velikem meščanskem plesu, s katerega so se vrnili oficirji pozno v noč — odkorakal v polni opremi ves eskadron pod vodstvom nekega starega narednika iz mesta. Vojaki so bili že daleč, ko so se oficirji prebudili. V mestu tedaj še ni bilo telegrafa.. Pobegli huzarji so mogli nemoteno priti na štajersko, od koder so hoteli v ogrski del države. Toda vojaška oblast je zvedela za njihov pobeg in odredila, da jih morajo uloviti na štajerskem osredotočene čete. Imenovani rusinski bataljon v Brucku ob Muri je dobil nalog, da jim mora preprečiti prehod čez mejo. Huzarji, utrujeni od pota in lačni, so prenočili na nekem hribu pri Leobnu, kjer so jih zalotili zvesti avstrijski vojaki. Mnogo jih je bilo med bojem ustreljenih, ostale pa so z lahkoto po-lovili. Drugo jutro so videli ljudje žalosten sprevod 132 huzarjev v raztrganih uniformah in z na hrbtu zvezanimi rokami. Poročilo o vjeiju upornikov je prišlo na vojaško poveljstvo v Gradec 18. aprila — dva dni nato pa je bil v Brucku že vojaški av-ditor! Pred začetkom obravnave je stopil pred povelnjika vojnega sodišča star narednik s sivo brado in rekel: »Gospod polkovnik! Usmilite se mojih tovarišev! Jaz sem jih zapeljal. Samo mene je treba ustreliti.« »To se bo tudi zgodilo!« je odgovoril av-ditor. »O milosti ni govora.« Vojno sodišče se je zbralo pod milim nebom. Obravnava je bila zelo kratka. Narednik in drugi podoficirji so bili obsojeni na smrt z ustrelitvijo. Od ostalih 125 huzarjev pa je bil obsojen na smrt vsak deseti. Avditor je prečital obsodbo s trdim, monotonim glasom in pristavil: >Kdor je mojega mnenja, naj potegne sabljo!« In trinajst sabel se je zabliskalo v solncu, ki je obsevalo dvorišče. Avditor je položil na mizo 112 rdečih in 13 črnih igralnih kart ter jih dolgo mešal. In huzarji so morali posamič stopiti k mizi in potegniti iz kupa svojo karto. Rdeča karta je pomenila življenje, črna pa smrt. Pričela se je strašna igra za življenje in smrt. Ta je stopal k mizi, škrtajoč z zobmi in s tresočo roko segel po usodni karti. Drugi je skočil k mizi in obupno potegnil svojo usodo. Tretji se je ustavil pred mizo popolnoma zmeden in ni mogel sam dvigniti roke. Pomagati mu je moral profos. Marsikdo se je pred mizo prekrižal in padel na kolena. Bili so trenutki skrajne napetosti vseh strasti, ki so se izražale šele po odločitvi: »Eljen« je zaklical vojak, ki je potegnil srčno desetico. >.Živel dobri, zlati, t sladki cesar!« O, Jezus-, je klical drugi, »črno. črno!« »Rdeče!« je tulil od veselja tretji in objemal soseda, ki je obupno buljil v svojo črno karto. že je bilo potegnjenih dvanajst črnih kart, trinajsta pa je ležala še med rdečimi. Kdo bo potegnil zadnjo smrtno karto? V zadnji vrsti je zastokal vojak — Franc Kiss: Jaz sem rojen za nesrečo! < Ostala je le še ena sama karta in en sam vojak. Karta je bila črna. vojak pa Franc Kiss. Ni mu je bilo treba potegniti. Profos jo je samo obrnil in Kiss je mrmral: črna. črna, saj sem vedel.« In kakor da bi se bil zgodil čudež ž njim. je stopil krepkih korakov v vrsto na smrt obsojenih, ki so jih stra žili vojaki z nasajenimi bajoneti. In zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Stari župnik, ki je bil določen, da spremlja obsojence na njihovi zadnji poti. je stopil k mizi in rekel: Gospodje vojaški sodniki! Ne poznam duha vaših krvavih postav, toda ali ni bilo rečeno, da bo izmed 125 obsojen samo vsak deseti? Ali ni 12 prav tako deseti del kakor 13? Usmilite se vendar trinajstega!« Avditor je zmajeval glavo in pozval oficirje na posvetovanje. Slednjič je avditor sporočil, da trinajsti z ozirom na to, da število ni točno deljeno z deset, ne bo ustreljen. Franc Kiss je bil rešen — toda izgubljen. Zbolel je od strahu pred smrtjo in ni več ozdravel. Kar je sledilo po tem, je bilo nekaj groznega. Na smrt obsojene so razdelili v tri skupine in jih postavali pred pokopališko zidovje. Tri salve so pretresle zrak in njih odmev je ostal v srcih vseh navzočih. Spomenik vojnim žrtvam V Nieuportu (v Belgiji) so postavili veličasten spomenik padlim borcem za belgijsko narodnost. s da gre z njim naglo h koncu), ni več pokašljeval. Dvignil je glavo in zaie-čal. .Jaz pa sem mislil na moje prvo srečanje z njo. Bila je revno dete. ki je prišlo od bogvekod. Videla je pred seboj en sam cilj — učenje. Toda ker ni imela denarja, je morala obenem služiti kot natakarica. Stregla je dijakom pri obedu — oni pa niso nil i slutili njene velike nadarjenosti in čar?, ki ga je razlivala po svoji okolici. A zdaj dežuje zunaj in njen grob je moker, njen sveži grob. Naj mi vendar kdo pove: ali vlada ta svet bitje, ki pozna usmiljenje? (Jaz močno dvomim o tem.) Ali je to bit;«? sirovo, grozovito, nesmiselno orodje? (Zdi se "skoro, da je tako). Ali pozna ljubezen, iskrenost, pravičnost, lepoto? Ne! To bitje ie satan. Ni ga sram, nastavljati pasti, ki z njimi muči uboge, kateri si ne morejo pomagati. — Ampak jaz nut ne grem več na linianic-e. — Nikoli več ne bom znal moliti — nikoli — nikoli več! Zaradi mene lahko takoj pošljejo peklenščka pome. Deklica moja! Rožica, ki si zame dehtela — kaj vsega niso počeli s teboj! Brcali so te sem in tja, da še očeta nisi poznala. Materinska ljubezen te ni grela. Nekoč se te je usmilila pri- jazna žena, ki si jo imenovala rejnico. A še (a je umrla, ko ti je bilo deset let. Potem si pomagala pri grobih delili s svojimi otroškimi rokami. Pozneje si postala prodajalka v bazarju, kjer so prodajali reči za majhen denar. Nosila si denar domov, dajala si ga svoji krušni materi, perici, ki te je imenovala hčer, ker tc jc lahko izžemala. Nikogar nisi imela, da bi te ščitil. Poznala si ,lelo — ničesar drugega ko delo. ln vendar si bila v jedru sanjski človek kakor jaz. Ni ti rojilo po glavi ne bogastvo ne moč. Tvoj prainstinkt ti je velel, da moraš igrati melodije, ki so zvenele v tvojih ušesih. Ko si prvič videla gosli, si jih vzela v roko, sedla n-\ klop in začela igrati. O, bile so revne gosli, last tvoje prijateljice, ki jc služila v isti trgovini kakor ti. Melodija, ki so jo zaigrala, je bila šlager. ena izmed popevk, ki so šle skozi vse u lire. Tudi nate je vplivala kakor na, dnige ljudi, ki jih ie bila prevzela. A morala si igrati ; nisi mogla storiti drugače. Bila je neodoljiva, koprneča, sanjava melodija, nekaj upajočega, ki zavre iz nevidnih globin življenja ter se izobliči v srečo ali nesrečo. Potem je prišla noe, ko sem te našel — mrtvo. Mnogo, mnogo dogodkov je ležalo med življenjem in smrtjo. In koliko stvari se je bilo odigralo med dnevom, ko sem te bil spoznal, in med tem nesrečnim ča-soin. Moral sem drugam, čeprav sem te tako ljubil. Ves ta čas pa si igrala na gosli, igrala zame na inštrument, ki sem ti ga bil kupil. Ko sem bil drugje, pa si zbolela na pljučih. Prenesli so te iz majhne sobice. kjer sem te bil ostavil. v hladno bolnico. In ko sem se po daljši odsotnosti vrnil, te že ni bilo več. Ležala si v bolnici sama, brez prijateljev, deset dni. Potem si umrla. Če bi bil vedel, kako je s teboj, bi ti bil skušal pomagati, čeprav sem bil ubog. Ampak lega nisem vedel. Prišel sem te ob iskat le zategadelj, da sem izvedel, kako si neprestano ponavljala moie ime. Zapisal sem že: nikoli več ne bom znal moliti — nikoli — nikoli več! On--! On---! Toda zunaj dežuje in izkopali so ti grob. Kako tesno ti je tam spodaj sedaj, ko dežuje, ah! Počasi stopam v brezčasno dvojn > svetlobo, ki me zaliva s temnozlatiini valovi in me božajoč zanaša naprej Grem v smer, odkoder prihajajo mirni zvoki. To je ona, vem dobro, v temi, dežju, nekje blizu, ne tukaj, venda-pa ne daleč od mene. Meni igra, jaz jo čujem, čujem. Kakor iz neba vro gla-ali ne, iz vsemirja prihajajo, vse doma. kier sem sovi — od tam, kjer je doma tudi jaz. Kajti izven tega sveta, na katerem živimo in ga imenujemo svojega«, biva še drugi svet — čc mi verjamete ali ne. V sinji neskončnosti etra, ki se mirno giblje, se krčijo sile, ki se mirno premikajo, gigantske zvezde, soln-ca, novi svetovi krožijo v svotovju planetov. Kaj pomenimo mi v primeri z njimi? Mi in naše paste sanje! Sni ti svetovi niti ne vedo za nas! Kakor iz muhavosti porojeni, kakor členi verige, ki drži navzdol k mikrobom, se zdi-ino tem sveiovom, nalik majhnim muham. solnčnim, luninim in zvezdnim komarjem, kakor hrana za močnejše, kakor prašiči, živina, kakor sadje in zrnje, ki si ne more pomagati samo in se ne more upirati, i-e pride nadenj nadloga. Ostane nam zgolj priznanje naše revnosti. V težki muki placemo drug nad drugim in gledamo drug drugega z zavistnimi očmi, z gnevom, in zaničevanjem. Patetični niči sc borimo za stvari, ki jih ni. Ona pa, ki spi zunaj v dežju, kliče iz svoje teme, igra in govori: »Spomin sem, pesem iz mraka, iz dežja, pesem, ki struji zaradi tebe k tebi — ponosen črni diamant Na dnevnem kopu Dobrna Trbovlje. Jesen. In še ile/ povrhu! Sivo nebo se loči nad dolino. Neznosno -enakomerno sivo: oko nima. da bi se kani oprlu. Tožna, propustna plahta, od katere prš , venomer, nevzdržno prši. Oo takih dnevih ni prijetno hoditi do Dn-hr.n :\!.'L'a se vdira ob vsakem koraku v sivo blato. Človek bi poslal neznosno slabe volje, da ne bi okupirala novost pogleda i dinamika a jo izpljune Tako seka z železnimi zobmi dan na dan mesec za mesecem. Oblika zemlje se izpreminja. In ko je krovnina odvožena ter se prt-kaže črna plast, se upro ob breg kopači in zavih te svoje krampe. Premog se posip 1 je nizdoS ko večni živi plaz, v dnu črne kotanji; pa se gibajo pisane postave: moški, v rjavem in sivem; ženske, z modrimi predpasniki in rdečimi rutami Pripogibsio se in nakladajo premog n.i burite. napolnjene porivajo dva i>o dva od mesta in jih priključujejo na že napolnjene. '^f&Z-.f) - / prazen notni papir in sedai ne ve no kam ne kako in — sram ga je. Oko bega po črni kotanji v glibini, čudi se množici postav, ki se gibajo, prihajajo odhaja o, pleza ob črnih stenah preko kmv-nine v hnfc tam v ozadju. Tudi hrib se giblje___ Zagrabila ga je moč dela v podnožju: posipa se, polzi v niža vo Napotim se v dolino. Stopam ob tiru. Od časa do časa se umaknem, prehiteva m« vlak. Tam ol> nasipih se sklanjajo trudne postave: nabirajo raztresene kose premoga v koše. To sc penzijonisti. ki jih je vpognila m izčrpala borba s črnim diamantom. Dovoljeno jim ie. da naberejo vsak po štiri koše na mesec. Dež prš; v nevidnih, drobnih kapljah V \ - 3, / Tajnosti chieašfcega podzemlja Nadaljevanje v prihodnjem »Ponedeljku" 3. t. m. ŠAH Urejuje dr. Milan Vidmar Pravkar je bil končan turnir v Gyoru na Madžarskem. Kashdan, nadebudni mladi Amerikanec, je zasedel prvo mesto. Turnir ni bil posebno pomemben, kakor so sploh vsi turnirčki zadnjega polleta bili samo drugega ali tretjega reda. Uspeh Kashdanov pa je vseeno interesanten. Iz tega mladeniča bo zrasel velemojster. V tretjem kolu septemberskega turnirja v Frankfurtu je Kashdan igral z našim Pir-cem. Mlada leva sta se strahovito pograbila. Partijo prinašam ker bo gotovo zelo zanimala. Beli: I. Kashdan Črni: V. Pire 1. d2—d4 d7—d5 2. c2—c4 c7—c6 Znana slovanska obramba. 3. Sgl—f3 Sg8—f6 4. Sbl—c3 d5Xc4 Alapinova poteza, ki jo je Aljehin v Londonu leta 1922. rehabilitiral. 5. e2—e3 --- Navadno igrajo 5. a2—a4, kar je brez dvoma ostrejše. 5 .------b7—b5 6. Sf3—e5 Tu bi beli moral igrati a2 a4, če je sploh hotel dobiti kmeta nazaj. Po 6. a2—a4, b5—b-i, 7. Sc3—a2 nastanejo znane vari-jante s približno enakimi šansami za obe stranki. 6 .------Lc8—b7 če je črni hotel držati kmeta, je imel igrati 6.---e7—e6. Sledilo bi potem 7. Ddl—f3, Dd8—b6, 8. a2—a4, Lc8—b7 in kmet črnemu ostane. Po igrani potezi je kmet izgubljen. 7. b2—b3! b5—b4 Ni bilo priporočljivo zamenjati. Po 7. — — — c4 X b3, 8. Dd 1X b3 grozi mat na f7, razen tega pa še napad z a2—a4. 8. LflXc4! --- Grozi mat. 8 .------e7—e6 9. Sc3—a4 SbS—d7 10. £2—f4 Lf8—e7 11. Ddl— f3 Dd8—c7 Seveda mora črni kriti kmeta c6, ker bi po črni rošadi beli skakač ogrožal lovca e7 s šahom. 12. D£3—h3 --- Dama se izogne napadu črnega lovca. Jasno je, da bo črni v prvem trenutku potegnil c-kmeta, ki vedno v obrambi damskega gambita igra odločilno vlogo. 12.--- 0—0 13. 0—0 c6—c5 14. Lcl—b2 Ta8—d8 15. Lc4 X e6 --- Mlada kri ne da miru. Žrtev ni dobra. Beli je imel že jako dobro pozicijo, ki pa bi se dala še izdatno ojačiti. Bela trdnjava bi morala najprej na c-linijo, kjer bi zelo že-nirala črno damo. Miren pritisk, ki se stopnjuje, je boljši kot nedozorel udar. Prenagljeni napadi se vedno maščujejo. 15. —----f7Xe6 16. Dh3Xe6+ Kg8—h8 17. De6 Xe7 ---- Da beli najprej dobi dva kmeta, če žrtvuje lovca, je Pire tudi bil videl. Da pa na svojem roparskem pohodu bela dama zaide v zasedo, Kashdan ni videl. Pire je rafini-rano ujel nasprotnika v past. 17.------Td8—e8! 38. Se5—f7 -f- Tf8xf7 19. De7Xf7 Lb5—a5! To je vrag. Dama je ujeta. 20. Df7XeS+ Sf6Xe8 21. d4 Xc5 Se8—f6 22. Lb2—d4 Dc7—c6 Beli ima 2 trdnjavi in 3 kmete za damo in skakača. V materijalu ni velike razlika. Pač pa je bela pozicija silno nerodna. Vsi beli kmetje stoje slabo, trdnjavi pa nimata pravega razmaha. Pire ima dobljeno igro. 23. Tfl—f2 Sf6—e4 24. Tf2- -c2 Se4—d6 25. Tal—el Ld5—e4 26. Tc2—d2 Sd6—f5 27. Ld4—b2 --- Lovca beli ne sme še zamenjati. Vsa hrbtenica njegove igre bi se polomila. 27 .--------Dc6—g6 28. Tel—e2 Dg6—f7 29. Lb2—c!4 h7—h5 30. Sa4—b2 Sf5--h4 31. Sb2—c4 Df7—g6 32. Kgl—hI Sh4—f5 ? Zadnjih devet potez je Pire zelo spretne manevriral. Beli je blokiran popolnoma. Toda igra je postala tako mirna, da je premotila našega mojstra. Ni opazil, da bi bil moral udariti. Na 32.---Le4—f3!! Kashdan ne bi bil imel odgovora. 33. Sc4—d6! Sf5Xd6 34. c5Xd6 h5—h4 35. h2—h3 a7—a5 36. Khl—gl Kh8—g8 37. Ld4—b2 Kg8—f7 38. Te2—el Dg6—g3 39. Tel—e2 Le4—f3 40. 41. Te2—f2 Lb2—d4 Lf3—e4 Dg3—g6 42. Ld4—b2 Dg6—f5 43. Tf2—fl Le4—c6 44. Lb2—d4 g7—g6 45. Tfl—f2 Kf7—e6 46. Tf2—e2 Df5—e4 47. Kgl—h2 De4—bi 48. Td2—b2 Dbl—f5 49. Tb2—d2 Df5—e4 50. Te2—el De4—f5 51. Tel—e2 Lc6—d5 52. Ld4—b2 Sd7—c5 Po dolgih manevrih se ples zopet začenja, črni kralj se namerava skrivati za kmetom na d6, zato ga ne vzame. 53. Lb2—e5 g6—g5? Zakaj ne Sc5—d3? 54. Td2—d4 g5— g4 55. h3Xg4 Df-5—bi? Nerazumljivo! Seveda bi bil Pire moral vzeti kmeta. Sedaj je na žalost zmaga zavržena in celo partija ogrožena. 56. e3—e4! Ld5—c6 Kmeta črni vzeti ne sme. Na 56. ---- Ld5Xe4 bi seveda 57. d6—d7! odločilo takoj. 57. Td4—c4 Dbl—d3! 58. Tc4 X c5 Dd3 X e2 59. Tc5 X c6 De2—e3 • Grozi večen šah na g3 in el, česar beli preprečiti ne more. Remis. Badlo Izvleček iz programov Sobota, 1. novembra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje — 10.20: Praznik v literaturi. — 11: Koncert radio« orkestra. — 15: Kmetijska ura. — 15.30: Plošče. — 16: Meško: »Pri I Irastovih«. — 20: Koncert godbe Dravske divizije. — Nedelja. 2. novembra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Plošče. — 10.20: Kmetijska ura. — 20.45: Šah. — 11: Koncert radio« orkestra. — 12: Tedenski pregled. — 20: V spomin padlim vojakom v svetovni voj« ni: Zvonjcnje. — Nagovor. — Kvartet Ma« tičarjev poje žalostinke. — 21.30: Plošče. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Kanccrt radio«orkestra. BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve. — 11: Plošče. — 12.30: Koncert orkestra. — 16: Ciganska godba. — 17.30: Narodne pesmi. — 18: Godba za ples. — 19.30: Ccr« kveni konccrt. — 20.30: Koncert jugosio« venske glasbe. — 21.30: Narodne pesmi. — 22: Poročila. — ZAGREB 11.30: Orke« stralen konccrt. — 20.35: Konccrt nabožne glasbe. — PRAGA 16: Prenos iz Brna. — 19: Zabaven program. — 19.30: Koncert na flavto. — 20.10: Program iz Brna. — 21: Poljuden simfonični koncert. — 22.20: Kon« cert iz Moravske Ostrave. — BRNO 16: Orkestralen koncert. — 19- Novak: »Slo« vaška suita«. — 19.40: Beethoven: Violin« ski konccrt s spremijevanjem na orgle. — 20.10: Mešan program. — 21: Prenos iz Prage. — 22.20: Koncert iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.40: Konccrt godbe na pihala — 19.40: Plošče. — 20.30: Klavirski koncert. — 21.45: Chopinove vi« olinske skladbe. — 22.15: Chopin: Trio za klavir, violino in čelo. — DUNAJ 10.20: Zborovski koncert. — 11: Konccrt orke« stra. — 13.10: Plošče. — 15.05: Popoldan« ski koncert — 17.30: Komorna glasba. — 19.40: Lahka godba orkestra. — 20.30: Ari« ie in pesmi. — 21.15: Bachove skladbe. — Jazz-band. — BERLIN 19.45: Sluhoigra. — 21.10: Orkestralen koncert. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 20.10: W indsperger: »Rcqu'em«, za meša« ni zbor, soliste in orkester — 22.30: Be« cthovnove komorne skladbe. — STUTT« GART 19.30: Prenos cerkvene glasbe, —20: Spevoigra. — 21.15: Dramski večer. — 23: Plošče. — BUDIMPEŠTA 16: Cerkvene pesmi. — 17.15: Koncert orkestra. — 19.15: Konccrt solistov. — 20.30: Mrtvim v spo« min. — RIM 20.30: Prenos iz Rovereta: »Zvon padlih junakov«. Ponedeljek, 3. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plo« ščc. borza. — 17.30: Koncert radio = orke« stra. — 18.30: Italijanščina. — 19: Poljšči« na. — 19.30: Dr. Pire: Prva pomoč. — 20: Prenos z Dunaja: Mozartov »Recjuiem«. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Kon« cert radio«kvarteta. — 17.05: Prenos zvoč« nega filma. — 20: Narodne melodije. — 20.30: Violinski koncert. — 21.25: Židovski večer. — 22.15: Poročila. — 22.25: Koncert orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.35: Koncertni večer. — PRAGA 16.30: Koncert iz Bra« tislavc. — 19.20: Program iz Brna. — 20.30: Prenos koncerta iz Budimpešte. — 22.20: Jazz«band. — BRNO 16.30: Koncert iz Bratislave — 19.20: Kabaretni program. — 20.25: Prenos iz Budimpešte. — 22.20: Pre« (Pazite na dvo}ef 1. Omehčajte pretrdo vodo z navadno sodo. 2. Perite dosledno le s pravim domačim TERPENTINOVIM MILOM nos iz Prage. — VARŠAVA 18: Nabožna i glasba. — 20.30: Koncert poljske glasbe. — I 22.15: Plošče. — DUNAJ II: Plošče. 15-20: Konccrt orkestra. — 19.30: Prenos iz cer« kve sv. Štefana: Mozartov : Rcquicm«. — Konccrt orkestra. — BERLIN 19.10: Me« šan program. — 20.30: Prenos koncerta i/ Budimpešte. — Godba za ples. — FRANK« 1URT P'.30: Orkestralen konccrt. — 21.15: Sluhoigra. — 23: Godba za ples. — 0.30: Noč« ni konccrt. — LANGENBERG 17.30: Kon* cert orkestra. — 20: Simfoničen konccrt. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 19.30: Prenos vsega programa iz Frank« furta. — BUDIMPEŠTA 12.05: Koncert kvarteta. — 19: Koncert opernega or« kestra. — 20.30: Mednarodni konccrt madžarske glasbe. — Vojaška godba. —-RIM 17: Vokalen in instrumentalen kon« cert. — 20.32: Godba /a ples. — 21.05: Operni večer. Torek. 4. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Konccrt radio « orkestra. 18.30: Krize v narodnem gospodarstvu. — 19: Nemščina. — 19.30: Žena v svetovni literaturi. — 20: Ciril Hočevar: Vzgoja na« raščaja. — 20 30: Prenos konccrta iz Za« greha. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Plošče — 12.45: Kon« cert radio « kvarteta. — 17.30: Lahka glas« ba. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.45: Plošče. — Zagreb 12.30: Plošče. — 17: Pop o! d anski koncert. — 20.30: Kon« cert jugoslovenske glasbe. — PRAGA 16.30: Koncert orkestra. — 19.30: Koncert tamburaškega zbora. — 20.15: Orkestralen in violinski koncert. — 21.30: Klavirski konccrt. — 22.20: Lahka godba — BRNO 16.30: Koncert iz Prage.*— 19.2«: Veselo« igra. — 20: Konccrt združenih rojaških godb. — 21.15: Komorni koncert. — 22.20: Lahka glasba. — VARŠAVA 17.45: Večer« nf koncert. — 19.50: Prenos opere: »Boris Godunov« iz gledališča. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 19.35: Koncert kvarteta. — 20: Pevski večer. — 20.30: Koncert na citrc. — 21: Prenos koncerta iz Miinchena. — Jazz« band. — BERLIN 19.30: Operna glasba. — 21.10: Mešan program. — FRANKFURT 20: Koncert operetne glasbe. — 23: Cigan« ska godba iz Budimpešte. — LA\'GEN« BERG 17.30: Plošče. - 20: Lovska glasba. — 20.45: Program za lovce. — STUTGART 20: Prenos vsega programa iz Frankfurta — BUDIMPEŠTA 9.13: Dopoldanski k™« cert. — 17.30: Koncert orkestra. — 19.45: Operetna glasba. — 21.20: Koloraturno petje. — 23: Ciganska godba. TONE POLJŠAK Ljubliana- Aleksandr. c. 5> Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. 134 Pristne kranjske klobase v najboljši kvaliteti in najcenejše nudi na debelo in drobno 14641 J. SIRK, nasl. LJUBLJANA, Poljanska cesta štev. 61 spomin na neko lepoto tvojega življenja — nič več. Jaz nisem in li nisi, vendar nama jc v dveh lažje in dobro. In nikogar ni, ki bi dovolil tretjemu. tla se približa.) Jaz pa, ki vem vse to, odgovarjam: »Dn. da, ljubica, tukaj si, tukaj — v meni. za vedno, do konca mojih dni. dokler nc mine ali pa dokler se ne začne veliki Nič, ki me oklepa. In tudi ce ni življenja po smrti — ostani pri meni. ponosni spomin — poj, zveni tu — tukaj — v meni. Vendar — poslušaj! Čeprav nisem ni nisem bil ler nikoli ne bom. čeprav tudi tebe nikoli ni bilo — glej, postavil sem ti tempelj, pod katerega okoliš ,u3e tvoj odmev. In sredi svetišča, Mer gori večna luč. sem ti postavil '»nar. ki je posvečen lepoti. V tem oltarju je monštianca iz nežnega alaba-stra. \ njej si li, igrajoča in pojoča, i/, teme, iz dezjo. samo za trenutek •iztrgana smrti, velikemu Niča, ki biva povsod med nami. Prišel bo čas. ko se bom tudi jaz postaral in z menoi — v mojih možganih — ta tempelj, ki *em ga posvetil tebi. V njem boš,'moja duša. od dne do dne bledejša. Dokler si naposled oba ne podava rok in se napotiva skupno tja v dež in temo. Sladko se bo glasil tvoj spomin. — Ali bo tako? Kdaj in kako? Še nikdar nisem molil in nikoli ne bom. Vem, vsemi r z zvezdami, ki hodijo svojo pot, je bitje. Naš mali s<-et. nu.sa ljubezen, naše sanje — so jedva bile — žc je po njih. Vendar še 'm-krat — sedaj — dovoli, da so, čeprav jih rii bilo. Nič je boljši, Nič, veliki Nič. Boljši od te bridke gorjesti. Grožnja Dekle, ki jc bilo leglo v gozdu po« leg velike ceste k opoldanskemu po« čitku, je uzrlo v trenutku, ko je zbe« žal spanec z njenih trepalnic, moža pred gostim grmom. Prešinil jo je si« len strah — kajti kolikor jc mogla presoditi, je bil moški — zamorec. A še preden je to misel izmislila do kra« ja, se je moški odkril — in tedaj se je namestu črnega obraza pokazalo belo lice. Spretno je snel masko in potegnil iz notranjega žepa v telovni« ku mastno rejeno denarnico. Začel jc šteti bankovce. Z vidnim zadovolj« stvom jih je zložil v snopič in zako: pal vse skupaj, masko in denarnico, v zemljo. Tisti čas je dekle že spoznalo na prvi pogled tujega črnca: bil je neki delavec iz vasi. Doma so si že vsi pripovedovali o drznem napadu, ki so ga bili izvršili neznanci na gospoda v avtomobilu. In baš ko je dekle stalo na pragu hiše, je prišel tisti »črnec« mimo. Pokazala je nanj in kriknila. Pristopili so ljudje in prijeli zločinca. Kmalu so našli krinko in denar. Po zaslišanju so ga hoteli orožniki že od« vesti, tedaj pa se je napadalec urno obrnil in zabrusil dekletu, ki je priča« lo zoper njega, v obraz: »Ti! Prvi dan potem, ko me izpu« stijo iz luknje, ti posvetim, da boš videla iti na oni svet!« Te besede niso hotele glavni priči več iz spomina. Kakor izgubljena jc tavala okoli in pri vsakem moškem koraku, ki ga je slišala za seboj, se je zdrznila, češ: zdaj pa je ušel in mi jc za petami! — Življenje ji je postalo v domači va« si neznosno in tako si je poiskala službo v bližini ječe, kjer jc čakal na razpravo njen osvetnik. A dnevi so minevali silno počasi. Vsak dan zju« traj, ko je vstala, se je dvignila iz tc« --iin podzavesti tudi mrka grožnja, ki je ni zapustila ves dan. In "tudi pono» či je bila grožnja z njo, ob nji ter je prežala nanjo z odprtim žrelom. Časih je videla pred seboj volka, ki pa je hipoma navzel človeške poteze... Bil je obraz moškega s plavimi očmi in z močnimi usti, ki niso obetala nič dobrega... Takrat se je dekle udinjalo v službo v neki majhni gostilni. Opravljala je najnižja dela, stepala preproge, ribala tla, šivala cunje in vodila v vozičku na sprehod starega gospoda, ki je bil hrom in si ni mogel sam pomagati. Iz časopisov je slednjič izvedela, da je obsojen »njen« zločinec na dve leti ječe. Potem so ga prepeljali v kaznilnico. Ni dolgo trajalo, pa je tudi ona od« potovala za njim. Dobila jc delo v neki tvornici. Bivanje v bližini zločin« ca, ki jc delal pokoro, tvornica ter misli na to, kar pride, so ji docela iz« pile prej lepo in oblo telo. Posušila sc je in postala na las podobna boleha« vemu mestnemu dekletu. Cesto jc v mraku pohitela proti zidovju z bode« čo žico in grudila košček bornega kru« ha na klopici v bližini oken zamreže« nih celic. In vsako pot jc vzela na muho drugo okno — tako, da ga sča« soma !c ni mogla zgrešiti v mislih. Njena bolečina se jc ves ta čas stop« njevala. Nekaj jo je silno tiščalo in ji ni dalo čakati. Mislila jc večkrat tudi na samomor in več nego enkrat se ie splazila h kači rešiteljici, kakor so njene tovarišicc imenovale plinsko ccv iz gume. Toda vsako pot jo jc nc« kaj zadržalo, tla ni storila tega. Sled« njič jc uzrla na koledarju zabeleženo od lastne roke: Še mesce dni! — Ah, v ponedeljek jc imel priti iz kaznil« niče in ona je sklenila počakati ga, pripraviti glavo, da jo ubije, najsi trpi kolikor hoče. Umrla bo v marcu, si je rekla. Napočil je ponedeljek. Vreme je bi« lo žc malo mlačno. Ko se je zvečeri« lo, je oblekla svojo najlepšo obleko in stopila h velikim vratom. Naenkrat so velike, železne duri odprle svoje žre« lo. Prikazal se je on — na pragu svo« bode. »Udari, bij...« jc vzdihnila s tež kim glasom, ki je zvenel kakor želj tez« | želja I po odrešenju. In tedaj je začula iz njegovega grla hripav glas: »Tako!... Torej si prišla sama! Iščeš in hočeš smrt, kakor vidim?« »Da,« je dahnila, »pričakovala sem te«. Ta glas ga je iznenadil. Saj je zve» nel tako človeško, tako mehko! Go« voril je kakor uteha obupancu. Premeril jo je od pet do temena. Oba sta bila bleda od prestanega trp* Ijenja in od rezke razburjenosti tre« nutka. »Torej si mislila name,« jc rekel nc« kako porogljivo. Opazila je, kako se je njegova ro» ka pri teh besedah malce dvignila. A kmalu jc zopet omahnila, kajti pre« den je prišlo do udarca, mu jc zmanj« kalo moči. In spoznal je, da ta moč nc leži v telesu, ampak v duši. »Mislila sem nate — mnogo sem mislila,« je rekla. Tcdajci se mu je zazdelo, da jc nje* ga. samotnika in osramočcnca, čakalo bitje, ki bi iz mržnje do njega in iz bojazni pred njim lahko bežalo daleč proč. Hipoma ga jc oblilo čudno čuv« stvo, čuvstvo osvobojenja. Pogledal ji je v oči, ki so se ujele in našle. In s sunkom, ki ni bil nič milejši od udar« ca, jo je prijel pod roko in jo peljal s seboj v mesto, med ljudi, v novo živlienie. Presto! Etiopije Tafaria Makonena bodo kronali jutri za kralja kraljev Etiopije, s čimer je zaključeno zanimivo in burno poglavje iz zgodovine te malo znane države. Meseca septembra leta 1916. so se nprli poglavarji plemena Šoan proti zlovladi neslavnega vnuka slavnega Menelika Lij Jasu. Na prestol so postavili eMnclikovo hčer Zaudito, a nje bratranec, mladi Tafari Makonen. ki je bil duša upora, je postal regent in prestolonaslednik; bilo mu je 25 let. Lij Jasu, ki je pobegnil in živel v večnem strahu za svoje življenje med svojimi pristaši na severu, se je leta 1921. predal zmagovalcu, ki ga je poslal v pregnanstvo, kjer je živel do svoje smrti. Ras Tafari Mladi Ras je s svojimi reformami zbudil veliko nezaupanje pri duhovščini in starih poglavarjih, ki so se borili v neštetih bojih ramo ob rami z Menelikom, zmagovalcem pri Adui. Vsi ti reakcionarji so se skrili za cesarico in poskušali z vsemi silami, da onemogočiju Tafariju vladanje. Triie poglavarji so si tedaj delili oblast v državi, Ras Hailu na zapadu, Dajazmah, vladar nad bogato provinco Sidarao na jugu, in Ras Gugsa, mož cesarice Zatulite, guverner v provinci Begemeder, daleč na severozapadu. Edina težnja Rasa Ilailuja je bila po vsem videzu ta, da bi si nagrabil )o-gastvo, da bi postal njeguš (krajevni kralj), kakor je bil njegov oče, in da bi mu ljudje dali mir. Nikdar se ni odprto uprl proti osrednji vladi in držal se je pravila, da je najbolje ostati nad strankami, ki se borijo med seboj, dokler se položaj ne razbistri. Drugi, Ras Dajazmah, ki je bil eden najboljših prijateljev Menelika in na gla-u kot močan poglavar in brezobziren k>o- Novi književni darovi za velike in male Nepričakovano bujni razvoj dnevnega časopisja je v povojnih letih odvzel knjigi veliko prostora. Nekaj časa je bilo kar videti, da jo bo popolnoma izpodrinil. Čeprav se to ni zgodilo, hvala Bogu, da ne, vendar je še dandanes mnogo, mnogo ljudi, ki zajemljeio svojo duševno hrano skoro izključno iz dnevnika. Pa kdo bi se jim čudil! Prelistaj-mo n. pr. nedeljsko številko »Jutra« in preglejmo, kai najdemo v njem ... Izmed obilja, s katerim velik dnevnik dan za dnem gosti svoje bralce, je nedvomno roman tista rubrika, ki jo vsi brez izjeme z napetostjo uživajo. Kako je tudi ne bi! Romani v dnevniku morajo biti zmerom zanimivi, ker bi drugače zgrešili svoj namen; in izide 'ih takole v teku leta in v teku nekaj let — človek ne bi verjel, koliko. Zato so založništva dnevnikov že zgodaj izprevi-dela potrebo, da se ta velika obilica zabavnega branja reši pozabe in ohrani v obliki knjig. Ponatiskov »Jutra« imamo zdaj že celo knjižnico, ki bi sama zase napolnila široko polico. In kdor je kdaj prebiral te lične zvezke z lepimi, vabljivimi naslovnimi risbami, ta ceni delo, ki ie nakopičeno v njih; zbira jih in se veseli vsakega novega, kadar izide. Zdaj, na pragu zime, ko se pričenjajo jevnik, je skušal iz svojega položaja kovati kapital. Edini Ras Gugsa je zavzel sovražno stališče proti centralni vladi, kateri je ob vsaki priliki pokazal svoje preziranje. Značilne lastnosti Tafarijevega značaja sta potrpežljivost in vztrajnost. Razen tega je tudi izredno prebrisan. Vedel je, da čas dela za njega in da mu bo sad sam padel v naročje, če ne bo napravil nobene napake. Želel je dokopati se do prestola brez krvolitja in na zakonit način. Zaradi tega je gledal na to, da ohrani mir, dokler se mu ne pokaže prilika, da doseže svoje smotre. Še pred tremi leti je bilo Tafari ji nemogoče, da bi si izboljšal položaj in to iz posebnega razloga. V državi je imel nadvladajoč položaj stari vojni minister Giorgis, ki se je vedno oo-služeval svojega velikega vpliva, da ohrani obstoječe stanje. Med tem časom je Tafari zbiral sredstva, ki bi jih potreboval, ko bi prišel njegov čas — ljudi, denar in municijo. Koncem leta 1920 je Giorgis umrl in položaj v državi je mahoma postal negotov. Tafariju se je zdelo, da prihaja njegova ura in ni izpustil prilike. Njegovi prvi ukrepi so bili, da postavi na važna mesta v državi svoje ljudi in posebno v provincah, ki so postale nezasedene po Giorgisovi smrti. Da so v položaju v državi nastale neke izpremembe, je postalo jasno že iz tega, ker je osrednja vlada pripravila Da-jazmaha do tega, da se je v prvih mesecih leta 1928. prišel pokloniti Tafariju v Addis Abebo. Najprej se je nekaj upiral, nato se je le podal na pot in pripeljal s seboj veliko vojno spremstvo. Ko je prišel pred glavno mesto, pa je precenil svoje sile in se je uprl. Tafari je delal brez oklevanja, njegove čete so ponoči na tihem obkolile uporniški tabor. Nasprotnikova morala se je strla in predal se je. To je brez dvoma povzročilo veliko bojazen v stranki cesarice, ki je v sep tembru odgovorila s hišno revolucijo, ki naj bi vrgla regenta s pomočjo njene telesne straže. Vodja podviga je bil poveljnik cesarske telesne straže. Zmotili pa so se v Tafariju, ki je nastopil s takšno odločnostjo in posebno hrabrostjo, da so bili sovražniki vsi presenečeni in da so se voditelji upora čez nekaj 'ar podali brez boja. Kot posledica se je pojavil preobrat v ljurl-skem mnenju v korist Tafarija, ki je prisilil cesarico, da je izdala javni proglas na narod, v katerem je izjavila, da bo od sedaj naprej vsa oblast v rokah Tafarija, ki je tako postal regent tudi dejansko in ne samo po imenu. Da se tem spremembam da tudi neki zunanji sijaj, so ga povišali v čin njeguša. Tafarijevo kronanje za njguša se je vršila 7. oktobra 1928 in od tedaj si je utrdil svoj položaj, da bi bil pri- dolgi večeri ob zakurjeni peči, je za take izdaje ravno pravi čas. Oglejmo si, kaj nam to pot ponuja »Jutro«!* Med novimi romani prevladuje, kar je naravno, pustolovna in kriminalna stroka. Kadr se hočemo oddahniti po puščobi vsakdanjih opravkov in posjati utrujenega duha na izprehod. so nam dobro došle zabavne in do neznosnoti napete isto rije o drznih junakih, preve-janili detektivih, ljubkih deklicah, z vsemi žavbami namazanih intrigantkah in brezvestnih zločincih, ki se sicer v začetku in r>ri sredi romana kai cnretno otepajo preganjalcev, nazadnje pa moraio, hočeš - nočeš, vendarle v kozji rog. Take zgodbe smo dobili zdaj kar tri na en mah. »Seržant Diavolo«, klasičen primer te vrste pripovedništva, ima za iunaka p^-rumnega, podjetnega narednika francoske tujske legije, ki je prav za prav plemič in kot tak seveda kavalir. zmerom pripravljen, da si, če treba, celo djpust podaljša, ako gre za rešitev nesrečne dame iz krempljev »Črne perunike«. Pa saj menda ne zahtevate, da vam povem vsebino? Napeto dejanje se odigrava na slikoviti pozornici razburkan ^ Maroka in na ljubkem ozadju ri-vijere. — V francosko ozračje nas vodi tudi »Belfegor«: v visoke sobane in skrivnostne hodnike pariškega Loir-rn. ki skriva v sebi marsikaj takegn č^ar l.iud;e ne vedo. Tako n. pr. zaV^d Knta-* Glej oglas v današnji številki! rine Medicejske. Nihče ne sluti, da leži tam že sto in sto let, še stari malik Belfegor ne, čeprav stoji tik nad ..jim; zato ca je pa izvohal novi, živi Belfegor, predrzni zločinec, strah polkiiev in muzejskih paznikov, ki pa orav za prav ni zločinec, ampak zala gospodična Simona. Umori, ki se posrečijo, umori, ko se ne posrečijo; mrtvi vstajajo — »in vas je strah!« Pa kakor najde vsak nepridiprav svojega detektiva, ki mu je kos, tako ga najde tudi Belfegor; in koliko prigod doživita novinar Jacques in vrla Koleta. in kak > rada se imata, to je že kar od sila! — Bralci »Jutra« se gotovo še spominjalo »Gusarja v oblakih«, saj je bil ob svoiem izhajanju prava senzacija za nas vse. Spisal ga je pribočnik slavnega Ch. Lindbergha, in kakor Lindbergh širjave oceana in zlobo ledene burje, tako ie naš pisatelj premagal odpor snovi in odbil v nekaj poglavjih bravurozen letalski roman, v katerem nas poučuje, da sodobni zločinci že niti zračnim višavam več nc r">anašaio s svojim početjem. Rop velike svote denarja iz poštnega letala, pilot ubit, sum pada sam Bog si ga ved; ia koga; malo man.ika pa bi obec''< vs'j časti vrednega ravnatelja hta^ke družbe. Pa su. hvala nebrsom. med letalci tudi vrli dečki, vrafii fantie. ki so naši' svoi srčni idea* v dražesrni hčerki ubogega ravnatelja in se niti vraga nc ustrašijo, da rešijo papana in djbijo dekle. Kvišku v zrak, dol na tla, v polžastih krivuljah med oblake, zavinek sem, za-vinek tja, zdaj na lica, zdaj na robe — mislim, da bi se še našemu Čolnarju ie-žili lasje, ko je pravici končno zadoščeno in vsa zadevščina aH right! In k temu slike, takisto bravurozne in »s r>ole-tom«, kakor se spodobi za letalski roman! »Možje« so izvrstna knjiga v žanru romanov Zaneja Greya: napeta, za vse živce grabeča, obenem pa umetniško odlično podana drama na ozadju pionirske dobe Združenih držav. Vojna med S^ ,wfom in jugom; angleški tajni agent, ki se je v Indiji naučil fakirskih umetnij in zanaša v povest poleg intrigantstva tudi ono skrivnostno slutnjo neznanih svetov, ki je današnji bralec tolikanj išče in ljubi. Ljubeča dvojica zablodi na preriji in živi tam več tednov surovo, divje in vendar tako čisto in nežno življenje davnih praljudi... Pa to morate sami brati. Ne bo vam žal in le v čast vam bo, če ostane ta knjiga na vaši polici. Pa Zevaco. naš stari znanec, novi Du-mas, ki nas je ukanil že za toliko noči: »V krempljih inkvizicije« — brrr! že ko nrečitate naslov, vas izDreleti kurja polt. Sevilja vam vstaja pred duhom, kralj Fi-ip v svoji gloriji. mrki dominikanci. junaški bikoborci, žarkooke senjorite gredo v mislih mimo vas. Grozne ječe vam z2vajo nasprou. mučilnice razkazujejo svoj peklenski drob, na grmadah se cvro prekleti krivoverci. In sredi vsega tega junak brez primere, sablja nad sabljami, srce nad srci, zlata duša - -saj veste, kakšen okus ima Zevaco. Junak tega romana je slavni vitez de Par-daillan. ki ga vsi poznamo; to pot s3 poslovi od nas ne — iz lastnega nagiba, zakaj herojska žilica mu gotovo še na bi dala miru; a na žalost je pisatelj ZJ-vaco pred nekaj leti umrl in nam ni mogel o njem nič več povedati. Odrasli imajo po tem takem veselja na izbiro. A da vidimo, kaj smo dobili za, male! Dva Rotmana. kakopak. Dve kratko-malo prelestni slikanici z mičnimi besedili, dve pripovedki v slikah, ki ju bodo naši otroci vriskaje sprejeli in brez konca in kraja prebirali. »Bratec Branko in sestrica Mica« — katera hiša se ju ni spominja? Pa »Prigode Tomija Popkin-sa«, koliko smeha bodo zbujale spet in spet, koliko ploskanja z ročicami! Knjižici sta lično opremljeni, kakor vse prejšnje, in znova potrjujeta, kar že davno vsi vedo: da nismo dobili zadnja leta v mladostnem slovstvu ničesar boljšega — da, ničesar količkaj tako dobreg;., kakor so Rotmanove pravljice in zgodbice v »Mladinski knjižnici »Jutra«! Tedaj: sedem ličnih knjig, pisanih kakor barve v mavrici, čaka svojih bralcev. Po njih! Če ne boste zadovoljni, se pa meni pritožite. Buc. pravljen za dan, ko ga bodo pozvali iia cesarski prestol. Budno je pazil, da ne bi prišlo do nobenih dogodkov, ki bi lahko prinesli kakšne spremembe v nasledstvu prestola in zato je dogodke bolj vodil, nego pa čakal nanje. Eno značilnih njegovih del so bila pogajanja s patriarhom v Aleksandri-ji, ki so se končala s tem. da so nekega koptskega škofa poslali po tradiciji na nadškofovsko stolico v Abe-sinijo, ki je bila izpraznjena že <.d smrti Abune Matteosa leta 1926., poleg tega pa s posvečenjem štirih nadaljnjih abesinskih škofov, s čimer so popolnoma prelomili s staro tradicijo in kar je imelo pozneje tudi velik vpliv na razvoj dogodkov. Od tedaj velja Ras Tafari za zaščitnika cerkve. Svoj uspeh je Tafari še bolj izpopolnil s tem, da je pregovoril patriarha samega, naj ga obišče v Addis Abehi lotos januarja meseca, s čimer se je javno priznal za dobrega sina cerkve. V zadnjih devetih mesecih so sc pa, širokemu svetu neočite, vršile priprave za zadnje dejanje etiopske drame. Malo pleme na severu Azebu Galas. znano po svoji neposlušnosti in divjih običajih, je že dalj časa delalo vladi preglavice in ker krajevni poglavarji plemena niso mogli pokoriti, je vlada ukazala Rasu Gugsi, naj upor zatre. Nalašč, morda {ta tudi ne, Ras Gugsa ni opravil ničesar — in da zakrije svoj neuspeh ali pa da položaj izrabi, je začel rovariti proti regentu in širiti po severnih pokrajinah, kjer jc mrgolelo duhovnikov, vest, da je Tafari katolik in da jc on kriv vseh nesreč, ki so zadnja leta zadele Abesinijo. Najbrž je mislil, da se mu bo na ta način {»osrečilo pobuniti vsa plemena na se- Vso zimo se boste zabavali če si naročite NOVE KNJIGE »JUTRA«: Knjižnica „Jutra": Marcel Priollet, »Seržant Diavolo«, pustolovni roman .... vez. Din 50.