KAJ STORITI PO GROZLJIVEM DOPUSTU? RAZBURJENJE ZARADI SADOVNJAKOV mm ]i 'cafti'' I UŽITEK V DOBRI KAVI i PBAŽARNA;0,V713-2B6(ii ST. 61 - LETO 61 - CELJE, 4.8.2006 - CENA 300 SIT -1,26 EUR Stanovanjski kredit, da! ZDRAVI NAPOTKI Mercator@(HifiscP (M^ Vsak četrtek, od 17. do 20. ure LiKnpijenustVHiiNiMavMM : : ■ uivlnitauau - Ob 18.30 ni Novitednik^OtOAjt IK^ODKI V! UVODNIK »Lej jo, pičko v mariciüff Priznam, da sem do nedavnega mislila. da je Celje varno mesto. Vse do minule sobote, ki sem jo preživela na terenu s policisti in videla kaj se v mestu dejansko dogaja. Prva izkiišnja je bil voznik, ki ie bil po majem mnenja, oprostite izrazu, zadet kot mina! Šele ko sem na lastne oci opazovala zadevo, se mi je posvetilo, da so lahko policisti ob postopka s takšno osebo izpostavljeni morebitnim okuž- SIMONA ŠOLINIC bam. Kaj če bi voznika morali osebno pregledati in kaj če bi obstajala nevarnost, da bi se poškodovali z uporabljeno injekcijsko iglo?! Spomnim se, kako je lib kol iz škafa, ko so ga imeli y postopka. Policisti pa so morali svoje deb crpraviti rrwkri do kože. Pa potern tista vinjena mladoletnica, kije skoraj dobila živčni zlom. taki) se je prestrašila, ko smo jo z dnišano ustavili v vozilu! Nerru] sem jo takrat opazovala z mislijo, da se nekaterim siariem sploh ne sanja, kje so njihovi mladoletni otroci in predvsem kaj počno. In potem, če je kaj narobe, iščejo krivce drugje? Prežived minute na nujni vožnji, to je res nekaj, bi pomislil nekdo! A videti, kako je poUcist pripravljen pomagati nekomu, ki ga sploh ne pozna, in ob tem tvegali svoje življenje, je druga zgodba. Resnična. In zvok pištole ...Ob tem šteje vsaka sekunda! !n šele zdaj vidim, koliko dejansko fKimeni. ko naletiš na voznika, ki vidi, da je vozilo na nujni vožnji, a se ne umakne! In jwiem se na dmgi strani najdejo mladi, ki nimajo nikakršnega spoštcTvaiija do fKJlidstov. Spomnim se, da so takoj, ko so me opazili v policijskem vozila, začele leteti nesramne opazke. Zalo se mi niti malo ni zdeb vredrw, četudi bi morala tu storiti. da bi tistirn neolikanim trdadeničem. ki so popolnoma brez osnove bontona, povedala, da sem novinarka in da imam uradno in podpisano dovoljenje, da sem lahko zraven. Presenečeria pa sem. koliko dela imajo policisti s papirji. Številne podatke o posredovanju in osebah, ki so jih imeli y postopkih, morajo lastnoročno napisati' v za to pripravljene obrazce. Policistovo ukvarjanje s papirji se mi zdi, zdaj ko sem preživela skupaj z njimi terensko delo in videla, koliko šteje sekunda, izguba časa. Zakaj vrh policije in inirnstrstva v Ljubljani, ki je vezan bolj kol ne na dnevno in sedeče deb v pisarnah, za te fante in dekleta, ki morajo dneve in rwü preživeti na terenu, enostavno ne »pogrunta» nekaj drugega in jim olajša delo, s čimer bi pridobili več časa. ki bi ga policisti porabili za deb z ljudmi? Saj je nenazadnje policija servis za ljudi! Vem. da niso vsi policisti popolni in da vsi ne opravljajo svojega dela. tako kot bi morali. 1\idi v drugih ptyklicih rn nič drugače. Vem, da bi predvsem mladi svoje mnenje spremenili, če bi kakšno noč preživeli, tako kot .lem jo jaz, in videli toliko krvi, kot jo vidijo policisti. In vem, da se vsak zavestno odloči za svoj poklic in tudi za tveganje, ki k temu spada-tudi policisti so se. Toda kljub temu so ljudje. Kot vi in jaz. In da se razumemo, ne zagovarjam policistov, le jih zdaj bolj. KRATICA SLADKA Kolektivni dopust? Na zadnji seji občinskega sveta občine Vojnik je manjkalo kar nekaj, sicer vedno zelo »glasnih« in nepogrešljivih svetnikov. Razlog je sicer zavit v tančico jesenskih volitev, prisotni svetniki pa so na ta račun lahko zbijali šale o kolektivnem dopustu, obisku svete maše frankolovskega svetnika Dečma-na s svojim kandidatom za župana (če še ne veste, dragi politiki, tam se dobivajo glasovi) ... Najbolj na mestu pa je bil komentar enega od svetnikov: »Župan, ne se sekirat, bo pa seje brez dolgih povzetkov Dečmana hitreje konec.« otiželE2mci3,3310ŽAlfC razpisuje delovno meslo ŠOFERJAZA PREVOZ BLAGA V NOTRANJE iznajdljiuost, moiiviranosl, komur čen čas s Doskusnim delom šesi m iiaikasn6|edol3.8.20DBns(l Vsaj še dve leti do končne trase Župani treh kozjanskih občin podali svoj idejni predlog poteka srednjega dela 3. razvojne osi Prejšnji petek se je podžupan občine Šentjur Jože Artnak v Sevnici sestal z županom občine Sevnica Kristijanom Jancem in Francem Saiobirjem, županom Dobja. V sklopu uradno posredovanih pobud županov Obsotelja in Kozjanskega za obdelavo različi ce 3. razvojne osi so oblikovali idejni predlog trase, ki naj bi potekala iz Dra-melj mimo Šentjurja. Dobja. Planine in po dolini Sev-nična do Sevnice. Gre za samo eno izmed sedmih variant, ki so bile doslej posredovane na ministrstvo za okolje in prostor, za dokončno določitev najustreznejše variantne rešitve pa bo potrebno počakati vsaj še dve leti. Šentjurski podžupan za gospodarske dejavnosti in infrastrukturo Jože Artnak poudarja, da sta razvojni pomen in družbena sprejemljivost izgradnje 3. razvojne osi po navedeni varianti za celotno območje zelo velika, saj siibregija Kozjansko-Ob-sotelje z več kot 70 tisoč prebivalci sodi med demografsko ogrožena območja z večjim zaostankom v razvitosti v naši državi. Za oživitev potencialov v turističnem in gospodarskem razvoju bi bila do- še vedni druge reg dročje še stagni bra cestna povezava osnovni in nujni pogoj. V nasprotnem primeru, ugotavlja