— A. Bernede, »Belfegor«, detektivski roman broš. Din 24.—, vez. Din 34.— »Gusar v oblakih«, letalski kriminalni roman, brtfc. Din 28.—, vez. Din 38.— Emerson Hough, »Možje«, zgod. pustolovni roman, broš. Din 40.—, vez. Din 50.— M. Zevaco, » V krempljih inkvizicije«, zgodovinski roman, broš. Din 60.—, vez. Din 70.— Mladinska knjižnica „Jutra": G. Th. Rotman, »Bratec Branko in sestrica Mica«, pravljica s slikami vez. Din 12.— G. Th. Rotman, »Prigode Tomija Popkinsa«, vesela zgodba s slikami vez. Din 12.— Vsaka teh knjig je v svojem žanru izmed najboljšega, kar premore današnji knjižni trg! Prepričajte se! Na prodaj: v upravi „Jutra" — pri »Tiskovni zadrugi" in povsod drugod. naslovljeni na duhovščino, da je Ris Tafari dob*er kristjan, zato naj se ne vmešavajo v posvetno zadevo, ki se Priprave za svečanosti v Abesiniji Na glavni cesti v etijopski prestolnici se je pojavil parni valjar, ki je vzbudil strmenje meščanov in ki bo razen tega zgladil kotanjaste ulice neguševe prestolnice. Adis Abeba, rezidenca abesinskih vladarjev veru proti regentu. Vsega tega pa v glavnem mestu niso vedeli, ker zastor je bil še vedno spuščen. Zato so sc ob koncu minulega leta začele širiti najneverjetnejše govorice, da so veliki poglavarji na severu ln Ras Hailu postali zavezniki Rasa Gugse in da bo kmalu zaplapolal ves sever v ognju. Oni, ki so skušali tc govorico ovreči, niso znali povedati, zakaj korakajo dan za deem čete z juga proti severu in izginjajo nekje v puščavah, med tem ko je vojni minister Mulu Geta zapustil prestolnico in se podal na sever, da prevzame vodstvo nad vojsko. Hipoma pa se je zastor dvignil in videti je bilo zadnjo sliko žaloigvo: Gugsa osamljen v odprtem boju proti vladnim četam, ki so bile v večkratni premoči; veliki poglavarji na severu so se postavili za Tafarija, namesto da bi stali Gugsi ob strani, kar ie bilo uspeh dolgotrajnih in zahrbtnih Tafa-rijevih pogajanj. Izid borbe ni mogel biti dvomljiv. Gugsa jc junaško končal svojo kariero. Med vojnimi operacijami so isrra-la veliko ulogo letala, ki si jih jc v zadnjih mesecih nabavila etiopska vlada v Evropi. Pred odločilno bitko so letala metala med uporniško vojsko letake, ki so bili podpisani od naškofa in cerkve prav nič ne tiče. Druga vrsta letakov je bila naslovljena na vojake in jih jc pozivala, Daj zapustijo uporniško vojsko, ker bodo drugače začeli metati avioni nanje bombe. Ta propaganda in pa porazno dejstvo, da jc ostal njih vodja brez zaveznikov, je delovalo demoralizujoče, tako da jc večji del vojske dezertiral in da jc na dan odločilnega boja Ras Gugsa ostal sam s svojim spremstvom in telesno stražo. 31. marca zjutraj sta se obe vojski srečali v dolini Anchim. Podrobnejših poročil o boju ni. Ve se samo to, da so letalske izvidnice poročale, da je uporniška vojska ob 9. zjutraj ostavila tabor Mulu Geta je s svojimi 25X100 možmi takoj obkolil malo uporniško četo, med tem ko ie letalska eskadrila začela metati nanjo bombe. Nastala je strašna zmeda in po kratkem času je bila usoda upornikov odločena. 800 bojevnikov je ostalo na bojišču, med njimi tudi poveljnik Ras Gugsa. Nesrečna vest je tako porazno delovala na cesarico Zaudito, da jc dva dni nato podlegla srčni kapi. Drugi zopet pravijo, da je umrla nasilne smrti Istega dne, ko so prebivalstvu naznanili njeno smrt, je Ras Tafari zasedel etiopski prestol. Pri velikih svečanostih 2. novem- bra, na katerih bodo zastopane v.-e večje evropske države, bo novi cecar poplačal tudi svoje zveste sluge. Ras Haila in Kassa, ki sta mu pomagala \ odločilni borbi. Oba bosta isti dan kronana za kralja. Novi papežev vlak Železniško omrežje Vatikanskega mesta ni preveč zamotano, kajti meri le kake tri kilometre in ravnatelj teh železnic pač ne bo imel veliko posla ter bo najbrž z lahkoto obvladal pru-met. Železnica bo dogotovljenu v začetku prihodnjega leta, še prej pa bo gotov papeški dvorni vlak, ki ga na izrečno željo sv. očeta grade izključno italijanske tvrdke. Niti žrebelj ne sme biti tujega izvora. Železnica in vlak seveda ne bosta služila za prevoz podanikov Vatikanskega mesta, ki jih je kakih 300, marveč sta namenjena le za vožnjo sv. očeta samega, dalie za njegov dvor, za tuje poslanike in suvere-i ne ter za prevažanje darov, ki jih kdor-j koli pokloni sv. očetu. Tri vagoni so določeni izključno za uporabo papeža. To so prestolni in salonski voz ter vo/. s kapelico. Vsi trije so zunaj pobarvani s karminasto rdečim lakom ter opremljeni s papeškim grbom. Znotra.i bodo vozovi okrašeni z damastom, strop pa bo pobarvan z zlato barvo; sredi stropa bo relijefna papeška krona s ključi sv. Petra Vse pohištvo bo izdelano iz dragocenega mahagonija. V vozu s kapelico bo postavljena kot oltarna slika neka nenavadno dragocena slika enega izmed starih mojstrov. To razkošje je seveda v skladu s papeškim dvorom, razlikuje pa se precej od načina, kako so potovali Odrešenik in njegovi apostoli po božjem svetu. Ali ste že kupili najnovejšo številko ilustrovane tedensko revije »življenje in svet Dobite jo v vsaki trafiki za 2 Din. re SoBbfa. T. 3T. W3V automobili Zadnja izboljšava na Ford tovornem automobilu je znatno zvišala njegovo prodajo, Zvišana produkcija je dala Fordu možnost, znatno znižati cene soglasno z njegovim stremljenjem, nuditi splošnosti vse pri produkciji dosežene prednosti. Ford tovorni voz je danes najbolj razširjeno prometno sredstvo. Pri temu važni faktorji: sigurnost v obratu, brzina, moč, ekonomičnost in dolgotrajnost, so njegove glavne prednosti. Iz tega vzroka dajejo spretni trgovci in napredni industrijalci prednost Ford tovornemu vozu. Ford tovorni voz je zelo močno grajen, ima svetov-noznan model „A" motor, gonilo s 4 brzinami, izredno učinkujoče šestere zavore, izredno močno zadnjo cev ter zadnja peresa Cantilever sistema. ife •T- Ste li v stanju pustiti od Forda nudeno ekonomijo neopaženo? Osvojite si izkustva velikih podjetij, katera so v Fordovem tovornem vozu našla najsigur-nejše in najekonomičnejše transportno sredstvo. * Izkoristite ugodnost, katero Vam nudi znatno znižana cena in oglejte si Fordov tovorni voz pri najbližjem Ford zastopniku. On Vam bode izračunal brezplačno in brezobvezno stroške pri uporabi Ford tovornega automobila v Vašem obratu. Primerjajte te stroške z Vašimi dosedanjimi in priznali bodete, da spadajo Vaše dosedanje metode v prošlost. Nekatere njegove prednosti: Izredno močan motor z nizkim številom obratov. Gonilo s 4 brzinami. Izredno učinkujoče šestere zavore. Veliko število krogljičnih in valjičnih ležajev. Posebno močna konstrukcija. Zadnja Cantilever peresa. Velika sigurnost v obratu in ekonomija. Fordov materijal. Ford service. Move znižane cene; Tovorna šasija z enojnimi zadnjimi kolesi.....Din. 52.500*— Tovorna šasija z dvojnimi zadnjimi kolesi.....Din. 53.500*— Oprema: Rezervno kolo brez gume, sprednji odbijač. Cene za plačilo v gotovini, franko skladišče vsakega Ford zastopnika v Jugoslaviji. Izbrememba cen brez prednaznanila pridržana. LINCOLN ORD TOR PA Y šola za brodarske otroke Za mladino brodarjev ob Temzi je urejen manjši obrežni parnik kot šola. Parnik vozi med posameznimi brodarskimi naselji, kjer pobira ukaželjno mladež ter jo po končanem pouku zopet izkrcava. Volilna propaganda preti 80 leti L. 1848 sta se potegovala znameniti r omanopisec Aleksander Dumas st. in r e manj znameniti pisatelj erotičnih romanov Paul de Kock za mesto v poslanski zbornici. Dumas je izdal na delavce proglas, v katerem je izračunal, da so njegove knjige donesle 11 milijonov frankov in da so dale trajen zaslužek nič manj nego 1692 osebam, knjigovezom, stavcem, dobaviteljem papir-. :t, književnim agentom, izposojevalcem i njig, igralcem, izposojevalcem kostu-nov. zasebnikom, nočnim čuvajem, oredprodaialcem vstopnic, frizerjem itd. i. d. Na to originalno samohvalo se je ogla-sil Paul de Kock z nič manj originalno izjavo. »Dragi soobčani! Imam neizmerno več pravic postat; član poslanske skupščine nego občan Aleksander Dumas. On se hvali, da so niegovi izdajatelji, dobavitelji papirja in k'akerji zaslužili od njega 11 milijonov. To je malenkost! Moie pero ie spravilo v dvajsetih letih 63 romanov na dan. Ne pretiravam, če trdim, da je vsak teli romanov izdal milijon. Vsota: 63 milijonov frankov. Pozivam vsakogar, naj mi dokaže, da 63 pomnoženo z milijonom ne izda 63 miliionov. Ker temu ni mogoče oporekati". pridem na drug račun in ga poln zaupania predaiem vaši sodbi. Stanujem na bulvaru sv. Martina v Koliko |e vreden lep nos Annie Christv, znana ameriška filmska zvezda, toži cestno upravo za odškodnino 100.000 dolarjev. Zavoljo zanikrnosti tvrdke. ki je popravljala cesto, se je filmska zvezda ponesrečila s svojim avtomobilom in si je pri tem zlomila nosno kost. Lepotica ceni svoj nosič na 5,700.000 dinarjev. pritličju in sedim vsak dan med četrto in peto popoldne ob oknu in opazujem prodajalce kokosov. To ve vsa Francija. Sedaj pa ne pripotuie v Francijo noben človek, ne da bi zapisal v beležni-co, da ne sme pozabiti, da si ogleda Paula de Kocka, kako sedi ob svojem oknu in opazuje prodajalce kokosov. Vsak izmed teh obiskovalcev Pariza se posluži seveda omnibusa, ki vozi preko bulvara sv. Martina. Stane ga 6 sousov. Ko so se me možje do sitega nagledali, vzamejo spet omriibus. Šest sousov. Dvajset tisoč potovalcev si privošči na leto ta izdatek. Ta sprevod gre že dvajset let mimo mojega okna — tedaj je zaslužila omnibuška družba 4,800.000 sousov. O ruskih kneginjah, ki se ne ustrašijo niti stroškov za kočijo, samo da bi mene videle, pa kar molčim. To pa ni vse: neštevilno žensk, čijih imena hočem zamolčati. a jih dam z našle . om vred vsakemu na razpolago, ki bi se hotel seznaniti ž njimi, je zahtevalo od mene mojo sliko. Naročil sem nekako 3000 dagerotipij. Druge ženske, ; bolj noro zaljubljene v moja dela, so me prosile na kolenih za avtogram ali pa koder iz mojih las. V hotelu Bullio-nu pr~dado vsak dan za 50 frankov avtogramov Paula de Kocka, izdal sem ca že najmanj 6000 takšnih avtogramov. Izračunajte si ogromno vsoto, ki sem jo na ta način spravil v obtok. O kodrih pa rajši molčim, kajti danes jih moram že sam spet odkupovati, ker mi jih pri-n...njkuje in strašno mi je žal, da sem bil v tem pogledu tako razsipen. In končno, zadnji in naikrepkejši argument: nisem preživljal samo telesa neštetih tiskarjev in omnibuških izvo-ščkov, temveč tudi duha in srce treh ali štirih milijonov Francozov, ki so iz mojih del črpali najbolj zdrave filozofske in literarne nauke. Rač.mam tedaj na to, moji ljudi soobčani, da mi boste priskrbeli sedež v narodni skupščini, katerega mi krati ro-, -nopisec, ki je bil doslej sposoben izdelati samo za borili 11 milijonov franja ,v blaga. Paul de Kock.« Francozi so se obema lepakoma kro-hotali na ves glas, izvolili pa niso ne Dum asa ne de Kocka ... Kako bi bilo s takšno volilno propagando dandanes? Kdor se hoče veseliti fine zimske sukne in priti poceni do nje, naj pride k nam! Drago Schwab, Ljubljana Zagonetni »žarki smrti« na V VI • •• ceski meji Prošli teden je češki tiskovni urad razširil fantastično vest, da je saška vlada v petek opoldne poskušala na ces^i proti Češkoslovaški izum grozo« vitih »smrtnih žarkov« in dosegla pri tem znamenit uspeh. Nenadoma so sc namreč na dotični cesti ustavili vsi avtomobili in motorji, ki so ravno vo« žili po nji. Šoferji so iskali poškodb, pa jih niso našli. Lezli so pod vozove in privijali ter odvijali razne vijake, toda vse zaman. Iz te negotovosti jc rešiJ potnike saški orožnik, ki se je pripeljal z motorjem in potolažil pot' nike, da dela saška vlada poskuse z novimi magnetnimi žarki, da naj opro« ste zakasnitev, češ da bodo ob treh popoldne že lahko krenili vsak v svo« jo smer. Kasnejše vesti o teh posku« sili so sicer istotako fantastične, ali pojavlja se že dvom in listi očitajo tiskovnemu uradu, da se je dal lahkomiselno mistificirati. Poudarjajo, da se podobni važni poskusi nikoli ne raztrobentajo v svet na tak kričav način, marveč bi bilo v velikem inte« resu vsake države, da skrbno ohrani v tajnosti podobno iznajdbo. Na dru» gi strani pa se vse sprašuje, kako je mogoče, tla je orožnik lahko vozil z motorjem po isti cesti, kjer so baje vsa ostala vozila bila kakor pribita. Ako bi bili poskušali učinkovitost ta« jinstvenih magnetnih žarkov, ki one* mogočajo delovanje clektromagnetov pri avtomobilih in pri motorjih, bi tu« di saški orožnik ne mogel vozariti po usodni cesti. Ako pa je kljub temu lahko vozil, je znamenje, da je iznajdbi hitro sledil nov izum. ki je obrez« uspešil učinkovitost »smrtnih žarkov«. Ta senzacijonalna vest češkega ti« skovnega urada se je kajpa kaj na« glo razširila in nemški uradni krogi so jo že demantirali. Ker pa zanika« nju uradnih krogov nihče dosti ne verjame, bo evropska javnost gotovo prepričana, da so »žarki smrti« res iz« umi j eni. Kakor znano, se nemški učenjaki že dolgo pečajo s sličnim izumom, ali doslej brez uspeha. Pri tej priliki se javnost spominja izuma Angleža Gvindella Mathewsa, ki je pred šesti« mi leti presenetil svet z novico, da sc mu je posrečilo odkriti »žarek smrti«. Tudi ta iznajdba je baje lahko one« rrogočila delovanje clektromagnetov in so nje žarki takoj prikovali k zem« lji vsak avto ali motor ter vsako le« talo zbili na zemljo. Učinek Mathew« sovih žarkov jc bil cclo tako močan, da je uničil cclo trdo gmoto. Izumite« lju na Angleškem niso verjeli, zato je odšel v Pariz, kjer je nameraval svoj izum prodati. Doslej ni znano, kaj je Mathevvs opravil v Franciji, pač pa so se Angleži le začeli bati, da bi uteg« nilo biti res kaj na stvari, zato so po« slali za njim detektive, ki so ga pre« govorili in prisilili, da se je vrnil do« mov. Kasneje je nesrečni Mathews zblaznel in oslepel ter je morda njegovo odkritje ostalo neizrabljeno. Vendar je zadeva tako skrivnostna, da nadaljne podrobnosti niso prodrle v javnost.__ fZoro voda proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Dnga) ul. 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove. Materinska ljubezen Tri prijateljice so se pogovarjale o resnosti življenja. Prva je rekla: »Najbolj krivično se mi zdi to. da morajo zdravi, delazmož-ni ljudje časih tako zgodaj umreti, med tem ko taki, ki so vsem le v napoto, dolgo živijo sebi in svoji okolici v trpljenje ...« Druga .io je prekinila: »Nihče ni zaman na svetu. Morda potrebujemo taka s siromaštva, nezmožna bitja prav zato. da jim darujemo svojo ljubezen.« Dora Svetinova je molče poslušala. Njene oči so bile široke od groze. Tiiia in zamišljena je stopala domov. Ali ni bil tudi njen osemletni Marko izmed tistih, ki so vsem ljudem le v napota? Ali ni bil njen sinček tudi njej v breme? Njej, ki ie še mlada in polna življenja? Odkar ii je bil mož umrl, je občutila Markovo bolezen še mnogo težje. Kaj vse je bilo pretrpelo njeno materinsko srce, ko so ji zdravniki izjavili, da ie vsako zdravljenje nemogoče! Med tem ko so drugi otroci rasli, je ostal njen sinček zmerom enako majhen. V zadnjem letu se je stisnil v dve gube in tako je živel vsem drugim otrokom v posmeh in zabavo. Če bi umrl? Rešen bi bil vseh muk! Ali bi bila rešena tudi ona? Mraz jo je tresel, čeprav ie bilo še to-slo. Kako strašne so bile take misli? —- Ne! Njen ubogi ouok je visel na življenju, in visi tudi na nji z vso ljubeznijo svojega malega srčka. In tudi ona ga ljubi, tako neizmerno rada ga ima. Morda je pa stopilo v zadnjem času nekaj v njeno življenje, čemur je bil malček na poti? Senca je padla na njeno pot. Zaustavila je korak. Pred njo je stal mlad mož in uprl svoje oči vanjo. Dolinarjev Mirko, ki ga je bila spoznala pred nekaj tedni. Mislila je nanj vse dni in vse noči. Zbudil je bil v nji voljo do življenja in vedela je, da bi bila laliko ob njegovi strani srečna. »Dora!« Temna rdečiča .ie oblila Doro. Iztegnila je roko proti njemu in on je prijel to drobno ročico in jo iskreno poljubil. Tedaj se je začul po cesti krik. Prestrašila sta se in njiju roki sta se nehote spustili. Po cesti se je pripodila gruča otrok. »Po.iac! Pojac!« so vpili otroci in kazali na majhnega pohabljenega dečka. Dora je nenadoma pobledela. Stekla je tja in vzdignila drhtečega sinka na svoja prsa. Ko se je obrnila, ni bilo Mirka nikjer. Nejevoljen je bil odšel. Drugi dan je dobila Dora drobno pisemce. Vso noč ni bila spala in danes je bila tako trudna. A ko je spoznala pisavo, se je veselo nasmehnila. Pre-čitala je pismo: besede so jo pekle v dno duše. Pobesila je glavo na prsi in krčevito zaihtela. Zunaj je žvižgal kos. Topel de,ž je udarjal ob okna. Dora ni cula in videla ničesar v svoji topi bolečini. Čez nekaj časa je začutila dvoje mehkih ročic, ki sta se ovili okoli njenega vratu. Vzdignila je glavo. Marko je stal pred njo in jo sočutno gledal s svojimi velikimi očmi. »Mama — uboga — ljuba — mama — moja — mama,« je zajecl.ial. Doslej je morala Dora tolažiti svojega dečka, a danes je prišel on, da jo potolaži. Dora je objela bledega otroka in ga strastno privila k sebi. »Markec, ti si vse, kar imam! Ne. ne dam te tujim ljudem, ne! ne! Nikoli te ne bom dala!« Vstala je, vzela papir in pero in napisala: »Z Bogom, Mirko. Pisal si mi, naj se vendar že odločim in dam svojega ubogega otroka k tujim ljudem, zato, da bom lahko sama s teboj. Tega ne morem storiti in tega nikoli storila ne bom Ostala bom pri njem do njegovega poslednjega diha. Naredila bom njegovo življenje bogato, kolikor ga le more ljubeča mati. Z Bogom! Dora Svetinova.« Pismo je bilo napisano in materinska ljubezen je bila zmagala. In ko se je zdajci nasmehnila malemu sinku, je za-žarela v njegovih velikih očeh tolikšna sreča, da je bila njena žrtev stoterno poplačana. Preiskava o nesreči „R 101" Da se lažje ugotove vzroki katastrofe, si je dala preiskovalna komisija poslati z amsterdamske izložbe model nesrečnega zrakoplova. Slika nam kaže model ob prihodu T London. Iz življenja in sveta Dar mesta Pariza Letalca Costes in Bellonte sta dobila od pariške občine v dar prekrasni dragoceni uri. Namesto s številkami so dnevne ure označene s črkami, označujočimi črto poleta Pariš — New-York. Senzacija v Monte Carlu Posestniki sloveče igralnice v Monte Carlu si pripovedujejo zanimivo do-godbieo, ki se jc baje pripetila prošli teden nekemu francoskemu častniku. Mož je zašel v igralnico z namenom, da bo samo gledal igro, kakor pride vanjo skoro vsakdo s tem lepim namenom. Polagoma pa ga jc prevzela strast, kakor skoro vsakega drugega, in začel je staviti. Najprej je izgubil svoj denar, nato je stavil denar svojo čete in je seveda izgubil tudi tega. Brez pare se je dvignil bled in pobit od mize ter odšel iz igralnice. Nevidno sta ga spremljala dva detektiva, ki imata nalogo, da onemogočita samomore v preveliki bližini igralnice, kajti slične stvari gredo direkciji na živce in jih seveda ne vidi rada. Častnik je imel sicer trd in namen, da sc ustreli, ali storiti je hotel to malo kasneje. Šel je v neko oddaljeno kavarno, si naročil eašo kave in spisal poslovilno pismo svojcem in svojemu poveljstvu. Ko je bil gotov, je naenkrat videl, kako se bliža njegovi mizi neki mladenič, po vsem videzu Indijec. Temnopolti mož jo pvisedel k častniku in ga brez uvoda nagovoril: »Vem, kaj se vam je zgodilo in kaj nameravate storiti. Pripravljen sem vam pomagati, ako mi obljubite, da ne boste nikoli več igrali«. Častnik se je oklenil Indijca, kakor toneei rešilne bilke. Tuji mladenič jc dal častniku 200 frankov in šla sta nazaj v igralnico Častnik jc sedel k mizi, za njim pa je stal ta-jinstveni Indijec ter srepo strmel na ruleto. »Stavite 100 frankov na ničlo«, je zašepetal častniku. Čez trenutek je častnik dobil lepo vsotico. »Zdaj slavile vse na rdeče«, se je Indijec oglasil v drugo. Zopet sla dobila. »Stavite vse, kar imate na petko!« Častnik je porinil kup na številko pet in izšel je tolik dobiček, da je morala banka za tisti večer ustaviti igro, ker jo je bila čudna dvojica popolnoma ople-nila. Ko je častnik spravljal denar, mu jc spremljevalec zašepetal: :. Konec in pomnite obljubo«. Komaj se je častnik ozrl po svojem rešitelju, jc ta že izginil v množici, da se mu rešenec ni utegnil niti zahvaliti. Dogodbica jc zanimiva, vprašanje pa je, dali ji gre vera. Na žalost se slični tajinstveni tujci ne pojavljajo često v Monte Carlu, ker bi sicer igralnica prišla na boben. Muslimani opuščajo verske tradicije Sovjetski listi poročajo s Krima, da so se tamošnji Tatari, ki so vstopili v državna kolektivna gospodarstva, odločili med drugim tudi za rejo prašičev, kar ie pri muslimanih vsekakor znak, da opuščajo stare verske predsodke. Vlada jih sicer ni silila k tej panogi živinoreje ali Tatari so se sami zavzeli za rejo te koristne domače živali. Kakor je znano, velja pravovernim muslimanom prasec za nečisto žival ter jim prepoveduje vera uživanje svinjine ter gojenje prašičev. Mohamedova prepoved, ki je povzeta od Mojzesa, morda ni tako brez vsake podlage, kakor se običajno misli. Vsekakor pa je svinjina za mrzlejše kraje seveda primernejša kot hrana, nego za vroče, kjer sta živela imenovana preroka in morda o?:-žala škodljive učinke svinjin« na ljudsko zdravje. _ Peary ni bil na severnem tečaju L. 1909. je vzbudila silno pozornost po vsem svetu vest ameriškega pOiar-r.ega potovalca Pearyja, ki je jav:!, da je dosegel severni tečaj. V isto dobo spada Cookov pohod na tečai in znano ie, da se je javnost odločra da verjame Pearyju in da odkloni Cookovo trditev. Vendar pa so že tedaj mnogi dvomili, da-li je Peary res bi! na severnem tečaju, ne glede na to da je ameriško geografsko društvo smatralo Pea-ryjeve trditve za resnične in dokazane. Strokovnjaki so namreč trdili da se s sredstvi, ki jih je imel na razpolago Peary, ne da priti na severni tečaj. Zdaj je stvar še enkrat posvežil ameriški major Burwash, ki se je vrnil nedavno s potovanja po polarnih krajin, kier je odkril tabor Franklinove odprave, ki je pred 80 leti s 34 tovariši našel konec v polarnem ledovju. Bunvash ie resen znanstveni delavec in ie zaslišal Eskime, ki so spremljali Pearvia na potu. Vprašal jih je. da-li je Peary res dosegel svoj cilj Eskimi so odločno zanikali. Dejali so. da ni bilo v odpravi nikoli takih slavnosti in veselja, ki bi gotovo nastopilo, ako bi bila odprava prišla na severni tečaj. čtsdežni otrok Ruggero Ricci 9-letni virtuoz na gosli, ki mu je new-yorški župan prepovedal najavljeni koncert, Ničeva slava Remarqueova knjiga »Na zapadu nič novega« je imela na Francoskem, kakor tudi povsod, velik uspeli. Njena slava je prišla celo do mirne Ga-seogne. Župan nekega tamošnjega mesteca se je moral odločiti kot upravnik javne knjižnice, ali bo kupil vsaj en izvod Remarqueovega dela. Naročil ie iz Pariza knjigo na ogled, jo vestno prebral in izjavil na prvi seji mesnega sveta: »Po mojem mnenju jo i a knjiga malo zanimiva. Avtor sc baba, da je podal popolno sliko svetovne v ojne. A v resnici nam ničesar ne pove niti o najvažnejših bitkah. Radi tega hi bolj kazalo uporabiti oni denar, ki bi ga stala ta knjiga, za nakup novega izvoda Dumasovih »Treh mušketirjev«. Ta knjiga sc veliko čita in je naš izvod zelo obrabljen«. Občinski svetniki so soglasno pritrdili svojem a županu. češ da nastopi raznih čudežnih detet niso nič drugega nego izkoriščanje dece. Dobiva se povsod 1 steklenica Din 16.- GENIJA 1*14 A H B m m M Nabavite si še danes 1 steklenico 1914 ION DON 1914 t »14 LABORATORIJ ALGA-SUŠAK 4 stekl. »AXGE« Din 77 8 stekl. »ALGE« Din 131 14 stekl. »ALGE« Din 205 25 stekl. »ALGE« Din 330 te jutri Vas bo IZNENADIL USPEH BOLI VAS ALI TRGA V kosteh • sklepih kolkih rokah — nogah » plečih — zobeh žilah — glavi ALGA ■L . odpravi W ^^ bolečine takoj STARČKI in STARICE Vi trpite na svoje stare dni najbolj na revmatičnih bolečinah. Vdrgnite si vsaj enkrat na dan svoje trudne žile s preparatom ALGA. Čutili se boste kot prerojeni. Čutili boste v sebi življensko radost — svežost. I Prehlad, influenca, hripa V obče pri vsakem nerazpoloženju, kjer je malo vročice, vdrgnite svoje telo s preparatom ALGA. Vročica poneha, spanje je mirno in zdravo. Čutili boste v sebi svežost duha in telesa. Na j novel se v klobukih za gospode in športnih čepicah spccijalno skiacisČe prvovrstnih čevljev c7/i. Sehram, Maribor Aleksandrova 11 11788 Uglasi v »JUTRI J" imajo siguren uspehf 14820 i Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod V globoki žalosti naznanjamo, da je naša nadvse ljubljena mama, stara hh mama, teta, svakinja in tašča, gospa ršula roi. Zorman vdova po mesarskem mojstru dne 31. t. m. po dolgi, mučni bolezni previdena s sv. zakramenti, v 63. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 2. novembra 1930 ob 2. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V L j ubija iu, dne 31. oktobra 1930. FRANCKA, poroč. profesor SIČEVA, LEOPOLD, IVAN, JOSIP, MINA, hčere in sinovi, MARIJA SEVER, roj. MILAVEC, sinaha, prof. FR. SIČ, zet, in vse ostalo sorodstvo. aessši VUV.jMI .-V-:-,;- . .• • ' . KAM? Grem v trgovsko hišo JMHIA" Miklošičeva cesta štev. 14 po svojo kaseto z Alpoho ledilnim priborom Samo za £60 dinarjev — 24 delov — 1OOO dnevna garancija. Katalogi za 30 nadaljnih gospodinjskih predmetov gratis. Kratka dopisnica zadostuje. 14729 JSepe, polne grudi! Dame, ako hočete, da bo oblika vaših grudi polna in trdna, tedaj se poslužite takoj preizkušenega sredstva profesorja dr. Rettija. .BALZAM de POMPEJA' vršite predpisano masažo s prsti samo nekaj dni in videle boste, kako bujno se bo razvila oblika vaših grudi že tekom 14 dni. Učinek se zanesljivo pokaže že tekom 6 dni. Masaža z »Balzamom de Pompeja« je eno najboljših sredstev za okrepitev in utrditev izčrpanega mišičevja prsi. Tisoči žena ln deklet se Imajo zahvaliti temu balzamu za svoja lepa in polna prsa. Dopisi hvaležnega priznanja so prosto na vpogled. Cena 60 Din. močnejša doza 110 dinarjev (za zelo medle posebej). Diskretna pošiljatev po pošti po Ordinacijskem laboratoriju Hawelka, Praga 65 - Nusle Božetechova nL 10-J-54, pošt. pred. št. 17. ČSR. .. i Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod ŽARGI priporoča bogato zalogo raznega zimskega perila, kakor: Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moj iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod ■ erne učitelj v pok. dne 30. t. m. ob 20. uri, v 82. letu starosti, nenadoma preminul. Pogreb se bo vršil v soboto dne 1. novembra 1930 iz hiše žalosti, Zg. siska lo7, ob 4. uri popoldne na pokopališče v Dravljah. Zg. šiška — Subotica, dne 31. oktobra 1930. KOZA ČERNE roj. LEGIŠA, soproga. — MIRKO, kap. II. ki., sin. — OLGA, uradnica, hčerka. 14821 plaščev, jthlek, kravat, srajc, nogavic vseh vrst itd. po priznano nizkih cenah. " -'/v.'-/-*." •:' .f'.-1'.;' Ljubljana, Sv. Petra c. štev. 3 in 11 Praktična novost; Gostilničarji! - iamtm Patentirana 294 plošča za brzo pečenje Stane - a m o I>in as*— N«p.odaj v »saki trgovini 2 železno. NOVA IZNAJDBA PEČI NA ŽAGOVINO različnih velikosti za sobe, lokale itd. razpošilja po najnižjih cenah 14783 Anton Strmšek. kleparstvo M A RIBOR-ST UDENCI, Aleksandrova 35 OBLAČILA za gospode izvršuje po zelo solidni ceni ia v najmodernejši fazoni LUDVIK LOGAR modni atelje, Gosposvetska cesta 13, II. nadstropje, vrata 67 (Kolizej). Velika izbira najmodernejših štofov. Sprejemajo se tudi popravila. 280 STALNA RAZSTAVA UMETNIŠKIH SLIK velika izbira okvirjev in sprejema vse riz-barska in zlatarska dela A. KOS, LJUBL JANA, Mestni trg 25, nasproti magistrata. 328 MARINELLO-NEGOVANJE LEPOTE — IN VAŠA KOŽA BODE VEDNO MLADA IN SVEŽA Marine Ho neguje kožo po cfcrah gfo*mh metodah: eno metodo rabi za normalno cA za presobo kožo, drugo za premastno afi za pfCVOC luknfčavo. Naročite takoj od ©R6 zdolaj navedenih tvrdk brezplačno navodilo „Marinello — negovcmje lepote —" izdano od enega iztned rvajboljših amer»9ah strokovnjakov za negovanje lepote. No podiogi lega navodila bodete takoj lahko določil pravi ttp vase kože, »n izbrali odgovarjajoče preparate. AL A R B E I IC 72, Fiftfc /Wenue, New Yort Centrotaa Uprava zo Evropo: MorineMoCompany m.bX., Beri« W15, JooctnmsthaJerStr.19 St»bo#coi Drogerija Eogen Hond Sovi Sod: Porfiroerifo Žiga kofcač MorSbor: Drogerija M. Konc Osijek: Drogeoja Gobetzky i Dr.MSer Sombor: Drogerijo S*. Mter Dubrovnik: Parfmterrta Berner Preparate Morintlto prodajajo v Jugoskinp = Beograd: Drogerija lamico.Knez Miha jtova »1.14 Zagreb: Drogenja Nobilior, Niča 34 Lfabtjonai Droge rija A. Kane Sinova Sarajevo: Drogerija Žarko S. Stanišič Spi«: Drogerija AMw« Štomcvk Čoovriabt 1930 bv Morisello Compoft*. NevrVM YSL1A 32 Vodeča konfekcijska LJUBLJANA mk. :> Nudi največjo izbiro damskih plaSčev. zimskim su- kenj in oblek za gospode in otroke po najnižji ceni trgovina PREŠERNOVA UL. 7-9 V :-'JKv-.«'•• ■ , V - - :'f; ..... > . ? T --.; ;-•.' ' - v" ••• i ■ " r . - ». . - ».-.v. Naročila po meri izvršujemo^točno in solidno ! Oglejte si brezobvezno našo bogato zalogo! OGLAS Ojačanje gvozdessih konstrukcija u starom koloseku na pruzi Vinkovci-Brod Direkcija Državnih Železnica u Subotici na osnovu rešenja Gospodina Generalnog Direktora u aktu Generalne Direkcije G. D. Br. 52921/30 od 16. jula 1930 godine i odredaba Zakona o Državnom Računovodstvu deo II čl. 86 do 98 raspisuje na dan 29. novembra 1930. g. prvu pismenu ofertalnu licitaciju za ojačenje mostova sa dostavom* sveg potrebnog materijala, sa izradom svih potrebnih skela i naknadnim farbanjem i to na pruzi Vinkovci-Brod na klm. 1797/8, 203-/3 i 204K 7 mostova od 5 metara otvora na klm. 1775/6 i 183s/9'mostove od 7 m. otvora i na klm. 2194/5 mosta od 12.0 me-tera otvora. Kaucija od 5% ponudene sume za naše odnosno 10% za strane državljane polaže se na blagajni Direkcije Državnih Žele-Mca u Subotici ili na blagajnama ostalih Oblasnih Direkcija Državnih železnica prema čl. 88 Zakona o Državnom računovodstvu, a naj-dalje do 10 časova pre podne na dan licitacije. Propisno taksirane ponude u voskom zapečačenom zavoju sa oznakom spolja: »Ponuda za ojačenje gvozdenih konstrukcija u starom koloseku na pruzi Vinkovci-Brod od ponudača N. N.« predaju se najkasnije do 11 časova Gradevinskom Odelenju Direkcije (Trg Vojvode Putnika br. 9 II sprat vrata br. 9). Pravo na licitaciju imaju samo ona lica i tehnička preduzeča koji podnesu komisiji za licitaciju dokaze svoje preduzimačke sposobnosti, revers o položenoj kauciji, uverenje da su svoju radnju za porez prijavili i da su na istu platili sav porez sa pripadajučim prirezima za sve istekle zakonske rokove kao i za sve odobrene obroke po specijalnim rešenjima. Zastupnici ponudača moraju imati sa sobom pismeno puno-važno punomočije da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati. Planovi, obrazac ponude, specijalni, opšti i tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 200 dinara nabaviti svakog radnog dana za vreme zvaničnih časova u Gradevinskom Odelenju Direkcije Državnih železnica Subotica. Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude neče se primiti. IZ DIREKCIJE DRŽAVNIH ŽELEZNICA u Subotici br. 30611930 g. 14708 Budilke, stenske in žepne ure kupite najbolje ln najceneje pr! II. Suttner Ljubljana 4« PREŠERNOVA ULICA STEV 4. — Lastna protokollrana tovarna v SvicL — Zahtevajte cenike zastonj tn poštnine prosto. BUDILKE od Din 49.— naprej. BUDILKE te lesa od Din 84.— naprej. — STENSKE DRE, ide 14 dni, z bitjem, od Din 380.— naprej. Ali želite, da se protina in revmatizma temeljito iznebite? Revma je strašna in daleko razširjena bolezen, ki ne prizanaša niti bogatašu niti siromaku, ona išče žrtve v palači enako kakor v koči. Preraz-lične so oblike, v katerih se bolezen pokazuje. a največ je bolezni, ki imajo najraznovrstnejša imena, medtem ko niso nič drugega kakor rev-matizem. Včasih bole kosti in sklepi, včasih ot«-ko členki, roke in noge so izkrivljene; trganje, zbadanje v raznih delih telesa pa tudi slabost oči, vse to so posledice revme in kostnih bolečin. Kakor so različni pojavi, v katerih se bolezen pokazuje, tako mnogoštevilna so vsa mogoča in nemogoča zdravila, medicine, miksture, mazila itd., ki se ponujajo trpečemu človeku. Večina teh sredstev ne more popolnoma izlečiti, v najboljšem slučaju le za kratek čas ublažiti bolečine. Kar Vam mi priporočamo, je povsem neškodljiva zdravilna pijača, ki je že mnogim bolnikom pomogla. Naša kura je izborna in naglo deluje. Da pridobimo čim več pristašev, smo sklenili, da pošljemo vsakomur, ki nam piše, POPOLNOMA BREZPLAČNO 12985 našo interesantno in poučno razpravo. Torej kdor trpi bolečine in kdor želi, da se teh bolečin naglo, temeljito in brez nevarnosti reši, naj piše še danes na AVGUST MARZKE, Berlin, Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse 5. Abt. ia IZVANREDNA PRILIKA! Železna služinska palent postelja zložljiva, s ta-pcciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne služ-bcwin potuiuče osobc stane samo Dia 390.—. Razpošiljam po poitne-Dom povzetju. OTV0RLN Lesena patent postelja, zložljiva, s tapeciranim madracom. zelo prak-lična. stane samo D 280. Potem imam veliko zalogo £ist" nog perja k« po D 48—, druga vrst kg po D 38—. čisto belo gosje kg po JJ J30__, in čisti puh kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroci punicm z volnnm slancju samo Din 750.—__ L, BROZOVIČ, ZAGREB Ilica 82., Božična drevesca II kakor jelke in smreke - kupujemo postavno vagon. Ponudbe na: II Friedmann in Sterk, Zagreb, VlaSka 53. 14669 m Bolniške stole peci Velika zaloga samo Ins. Guzeli Ljubljana Šiška Beljaška ul. 4. Celovška cesta 58 Telefon 3252 Pozor, ženini In neveste! modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne divane in fotelje nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg št. 13. Žima, morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 342 Izšla je Blasnikova Velika Pratika za navadno leto 1931* ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe na račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu bre^osti živine; — tabelo hektarov v oraiih; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kme- tovalec in žena v hiši. Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku: tiskarni J. Blasnika nas! d. d. v Ljubljani. J)fč T/as neslane če si ogledate veliko zalogo blaga za zimske suknje. kamgarn in športni ševijut za obleke finih kvalitet, iz prvih čeških in angleških tovarn, kakor tudi različno drugo manufak- turno blago. Že samo pri ogledu se boste prepričali, da mnogo prištedite, če kupite pri tvrdki 13479 AŽlender.- Ljubljana- Mestni tre 22. Pozor, peki in trgovci' Najboljša gornjebačka MOKA priznano prvorazredne marke DESIDOR FORGACS Honigov Paromlin na valjke, Bačka Topola zmleta iz same čiste gornjebačke pšenice. Zahtevajte ponudbe od GOSPODARSKE ZVEZE, r. z. z o. z., Ljubljana. 