Artnak, se bo razvojni zaostanek še naprej pospešeno povečeval. Ljudje se bodo tako dnevno prisiljeni voziü v ije ali pa se bo po-naprej praznilo ter sko In ekonomsko :alo. Kakšen scenarij se ibeta, pa ho pokazal dolg postopek študije variantnih rešitev. Boj za prvo mesto bo trd! Helena Šolar z ministrstva za okolje in prostor poroča, da je bilo v primeru državnega lokacijskega načrta za tako imenovani srednj i del 3. razvojne osi prvotno predlaganih pet variant v koridorju med Celjem, Radečami in Novim mestom, dodatno pa so v postopek uvrstili tudi predlog kozjanskih občin za potek nove prometne povezave skozi Kozjansko, kakor tudi predlog zasavskih občin, ki predlagajo potek nove prometne povezave skozi Zasavje oziroma v koridoi]u od Prebolda proti Trbovljam. Postopek je trenutno v začetni fazi, zaključuje se oblikovanje programa priprave, nakar bo šel program v objavo v Uradnem listu. »Na žalost sam postopek priprave državnega lokacijskega načrta traja precej dolgo - tri do šriri leta, tako da laliko končno odločitev o najustreznejši varianti pričakujemo približno čez dve leti,« ugotavlja Šolarjeva. lYenutno nobena izmed variant nima prednosti pred ostalimi, zagotavljajo na Uradu za prostorsko planiranje. Podane variantne rešitve je potrebno najprej podrobno obdelati, med njimi se odloči na podlagi vidikov okolja, družbenih sprejemljivosti, ekonomskih značilnosti ter gradbenih, tehničnih in prometnih posebnosti. Kaj pa če? če se bo sreča nagnila na stran kozjanskih občin, bo po besedah Artnaka prišlo do temeljite rekonstrukcije sedanje trase. Zgradila bi se hitra cesta regionalnega pomena, ki bi bila primerna za večje hitrosti. Z večimi izvozi bi z navezovalnimi cestami omogočili tudi boljšo dostopnost odročnih Rogatca, Kozjega, Plajilne in Bistrice ob Sodi. V primeru zavrnitve v petek sprejetega predloga se šentjurski podžupan za gospodarsko dejavnost in infrastrukturo zateka k »tolažil-ni nagradi«: »V nacionalnem ;ramuizgradnjcavtocest : planirana na vez ovalna a Dramlje-Šentjur, ki se 5 leta 2013. 1 se bo na to cesto n vezovala tudi Rogatec, zagoi bi ostalo MOP-u C »V kolikt a Šentjm-vo pa bomo •m področju območje ne .« Tudi na ,dat< I d rezan I tajajo optimistični: bi se pokazalo, da je Kozjansko še vedno neustrezno povezano z ostalim delom Slovenije, bomo morali pristopiti ali k rekonstrukciji nekaterih obstoječih cestnih povezav ali pa bomo morali iskati rešitve z gradnjo nekaterih novih,« MAJA RATEJ, foto: AŠ Novi razlogi za nezaupanje Do včeraj popoldne še ni bilo jasno, ali bodo delavci Steklarske Nove uresničili svojo napoved o štiri urn i opozorilni stavki. Tik pred iztekom 8-dnevnega roka so dobili občutek, da vodstvo celo želi stavke, saj bo lahko potem za slabe rezultate dela okrivil vodstvo sindikata KNSS Neodvisnost. Nato pa je iz uprave prispel zahtevani predlog sporazuma. Po tednu dni, kar so v javnost prišle napovedi o opozorilni stavki, imajo delavci še več razlogov za nezadovoljstvo in nezaupanje vodstvu družbe. Na zboru delavcev naj bi po pripovedovanju sindikalistov direktor podjetja Mihael Kolar delavcem povedal, da je izguba podjetja ne samo 170 pač pa 217 milijonov tolarjev. Nehote naj bi mu iz ust zletel tudi podatek, da delavcem zadnja dva meseca niso mo-plačati prispevkov za in-n pokojninsko za-. »Nezaupanje de-/odstva podjetja raste,« pravi predsednik najštevilčnejšega sindikata v podjetju Stjepan Miklaužič, >>pa zato nisem kriv jaz ali sindi-Št. 61 - 4 'alidsko lavcev do kat, kot namiguje direktor. Sam je delavce obrnil proti sebi. Na zadnjem zboru delavcev se je spustil celo na tako nizek nivo. da je delavcem, ki so že vrsto let v podjetju in ki so izrazili nezadovoljstvo, zabrusil, da si v 20 letih niso zaslužili plače.« Sindikat ocenjuje, da bi se družba iz težav lahko izvlekla, a z drugim vodstvom, saj je to izgubilo avtoriteto in kredibil-nost. »Delavci so pripravljeni celo na udarniško delo, da rešijo družbo,« zatrjuje predsednica območnega sindikata Neodvisnost Majda Medved, kar je sicer malo skregano s tistim, kar so kot največjo težavo izpostavili na minuli novinarski konferenci - spornim nadurnim delom. >>Ne, delavci so pripravljeni delati, ven- dar pod drugim vodstvom. Zdajšnjemu ne zaupajo več,« pojasnjuje Medvedova. Sindikata-ob KNSS Neodvisnost jepeščica delavcev organizirana še v KGN Zveze svobodnih sindikatov - v podjetju imata sedaj osem dni časa, da se do prejetega predloga sporazuma pisno opre- delit, ROZMARl PETEK Dež gasi katastrofo Suša in vročina zmanjšali pridelke vsaj za petino - Hmeljarji še upajo ANKETA Na srečo je leto hitro okrog Hmeljarjem se menda, kar se tiče državne pomoči, pišejo boljši časi. Ta- ko j( srečai sredo Dež, ki v teh dneh teši razbeljeno in razsušeno zemljo, je dobrodošel za vse kmetijske pridelke, malce optimizma je vlil tudi hmeljarjem. Visoke temperature in suša so namreč povzročile veliko škode, ki so jo kmetijski svetovalci vcelj-skem zavodu KGZS Celje že popisovali. »Po zbranih informacijah izposl mjujei ;elj- so se konec j' nih predelih našega območja že pokazali znaki letošnje suše, ki je nastala zaradi dolgega obdobja visokih temperatur in pomanjkanja padavin v juliju,« je ocenil Igor Škerbot, specialist za zelenjadarstvo, okrasne rastline in poljede skem zavodu. Posledice j še so opazne predvsem m lahkih, peščenih, prodnati! in plitvih tleh, v območju na plavin rek v ravninskih pre delih, v hribovskih območ jih pa na nagnjenih instrmil ter plitvih tleh na sončnih le gah. »Največje škode so v ten trenutku razvidne na travni kih in pašnikih, kjer v glav nem ni bilo druge i košnje ali pa sta i lovljeni. Če gledan no količino, to poii do 25-odstoten izpad pridelka krme,« je ocenil Škerbot in omenil še informacije s terena, da so na mnogih kmetijah v tem trenutku že ostali brez razpoložljive paše na pašnikih. Med poljščinami ocenjujejo, da je na koruzi J 5-20 odstotkov škode, rastline pa so za ta letni čas zelo nizke rasti in so v glavnem že razvile metlice. Posledice visokih temperatur se kažejo tudi na že požetih oziminah, kjer je za petino manj pridelka. Škode v jarih žitih je za okrog četruno, v kiompir- povedal Ivo Povše, njihov predstavnik v KGZS. Vendar bo to nekoč v prihodnjih letih, medtem ko trenutni položaj na hmeljiščih ni preveč rožnat, so v en glas ocenjevali hmeljarji in upali, da bo vreme tako hmelju kot drugim pridelkom v prihodnjih dneh hol] i).ikl<)i)ji-n<>. • sladkorni lah- tretje i prepo- liodlS- slabo t pesi petino. »Kljub velikim naporoi mnogim sürokovnim na tom opažamo, da bi bilo ko marsikje precej manj težav s sušo, če bi pridelovalci dosledno upoštevali süokov-na navodila o pravočasni in kakovostni osnovni obdelavi taUoranje), zaoravanju žetvenih ostankov, pravočasnih terminih setve oziroma sajenja, sortnem izbom in dodatnih agrotehničnih ukrepih za oskibo posevkov,« je poudaril Škerbot in dodal, da bodo padavine v zadnjih dnevih prinesle olajšanje za nekatere manj prizadete oziroma neprizadete posevke poljščin. »Padavine bodo koristile vsem kmetijskim rastlinam, vendar se škode za nazaj marsikje ne da več popra- Za petino manj iimelja Tudi hmeliarn v grobem oceniuieio. da bodo pridelali za petino manj hmelja kot lani, ko so se ponašali z dobro letino. Njiliove predstavnike, hmeljarske starešine, je v sredo na srečanje povabil starešina Slavko Leskošek. Ogie-dah so si Migojnice in tamkajšnje zanimivosti. Tradicionalno srečanje starešine začenjajo v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec, kjer so se hmeljarji pogovorili o strokovnih vprašanjih, med dmgim o času rezi, značilnostiii posameznih sort, nujni obnovi nasadov in tudi škropljenju. Sicer je spet obveljala ugotovitev, da hmeljarji nimajo recepta za delo - predvsem je vreme tisto, ki dela hmelj. Letos prideluje hmelj v Sloveniji 158 hmeljarjev na dobrih 1.500 hektarjih površin, od tega je večina, 1.100 hektarjev hmeljišč na območju od Celja do Zgornje Savinjske doline, 200 v okolici Slovenj Gradca in Radelj, nasled-niih 200 hektariev še v okolici Ruia in Ormoža. Kot je Rastline hmelja, ki sta jih poškodovali vročina na srečanju ocenil direktor IHP Darko Simončič, se razmere v slovenskem hmeljarstvu umirjajo, vendar je zaskrbljujoče, ker je vse manj hektarjev hmeljišč v premeni. »Poleg tega nam država vsako leto nameni manj denarja za raziskave, kar seveda pomeni dodatne težave.« »Rastne razmere letos tej panogi niso bile naklonjene,« je povedala Irena Friš-kovec, specialistka za hmeljarstvo v celjskem zavodu. O izjemno nizkih temperaturah in obihci padavin v začetku junija smo že pisah. Po otoplitvi hmelj zelo in tudipo25cer no. po 20. jui ke temp era ti ča je bilo v ! tudi namakati. »Trenuten položaj v nasadih hmelja ni preveč rožnat. Rastline hmelja v mnogih nasadih niso zrasle do vrha opor, velika večina rastlin je zelo ozkih, brez stranskih poganjkov, mnogo jih že tudi cveti. Neugodne rastne razmere v juliju (visoke temperature, pomanjkanje padavin) so situacijo še poslabšale. Ocenjujemo, da bo pridelek nižji za 20-30 odstotkov, seveda če bo avgust ugoden za rast hmelja. To pomeni temperature pod 30 stopinj in dovolj padavin. Le tako se hodu storžki lahko odebelili in razvili do konca,« pravi Friškovče-va in dodaja, da je kar nekaj nasadov, ki so zelo prizadeti. Gre predvsem za nasade savinjskega goldmga in starejše nasade aurore, ki se bistveno ne bodo popravili in bo v teh nasadih pridelek slabši kot tisoč kilogramov na hektar - normalna letina je za 400 do 500 kilogramov URŠKA SELIŠNIK ŠL 61-4. avgust 2006 - Peter Serdoner, Panzlje: »Hmelj pridelujemo na 10 hektarjih in zaenkrat le letino težko napovedati, pri čemer pričakujemo petino manj hmelja. Drži pa, da se zaradi dežja rastline precej popravljajo. Tako se lahko sploh pri poznihsortah še marsikaj zgodi. Če bi se suša nadaljevala, bi bila v luneljiščih prava katastrofa. Po lanski odhčni letini smo za letos še vnegoto-vosti, saj se lahko še marsikaj zgodi. Upamo na najbolj- Milan Lesjak. predsednik Zbora hmeliarskih staresm in prmces Slovenije: »Kakšno letino pričakujem? Nekaj srednjega - najslabša ne bo, najboljša pa tudi ne. Tale dež je velika sreča. Veste, Janez Oset, Drešin; »Dobro petino manj hmelja bomo že pridelali, sicer pa bo lansko letino težko po-novhi. Dež malo zamuja, veliko bolje bi bilo, če bi začel padati že pred tremi ledni. Zdaj upamo, da se bodo naredile prave ko bule z dovolj alfa vsebnostmi. V nasprotnem primeru bo kakovost izjemno slaba. Sicer hmeljarji nimamo kaj - eno leto je tako, drugo drugače. Se sreča, da je leto hitro nao- Slavko Leskošek, Migojnice: »Deževje zamuja, mogoče se bodo aurora in druge pozne sorie še malo popravile. Po moje bo vsaj tretjino manj pridelka kot lani. Mislim, da bo kar huda za hmeljarje, vendar se proti naravi ne moremo boriti. Sicer smo namakali, vendar so vročina in nenormalne razmere naredile svoje. Golding bomo začeli obirari po 15. avgustu in nimamo več kaj, za pozne sorte pa upamo, da bo deževje naredilo kaj dobrega.