13396 OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po men; deklariranega blaga in vse informaciit brezplačno. 8 Priporoča se modna trgovina T. Ejer Ljubljana Sv. Petra cesta 2 14692 Vsakovrstno zlato Kapnjp po najvišjih eenab Černe — juvelfr Ljubljana. Wolfova oL 3. 38 trgovina z deželnimi pridelki in mlevskimi proizvodi na debelo, se je preselila iz Pražakove ulice 11 v Pražakovo ulico d (vogal Dunajske in Pražakove ul.) 14734 14739 Jleomotfzmo trganja gtavehefa v« V »J | f • zfocmn bcrezrai se rešite naglo, ako uporabljate francosko žganje, radium vinsko žganje ČCevctt&r* Zahtevajte takoj vzorec, ki ga vam brezplačno pošlje „PIRETRIN" D. D. ZAGREB Branimirova ul. 43. 14739 OROZJ municijo ln lovske potrebščine, na drobno in debelo, vedno v največji izbiri in po najnižjih cenah nudi: FR. ŠEVČIK, LJUBLJANA židovska ulica 8. Telefon 33—78. Za veliki ilustrovani cenik 1930 poslati 6 Din v pošt. znamkah 14779 TRGOVINA 14738 MARIJA R«MiŽEI, bila ona moja smešna nezgoda; s-"cer bi bil še, ko bi se k poroki peljal, pred« met neslanih dovtipov pouličnih zija!.« »Kakšna nezgoda?« sem se delal ne« vednega. »I no, ki sem jo imel s svojim ne« srečnim klobukom. Saj ti mora biti vendar znano, ko je o tem govorila vsa Ljubljana m pisalo tudi Ljudsko glasilo.« »Nekaj sem res slišal; tako od stra« ni. Zdaj se spominjam A kako je prav za prav bilo, mi ni znano. Saj veš: jaz sem preresen človek. c!a bi poslušal ta« ke in enake čenče.« Tako sem se hli« nil; v resnici pa nisem bil samo priča tistega njegovega smešnega pripetlja« ja, ampak tudi svoj delež sem bi! pri« djal h Lrozcinikovi zadregi. »Pa so mi pravili, da si imel svoje prste vmes.« »Kje? Kako?« sem se na videz ogor« čeval. »Ne razumem tc. Govori!« »Saj vse skupaj ni vredno besede: zame in za Mileno jc bilo pa le ne« prijetno.« »Torej vendar, pri čem sem imel svoje prste vmes, da sc bom vedel braniti!« sem silil vanj. »Eh, smešno in neumno, čc zdaj na« zaj pomislim!« je vzkliknil in zamah« nil z roko. »Ali ni? Poslušaj!« Bilo jc nekega vetrovnega fin" 7 '•liieno sva šla po Prešernovi ulici pro« ti Marijinemu trgu. lesno sc za podpazduho, me je ustavljala zdaj pred to, zdaj pred ono izložbo ter mi naštevala, kaj vse ji je šc treba naba« viti za balo. Jaz sem ji pritrjeval in jo zaljubljeno gledal, kakor pač gleda ženin nevesto, zlasti če pripoveduje o bali. Ko prideva na Marijin trg, tedaj pa potegne od tivolskega gozda, ali vrag vedi odkod, močan piš in mi pri« vzdigne klobuk z glave, fin klobuk, najmodernejšega kroja; tri sto dinar« jev sem bil dal zanj Zdaj pa ta smo« la! Rok nisem imel prostih, ker me je za desnico držala Milena, v levici sem iinel pa palico Zaradi tega nisem mo« gcl dovolj naglo zgrabiti zanj, tako da je odletel na tla in se zakotalil po pra« bu. Urno sc tedaj iztrgam Mileni in stečem za njim Toda ko se pripog« nem, da bi ga prestregel, ga veter na« prej zakotah Jaz pa za njim gologlav in mršavih las. kakor sem bil Ne vem, kaj mi je bilo; kakor v omotici sem bil. da sem se liki brez uma lovil za tem vragom Lahko si misliš, kako smešno je bilo Le sreča, da se je Mi« lena umaknila zasmehljivim pogledom v bližnjo vežo. Dobro pa tudi zame. kajti ko bi me bila videla v tem čud« nem položaju, ne vem, kako bi bilo z njeno ljubeznijo. Namah pa buhne veter z vso silo. vzdigne klobuk od tal in ga odnese čez ograjo v Ljubljanico. Občinstvo okoli mene pa v smeh Saj poznaš na« še ljudi Že kadar kdo ribe lovi ali kak pes plava po reki, se jih zbere vse pol« no na obrežju Kaj šele, ako se rado« vednosti pridruži še škodoželjnost Saj bi ga bil ta ali oni lahko prestre« gcl. ko mu ga je veter pred nogami kotalil A kaj še! Kakor da bi imel kol za srajco zataknjen, je šel vsakdo mi« J mo. Pač pa so kazali name in zasmeh« ' ljivo šepetali: ,To jc ženin Obriskalje« ve Milene!' I Potem pa to falotstvo! Ko sem stal na mostu, žalostno zroč za klobukom, se je primajal proti meni pijan žga« njar. ,Go«go«spod!' je zakolcal. ,Da ne boste šli brez ci«cilindra domov, vam jaz svo«svojega posodim.' In reže sc mi v obraz, mi jc pomolil svojo uma« zano klofeto. .Salamenski capin! Ali se mi ne spraviš!' sem zakričal in vzdig« nil nogo, da bi ga; a na srečo se je še v pravem času odmajal. Jezen sem bil oa tako, da bi ne bil samo njemu gor« ke prisoiil, ampak tudi onemu, ki ga je bil v to naščuval, naj bi bil kdor« koli, četudi ti sam, ki si baje res bil,« ic poudaril in zaničil oči vame. »Kaj praviš? Da bi bil jaz tisti ku« ion!« sem vzkliknil. »Kaj takega mo« re trditi samo tisti, ki bi me rad pri febi osovražil. da bi ne mogel jaz po« stati domači prijatelj gospe Milene.« Na te besede me Gozdnik z očmi premeri od zgoraj navzdol, razkreči prste desnice, nastavi palec na nos ter krehne pomilovalno: »Oh tako sirot« le!« Nato je malce pomolčal, menda da bi videl, kako bom sprejel njegov po« rog. Ko je pa videl, da sem ostal po« polnoma ravnodušen, je nadaljeval: »Menil sem. da se bo ta neumna klo« bučja zadeva pozabila v dveh, treh dneh A lepo sem se motil Ko vza« mem naslednje jutro Ljudsko glasilo v roke. kaj zagledam? Z debelimi črka« mi napis: Klobuk v Ljubljanici; nato pa popis dogodka z vsemi mogočimi .esničnimi in izmišljenimi podrobnost« mi In v kaki mojstrski šolski razpre« delbi vsebine ter v kakem poetičnem zanosu! — Da se je pisunu le moglo, le moglo! Tako za uvod primerja nestanovit« nost vremena z nestanovitnostjo žen« skega spola. Nato opisuje, kako jc go> spodu* P. G. odnesel veter klobuk, ga kotalil po cesti, lastnik pa skakal za njim, dokler nesrečnega pokrivala ni« so sprejeli šumeči valovi bistre Ljub« ljanice v hladno naročje. Za sklep je pa pridjal nauk, da v vetrovnih dneh ne kaže pod pazduho voditi dam, naj so še tako zelo dražestne in zale. Res da nisem bil s celim imenom na« zvan, ampak samo z začetnimi črka« mi. A to jc še slabše Čitatelj prebere ime in se nasmeje. Ko pa časopis od« loži, pozabi. Če vidi pa samo začetni« ce, ugiblje in ugibljc, kdo bi utegnil biti. in ako ne ugane, povprašuje, tako da te vlačijo tedne in tedne po jezikih Zdaj je bilo konec mojega potrp« Ijenja. Ves besen raztrgam časopis in tečem v uredništvo Ljudskega glasila, da bi zahteval zadoščenje. A kaj mi je odgovoril urednik? Porogljivo se je nasmehnil: .Kaj pa hočete prav za prav? Saj niste bili imenovani. Sicer nam je pa dopis poslal zelo spoštovan gospod in odličen pisatelj, tako da ni dvoma, da jc vse res, kar je poročal ' ,Kdo je pa tisti Ionov, da se pome« nim z njim?' se razljutim. On pa raz« prostre roke. kakor da bi delil blago« slov, ter važno: ,To je uredniška taj« nost' .Tako!' zakričim. .To imam v zahva« lo zato, da sem toliko let naročnik na Ljudsko glasilo. Drugim večletnim na« ročnikom pojete hvalo in prinašate njih slike, mene pa smešite! Zapomni« tc si: od današnjega dne ne vzamem več vašega lista v roke.' Nato sem za« lopntnil vrata in odšel »lih kaj bi se tolikanj jezil!« sem ga miril. »Bodi vesel, da list ni tudi na« riska prinesel! Slišal sem namreč, da je dopisnik želel, naj bi se z donisom vred objavila tudi nekakšna slika, ki bi predstavljala, kako si skakal po uli« ci za klobukom. 1 "rednik jc pa to iz tehničnih ozirov odklonil.« »Njegova sreča!« Gozdnik vzklikne. »Sicer bi mu bil pisalni stroj zagnal v glavo.« — Ko inaio pomisli, pa pra« vi: »Kaj meniš, kdo je bil oni dopisunV — Odličen pisatelj! Hm!« »Obljubi mi. da se ne boš hudoval nanj. ti ga pa izdam!« »Zdaj sem že pomirjen. Saj že tudi Ljudsko glasilo zopet eitam.« »No potem pa vedi: tisti zelo spo« štovani gospod m odlični pisatelj — sem jaz.« Gozdnik i/buli oči in molče zre va« honorar sem pa se ti pre« me, ne vede, se h šalim ali knj »Rts ni lepo kaj takega med prija« telji. kakor sva midva,« sem se obto« že val. »Tod:, pomisli: sila kola lomi Bil sem v denarni zadregi; zato sem z veseljem porabil priliko, ki sta mi jo za spis nudila ti in tvoj klobuk, l an« tazije mi pri tem ni bilo treba prav nobene, potrebni honorar s< m na !.-dobil.« »Tako! S takimi pamfleti živliaš!« »Saj nisem honorarja porabil zase.« sem se izgovarjal. »Porabii sem ga. da sem z njim počastil tvojo poroko Zanj sem kupil poročno darilo /a go« spo Mileno. Zaradi teLia sem tudi opis nekoliko bolj raztegnil, da ie bil ho« norar večji in darilo lepše.« »Lopov nesramni!« se je Gozdnik na to mojo izpoved razljutil. da mu je kar kri šinila v lica »ln ti bi rad postal moj in Milenin domači priia« tel j! \ iš jo!« je vzkliknil, pri tem da je gleda pa spestil desnico, tako palec izza kazalca in sredinca, ter mi jo pomolil pod nos. — Zdaj pa imam! — NO, pa ne bo ta« ko hudo. Saj mi je gospa Milena s;ima priznala, kako presrčno se je smejala, ko je brala tisti moj dopis v Ljudskem glasilu. In ona ima besedo pri hiši. | is&ohivna plosea iz tesnih ulaižeti proti mrazu vročiai 14797 VELIKOST: 1.22 m X 3,66 m, DEBELINA: 13 mm, TEŽA: 3.40 kg za 1 m2, PREVOD-ZVOk?! NOST TOPLOTE: 0.034 Kcal h. m. °C, VSR- streslfajem k.vanje zvoka: povf. o.24.- potenja sten in stropov Xa j idealne jši materija! za 1 a like zgradbe! Glavna zaloga za Dravsko banovino: &šwh$luns(ea. teomercifalna družba j j. jSf«#f»f|llff«*p (Bleiiueiseva cesta IS I8TENCA Dobro vpeljana prvovrstna znamka pisalnih strofev išče samostojne zastopnike x jamščiiio 7,a /a»n'l). Ljubljano. Maribor. Osijek. Subotieo, Novisad. Btinja-luko, Sarajevo, Split, Dubrovnik in Sušak (z okolicam* teb mest). Ponudbe na Pubhcitas d d. oglasni zavod, Zagreb, llica 9 p >d „EKS'Sienciia''. 14639 vseh vrst In velikosti ilitevajte na Se brezobvezne oferte, uglejte si naše blago Storite to v svojem lastnem Interesu! Naši par-keti priznano izvrstne kvalitete m najpreciznejše izdelave Vas bodo zadovoljili v najvišji meri! Cene absolutno konkurenčne. IVAN ŠIŠKA tovarna parket in parne žage LJUBLJANA 297 Metelkova ulica 4. Telefon int. 2211. Dvohotesa. motorji, šivalni stro?i. otroški ln tgračnl vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franko. 6 TRIBUNA F- B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJ LE L J ANA, Karlovška cesta št. 4. To sukno more samo od tvrdke STERMECK1, ker se ne da trgati! Naročite takoj nove vzorce! Cene nizke! Zaloga ogromna! Trgovski dom Stermecki. CeSfe št. W cenik in vzorci zastonj! Lovske puške floberte, brovvning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. Kaiser. puškar LJUBLJANA, Kongresni trg št. 9. Glasba osrecife 2 >7 • • • gj It K ti Tovarna ogledal in brusilnega stekla RISTAL" d. d. Podružnica: LH BUANA VII, Medvedova cesta 38. Telefon int. 30—75. Centrala: MARIBOR, Koroška cesta 33. Tel. int. 21—32. Podružnica: SPLIT, Zrinjska ul. 6. Tel. int. 3—68. Tovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsako- ^^^S vrstnega pohištva po najnižjih cenah. g§|§ll to je SUSlle IHA* pose Dno po. Ce »e sani' z njo ba vite! NI TKKI1A. l»A J K VAS DOM I.KE7 godkk! Ce »Mpst.e t na nil » stik lil s' izberel* kakšen poi-.en) mstru uipnL Kaiitevajle n«;ob vezno ponudbo it brezplačni veliki katalog Dobavimo vart . li V Se prporola za vse 39a ile bančne p osi CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 Dar. Ce naj uove naslov Oglasni oddelek »Jutra*., ie plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa ie oglas priobčen pod šifro ie plačati pristojbino za iifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 d«a se mM pošlje po pošti naslon iJCdor hoee ali Gafee drugo informacijo ticecc mo malih oglasov naj priloii v *tiamGah a /Tg* sicer ne ho nrejel odgovora t CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek tO Din Pristoitrna za širro 5 Din Vse pristojbine ie uposla ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priab-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11S42. Jlabtovi maiift o$Cai>QV in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« v ISrbcvIJah v hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici. BEžEgf Trg. pomočnico enrjeno v vseh panogah sanega blaga. sprejme akoj večja rrgovina tia jorenjsketn Ponudbe »od »Prvovrstna moč« na ogl. oddelek »Jutra«. 41IS7 1 Učenca pridnega in poštenega, 'a trgovino mešanega blaga spri-jm m V večjem kraju na Gorenjskem. - hrano n stanovanjem. Ponudbe na 0..".,^ oddelek »Jutra, pod »gorenjske 111.. 441881 Mizar, vaienca sprejme strojno mizarstvo Jtan S e m .*l. Ljubljana, Pui ja tiska 09. 44223 1 Stalna služba in brezskrbna eksistenca je na razpolago zanesljiv: moški »B žen-ki osebi, ki vi •.■ž: večji kapital v »e-lili.-, in cvetoče industrij-sko podjetje. Pnuudbe z irivedbo razpoložljive glav r -o pod »Stalna plača .n delež na dobičku« oa og'.. oddelek »Jutra«. 44250 1 Dekle pridno in pošteno, ki ima ve-elje dr trgovine, sprej m- takoj Milan Turna trg ■t mešanim blagom v Kr škem. 44271 1 Trgovski pomočnik dobro izurjen dobi takoj mesto. Prednost imajo ti sti. ki »o že delali v «kla liscu. Ponudbe na nasi >v: 1. Itazboršek. tovarna Jev I jev. Tržič. 44149 1 Trgovski pomočnik /. ieielo. izvežban v mann-•akturi. galanteriji, železni ui, špeceriji it. usnju — lober nrodajalee. vojaščine prost dobi mesto pri M. Lapuh, Dobova. 44148-1 Klepar, pomočnika - triletne pomočniško prak ;0 sprejme takoj klepar stve Sadnik. Žalec. Hrana .n stanovanje v hiš., pla ča po dogovoru. 44048-1 Gospodinio ki vodi sama gospodinjstvo. išče gospod /. 10 iet-110 hčerko za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vajena otrok« 44:100—i Fanta Učenko mlajšega. sprejmem za z dobro šolsko izobrazbo, razna "dela na deželi. Po- sprejmem kot prešivalko. nudbe z navedbo starosti Str,,;.. nime imaio me d in izobrazbe pod »Delaven in zanesljiv na oglasni od- delek »Jutra«. jja vajene imajo pred . nost. Hrana in stanovanje ! v hiši. Jakob Virjent. čev 44426—1 , ljarstvo, Vransko. 44272-1 Sodar. vajenca sprejmem takoj. Štefan Kosiirnik, Ljubljana Vodnikova eesla 18. 44108—1 Natakarico kavcijo, sprejme takoj 7, gostilna na račun. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 41539-10 Šofer brez izpita. duber vozač, zmožen vsakega popravila. vešč ključavničarskega dela. z dobrimi spričevali. želi službo k tovornemu ali osebnemu avtomobilu kot pomoč šoferju. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 44310—2 Spnsohen akviziter k" obiskuje privatne stran kt- lob kot organizator stalno mesto. Ponudbe pod - s , ,.,i[vn« na oglasni oddel.k »Jutra«. ' 44293 1 Krajevni š"lski odbor oa Javorniškem Rovtu razpisuie odiiaio adaptacijskih del | v šol-kem poslopju osn'* • n.- š.O oa J-ivorr:škem ' Rovtu s pridržano pravi-' eo, da delo odda nP -'lede' na najnižjo ponuibo. 1'ozadevui pripomočki se dolnjo pri Šolskem upra-viteijstvu v Javorniškem Rovtu vsak dan razen ne d.-lje in prazi.ika. Ponudbe ie vložiti najkasneje do srede t. j. do o. nov. 1930 do 12. ure istotam. 44263—1 Pek. vajenca z vso oskrbo v hiši (iz kliiKcn' niso taki. ki so se ,-.e učili) sprejme takoj Ob-t Anton. Velenje 40. 44333 1 Steklorezarja 7 najmanj 2 leti pomočniške prakse, mlajšega, vojaščine pr .sieira K; oi se vsaj deloma razumel v trgovini želez* i znanjem nemške ga jez:ka. sprejmem. Po ou-tbe na 02la = m odd-l»k »Jutra« pod »Steklorezar« 44339 1 Kovaškega pomočnika veščega v podkovanju konj in vajenca sprejme takoj Anton Gregi, kovač v Celju. 44240 1 Ključavničarja- instalateria ki se razume ua toplovod ne naprave, elektr dvigalo in električno instalacijo sprejme v stalno službo velike hotelsko podjetje. — Ponndbe na oglas, oddelek Jutra« pod značko »Bo doči.os' 3305«. 44104 1 | Varuhinjo k otrokom 'sprejmem takoj. Prednost imajo starejše- zmožne .gra nja klavirja Ponudbe pod šifro »Din 30(1« na oglasni I oddelek »Jutra«. 44560 1 Hišnico ki bi pomagala tudi pri . gospodinjstvu sprejmem t** j koj. Pismene ponudbe na 1 Ogla« oddelek »Jutrac jod j • Poštena pridna«. 445i£i 1 ! Mlad šofer izučen ključavničar, išče mesta. Ponudbe prosim oa Josef Krasser. St odeti oi-Maribor, Pekrska 7. 44379—2 Trgovski pomočnik vojaščine prost z dobrimi spričevali, želi službo. .Nastopi lahko takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra. P"tl šifro Speče rijska stroka«. 41186 2 Gospodična 7 dveletno prakso v odvetniški pisarni. zmotna slov in nemške rcspondenee. strojepisja ter 1 vseli drugih pisarniških del išče nameščenja v kaki i>i-sarni za 1. januar 1931. — Ceniene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« v Ljublj« ni pod »Odvetniška pisar-na.. 4425S-? Knjigovodjo Pek. vaienca 7, vso oskrbo sprejmem takoj. Naslov v ogias. <-d delku »Jutra«. 44532 1 ; Služkinjo ■ ' " -■ - <_j 11, ... ■ iff.,,' ali kn.iigovodinjo sprejme ; |,rj,jno in pošteno, ki zna v stalno službo hotelsko | kuliati- spreime ivočlan.-ka podjetje. Ponudbe na ogl. družina. - Vajenca za pilarsko obrt sprejm-m i7 ljubljanske okolice. — Piiatn-i Ivon Figor. Ljubila n.' Vcšnjakova 6. 44436—1 Postrežnico za manjša dela sprejmem. Stanovanje v hiši. Predstaviti se ob delavnikih med 9—10. uro. Naslov v ogiasnem oddelku -Jutra«. 44442-1 oddelek »Jutra« pod šifro Točnost 3305«. 44103 1 Vodna zadruga za osuševa nje 1 e u d a v s k c doline v Dolnji Lendavi, bo zača« no z izgledom n3 stalnost namestila tajnika z mesečno plačo do 1500 Din. V poštev pridejo ose be s pisarniško po mo Jutra«. ogla-44553 1 Jelonošo (Speisentržger) z dobrimi spričevali, veščega nemščine sprejme hotel Štrukelj. 14349 1 Kolarske vajence in pomočnika -- ■ ;ne takoj Ivan Za-: r. umetno kolarstvo, izd ile va nje a \ toka roserij -n ■■■/.. Ljubljana. Gosposvetska eesta Iti — vhod v il-lavn:eo iz Bleiiveisove c. 44503 1 Gospodinja mlada gospodična ali gospa, prikupne zunanjosti, z znanjem klavirja, ki bi imela talent do dobre kuhi, veselje do enega »tro-t ka in iastnega doma pri dnhro stoječem gospodu, dobi mesto. Ponudbe ;.ro-siiii na oglasni oddelek -J.jtr?- pod šifro »Neka-diika«. 44429 1 Učenko s predpisano šolsko izobrazbo. 1« let staro, sprejmem takoj v mešano trgo-Ivino na deželi s lnano in j stanovanjem v hiši. Po-i m igati mora pri gospo-Idinjstvu. Ponudbe pod: i »Pridnost in poštenost no-1 2oij- na oglasni oddelek Jutra«. " 44->88—1 lh Kulman: Sambo in J&te® Vesela levja zgodba Čevljarskega pomočnika in vaicnea poštenih staršev «prejm°m takoj. Karlo Strupeh. čev. mojster. Mokronog. Do lenjsko. 44415-1 Vašenca i iščem po dogovoru. Jakob Marinček. čevljar. D"h pri Domžalah. 