« US, foto: TONE TAVČAR ICABELSKI INTERNET TU R N Š E K IZBERITE SVOJO HITROST mesečna naročnina že od 2.990 Sit / mesec (€ 12,48) - neomejen dostop 24 ur/ dan - učenci, dijaki, štjdenti ter invalidi imajo še dodatne ugodnosti Za dodatne informacije pokličite : 03 42 88 112, 03 42 88 119 e-traii; internet@cekabei.net Dostop do kabelskega Interneta možen v Celju in Štorah DOGODKI'AKCIJA Volitve bodo 22. oktobra Predsednik državnega zbora France Cukjati je včeraj podpisal akt o volitvah svetnikov v občinske svete in volitvah županov, ki bodo 22. oktobra. Na tokratnih lokalnih volitvah se bo volilo 210 županov, v vseh občinah pa |e skoraj 3.400 svetniških mest. Na Celjskem bodo zaradi ustanovitve nove Občine Rečica ob Savinji razpisali volitve v 33 občinah. Med novostmi je obvezna 20-odstotna zastopanost obeh spolov na kandidatnih listah ter drugače določeno število potrebnih podpisov volivcev za vlaganje kandidatur neodvisnih županskih in svetniških kandidatov. V naslednjih dneh bodo morali župani objaviti sklepe o razpisu volitev v ožje dele občin, torej vaške, krajevne in četrtne skupnosti, seveda kjer jih imajo. Do sprememb je prišlo v Mozirju, kjer so ukinili krajevni skupnosti, v Šentjurju pa so se desetim pridružile še štiri nove. Uradna volilna kampanja se bo začela 22. septembra, vohlna opravila -potrjevanje podpisov podpore, na primer - se začnejo 21, avgusta, zadnji rok za vložitev županskih in svetniških kandidatur pa je 27. september. Volilni molk bo nastopil 20. oktobra ob polnoči. US AKCIJA FOTOGRAFIJA POLETJA 2006 Počitek^ igra in delo v naše uredništvo prihaja vse več fotografij, na katerih so zabeleženi vaši počitniški doživljaji. Precej je tudi razpoloženjsko obarvanih. nastalih sredi lenobnih vročih popoldnevov. Eno slednjih nam je poslala Janja Sivka, Pečovje 31, 3220 Štore (za nagrado prejme majico NT&RC). V objektiv je ujela »domača mač-kona, ki prav tako uživatapo-čitniške dni«, letošnja pripeka pa je ravno dovolj močna, da dlje od lenobnega poležavanja ne prideta. Dokaz, da je prav poletje idealen Čas za igro, nam je poslala Jožefa Zičkar, Zla-teče 9c, 3203 Nova Cerkev (za nagrado prejme dežnik Foto Zoom), Malčka sta očka najprej zakopala v mivko, potem pa ga nagajivo sprašujeta, kdaj bo vstal - dopust-niški utrinek, kakršnih si v uredništvu želimo še več. Hkrati pa seveda ob tej fotografiji spet ne moremo brez opozorila oziroma nasveta, da je treba bolj paziti na izreze fotografij. Malček na levi je namreč grobo odrezan, medtem ko na desni ostaja dovolj prostora. In zdaj še delo! No, ja ,., Čeprav nam j e Mateja Leber, Ivenca 16b, 3212 Vojnik (za nagrado prejme album za 200 foto^afij Foto Zoom) k fotografiji zapisala, kako »mala Pia pomaga očiju raz-našati pošto«, bolj verjamemo. da sc je malčica Ic malce »pocartljala« v očkovi veliki poštarski torbi. Nagrajenci tega tedna lahko nagrade - majico NT&RC. dežnik Fotu Zoom in album za 200 fotografij Foto Zoom - prevzamejo v poslovalnici Foto Zoom na celjski tržnici. S seboj naj prinesejo časopis, v katerem je objavljena nagrajena fotografija, ter seveda osebni dokument. Vas pa vabimo, da nam pošljete čim več fotografij, na katerih bo zaznati letošnji poletni utrip. fotoj: Novi tednik oletja 2006 iščeta poletja 2006. išljite riglnalne fotografije s svojega dopusta (na morju, v hribih, na potovanju ali pa itar pri vas doma] na naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, Vsak teden bomo Jzbrali in nagradili J^ fotografije tedna, . i f^i Avtorji fotografij bodo prejeli! ,, l,majicoNT&RC , ' \ 2. dežnik FOTO ZOOM ' ^ ' 3, Album za 200 fotografij FOTO ZOOM Mitoncu akcije, ki bo trajala 10 tednov, pa bOMIzbrall 1 J najboljše fotoo-afije. '' Avtorje teh čakajo lepe nagrade, med drugim digitalni fotoaparat '^'.wr, ki ga podarja FPTOICOM. ■ •Odpjslnižfci fotografiji formata 10 x 15 cm priložite i^polf^ti loipoočelL X Novi tednik vöT0S)0m »i- i žili» AKCIJA Letuš, ujet med napredkom in mirom Iz »vikendaša« v domačina Letuš, kraj na meji med Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino, je nastal ob prehodu čez Savinjo, tain, kjer je rečna struga najožja in zajedena v živo skalo. Zato najprej opazimo kamniti most, po katerem je kraj poznan in no, ja, trgovino takoj za njim. Tja smo se tudi mi zateldi po informacije, kje kaj najti. Ob tem nas je takoj ob prihodu v kraj zbodlo lepo število avtobusov prav v središču Le-tusa in pogled ni bil nič kaj idUičen, še zlasti, ker se je tik pod številno pločevino vila Savinja. Pri tem naj bi bil Letuš znan tudi po najbolj točnih ljudeh. Mimo njega poteka poldnevnik, po katerem merijo srednjevropski čas. Toda Letiišani se s tem nič kaj ne hvalijo. Ni toliko pomembno, ali si točen ah ne, prvi ali zadnji. Važno je Je. da si zraven, pravijo. In ko smo se tokrat 7, našo ekipo podali tja, so bili zraven. Ponosni, da lahko predstavijo svoj Letuš, pa naj si bo s svetle ali temne plati. Aktivna društva Letušani so nam takoj povedali, da sta kulturni iu gasilski dom središče družbenega, kuhumega in družab- S predstavniki društev, člani krajevnega odbora in z njegovim podpredsednikom smo takole kramljali o Letušu, nega dogajanja. V kraju je sedem društev, ki so ponosna na svoja delovanja. Častno mesto pripada, kakopak, gasilskemu društvu, ki je najstarejše delujoče društvo, saj so letos praznovali 100-let-nico obstoja. Letos so se lotili prenove gasilskega doma, tudi z namenom, da bi oživili gasilske veselice, ki so bi- Letuš, ki spada v občino Braslovče, se prvič omenja leta 1247. Za izvor imena je več razlag, najverjetneje je kraj dobil ime po ljudski hiši lythous, ki jo je imel gor-njegrajski samostan v kraju kot postojanko. Ob robu zaselka Podgorje pri Letušu je kraška jama z bogatimi kapniki, tam se nahajajo tudi ostanki nekdanjega le-tuškega gradu. Kraj ima v svoji bogati ponudbi naravne in kulturne dediščine veliko zanimivosti. Zanimivo je predvsem to, da mimo Letuša poteka poldnevnik, po katerem merijo točen srednjeevropski čas. To pomeni, da so Letušani »najbolj točni.« Zgodovinsko pomembna je Sulcerjeva gostilna, v kateri so potekala pogajanja o kapitulaciji Nemčije med II. svetovno vojno. Središče kulturnega, društvenega in družabnega življenja sta kulturni in gasilski dom. Krajani so najbolj ponosni na obnovljeno osnovno šolo, ki je podružnica Osnovne šole Braslovče. (AL) le nekdaj v kraju dobro obiskane. Aktivni so tudi letuš-ki upokojenci in po zatrjevanju njihovega predsednika ni nobene bojazni, da bi jim zmanjkalo volje do druženja in aktivnosti, ki jim popestrijo vsakdan. Da je zdrav duh v zdravem telesu, pa poskrbijo všportnem društvu, kjer obljubljajo, da se bodo po obnovi šponnega igrišča zdaj bolj posvetili turnirjem v nogometu in košarki. Omembe vredni so tudi prizadevni člani Rdečega križa, ki jim je mar za zdravje predvsem starejših krajanov. V Društvu prijateljev inladine Letuš se trudijo uresničevati in doseči, da bi vsi otroci in mladina imeli srečno in vedro mladost, pa kakorkoli jim to že uspeva. So pa letuški fantje že v preteklosti zahajali v jame in planine in tam srečevali mnoge kraške jame, zato je leta 1978 nastal Jamarski klnb Bakla Letuš. Ko so odkrili jamo v Podgorju, so jo poimenovali Letuškajama in jo kmalu zatem odprh za ogled in uredili dostop do nje. Dogajanju v Letušu piko na i postavljajo v kulturnem društvu. kjer se s prireditvami trudijo sooblikovati kuhurni utrip kraja. Kljub razhčnim dejavnosrim so nam predstavniki društev v en glas položili, da prireditve v zad- V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskovali manjše kraje, vasi in zaselke na našem območju, kamor naši novinarji ne pridejo pogosto, imamo pa lam prav tako zveste bralce in naročnike. V ponedeljek ob 15. uri bomo obiskali Loko pri Žusmu in takrat boste lahko naši novinarki v prostorih krajevne skupnosti zaupali zanimivo zgodbo ali svoj problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! Posamezniki, ki so zaznamovali kraj - Varnost je in je ni V vašm kraju sta pi- njem času med Letušai naletijo na veliko od; prav je vstop prost te jača in jedača zaston Letušani ponosni r brez katere v kraju i janja. V prenovljeni so letos g( praznovaÜ časftljivih sto let " obstoja. Otrokvšoli ne manjka, pribhžno 40 jih obiskuje prve štiri razrede, nato šolanje nadaljujejo v Braslov-čah. Še leta 1990 največ počitniških hišic Ob robu naselja, predvsem na levem in desnem bregu Savinje, je v zadnjih desetletjih zraslo pravo naselje počitniških hišic, ki to skorajda niso več. V Letušu so jih postavljali predvsem Celjani, Id so se kmalu udomačili in svoje hiške, sprva namenjene za bivanje ob koncu tedna, preuredUi v prijazne hiše za bivanje. Domačini so povedali, da se je prebivalstvo vLetušu spremenilo. Nekoč so tam bivali kmetje, zato je bila podoba Letuša podoba kmečkega naselja, Kmetijstvo izumira, saj med mladimi ni pravega zanimanja, večina Letušanov pa dela v bližnjih in daljnih krajih, tako da idilična podoba kraja ostaja le še v spominih starejših. V Letušu je mogoče videti kar nekaj iz ponudbe naravne in kulturne dediščine, vendar domačini pravijo, da se turisti v kraju ne zadržuj ejo veliko. »Smo le tranziten kraj za številne turiste, ki potujejo odkrivat lepote Zgornje Savinjske doline,« pravi eden. Je pa v Letušu doma tudi generalpolkovnik v pokoju Konrad Kolšek, za nekatere še vedno sporna osebnost. Izdal je dve knjigi spominov, domačini pa se zavedajo, da gre za ključno osebo pri osamosvajanju Slovenije, zato naj bi v prihodnjih dneh organizirali pogovor z njim. Znan je tudi Anton Fle-re, ki že tri leta na svoji domačiji iz gnojevke pridobiva plin za energijo. Na idejo je prišel zaradi veliko gnoja, katerega smrad je motil sosede. zato se je odločil gnoj domačih krav in kuhinjskih odpadkov koristno uporabi- dljiv n predelati. »Je dobrobit okolje, saj s tem uničuje-amonijak, ki je ško-ozon,« se pravi. Us-10 se tudi na ekološki kmetiji Kugovnik v Pod-•i Letušu, kjer na 80 hektarih pridelujejo ekološko sadje, zelenjavo, žita in meso ter vrsto drugih izdelkov, So kmetija odprtih vrat, zato ste ob nedeljah vabljeni k nakupu zdravih izdelkov in kot je videti, jim načrtov za prihodnje ne manjka. Varnost na cesti in pred poplavami Letušani se v svoj em krajci pred nepridipravi počutijo varno, čeprav dodajajo, da previdnost ni nikoli odveč. Pri tem jih skrbita predvsem prometna in poplavna varnost. Nujna je izgradnja pločnika proti Braslovčam, več bi moralo bili tudi prehodov za pešce, saj večina otrok, ki hodijo po pločniku na desni, živi na njegovi levi strani. Premalo je bilo storjeno tudi za poplavno varnost vse od leta 1990 dalje in še zlasti od zadnjih poplav pred osmimi leti. Je pa res, da lahko domačini opravljajo le sprotna čiščenja, ostalo je v pristojnosti države. Podpredsednik krajevnega odbora Letuš Štefan Obal pravi, da krajevni odbor pre tudi slabosti, »S s\ narjem bi lahko lali, ako pa i a imajo kot losti in iim de-smotrneje sprotna vzdrževanja, ostalo smo odvisni od Braslovč.