44459 1 Hlanca za vsa kmečka dela. vest-: nega iu zanesljivega, j sprejmem. Nastop takoj, i Naslov v oglasnem oddel-ku »Jutra«. ~ 44461—1 Kroi. pomočnika izolo dobrega sprejmem takoj. Smrke Alojzij. ?.u žemberk. Dolenjsko 4-1448 1 Neodvisna ženska stara do 40 let. dobi stalno mesto (lahko službo) pri starejšem osamljenem gospodu v mestu. Biti mora zdrava in vsestransko zanesljiva, snažna ic varčna ter sposobna samostojno kuhati in opravljati vsa hišna fela. Ponudbe z zahtevo plače poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod št. 7 S. 44451—1 Učenko sprejme modni atelje J os Molan. Krekov trg št. U. 44614-1 Mlajšo postrežnico iščem. Ziljskega 7 — za Vrtačo. 44609 1 Gospodično ki je bila zaposlena naj manj i leto pri otroku ali ;e izučena otroška vrtnari ca sprejmem takoj k tri leti.emu otroku. Ponudbe » navedbo dosedanje službe in s fotografijo takoj na octas oddelek »Jutra« pol »Vzgoja otroka«. 44598-1 Čevljar, pomočnik? zmožnega vsakega djla sprejme takoj Ivan Kmet, čevljar. Sv. Jederl oud Laškem. 44623 1 95. Za en p st- sijajna dirka po majavem odru. okoli in okoli poslopja, dokler zidarji v svojem obupu ne po-karejo dol in ne štr- hnuktiejo drug za drugim v mlako. Dve, vreči sadre, ki sta na odru. padeta t njimi vred \ vodo! Pisarniško moč aeodvisno gospodično z dežele, perfektno v nemščini sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kakor žena«. 44578-1 Prvovrstnega ličarja Ki se razume ličati z prsnim aparatom za izdelovanje napisnih tabel iščem. Le prvovrstni nai se zglasijo nr. oalasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Ia Ličar« 44549-3 Samski gospod spreime gospodinjo. Ponudbe na oglasni oddelek »-Jutra« pod . Dežela«. 44388-1 Službo sluge ali kaj sličnega išče vse stransko uporabljiv miade nič. vojaščine prost ter po leg slov vešč tudi neko liko srbohrvaščine in nem ščine Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Priden in pošten«. 44347 0 Rutiniran viiolinist išče mesta v »Jazz-bnn-du< Sprejme tudi mesto o. r gen ta v rke-tru ali v k: k drugi zasedbi. Cen i. dopise se prosi nasloviti na oglasni oddelek »Jutra, "pod -Vijolio.s- iiri-uent. št, 3717. 44282—2 Prodaialka v vsih trgovskih poslih in aranžiranju izložb dobro izurjena išče službo v mestu ali na deželi. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uletna moč« 44481-2 _______ _ 7 Mlad trg. pomočnik Zanesliiv ni'7ar manufakturne. modne n .»re poceni za hišnesn mi galanterijske stroke. išče Z-I- -1 Ponudhe na og':i>ni takoj primerno mesto. Ceuj. od.i lek '»Jutra« pod " šifro ponudbe na podruž. Jutra------ »l'i»šte-iie 40 . 44483-2 v Celju pod značko »Ireni . ... CK,e"J _ prodajalec«. 44334-2;pravilno trancoscmo 1 t »nverzacijo tudi na snre holib poučujem. Pismeno po<1 »izprašana, s nrak&o« na oglasni oddelek Jutra. 439S3 4 Katera gospodična ki ima stroj, bi pisala po nareku- Pogoje aa oglasni oddelek »Jutra« pod šitro »Diktat«. 41000-3 Prva oblast Koore«iiontrans šoterska šola Camernik Ujubljana UunaiKka ce\ts nja »o{Dje. 43371 4 Dame, pozor! Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju lam skih oblek za doto In poklic. se vrši f>ri strokovno izprašam učiteljici ter lastnic: modnega ateljeja Rozi Medved. Ljubljana Mestni trg 24/111 Uspeh zajam čcn. Istotam se izvršujejo obleke, kostumi, plašči itd. po najnovejših oiodei. krojih po zmerni ceni. Dobijo i se vsakovrstni model, kro l ji po meri. 43538-4 Profesor uspešno poučuje nemščino in latinščino. Prevzame tudi instrukcije v predmetih srednjih šol, ter jamči za uspeh. Eventualno prevzame tudi nadzorstvo. Ponudile na oglasni oddelek »Jutra* pod »Strog peda g,.g,. 44213-4 Nemško konverza-cijo in pouk nudi naobražena gospa po 10 Din od ure. Poljanska cesta 13-11, levo. 44371-4 Čemu odlašate? Pozimi imate največ časa i za reliefno vezenje. Pouk brezplačen. Lindič, Ljubljana. Komenskega ul. 36. 121-4 Prem ig in drva urodaia Jezeršek Voanid' M Stenice i ial«go iu ostalo golazen ud iti »VULKAN« plin '.* jamčena 1 kg % Din u 2.i ^ I f ro -4 44517-U aiiza«. Slike Manjši parni ko'e! v krasnih oarvah in raznih lahko tn-i' » i nizki nr?':«k velikostih nudi L i u d i č. kupi M. Zalukcr. \ ie Ljubljana, Komenskega 36 ; 41512-7 125-6 Premog trboveljski, šlezijski. angl. in koks dostavlja na dom »Ilirija« d. 7. o z. Dunajska cesta i nem Knjige in slovenske Absolventinja tr«. tečaia hči trgovca, išče kot za četnica primerno službo. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Prva služba« 44178 2 Šofer - mehanik dobro izvežban • in z več letno prakso, zmožen per fekt.no hrvatskega sloven skega in nemškpga jezika išče službo za takoj. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. " 41291-2 Absolvent obrtne šole 19 let s'ar, se želi izučiti za tovarniškega mojstra, specialista ali kaj sličnega. Naslov v oglasemn oddelku »Jutra«. 44446 2-a Kuharica išče službo pri boljši družini ali samcu. Ponudbe pod »Izvrstna« ua oglasni ixl del. »Jutra«. 44444—2 Perfekt. kuharica išče mesto kot gospodinja. Ima boljša in večletna spričevala. Cenj. ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Perfektno kuharica«. 44449—2 250 Din na dan zaslužite v V*šem okraju Pišite tovarn: Person Ljubljana Poštni predal 307 Znamko za odgovor 310—3 Suha anonca ne pove vsesra! i Primitp resnico za čopi Zastopniki vseh brauž! i Nikiik predmet ne gre da-, nes tako v prodajo kot . naš gospodinjski predmet. V nekaj dneh boste lahko pojmili. kaj je to zaslu i žek. Zakaj se še obotavljate? Ne delajte se taKO sramežljivega! Pero v roke in pišite na oglasui | oddelek »Jutra« pod »Prosto pot spretnim«. 44289-3 Trgovec vsestransko izobražen, bi se udeležil na kakem poslu, prevzel dobra zastopstva j ali potniško mesto, event. | tudi gostilno ali k3j slič-nega. Jamčevina na razun-lago. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »(Podjeten«. 44476-3 Začetkom novembra pričetek skupnega pouka angleščine v malih skupinah. Poučuje lektor angleškega kluha. — Vpisovanje na Starem trgn St. 3,11, desno. 44542-1 Inštruktorja iščem za lalino. matematiko, deskriptivo. Ponudbe z zahtevkom honorarja na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober inštruktor«. 44547-4 .Nemščino, laščino in francoščino poučujem. Dvorni trg 5'I, levo. 44582 4 V 3 mesecih vsakdo govori nemško ali francosko. Specialna moder-! na metoda. Stari trg 3/II, desno. 44618 4 Razne vozove dovo dvovprežno polpokrito kočijo; dvovprežno, polpokrito. rabljeno kočijo: zelo dobro ohranjeno dvovprež no polpokrito kočijo (lan-daver); dvovpre-ŽDe polpo-krite nove sani; rabljeLe dvovprežne sani: 2 rablje ni enovprežni sani prodamo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43950-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. — Telefon 33-13. št 46 — Miklošičeva c 6. j raznovrstne note naprodaj. Telefon št. 28-20 in 25-93. N*sIov v oglasnem oddelka iSS '-Jutra«. 44274-8 Kompletna lekarna ; T. vso -opremo rn zdravili, I v Gornji Lendavi takoj na ' prodaj. — Interesen t je naj vprašajo pri gospe Ireni t.ipott, Gornja Lendava. 44384-0 Puhasto perje čisto, čohano kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg. čisto bele gosje kg po 130 Din iu čisti puh kg po Diu 250. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. Bro^ovič. Zagreb. Ilica 82, kemična čistilnica perja. 362 Barve, firt.ež, lake m dr. priznano najboljše in najcenejše .lobite le pr »Lustra« V. Laznik oosposvetska eesta št. Vi poteg restavracije »Novi svet«), 36 Trgovino s papirjem in galanterijo ter majhnim stanovanjem na prometnem prostoru po ceni prodam. — Pojasnila daje Franc Pichler, Maribor, Gosposka 52. 44366-6 Manjša industrija v polnem obratu naprodaj v bližini Ljubljane. Ponudbe na oglasui oddelek »Jutra« pod »Zagotovljena eksistenca IlOOoO« 44351—6 Otroško košaro na stojalu, snažno, prodam. Accetto, Tabor 2. 44439—6 Steklenih balonov še nekoliko, slušala. peč za žaganje, gosli z lokom, flavto, poceni proda ;Ali-|monta«. Zg. Šiška 17 pri ^Kamniti mizi«. 44443—6 Nov fotoaparat Zeiss Ikon Ideal s S kasetami in dopolnilnimi lečami, optika 1:4. 5 f. 15 cm ugodno predam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44428—6 Kovaški - ključavničarski meh prodam. Naslov uove ogl. oddelek »Jutra«. 44329-S Fotoaparat znamke »Erkos«-anastlgmat, 9 X 12, popolnoma nov naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44540-6 Lepo pisalno mizo 3 fotelje, omaro za knjige, vse črno pleskano, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44536-6 Zofa za ležanie in 2 umivalnika naprodaj na Poljanskem nasipu št. 12.111, vrata 13. 44564 6 Cizo (gare) prodam v Ljubljani VII — Jernejeva cesta štev. 35. 44553 & Pozor, peki! Stroj za izdelovanje keksov, rezanih Napolitan-. valčke itd. prodani, event. sprejmem službo pomočnika s temi predmeti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tovarna keks«. 44597-6 Majhna stelažica 13 tapecirani štokerli in pa- S' .i za šiviljo naprodaj Ieiweisovi cesti št. 9 III 44627-6 Samo 5 Din v znamkah pa Vaš toVn naslov. Se danes pošljite, pa dobite krasno In zanimivo literarno povest, polno bujne vsebine. zajete iz ljubczei.ske melanholije. Miros!av Borovce. Celje, poštni predal št. 41. 44622-8 Radio kupci! Dobite strokovno utemeljen nasvet za nabavo. Priložile 4 Din. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Iužeujer konstruktor«. 44151 9 Radio aoarat cevni zvočnik in baterije, kompletna naprodaj. Kri-ževniška ulica lu 14441-9 Nov radio 4 cevni, ceno naprodaj. Kiuo Nadišar, Trži.-. 44397—9 Avto »Ford« Dovi sistem, v dobrem stanju kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac 44061 10 Šofer trezen in zanesljiv z eno letno prakso, išče kjerkoli nameščenja — event gre tudi čez zimo sam() hrano in stanovanje. Po i uitdbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trezen šofer« 44114 2 Akordni delavec | prevzame večje množine že-Kliučav. pomočnik lezniških pragov. odnosno I večje muož ne mehkega lesa v izdelavo. Naslov pri , podružnici »Jutra« v Celju 44247-3 lavtogenski varilec, z vec-' letno prakso, tudi ravnač pločevine (Blechspanner) — išče službe. Nastop takoj. Plača po dogovoru i z. zmožnosti. Naslov v ogias. oddelku -Jutia«. 44389-2 Učenko iz boljše družine, sprejme v pouk v kuhanju gostilna zmogna Kmet na Oosposvetski ee- knk5„;m sti st. S. 44520 » Službo de!ovod:e poslovodje ali strojnega konstrnkterja v večjem it dustrijskem podjetju išče absolvent sirojnodelovodske šole. z devetletno vodilna prakso v večjih oodjetjih Ponudbe na oglas. od1el»k »Jutra« pod »Praktik«. 44171-2 Gospodična povsem zmožna gospodinjstva. z dobrimi spričevali, želi tozadevnega mesta k dobri družini. Govori perfektno tudi nemščino. — Sprejme tudi kakšno drugo službo. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Delavna in za-nesljiva« na podr. »Jutra« Maribor. 44308—2 Strojni mizarski pomočnik prva moč v večjem stavbenem delu, izurjen za pripravljanje lesa na si roga 1 n eni in drugih strojih, išče trajno mesto v dobro urejeni delavnici splošnega mizarstva. Ponudbe na podružnico »Jutra« Jesenice pod »Preddelavee«. 41399-2 Čevljar, pomočnik vojaščine prost, želi nastopiti v Ljubljani. Cenj. ponudbe no oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Priden fant«. 44376—2 Zastopnike j solidne in agilne gospode Iz iskušnjo v akvizieiji. ali | prodaji državnih papirjev j imajo prednost. — Ponudbe | na naslov: Mažir. Maribor. : Gregorčičeva ulica št. 23. . Priložite znamko za odgovor. 44049-3 Potnika sprejme stara renomi-rana firma za kuhanje 1 žganja, sadnih sokov. | tvornica likerjev itd. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V stroki zmožen in vpeljan«. 44579-5 Registrirna blagajna plinska peč. električen klavir, vse brezhibno naprodaj. Weber, Ljubljana, Prečna ulica 8 . 44433—6 Blaeajna naprodaj. Aleksandrova 17 Češko. 44422-6 Otroški voziček naprodaj v Fiorijanski ul. št. 17 1. 44452-6 Perfektna kuharica privatno ali v večjem gospodinjstvu — povsem zanesljiva samostojna moč, želi j^- . „ . mesto kjerkoli. Gre tudi Kroj. učenko kot samostojna g.vspodinja sprejmem takoj. Naslov v Ponudbe pod »Samnotoj-oglasnem oddelku »Jutra« na moč 60« na podr. »Ju 14561-1 tra« Maribor. 44367—2 Mladenič išče službo sluge ali kaj sličnega. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Marljiv sluga«. 44375—2 Gospodična zmožna slovenske in nemške korespondence, kakor tudi vseh ostalih pisarili ških del. išče primerno službo. Ponudbe nn oglas, oddelek -Jutra« pod šifro »Vestna 13«. 44602-2 Zastopnika dobro uvedenega v papir 'trgovinah, knjigarnah, trafikah in sploh trgovinah, i spr-jmemo takoj. Ofcrte sa I naslov: Zagreb I — poštni I predal 360. 44521-3 Pletilji dam delo (podpletavanje noga-v.icl na dom. Vodmat. Ribniška ulica štev. 15. 44307-3 Ali imate odločno voljo da si 7.isiguratc velike dohodke? — Mi vam nudimo I priložnost za to. Se se da 'denar zaslužiti. Mi vam i pokažemo kako. — Nekaj zmožnosti in agilnosti je prinesti seboj. Agentom nudimo 30 % provizijo in di-jete. Eksistenca za 1 leto zajamčena. I. razpošiljalni-ca Omnia, Miklošičeva cesta 14. 44475-3 Nov voz samec i diro in dngi opremo za trgovca, proda F. Skok pri Figoveu « Ljubljani. 44216 6 Pisarniški inventar različen — mize in drugo vse d<»bro ohranjeno, zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »,ln'ra« pod šifro »Inventar kopi mo«. 44338-6 ^Trgovci in seimarji Izdelujem miklavže in kram-puze v velikosti 1 •• m po 10 Pin komad. Interesenti naj pišejo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »»Poceni in lepo«. 44308-6 Franc Sca^netti Metelkova ul. 19 prodaja Ia trboveljski premog in I suha bukova drva. Telefon št. 3293. 44170-6 Peč za kostanj prodam. Poizve se na Poljanski cesti 55. 44583-6 2 zimski suknji (črna. rujava), nekaj moške obleke, oprave sobne in pisarniške, peči lončene in železne, štedilnik, železje, okna itd. prodam. Dunaiska cesta 31-11. 44585-6 Zoologična trgovina Graz. Elizabethinergas-se 16. prodaja eksotične dekorativne ribe in ptiče. krotke opice, papagaje. utenzilije. Razpo-*ilia po pošti in železnici. 42855-6 Otroški voziček fin. ponikljan. na vzmetih kupim. Ponudbe na o:r!as, oddelek »Jutra« pod šifro »Brezhiben«, 44185-7 Portale Avto »Dodge« oeW8j Trgovsko ooremo kompletno za špecerijo — t. j. pulte, omare, police itd prodam event tnd: posamezno Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43949-8 Kopalno banio veliko. radi pomanjkanja prostora proda Ivan Fun-tek v Zeli ni jami. Val. Vodikova 16. 44419—6 železna b!a?ajna (130 x 68 x 63) velika. ua prodaj. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 44460—6 Otroški voziček na peresih. ponikijan, v I dobrem stanju ohranjen, jpoceni naprodaj. Na«Iov v I oglasnem oddelku »Jutra« 44453—6 Povečevalni anarat Is kondenzatorjem za 9"12 aparat kupim. Naslov v Oglasnem oddelku .Jutra«. 44404—7 | Banjo i (Sitzvanne"t rabljeno. ku pim. Ponudhe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Banja 1'fi«. 44372—7 Minimax aparate 2—3 rabljene kupim. Ponudbe z navedbo cene na podružnico »Jutra« v Celju pod >Minimax«. 44624 7 Lepo spalnico zelo moderno, iz orehovega lesa. popolnoma novo t<»r več lepo izdelanih hrastovih omar po zelo nizki e«--i: proda Jernej Silni, snriiel pri Novem mestu. 14258-13 Posteljo dobro ohranjeno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 44312-12 Pohištvo tudi na obroke. Spalnice pleskane 2900. kuhinjske oprave 1100. o-mare 560. postelje 260. kuhinjske kredence 580. Se priporoča Mizarstvo Sava, Kolodvorska 18. 44573-12 »JUTRA ULICI 5 H SPREJEMA: naročila na male oglase, inseraie ter društvene in zasebne objave! IDAJIE naslove malih oglasov, ter druge informacije, izroča dospele ponudbe! Potovalni kožuh velik, ug-»d:,o prodam. Na-s',,v v oglasnem oddelku »Jutra«. 411"-'»—13 Gostilno v Mariboru ali v okolici na promet nem »rajo vzamem v najem ali kupim Ponudbe pod »1. januarja 19:11, 03 ogi. oddelek »Jutra.. 42750 "17 Dve zimski suknji prodam po nizki ceni. Na oglasnem »Jutra-. 41414—13 Gostilniško kuhinjo v lastno r-ž.i.io - ddan) rak v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Idelku I .Gostilniška kuhinja-. 44318-17 Dijakinje pozor! 1>\ a lepa uova dam^Sta 7/m-ska plašča svetle baj-(kaša) za polovično ee-■ * na prodaj v delikatesni trgovini M. Derfier na Me-taem trgu. 44458—13 Žensko ples. obleko ti:o enkrat oblečeno, zelo veeoi prodam. Na-i" v oglasnem oddelku »Jutrac. 44285-12 Zimska suknja dobro ohranjena po nizki c<-n: naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44527-13 Lep prostor I za pisarno ali mirno de-{lavnico od lam s 1. decem- | hrom. Naslov v oglasnem i oddelku Jutra«. 44491-17 Pritlični prostor pripraven za skladišče ali dciavn:m. Krate Orbanič. Hunan-.*' put 35. Zagreb. 44393 19 2 nova tra, lokala dam v najem »• Murski Soboti ob gl.ivti (Aleksan drovi'; eest-i v novi hiši Kardoš Terezije, Hiša je na zelo prometni točki. 44383—17 »Marstan« Maribor Koroška 10, posreduje oa-kup, prodajo, najem, zamenjavo posestev, gostiln, trgovin daje nasvete pri iskanju posojila, osesnih in gosuodarskib zadevah. Vpisnina Din 10, tri znamke. 44369—20 Hišo v predmestju par minut tramvaj, prodam. Pet sob. sobici, pritikline veranda. Vodovod, pliu. elektrika. Brez stroškov U-hko dve s:«oi-vanji. Prostorno podstreš-je; prezid. tretje stanovanje mogoče. Vrt, pralnica.. drvarnica. Ponudbe •ol >>'eal« na oglasni -dd6lek »Jutrac. 41361-20 Hišo z gospodarskim poslopjem ugodno za gostilno in trgovino, na prometnem kraju v bližini Medvod, prodam za Din 190.000.—. 41437—20 Na Gorenjskem kupi hišico za upokojenca Koroič. Ljubljana Pr*čna 8. 44431—20 Ugodna nakupna prilika Proda se posestvo z gostilno. Poizve se ir. ogleda Novi Vodmat, Ciglarjeva ul. 2. -14124-20 Delavnico pripravno za vsako obrt, skladišče ali zasilno stanovanje takoj oddam. Istotam naprodaj malo rabljen želeren štedilnik Ižanska cesta štev. 15. 44292-1!) Delavnico l*r"> iti svetlo, pripravno za skladišče, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelka Jutra«. 446011-19 Lična hiša z 8 sobami in lepim vrtom, v krasni legi kopališča v Laškem ugodno naprodaj. Pojasnila daje Pepi Schmid-Iin. Zasreb. Pre rad o vič'-va ulica 24. 41502 20 Nova vila enon idstropna. s 3 stanovanji. ob Du tajski '-esti najirodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41477-20 Več narcel v Spodnji Šiški ugodno prodam. Naslov v o"Ias. oddel. »Jutra«. i4452—20 Stavbno parcelo 600—700 m- veliko prodam \ Sfanieevi ulici. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 44227-20 Hišo v Črnomlju in posestvo proda Matko Gašper. Crnomeli štev. ]15 43959-20 Prenovljeno hišo proda takoj poceni Zagore Višnja gora. Stara trgovina. idealna prilika, udobnost. 44445—20 Redka prilika Stavbišča na najlepšem položaju Blejskega jezera prodam ugodno. Vprašanja na pisarno dr. Ažman Josip, advokat, Ljubljana. 44401—20 Hišo s pekarno in trgovino v industrijskem trgu ni Gorenjskem prodam. Potreben majhen kapital, ostal j na odplačilo. Ugodna prilika: Naslov pove oglasni oddelek »Jutra-. 44062 20 Višji drž. uradnik išče nujno posojilo proti garanciji. Ponudbe i a ugl. oddelek »Jutrac pod šifro »Soliden !!3t. ' 44513 16 Kateri denar, zavod bi dal 80.000 Din posojila za zgraditev nove stanovanjske hiše. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44262-16 Hišo • z dobro vpeljano gostilno, | v Ljubljani ali najbližji | okolici kupim za ceno do 200.000 Din. Ponudbe ;.a lobra kapljica. 41105—18 oglas, oddelek »Jutra« pod Dobro idoča gostilna«. 44168-20 Kam pa kam? , Danes vsi v Moste v iro-| stilno -Zakotuik-,. Tam "se ! dobe krvave klobase in Lepo posestvo y Brežicah, 7 oralov zemlje. z gospodarskim posl opjem na glavni cesti, 10 minut od kolodvora cena 75.0<>0 Din. najirodaj \inogradska cest. 10. .'o-stilna Zagreb. 44392-20 Nova hiša "a deželi, dvodnižinska za oG-000 Din naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek "'Ju;ra- 445I.S-20 Enodružinsko hišo blizu _ Maribora prodam. _ I otreono Oo.onp j,;n Do_ [use na .podružnico -.!„druž. »Jutra« V Celju. 43938-20 Prostorna hiša pr!pravna za vsako obrt, v velikem industrijskem kraju naprodaj. Ponudbo ua oslas. oddelek .Jutra- po,l »Ugodna cena«. 44514-30 Hišo s trsovino in vsemi gospodarskimi poslopji, V dobrem stanju pro nam za 1GO.OOO Din. — Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljansko predmestje«. 44539-20 41200-21 Suho stanovanje 2 sobic 3 X 4 m, kuhinje in podstrešja, elektrika, vodovod. tramvaj, vrt. pni-nica itd . za 450 Dio oddam takoj Naslov v ogl. oddelku "»Jutra«. 44270-21 Stanovanje 3—4 sob iD pritiklin. sredi ' mesta išče za takoj ali s ; februarjem boljša «tranka treh oseb. Ponudbe ta ogl oddelek »Jutra« pod »Lepe sobe«. 41280-21 Dijakinjo sprejmem v zračno stanovanje in dobro domačo hrano nasproti 11. drž. realne gimnazije. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44492-22 Diiakinjo ali gospodično sprejmem na stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutr?«. 44478-23 Prazno sobo ali sobo in kuhinjo iščeta 2 osebi v bližini kavarne »Evropa«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »3. december«. 44173-21 Stanovanje sobe. kuhinje, shrambe in Tiritiklin. z elektriko in v«, dovodom odda C e g I a r, Jlivka 23 — Trnovo. 44319-2' Stanovanje sobe in kuhinje, v novi hiw takoj oddam strar.ki brez majhnih otrok. Oer bičeva ulica 32. Kolezija. 41309-21 Trije dijaki iščejo opremljeno sobo z novembrom. Ponudbe pod šifro »Stanovanje« na jsl. oddelek »Jutra«. 44522-22 2—3 srednješolce ali visokošolce sprejmem na hrano in stanovanje v lepo, veliko sobo na najlepšem kraju mesta. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44562-22 Elegantno sobo z 2 posteljama in priklju-četim salonom, event. tudi samo spalnico iščem za , takoj. Ponudbe na ogl3sul oddelek »Jutra« pod šifro IUschest 1930«. 44232-23 Sostanovalca sprejmem s hrano ali brez. Cankarjevo nabrež. 7,11. levo. 4443S-23 Sobo prazno aH opremljeno za dve osebi, eveutuelno tudi s hrano, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44420—23 Elegantno sobo novoopremljeno sredi mesta oddam finemu solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44484-23 Dve sobi J Sobo s scparirauim vhodom in • zračno in čisto išče gospod elektriko ugodno oddam 1 s 1. novembrom. Ponudb ali več gospodom. Naslov ua oglasni oddelek • Jutra-v oglasnem oddelku Jutra pod šifro »Takoj«. 44554-23 44237-23 |____________ Akademik išče opremljeno sobe v bl> žitii tehnike. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Fletno«. 45510 23 Gospoda boljšega, samca, državnega uradnika, sprejmem na stanovanje v svrho skupnega gospodinjstva. — Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kin-derfreund«. 44377—23 Lepo sobo z 2 posteljama i ž č e m v bližini Resljeve ceste. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod »Separirana«. 41187-23 Opremlteno sobo parketirano in z elektriko, event. s hrano oddam solidnemu gospodu ali gospodični s 1., ozir. 15. novembrom. G. Ilovar, Stari trg 24/11, levo. 41471-23 Opremfierr sobo s poseb. vhodom in elektriko oddani 1 ali 2 gospodičnama. Naslov v v-'_r'. oddelku »Jutra«. 44501-23 Onremtienn ."ohf. išče mladenič s 15. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifrJ »Mirna stranka«. 44519-23 2 gospoda ali dijaka sprejmem v vso oskrbo pri glav. kolodvoru. Naslov v oglasnem oddelki) »Jutra«. 11373—23 1 ali 2 zelo lepi sobi in sicer spalnico z event. priključenim salonom, ali tudi prazni oddam 1 ali 2 boljšima osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-. 44511-23 Opremlieno sobo ' lepo in zračno cd'lam ter sprejmem boljšo | sostanovalke | z vso oskrbo, k samski i oseb:. Prednost gospodične. ' Ns*!ov v oglasnem odd.-iku »Jutra«. 44552 23 Za pisarno iščem prazno sobo v pritličju na Poljanski. Sv. Petra cesti, ali bližini. — Ponudbe na naslov: Hlebš, ! Hradeckega vas štev.. 54. 43355-23 OoreniHeno suho s posebnim vhodom oddam na Borštnikovem trgu 11!. desno. 44001 23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in elektriko o d d a m enemu ali dvema gospodoma. Poiz.-e se v Rožni ulici 13/1 (Sv. Jakoba trg). 44504-23 Sostanovalko ljubiteljico reda, sprejmem po zmerni ceni za zimske mesece, sredi mesta. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«- 41324 23 Za pisarno oddam sredi mesta 2 sobi s telefonom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44302 23 Opremljeno sobo z 2 posteljama, event. s hrano odda Bester na Celovški cesti 48. 44506-23 Sobo opremljeno ali prazno, s ].'osebnira vhodom in elektriko oddam v Zeleni jami, Prešernova 13. 44409-2? Solnčno sobo s parketi. električno razsvetljavo in jiosebnim vhodom, blizu vojašnice Kralja Petra oddani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44107-23 1 ali 2 sobi z uporabo kopalnice takoj oddam na Domobranski c. št. 17/1. 41174-23 Na Zaloški cesti ali v bližini išče s 15. novembrom trgovski t.astav-ljenec čedno opremljeno sobo s postrežbo Cenjene pismene ponudbe na podružnico »Jutra v Celju pod značko -»Snažna soba«. 412-18-23 Snažno sobo z 2 poete!jama. v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4 4 273 23 Prazno sobo oddam s 1. novembrom Rožni dolini, eesta VI,-2 44520-: Lepo sobo oddam samo boljšemu go sreola. Naslov v oglase^m oddelku »Jutra«. 44509-23 Sostanovalca boljšega sprejmem v vso oskrbo v Škofji ulici št. 13 carter. 41531-23 3 gospode sprejmem ua domače opol dansko kosilo v akofji ul. št. 13. parter. 44590 23 Sobo z 2 posteljama v bližini obrtne tole od darn. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44003 23 Lepo sobo s posebnim vhodom s stop-njic. parketi. elektriko tn balkonom od latn takoj ali s 15. novembrom i.a Rimski cesti 20.1. 41599-23 1 Sostanovalca spili mesta sprejmem tak aii pozneje. Naslov po oglasni oddelek »Jutra,. 44524 oj Sobo preprosto opremljeno išče soliden gospod s 15. novembrom. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra« pod šifro --Soliden 11«. ' 44541-23 Več gospodov takoj sprejmem na stanovanje v Fiorijanski ulici št. 24. 44551 23 Ooremlieno sobo s posebnim vhodom takoj oddam Naslov pove oglas, oddelek Jutra«. 41030 23 Sostanovalko I sprejmem na stanovanje v | centru me»ta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra-. 41589 23 Akademik išče sobo, event. s hrano, pri vuovi ali ločenki. Po nudbe na oglasni oddelek ».Jutra« j' od značko -Diskreten 23«. 44550-23 Opremljeno sobo s kopalnico oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 44538 23 Sobo z 2 posteljama oddam v novi hiši v Vet cingarjevi ulici. 44570-23 Sostanovalko sprejmem. Cojzoia c. 9. 1. nadstr. Frič. 44455-23 Na Zaloški cesti ali v bližini išče trgovski pomočnik čedno opremljeno sobo Cenjene pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Snažna soba 22«. 44219-23 Gospodično sprejmem na stanovanje — po dogovoru tudi na hrano Jagodin, Rimska ee.-ta 22. dvorišče. 44592-23 1, 2 ali 3 sobe za pisarno ali stanovanje oddam takoj na Miklošičevi cesti št. 14, I. nadstropje. 44020-21 Proti izp-ulanju las in bolezni lasišča je »lnesc edino uspešno sredstvo. — Lonček 38 Din. — »Ines«. Ljubljana, Merosodna ulica št. 1. 41341-24 Živi Ponedeljek. Pozneje po! šest. Mesto znano. Ce me ljubiš — prideš. 41110—24 Boljši obrtnik dobro stoječ, želi znanja i 2i)—25 let staro gospodično Le rosne ponudbe, po mogočnosti s sliko na ogias. oddelek »Jutra« pod šiTro »Boljši obrtnik«. — Tajnost častna zadeva. 41110-24- PERJE od Din 35.— dalje. Posteljne odeje iz puha, volne in bombaža. Kemično čiščenje perja Din 15.— za kg. — Fein, Zagreb, Zrinjski trg 17. 002 Trisob. stanovanje s pritiklioami, ob glavni cesti oddam. Trata št. 1", St. Vid nad Ljubljano. "44317-21 Prazno sobo oddam s 1. novembrom v bkolji ulici št. 17. 44321 23 Komfort. stanovanje B velikih sob, kuhinje, ko-| painice ir. drusili pritiklin. i v Vodmatu oddam s 15. novembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 44312-2! realitetna pisarna družba z o. t. Tavčarjeva ul. 6 proda: VILO enodružinsko, vrt 625 m-, Mirje, Podkletena. 2 dvosobna stanovanja. kopalnica. Din 285.000,— Ugodno plačilo. Stanovanje 3—4 sob, z vsem komfor-tom iščem za februar. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Inženjer-. 44510-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v centru mesta iščeta za takoj ali pozneje dve gosjoodičnt, ki sta ves dan odsotni. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj 40«. . 44488-21 Stanovanja oditam v Zg. ši-ki pri novi šoli. Pojasr.ila daje Stanko Kopač, istotuui. 44558 21 Prazno sobo ali sobo s kuhinio iščeta 2 osebi v bližini kavarne Evropa. Ponudbe j na oglasni oddelek »Jutra« i pod šifro »3. december«. 44173-21 Stanovanje in obrt. lokal primeren za krojača, čevljarja ali mesarja, na Glin- Prazno sobo s scparatLim vhodom m balkonom takoj oddam na Kavškovi cesti štev. 26/1. 44343 23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko v cettru mesta. Naslov v oglasnem oddelku -.Jutrac. 44354 23 Prazno sobo z vso oskrbo išče mlad zakonski par. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Oskrba«. 41011-23 Cisto in zračno sobo v sredini mesta event. i dobro hrano išče soliden gospod Naslov na oglasil! oddelek »Jutra« pod šifro »Cista soba«. 43381 Opremljeno sobo s separiranim vhodom tacah oddam mirni stranki, koj oddam gosp. častniku, i Naslov v oglasnem oddelku iMot.nn oddam sobo go- »Jutrac. 41577-21 1 spodu. 44421—33 1 JCrj. Poi udbe je poslati ni oglasni oddelek »Jutra« pod »Sljajiia bodočnost«. 4-1337—25 Za sorodnico iščem resnega gospoda, neomad>--ževane preteklosti, srednji!) let, v svrho ženitve. Želez n:i-arji imajo prednost. — Ponudbe na oglas, oddelek otra« pod »Primorka — bloadinka . 44018-25 Gramofon prvovrsten, nabavna cena Din 22.000, ugodno poceni proda Kinu Nadišar, Tržič 44396-9 Harmonij petoktavni, Pajkarjev, dobro ohranjen i>o nizki ceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44253-26 Kovčeg-gramofon boljši, naprodaj v antikva rijatu Sevar, Stari trg. 44534-26 Staro gitaro kupim. Naslov: Gosposka ulica 9. 44571-26 2 pletllna stroja »Ideal« 8/60 in 8/40, zelo ugodno prodam ah zamenjam za št. 10. Cilka Zaje, Mala loka pri Domžalah. 44548-29 Pletilne stroje na osemnajstmesečna odplačila! Piši»e: Tovarna stro jev, Ljublja-na, Poštni predal 307. 44543-29 Šivalni stroj in moško kolo dobro ohranjeno, radi se litve prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44611-29 Modroce peresLice. otomane. patent divane fotelje, salonske in klubske garniture dobite najceneje Dri F. Sajovic-o Ljubljana. Stari trg St. 6. 44057 30 Barvamo in čistimo vse vrste oblek Itd. po najnižjih cenah. Barvarna A. Koliaš Kranj, Savsko predmestje 38. 42418-30 Snežne čevlje in galoše dajte pravočasno v popra vilo k tvrdki Matija Tre bar Ljubljana. Sv. Petra eesta 6. 42800-30 Pozor! Snežne čevlje in galoše v rujavi in črni barvi po pravlja najboljše le strokovna delavnica Avgust Skof. Borštnikov trg št. 2 (za dramskim gledališčem'! 43305-30 Lovske čevlje garantirano nepremočljiv misirnffri anrvl fr.nm Stare inštrumente (pleh) vseh vrst, sprejemam v popolno tovarniško uglašanje. Nove Inštrumente vseh vrst najceneje dobite v naši državi samo prt Jože Grom, Logatec. 44565-26 Peteline mlade, italijanki. jarebi-čarki. čistokrvni premira-ni, proda graščina Zer-javgrad Dol pri Ljubljani. Pasme skobec ne napada. 44322—27 Psa dobrega čuvaja, 2 leti starega, srednjeveškega, po ugodni ceni prodam. 44395-27 Gospod it ir 27 let z 20.000 Din gotovine, verziran mesar, n e omadeževan e preteklosti, želi znanja v svrho ženitve z imovito simpatično gospodično od IS. eo 20. let, ki ima veselje do mesarske obrti. Mlade v,i n-e brez otrok niso izključe-: Cenj. ponudbe s sliko Tla oglasni oddelek »Jutra« pod dobra asistenca. Tajnost zajamčena. 41398-25 Starejši vdovec t dobro vpeljano staro tr-trgovino v mestu, želi spoznati istotako značajno gospodično ali vdovo s primernim premoženjem v svrho takojšnje poročitve. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra? pod značko »Zadov uljnost 58«. -11387-25 Jazbečarje in foxterrierie čistokrvne iu prvovrstnih lovskih staršev prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Jamar«. 44613-27 Plemensko kozo proda Koren, Dunajska 47. 44621-27 Dama atara 43 let, zelo simpatična, želi znanja s premo-ž-Lim gospodom, starim od 50—70 let. vsled skupnega ž:vljenja. Pisma pod šifro --»Prijetno življenje« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 443135-25 Državni uradnik star 28 let želi poročiti inteligentno gospodično, ki poseduje nekaj premoženja. Le lesne ponudbe s sliko pod šifro »Zaupanje« na oglasni oddelek »Jutra«. 44572-25 Kovčeg-gramofon tovarniške znamke Homo-cord. rdeče barve, je bil ukraden. Za izsleditev tatu 300 Din nagrade. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44525 28 Pletilni stroji več od 8/40—8/60. 1 na« jaini. 12 »reteo ln več oo možnih strojev, vsi Se « ibr&tu. brezhibni- poceni naprodaj Naslov v po Iružnici »Jutra« v Celju 42650—29 »t + 4 'A i l f Pianino primereD za gostilno, mo ča'i "las. metalna kon 8t'jke-ija. proda Kvos v Kjiodijrski ulici št. 26/11 44323 26 Pianino Philippov jubilejni, s petletnim jamstvom dobite edino pri Minki Modic. Ljub ljaaa. Cojzova cesta št. 9. 4289S 26 KLAVIRJI! 8varim fea nakupom oa Vldeznesa blaga — c«nen:l klavirjev! K upu ii t aa obroki od Din 400.— prve svet?vii' fabrikate. Bft*enlorteir. Steraway. FOr »ter Halil Stingl ongina. b -K) nesporno naibol ši! i Lati:: a precizna mehaniki) •rodaja jih I « s l j u č n o le so ti m izvedenec in bivš; učitelj »Ula»bcn» MatK^. ALFONZ BREZNIK Mestni trg štev. 3. Velikan.-ka zbira v a e D glafbll In «trnn Najcenejša Izposojevalnica 193 Čevljarji! Skoraj nov čevljarski stroj (Linksarm) zaradi opustitve obrti po ceni naprodaj Ponudbe pod »Stroj 4000« na oglasni oddelek »Jutra« 44425—29 Pletilni stroj Pepp 8/S0, prav dober poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44500-29 Mizarji! Nikakega dvoma več, da so Teichertovi stroji najboljši in najcenejši. O tem se prepričajte ter si oglejte 7 strojev pri Mizarski zadrugi v Št. Vidu. — Vprašate z dopisnico po cenah pri zastopstvu: Stari trg 26, Ljubljana. 44489-29 2 čevljarska stroja naprodaj v Križevniški ul. št. 2. 44169-29 Mlinski čistilni stroj za zdrob, dobro ohranjen za 1500 Din proda Indihar. Rakovca, Kranj. 44072-29 Pletilni stroj št. 6, 21 cm širok, dobro ohranjen, za 900 Din nat prodaj radi opustitve obrata. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Stroj 900«. 44162-29 Bencin - motor 5 KS. stoje, kupimo — poceni pa prodamo 10 mizarskih strojev rabljenih. Na ogled pri Mizarski zadrugi v št. Vidu. — Ponudbe na zastopstvo: Teichert & Sohn, Ljubljana, Stari trs 26- 44490-29 rujavega an»l kroma : uja > ftJ aa^i BI um, po 185 Din pošilja po pov zetju S. Golik ručna ttipe larija. Delnice. Savska ba novina. 43951-30 Milena Zor - Ježek vezilja prej Stritarjeva nI. 7, sedaj Dunajska c. la/IV entla 1 m po 1 Din ter izvršuje vsakovrstne vezenine 445S1 30 Modroce la a f r i k. močno olago 260 Din, spodnje modroce mreže lo posteljne odeje najceneje Kupite pri Rodil' Sever Marijin trg Stev t Zahtevajte vzorcel 58 a Radio aparate urodaja popravlja moder nizira, vzdržuje najugoi ieje Jože MarkeS. Jeseni se. SO Tkanine za pohištvo ter ves tapetniški materi ial v veliki izbiri aajpo voljneje: Poljokan. Za greb, Ilica 50. 324 Žimnice otomane. divane, fotele, vse tapetniške izdelke Vam oo li najsolidneje In najceneje Ignacij NAROBE, tapetnik. Ljubljana, Gosposvetska ce sta 16 (pri »Leva«). 332 Entlanje 1 m po 1 Din. Izdelovanji damskega perila, strojno ir ročno vezenje zastorov, po steljnih preprog predtiska rija šivanje pletenin na entl stroj »o konkurenčnih cenah. M. Sedovnik. Fin rijanska 6. 838 30 Krompir beli in roza, orehe, jabolka vseh vrst, fižol kakor tudi ostale zemeljske plodove kupuje po dnevni ceni B. Haj-din, Zagreb, Vlaška 44. 44596-33 formati}* Izjava Kdorkoli bo raznašal laži, jemal čast moji osebi, hčerki ali obrti, bom sod-nijsko postopala. F. Rie-der, gostil, v Medvodah. 44423—31 Preklic! Podpisani obžalujem in preklicujem kot neresnično vse, kar sem govoril i raznašal po Meovouah o gos-pej Franji Rieder in njeni hčerki Andrint iz Svetja St. 23 pri Medvodah in se ji zahvaljujem za odstop od toiSbe — Medvode. 27. okt. 1930. Ivan Langerhoc. 44315-31 Izjava Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov, katere napravi moja hčerka Marica. — Josip Ramšek, Ptuj. 44450—31 Jabolka mošančke v zabojih naj-manje od 25 kg naprej po Din 4.50, vse vrste fižol, bel: in rožnak krompir, vsako potrebno množino vagonov po najnižji ceni. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Deželni pridelki«. 44150-34 Jabolka namizna, za zimo ln takojšnjo uporabo, tudi z dostave na dom Ogled vzorčne izložbe v trgovini brezobvezen. Proda. d. z o. i., Ljubljana, Sv. Petra c. 25, poleg hotela Tratnik. 44457—34 Vsa pleskarska, ličar- ska in slikarska dela izvršuje aa.isolidnejše in po nizki ceni ANGELO JELČIC pleskar id ličar Celovška c. 65. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi. 327 vodni mlin s turbino na 3 tečaje, vse v najboljšem stanju, v bližini Celja. Naslov se izve v podpruž. »Jutra« v Celju. 