« Sklepamo torej, da bi s svojimi sredstvi lahko postorili več in tako želja po lu-ajevni skupnosti ostaja. Zaradi bližine Šmartnega ob Paki se mu del Letušanov zaradi njegove bližine želi priključili, toda gre za zaenkrat zapleten postopek, kjer bo veliko težo k odločitvi dal tudi dogovor med župani. Si pa Letušani žehjo tudi bencinsko črpalko in dogovori o tem potekajo, vzpodbudna je tudi gradnja hidroelektrarne za približno 100 gospodinjstev, ki je pred leti v Letušu že bila. MATFJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Na prostoni, kjer je bila nekoč Žaga. po denacionalizaciji pa je objekt že v lasti Občine Braslovče. želiji GOSPODARSTVO O cetis Gorenje kot slovenska multinacionalka Velenjska družba pred jesensko dokapitalizacijo - V Bitermu brez tujcev Velenjsko Gorenje v zadnjih letih povečuje rast in dobiček, je na novinarski konferenci, sklicani uro po seji novega nadzornega sveta (vodi ga Jože Zagožen, generalni direktor HSE, ki je bil nekdaj zaposlen v Gorenju), poudaril predsednik uprave velenjskega giganta Franjo Bobi-nac, ki je med drugim govoril o ambicioznih načrtih in trdni odločenosti uprave, da jih uresniči. Eden izmed ciljev so različni prevzemi, ki naj bi se izvrševali s pomočjo dokapitaliza-cije. Dodatne vire bodo potrebovali, ker se zaradi neugodnega razmerja med kapitalom in finančnimi^obveznostmi za nove prevzeme ne morejo zadolževati. Za povečanje kapitala naj bi v prvi fazi prodajah oziroma menjali delnice iz lastnega sklada. V drugi fazi načrtujejo izdajo delnic na Ljubljanski borzi, pri čemer, kakor je večkrat poudaril Bobinac, ne bodo izključevali prednostne pravice, medtem ko za napn razmišljajo o izdaji pottdil, ki bodo kotirala na kateri od tujih borz. Kaj več bo znano po dopustih. V Gorenju je zaposlenih več kot deset tisoč ljudi, od tega dva tisoč v tujini. Na novinarski konferenci je predsednik uprave Bobinac predstavil tudi podatke zadnjih treh let, odkar velenjsko družbo vodi nova ekipa (v začetku leta je zaradi odhoda Žige De-beljaka na mesto direktorja Mercatorja finančne posle prevzela Mirjana Dime - Per-ko). Poudaril je, da so v zadnjih letih za deset odstotkov letno povečali prihodke (la- ,1. pametne mize (kombinacijo mize in hladilnika), n imajo svetDvnl patent na vseh tržiščih. ni so prvič presegli milijardo evrov) ter dodano vrednost. V letošnjih prvih šestih mesecih so ustvarili 115 milijard tolarjev prihodkov, kar je za 0,2 odstotka več kot v tem obdobju lani, ter 47 odstotkov za letos načrtovanih prihodkov. Nižji je tudi dobiček, ki dosega samo malo več kot 28 odstotkov načrtovanega za letos, na kar vpliva predvsem sezonska narava dela. Svoje doda tudi nenormalna rast stroškov za surovine, predvsem narašča cena kovin. «Samo cena ploče- vine se je v letu dni zvišala za 20 milijonov evrov, kar pomeni enoletni dobiček,« je poudaril Bobinac. Kar se tiče v zadnjem času razvpite afere z nabavo oklepnikov za Slovensko vojsko, je Bobinac povedal samo, da če bo pogodba podpisana, kar sicer ni njihova stvar, bodo Velenjčani «z veseljem šh zraven. Oh tem je veliko kritik in podcenjevanja, v Gorenju pa smo prepričani, da imamo potrebno znanje in tehnologijo in da lahko v enem od naših obra- Svetelšek menedžer leta? Na razpis Združenja Manager za priznanje za menedžerja oziroma menedzer-ko leta 2006 je prispelo rekordno število prijav, v ožji izbor oziroma tmale pa sta se uvrstila direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek in predsednik uprave Krke Jože Cularič. Menedžerje lahko za priznanje prijavijo različne organizacije in posamezniki brez soglasja predlaganega kandidata. Pri tem je letos deset kandidatov potrdilo, da se s kandidaturo strinjajo. Za deseterico je podjetje MIK Slovenija na podlagi bilančnih podatkov pripravilo primerjalno analizo. Po temeljitem individualnem ocenjevanju misija pod vodstvom Tatjan da dva kandidata po uspešni zultatov bistveno izstopata i ta v finalni krog izbora. Tako ugledno priznanje manager leta 2006 postala direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek in predsednik uprave Krke Jože Colarič. Končni izbor bo komisija izvedla septem-'' bra, pri čemer bo proučila podrobni vprašal- in razpravi je ko-e Fink presodila, Dsti poslovnih re-n se zato uvršča- Aleksander Svetelšek nik, primerjalno analizo med obema kandidatoma in mednarodni benchmarking. Izbor komisije mora potrditi še upravni odbor Združenja Manager, ki mu predseduje Franjo Bobinac. Nagrado manager leta 2006 bodo izročili 5. oktobra v Mariboru v sklopu jesenskega srečanja Združenja Manager. US - Št. 61 - 4, tov organiziramo proizvodnjo in montažo oklepnikov.« Ukinitev kljub rezultatom Podjetje Biterm iz Bistrice ob Sotli, katerega tričetr-tinski lastnik je velenjsko Gorenje, bo kljub izjemno dobrim poslovnim rezultatom konec septembra nehalo proizvajati termostate. Razlog za likvidacijo je selitev Danfos-sa, četrtinskega lastnika Bi-ierma, na Slovaško. »Vsake ljubezni je enkrat konec, pri čemer gre za prvi primer, ko se tujci poslavljajo iz Slovenije zaradi predrage delovne sile,« je poudaril Franci Košec, odgovoren za razvoj in kakovost. Danfoss naj bi na Slovaško selil proizvodnjo iz več držav. V Gorenju pravijo, da ohranitev proizvodnje termostatov v Bistrici ob Sotli samo za potrebe velenjskega giganta ne bi bila smotrna in ekonomsko upravičena, zato iščejo drugačne rešitve. V Bitermu je zaposlenih 88 ljudi, ki po zagotovilih uprave Gorenja ne bodo ostali brez dela. Dejavnost bodo nadomestili z drugimi programi. Tako so že lani začeli izdelovati sestavne dele za plinske in kombinirane štedilnike. Za programsko leto 2007 bodo začeli izdelovati vrata novih hladilnikov. Prihodnje leto bodo v Bitermu, ki ne bo več samostojno podjetje, temveč obrat v ok- viru programa Mekom, začeli proizvodnjo novega 30-lltr-skega hladilnika. Na novinarski konferenci so predstavili še druge načrte, od odprtja nove tovarne hiadilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevu, kjer naj bi proizvodnjo začeli 15.septembra, do možnosti racionalizacije poslovnih procesov (samo letos so za izboljšanje poslovanja izvedli že 150 ukrepov), pri čemer ne bodo zanemarili odgovornosti do zaposlenih. Med strateškimi izzivi je Bobinac poleg nenehne skrbi za uspešno poslovanje napovedal uvajanje novih proizvodov, izbor lokacije za tovarno pralnih strojev v Rusiji ali Ulu-ajini, prevzeme manjših proizvajalcev in strateška partnerstva ter posledično zaradi dokapitalizacije spremembo lastniške strukture. Vse to s dljem, da postanejo slovenska multinacionalka s sedežem v Sloveniji. «Do leta 2010 naj bi presegli 1,5 milijarde evrov dohodkov letno, s Čimer bi se uvrstili med prvih pet v Evropi. Igralci na trgu niso samo z Daljnega vzlioda - tržne deleže nam poskušajo krasti proizvajalci z zahoda, ki imajo proizvodnjo na vzhodu. Ti so tudi glavna konkurenca,« je povedal Bobinac in končal s sicer znano mislijo, da v poslu ni dovolj, da si hiter in poceni - biti moraš najhitrejši in najcenejši. . URŠKA SELiŠNIK .rginaUja 1.: 03 703 10 60, fax: 03703 IQ-; mall; info®maiSnal>)a.5i >!et. www.marginallia.si Gradir s popolno vlogo že nekaj časa se je vedelo, da podjetnik iz Slovenskih Konjic Franc Riemer kupuje rudnik Šup-Ija Stijena v Plevlji. V ponedeljek je stečajni upravitelj črnogorskega podjetja potrdil, da bo z Riemer-jem začel dokončne pogovore o prodaji. Kakpr je zaenkrat znano, naj bi Riemer za rudnik Šuplja Stijena odštel dobrih 400 tisoč evrov in v petih letih v rudniško infrastrukturo vložU še 16 mihjonov evrov. Vsaj tako je zapisano v ponudbi Riemerjeve-ga podjetja Gradir, ki je edino oddalo popolno vlogo in vplačalo polog. Družba Gradir mora, ko podpiše kupoprodajno pogodbo, s črnogorsko vlado podpisati še koncesijsko pogodbo, za kar ima kot izbrani ponudnik prednost. V petih letih bo rudnik Šuplja Stijena, če bo šlo vse po načrtih, proizvajal 750 tisoč ton cinko-ve rude na leto, je zapisano v ponudbi za nakup rudnika. US Odločitev v rokah Soda Slovenska vlada je že drugič poslancu Matjažu Ha-nu odgovorila, da je v zve-zi s problematiko sanacije podjetja Steklarna Rogaška odgovorna Slovenska odškodninska družba (Sod) oziroma njena uprava. Spomnimo, dajeposlanec Han že pred časom od slovenske vlade zahteval odp-vore v zvezi s problematiko sanacije podjetja Steklarna Rogaška. Predvsem je želel jasen odgovor, če bo vlada ukrepala v zvezi z reševanjem problematike v steklarni ah jo bo prepustila usodi. Han takrat ni bil zadovoljen z odgovorom in je terjal jasnejšo opredelitev vlade. Kot ugotavlja, država prepušča usodo podjetja izključno lastnikom, čeprav so ravno dolgovi bistvena ovira zauspešno poslovanje, večji upnik pa je prav Sod. Zato je postavil dodatni vprašanji v zvezi z diskontnim poplačilom dolgov in s spremembo terjatev Soda v lastniški delež Steklarne Rogaška. Vlada je na zadnji seji odgovorila, da je odločitev o predhodnem diskontnem plačilu in spremembi terjatev v lastniški delež poslovna odločitev Soda. US iGtPlI pantminaJMJMmvkmom AKTUALNO Namesto lepega grozljiv dopust Slabo izkušnjo z dopustom skušamo še vedno prehitro pozabiti, kljub velikim možnostim, da zaradi nespornih pomanjkljivosti s pritožbo uspemo »Ko sem z otrokom v naročju prišla v hotel in recep-torja vprašala, ali je soba že prosta, mi je ta povedal, da nimajo nobenih dokumentov o tem, da sem karkoli plačala. Čudila sem se in vsa iz sebe dopovedovala, da sem za dopust vagen-ciji odštela 130 tisočakov in da bi me v hotelu morala čakati soba. Receptor mi je dejal, da agencija s katero potujem, odobri potovanje, vzame denar, storitve pa ne plača. Le zaradi otroka sem dobila sobo, vendar ne te, za katero sem plačala,« še vedno razburjeno pripoveduje Katja Krajnc iz Vojni-ka, ki se je odpravila na dopust v Pulj. Slaba izkušnja Krajnčeve pa še zdaleč ni edina. Na svojo sobo je po prihodu v hotel več ur čakal tudi zakonski par iz Celja, ki pred odhodom, kljub plačilu, ni prejel niti vaiicher-ja. In takšnih zapletov je vsako poletje kar nekaj. Razlog naj bi bila neurejena plačila med agencijo in hotelom, preveč prodanih sob v hotelu ali, kol utemeljujejo nekateri tu- ristični delavci, višja sila, ko se potrdüo o najavi gostov izgubi, čeprav naj bi se dan pred odhodom podatki še enkrat preverjali. Krajnčeva si počitnic ne bo več urejala preko agencij, pač pa bo, kot pravi, v prihodnje sama poskrbela za svoj dopust, zadržana ostajata tudi razočarana zakonca. Spori z agencijami so resen problem Reševanje sporov glede turističnih storitev se je v primerjavi z obdobjem pred petnajstimi leti izboljšalo, vendar pa je to še vedno zelo resen problem. V svetu pozna- iz Griž prejela