14659 Alčo žetite kopit! na obroke obrnite se na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r. z. i o. t v Ljubljani. Cigaletova 1 zraven sodniie 282 J. Stjepušin. Zagreb Jnrjevsku ulica 57 priporoča najbolje tamburjre — strune, partiture. šole in ostale potreb ščine Za vsu gla-btla O Ili V.ovan na pa nški izložbi Ceniki franko O 7 ovci in šnortmki! Gojzerje in športne čevlje prvovrstnega domačega izdelka ima vedno v zalogi in izdeluje po meri ZALOKAR, Gosposvetska c. 8. 229 Skrajno nesrečen gospod prosi plemenito dušo za obrabljeno suknjo, obleko ali čevlje. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zima«. 44515-37 oi to {Polne grudi napeta nteea oblikovno leoe, napete, očarljive dra žesti razvija pn damah vsake staroeti pj zdravnikih priporočena »1 p £ A L« mikstura. Nerazvite, subt grudi privede naglo io Krasnega razvitja ti) trdnosti. Ze po 4 tednih uporabe se pokaže — iot izprtčujejt številne tahvalnice — jčividna napetost in zaokroženost. Uršave partije vrata iobe kmalu mameče mehke Unije Ven moleče kosti .zginejo. Suha bedra se ■ »Ideal« uaglo okrepe. Jam Uvo: denar nazaj, če ni uspeha — Cena 12 Din. S steklenice 24 Din. L)r. Nic. Kemenv. Košice B. poštni predal 12/B 9. CSR CENJENIM IZLETNIKOM se priporoča Purk-Hotel BLED celo zimo v obratu. 14747 Opeko in strešnike vseh vrst sa zidavo &1S, lz znanih Karlovskih ope-Harn »ILOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. 58 Ustanovljeno 1852. M. Ko r n Lijnbljana Poljanska c. štev. 8. (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, ga- | fsterijski in okrasni clepar. — Instalacija .odovodov in central, vurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave. ovhhue. ta nanreiJuie* ^............."V % m'; saj r; NnJL« i';:::'1«! S/ 1,1 BOTOT MILO ZA ZOBE eKonomtčen peaKtičen in dolgo Crajan DOBER KVALITET JE PRIHRANEK Zahvala* Podpisani Franjo Stravs, smatram za svojo dolžnost, se gospo»lu primariju dr. Ješetu, tem potom prisrčno zahvaliti, ki me je tak i uspešno ozdravil težke očesne bolezni, za k.itere odpomoč ?em iskal že v raznih krajih pomoči, toda brezuspešno. Ko se zahva= ljujem gospodu primariju dr. Jcšctu, ne mofem prezreti gospoila asistenta dr. Basin^a, ki se je tudi z največjo vnemo in požrtvovaU nostjo udejstvoval pri ozdravljenju moje bolezni. Prav tako se pris srčno zahvaljujem čestitim sestram usmiljerukam za njih samari^ tansko delo. ki so ga doprinesle v mesecih mojega zdravljenja v ljubljanski splošni bolnici. Ponovna iskrena hvala vsem. v |ran;o Strauis, &ii*astntQ v največji izberi, prvovrstne kakovosti, po najnižjih cenah v trgovini s čevlji K« t ■ v • «» > Maribor — Aleksandrova cesta 13 Čevlji po meri po vsakem modelu promptno, poceui in dobro. Lasten izdelek! Oglejte si izložbe! Krojaški stroj »Singer«. rabljen, ugodno proda F. Viršek, Mestni trg žt. 25/It. 44604-29 Amaterska dela .razvijanje m kopiranje) m foto materijal ie najcenejš pri foto Joškc Smuč Wol fova 12. podružnica Beil vila rsnies 242 llrarska popravila izvrlnle nalcenete lo nai orecizneie Franc Wolfling arar Gosnosvetsk; e. 12 Novost Električne svetiljke za šivalne stroje po 110.—, za pisalne stroje po 150.— Din prodaja Weber. Ljubljana, Prečna ulica. 44432—30 Glej, glej, saj res! V prvi strokovni delavnici se ne popravljao snežni čev lji samo v črni barvi, ampak tudi v rujavi. Avgust Škof, Boršt.dkov trg. Letos znatno znižane cene. 43905-30 Damsko zim. perilo ogromna izbera volr.enega. flanelastega, vseh vrst toplega perila. Velika izbera čipk, kakor tudi barvastih in belih vezenin. Perilo, entlanje in ažuriranje se izgotovi takoj po konku: renčnih cenah. — Amalija Z o r č i č, Ljubljana, Kongresni trg 3. 44059-30 Štefan Kosirnik, sodarski mojster, se priporoča za vsa v to strok" spadajoča dela. 44409-ut) tapetnik in dekorater LJUBLJANA, VVolfova 12 izdeluje po lastni arhitekturi najmodernejše oblike. 14825" SMO v CENEJŠI! i Predlagamo Vam, da se pred nakupom prepričate o naših cenah in kvaliteti blaga. Nudimo Vam kvalitetno blago po sledečih cenah: Bluze iz vzorčne flanele . Bluze iz imit. sur. svile . | Bluze svilene Charmeuse . ? Bluze pralna svila . , . Pyjama pralna flanela vzorč. Pyjama brokat svilen . . . Halja domača, češka flanela Halja crepe japonski . . . Din »9 5? 9? 9» »» 99 59 69 158 230 130 165 98 Zaboje in gajbice (zbite košarice) vseh vrst •in dimenzij izdeluje po konkurenčnih cenah Lesna zadruga v Slov. Bistrici. 4425U-30 Asfaltni ksilolitni tlak patent »Dermas« št. 7237. izvršuje edino »Slograd« v Ljubljani. 44557 30 Mertnerja francoščino zamenjam za star kovan denar, tponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Mertner«. 44595-36 iVJL oi? je odpravite z uporabo neškodljivega kre-pilnega sredstva »La EROS«! Učinkuje v vsaki starosti s presenetljivim uspehom. Ohrani seksuelno moč do pozne starosti. Tisoči zahvalnic! Zajamčeno neškodljivo! Na tisoče moških potrjuje nagli ln zanesljivi uspeh sredstva. Cena 60 Din; močnejše 100 Din. Ordi-nacljskl laboratorij Hawelka, Praga 65, Nusle, Božetechova ul. Nr. 10-J-54. poštni pred. št. 17 CSR. Napišite, prosimo, točno svojo adresol Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi! D. vestice ajourirane, novost . . Din 138 D. jope pletene »golf«. . • « ■ „ 185 D. obleke pletene...... „ 198 Otroške pletenine po znižanih cenah Rokavice d. usnjene, podi. Rokavice tricot, zimske . Nogavice d., čista volna . Nogavice d., vzorčaste . Nogavice d., svilene . . M 19 M I) »f Hlačna kombineža trikot . . . 99 29 99 24 D. maja volnena...... 99 79 D. hlače bombažaste..... 99 19 D. hlače svilene črtane .... 9« 28 D. hlače z zimsko podlogo . . . 99 38 D. obleke svilene, večerne, v vseh barvah ......... 99 560 D. obleke promenadne, tweed . . 99 475 D. obleke baržunaste..... If 240 Angleški plašči za dame .... »J 320 Angleški plašči s svileno podlogo M 500 D. pullover modni vzorci.... J» 69 Stnzstava v vseh prostorih v soboto 1. in v nedeljo 2. novembra, — Svila angl. taffet za obleke m . . Lame svilen m....... Crepe de chine Ia. za obleke . . ZA GOSPODE: Suknjiči domači, suknjeni ... Suknjiči domači Ia. flanela . . . Pyjama iz Ia. flanele ..... Srajce dobre, cefir .... od Nogavice kratke, trpežne Din 11 Nogavice fine, cvirnate, reki. cena Nogavice dolge, športne . . od Nogavice športne, volnene . od Telovniki volneni Ia. . . Spalne srajce .... Zimsko volneno perilo od j Klobuki modni Din 78 in LJUBLJANA 74 15 34 19 19 85 39 98 335 250 139 50 9 29 24 49 95 79 85 42 Pošiljamo po pošti ! ŽGNSKA LEPOTA JMOČ ŽENA! Krema CITROK 85 iz pravega limoninega soka. Najnovejša krema, izdelana na znanstveni podlagi. Dobiva se povsod m v Liubljani: A. Flo. tančic, drojje.ija - A lev. ftjnd. salon r.a dame. Krema F/I01L£ 101R£ Krema IARTE t doseže ob času vse kožne luknjice a ne vsebuje nikakega astringiraiočega sredstva. CIKLUS FKfiKES, Pariš Avenue de I'Opera osvobodi kožo vsake nečistoče m napravi polt nežno in svežo. galose m snežne čevlje kupuje danes vsakdo, ker je ta znamka s svojo odlično kakovostjo in elegantno fazono postala miljenec vsega sveta. Zahtevajte samo vrhnje in snežne čevlje »TRE-TORN«, kajti ti so naj-* boljši. Moderss© i« higienično, lično urejena mesnica K sadre JU v * € 13 POGAČARJEV TRG (Kresi ja) in RIMSKA CESTA 11 Vam nudi najfinejše mesne izdelke, kakor tudi vso pitano perutnino. 14715 Sigurno zdravilo za lase? Pomada »MICHEL«, zdravilo za lase, ki zaustavi izpadanje in osivenje las, odpravi prhljaj, srbečico, hraste in lišaje, kakor tudi posinjenje las. Povrne in pogladi nove prirodne lase, izleči lasno tkivo in klice. Pošilja po povzetju na vse banovine; depo za -Jugoslavijo: MIŠELJ, BEOGRAD, Kosmajska br. 1. Prodaja angleška drogerija, Knez Mihajlova 33. — Tel. 27—95, in lekarna Delini Beograd, Knez Mihajlova 1. Doze po Din .115.—, 150—, 185 — in 290.—. —Doze so prirejene kakor je bolezen, čim večja tem jačja ,kakor je pač komu bolj ali manj obolelo lasno tkivo ali klice. — Oseba, ki uporabi dozo za 290.— Din, a slučajno ne bi bila popolnoma zadovoljena, dobi v našem depoju zastonj isto količino. — Poštnina vračunana. 334 Tiskana navodila so priložena vsakemu ovitku. Prodaja za Slovenijo: Drogerija GREGORIČ, LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 5. Ž A LUŽI JE. /gvjl^ lesene tekstilne rolete (drvonitke), —rolete iz gradlna, samonavijalce in lesene rolete »Esslinger« v vsakih * konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka 59 PETER KOBAL Kranj — Slovenija Brzojavke: Kobal. Tel. interurb. 32. mm ZA PLETILJSTVA nudi po najnižjih cenah in najpovoljnejših pogojih vsako-\ r s t n o v o I n o, bombaž v kopsih, Regina, Kniiing, Mako, svilo, sukanec, Kumbe kakor ves ostali pribor za pletenje, tvrdka ANTON ADAMIČ v KRANJU Zahtevajte vzorce In ponudbo! Barvna karta gratis! 12861 Najugodnejši nakup pletilnih strojev, novih in rabljenih. — Na zalogi stalno igle, krtačiee (Raubkarden) in vsi ostali strojni žlico JECOVITOLA namesto žlic ribjega olja! JECOVITOL (v lila-rumenem zavitku) je najbolje ribje olje, čegar učinkovitost se zaradi dodatka D-vitamina, ki je za razvoj organizma posebno važen, zelo poviša. Nepogrešljiv za rahitične in malokrvne otroke, škrofulozne in tuberkulozne, za rekonvalescente, za noseče matere itd. JECOVITOL-emulzija (v črno-zelenem ovitku) prihaja zaradi svojega prijetnega okusa tudi za one v poštev, ki ribjega olja ne preneso. Učinek JECOVITOL-erauIzije je enakovreden onemu JECOVITOLA. Dobiva se v vseh lekarnah. 13369 Ia Dvo-letne v zelene cepljene vinske trte (cepljenke) najboljših vinskih in namiznih vrst po znižani ceni b lastnih trtnic po ministrstvu odo-hrenih, priporoča ob najsolidnejši po* strežbi Janez Šarič Dipl. stručn.hk za Vinogradstvo in Sadjarstvo. PETROVA R A DIN (Sriem) v vseh modnih kreacijah ima na zalogi in izvršuje po meri 353 IVAN LJUBLJANA, Postrežba hitra! KNECHTL Sv. Petra cesta štev. 4 Cene nepreiirane! Obsežen objekt I 1799 za bU tkalnih stolov, po možnosti ob vodni moči in v bližini železnice se išče v najem. Ponudbe pod »Prvovrstna industrija" na ogl odd. „Jutra„ Še vedno je čas, da si nabavite prvovrstne emaj-lirane PECI po znižanih cenah pri tvrdki A. CiOLOB Ko., Ljubljana, Puharjeva ulica it. 3 Zaloga Samotne opeke in emajli ranih napisnih tablic. V popravila prevzemamo vse vrste Lucovih in pločevinastih peči. Ako potrebujete pokrajinske razglednice v pristni fotografski ali kaki drugi izdelavi event. druge fotografsko - industrijske izdelke po konkurenčni ceni, pišite na KADMOS, Ljubljana, poštni predal 349. 364 ram Prevozni tridkli solidno delo in že izgotovljeni v zalogi več vrst, jako pripravni za trgovce, obrtnike, mesarje, peke itd. — Invalidni vozički novi modeli. — Cena nizka. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles tr. otrošk. vozičkov, Ljubljana, Karlovška c 1 Za one, ki se sami brijejo je L LIL u f d najzanesljivejši aparat, za ostrenje in glajenje britvic To daje britvicam največjo ostrino in štedi čas in denar. za gospode od . . . Din 240"--790'* za dečke 11—16 let od Din 200*--42tf"- za otroke 3—10 let od Din 110"--160'- zimske suknje od . . Din 300""750"" hlače po.....Din 89"-—* 150*- Ogtedate lahko ne da bi kaj kupili! Samoprodaje po vseh večjih krajih! Prodajainica v Ljubljani: IVAN KOS ^v. !*eti'a cesta r •;:•. n M Izmena gvozdenih konstrukcija u starom koloseku na pruzi Vinkovci-Brod. Direkcija Državnih železnica u Subotici na osnovu rešenja Go-spodina Generalnog Direktora u aktu G. D. Br. 52921/30. od 16-og jula 1930 g. i odredaba Zakona o Državnom Računovodstvu deo II. čl. 86. deo 9S. raspisuje na dan 29. novembra 1930 g. pivu pismenu ofertalnu licitaciju za nabavku, montažu, uguranje i farbanje novih konstrukcija i izguranje, demontažu i utovar u vagone demonti-ranih konstrukcija, koje se moraju, zbog nabavke novih konstrukcija, odstraniti iz koloseka na pruzi Vinkovci-Brod na klm. 219'/1. otvora 1.5 m. na klm. 183V2 i 210^/9 od 2.0. met. otvora, na klm. 210'/2 od 3.0 met. otvora i na klm. 180"/1, 180-/8 i 209"/4 od 9.0 met. otvora. Kaucija od 5% ponudene sume za naše, odnosno 10% za strane državljane polaže se na blagajni Direkcije Državnih železnica u Subotici ili na blagajnama ostalih Oblasnih Direkcija Državnih železnica prema čl. 88. Zakona o Državnom Računovodstvu a naj-dalje do 10 časova pre podne na dan licitacije. Propisno taksirane ponude u voskom zapečačenom zavoju sa oznakom spolja: 3-Ponuda za izmenu gvozdenih konstrukcija u starom koloseku na pruzi Vinkovci-Brod od ponudača N. N.«, predaju se najkasnije do 11. časova Gradevinskom Odelenju Direkcije Trg Vojvode Putnika br. 9. II. sprat vrata br. 9. Pravo na licitaciju imaju samo ona lica i tehnička preduzeča, koja podnesu komisiji za licitaciju dokaze svoje preduzimačke podobnosti, revers o položenoj kauciji, uverenje o tome da su svoju radnju za porez prijavili i da su na istu platili sav porez sa pri-padajučim prirezima sa sve istekle zakonske rokove kao i za sve odobrene obroke po specijalnim rešenjima. Zastupnici ponudača moraju imati sa sobom pismeno punovažno punomočje da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati. Planovi, obrazac ponude, specijalni, opšti i tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 200.— dinara nabaviti svakog radnog dana za vreme zvaničnih časova u Gradevinskom Odelenju Direkcije Državnih železnica u Subotici. Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude neče se primiti. IZ DIREKCIJE DRŽAVNIH ŽELEZNICA u Subotici Br. 3061,/2-III-1930. 14705 Obupane žesiske —Vseh skrbi se izuebite!! t I POMAGA Vam pri motnjah in izostajanju, kakor tudi pri prenehanju mesečne perijode v dolgnh |H •etih tisočkrat preizkušeLO in dosedaj edino po zdravnikih priporočeno zanesljivo sredstvo prof. ^H dr. Rettija »EROSEA«, ki takoj v nekaj ^ra zanesljivo učinkuje, ne da bi dotičnieo motil v flH njenem poklicn. — Cena 70 Din, speč. iT" ja=tarele motnje 100 Din, koncentr. za ženske močne narave lo0 Din. — Zajamčono neškodljivo. — Temu sredstvu se ima zahvaljevati na tisoče žensk za zanesljiv in nagel učinek in za povrnjeno brezskrbnost. — Diskretne pošilja po pošti edino Havelkova ordinaeni laborator, Praha Nusle, Božetechova ulice, eislo 10. — J. — 54. — českoslov. Republika. I 354 V uporabi ca. 1,000.000 komadov. Črno lakiran Din 155.—. Ponikljan Din 210.—. Dobiva se povsod. 31TUMENOZNA trešna lepenka ARESIT strešna lepenka 3ITUMEN SMOLA LESNI CEMENT KARBOLINEUM dobavlja 345 Jos. R. PUH. Ljubljana Gradaška ul. 22 Telefon 2513 Čudežni balzam. Jaz s. Alojzija, bolniška Marijina Sestra iz zavoda: Vincentinum, se čutim primorana zahvaliti se Vam za Vaš izvrstni RADIO BALZAM, s katerim sem odpravila 41 let stara kurja očesa. Zahtevajte povsod samo: RADIO BALZAM. Rešite se tudi Vi kurjih očes, bradavic, trde kože itd. Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje; dva 28 Din. Pošilja: R. Cotič, Ljubljana VII, Kamniška ulica lOa. 14716 CEVI ZA Generalno zastopstvo »Alpeko«, trg. indnstr. drnštvo' 7ji^ a o;? 30 Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh! FANT PATIK UMETNO KOŠARSTVO Radovljica — Ljublfana. Miklošičeva cesta 30 Izdeluje in dobavi najsolidneje in najskrbneje izdelane garniture. Razna stojala v priprosti in najfinejši izdelavi. Tržne torbice vseh vrst — košarice za krtih, za šivanje, za papir, za igračo, tase za serviranje peciva sadja itd. Zaloga japonskih in kitajskih preprog. = PRI ODJEMU NA DEBELO SPECIJALNE CENE. = ;ALOSE, SNEŽNE CEVUE IN ŠKORNJI POTREBUJE DANES VSAKDO PROTI DEŽJU, SNEGU IN BLATU Pri prodaji neka] milijonov parov so pridobile naše tvornice toliko izkustev, da nam je mogoče nuditi kolekcijo, kakršna pri gumasti obutvi do danes ni obstajala. Našo gumasto obutev prodajamo po neverjetno nizkih cenah želeč, da s tem omogočimo vsakomur nakup več vrst gumastih čevljev. , NAŠI I BOSTE TAM NAJVEČJO IZBIRO, NAJLEPŠE NAJNIŽJE CENE i miš m 7005-70 Galoše brez podpetnikov skupaj s torbico Din 19.—. 2861-76 br. 24-26 Din. 69.-br 27-30 Din. 89.-br 31-34 Din. 99.- Otroške polnogumaste galoše zaščitiji čevlje od vlage in dete od prehlada. 9891-70 br 24-26 Din. 99.-br 27-30 Din. 129.-br 31-34 Din. 149.- Polnogumasti škorenj čuva no-žico in nogavico od dežja, snega in blata. 3657-7-) Din. 169.. Moške »topluške«, gornji del iz sukna, spodnji iz gume. Jako tople. 1367-70 Din. 169.- Moški snežni čevelj, gornji del iz gabardena, spodnji iz gume. 1887-70 Din. 169.- Moške polnogumaste snežke s toplo podlogo. 6805-70 Din. 69.- Polnogurnaste galoše za nizke in visoke podpetnike. 2362-75 br 27-30 Din. 89-br 31-34 Din. 99.- Otroške snežke iz y za slabo vreme. ibardena 1025-82 Din. 69.- Ženske polvisoke galoše vam bodo čuvale čevlje. 9875-78 Din. 129.- Za deževno vreme iz desenira-ne gume. Lahke in elegatne. 1885-78 Din. 169.- Polnogumast snežni čevelj s podlogo iz črnega trikoa. 7885-77 Din. 199.- Posebno visoki snežni čevlji, polnogumasti, s patentno zaponko. 3651-70 br 24-26 Din. 69.-br. 27-30 Din. 89.- Otroške »topluške« za zimo. Nožica ostane suha in topla, otrok pa je obvarovan prehla-jenja. Nabavite čimprej! 1365-75 Din. 129.- Zenski snežni čevelj iz črnega gabardena s polvisokim podpet-nikom in z žametasto ogrlico. 1875-78 Din. 129.- Polnogumast snežni čevelj drap barve s toplo podlogo. 1885-78 Din. 169.- Polnogumasti visoki dežni čevlji s patentno zaponko. 1895-81 Din. 199.- Polnogumasti ruski škornji z lepo ogrlico in patentno zaponko. 2361-75 br 24-26 Din. 69.- Otroške snežke iz finega gabardena. 3653-70 31-34 Din. 99.- Otroške »topluške« proti ostri zimi. 9365-75 Din. 129.- Ženski snežni čevlji iz gabardena z žametasto ogrlico. Za visoko peto. 1865-76 Din. 129- Ženski polnogumasti snežni čevlji za pol visoke podpetnike. 1585-71 Din. 169- Praktični snežni čevlji s patentno zaponko. 7885-80 Din. 199.- Polnogumasti visoki snežni čevlji, zgoraj z okusno ogrlico. 3365-70 Din. 99.* Ženski snežni čevlji iz črnega gabardena, z nizkim podpetni-kom. 1365-70 Din. 99- Ženski snežni čevlji iz gabardena za visoke in polvisoke podpetnike, črni ali rjavi. 3365-75 Din. 129.- Ženske snežke z obšivkom iz gabardena, črnega ali rjavega. 9575-73 Din. 129, Eleganten snežni čevelj iz de-seniranega gabardena, drap ali rjav. 1085-94 Din. 169, Snežni čevlji raznih barv s patentno zaponko. -0-- 'i'' CI 1 - "^pi-i- ifm 9895-70 Din. 199- Damski škornji s polvisokim podpetnikom, črne ali rjave barve. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnika;, Za Narodne tiskarno d.