polletno zalogo pleničk v družbi Engrotuš so v sredo v okviru akcije Tuševi dvojčki in trojčki, ki poteka že tretje leto, obdarili drugo družino. Darilni paket s skoraj dva tisoč pleničkami Pampers sta prejela Urška in Roman Recko iz Griž, ki sta mija 24. dvojčkov Vida in Metoda. »S pomočjo štirinajstih slovenskih porodnišnic smo izbrali 28 družin, ki jim bomo podelili polletno zalogo pleničk Pampers,« je povedala Anja Maijetič, vodja odnosov z javnostmi podjetja Engrotuš. V vsaki porodnišnici bodo v prihodnjih tednili obdarili po dve družini, katerih dvojčki oziroma trojčki so lam zadnji in predzadnji prijokali na svet. Letos med novorojenčki ni trojčkov, pri čemer med dvojčki prevladujejo lantje. Vseh skupaj je 56. Urška in Roman sta bila ob novici, da bosta dobila dvojčka, sprva presenečena, a sta se kmalu navadila. Mamici je po porodu v veliko pomoč njena mama, tako pri skrbi 74 naraščaj kot pri gospodinjskih opravilili. Pralni stroj v razširjeni družini namreč pere prav vsak dan. Stroški ob rojstvu otrok se v primeru dvojčkov podvojijo. »Kupiti sva morala kar dva vo- Metod in Vid sta prejela polletno zalogo pleničk. ačka- ene^ za dvojčka in enega navadnega,« je povedal očka Roman. Navaden voziček namreč potrebujejo, če na sprehod peljejo samo enega fantka. V šali je še dodal, da bodo morali zamenjati tudi .5vto, če bodo hoteli na morje - ob dveli malčkih na zadnjih sedežih in vozičku za dva v prtljažniku ostane zelo malo prostora. Največje izdatke ob dodatni hrani predstavljajo plenice. Po Urškinih besedah jc to od 25 do 30 tisoč tolarjev na mesec. S Tuševo polletno zalogo bodo tako prihranili več kot 150 tisoč tolarjev. Družina se namerava oktobra preseliti v svoje stanovanje, ki si ga ureja v zgornjem nadstropju. Tam bo prostor za še eno otroško sobo, saj si želita imeti tri otroke. «Enega še načrtujeva, a upava, da bores le eden, ne dva,« sta v Če potrošnik rezervira turistično potovanje ali letalsko karto preko spleta pri slovenskem ponudniku, ima iste pravice kot tisti, ki je to storil v turistični agenciji. Ker pravni red ene države ne more posegati v drugo državo, lahko nakupovanje po internem prinaša kar nekaj težav. Res je, da zakonodaja na celotnem območju EU potrošnikom prinaša podobno raven zaščite in da velja tudi pravilo, da lahko potrošnik toži trgovca v domači državi, a sodna pot je večinoma draga in dolgotrajna. Za reševanje težav, ki nastanejo pri tovrstnih nakupih, lahko potrošniki uporabijo katero izmed izvensodnih shem za reševanje sporov aH se za pomoč obrnejo na Mrežo evropskih potrošniških pisarn, ki posredujejo med potrošnikom iz ene države, članice EU in spletnim trgovcem, ki ima sedež v drugi državi članici EU. jo več oblik izvensodnega reševanja sporov med potrošniki in organizatorji potovanj, pri nas pa še vedno nimamo niri enega. Na Zvezi potrošnikov Slovenije zato poudarjajo nujnost ustanovitve tovrstnega organa. Večina pritožb, ki so jih obravnavali lani, se je nanašala na države, kot so Turčija, Tunizija in Bolgarija, kjer sta bili čistoča in kakovost storitev precej drugačni od standardov, ki smo jih navajeni pri nas. Tliristične agencije bi morale torej potrošnike obvestiti, v kakšno kategorijo je uvrščen objekt po naših merilih, ne samo po lokalnih. Lani so prejeli več kot 300 vprašanj in pritožb, povezanih z agencijami, za letos podatkov še nimajo. Se pa potrošniki najpogosteje srečujejo z namestitvami, ki ne ustrezajo opisu iz kataloga, slabo organizacijo, zvišanjem dogovorjene cene le nekaj dni pred odhodom, odpovedjo napovedanih izletov, neustreznim reševanjem pritožb agencij na kraju samem, ter s premestitvijo v. drug kraj oziroma v hotel nižje kategorije. Zato si naj potrošniki priskrbijo čim več katalogov in prospektov različnih agencij, in se odločijo za letovanje s tisto, ki razpolaga z zelo natančnim programom, kot je cena potovanja, podatki o namestitvi in obrokih ter kaj je primerneje za družine z otroci in starostnike. Vedeti je tudi treba, kaj pomeni tretje ležišče v sobi, ali je to pomožno manjše ležišče, ali ležišče normalne velikosti, primemo za odraslega. Zelo nizka cena in velike obljube velikokrat ne gredo skupaj, dobro se je pozanimati tudi pri tistih, ki so že letovali s katero od agencij. Spregledati tudi ne gre določil o odpovedi in spremembi programa, saj so nepošteni pogodbeni pogoji po Zakonu o varstvu potrošnikov nični. Možnosti s pritožbo so veiiice »črne liste« turisričnlh agencij zaenkrat še ni, vendar pa na ZPS razmišljajo, da bi oblikovali seznam turističnih agencij, ki so nekorektno rešile pritožbe. Probleme je, kot poudarjajo na ZPS, treba začeti urejati na kraju samem. Če teh ni mogoče rešiti, pa naj si potrošniki priskrbijo čim več dokaznega gradiva, in sicer fotografij, izjav ostaüh gostov, plačanih računov ... in čimprej, največ v dveh mesecih, pošljejo pritožbo glavnemu organizatorju potovanja, ki naj bo čim bolj konkretna. Presoja se na podlagi programa, kataloga ali pogodbe. Pri oblikovanju zahtevka zoper turistično agencijo pa lahko pomaga tudi t.i. Fiaiikfurtska tabela. Predlogi agencij za rešitev pritožb so velikokrat povsem neprimerni, odnos nekaterih ponudnikov pa je do potrošnikov celo žaljiv, kot še sporočajo na ZPS. Agencije so. žal kljub konkurenci, velikokrat prepričane, da potrošnik ne bo uveljavljal pravic na sodišču, saj so zah- tevki v večini prenizki v primerjavi s stroški na sodišču. Zato pogostokrat potrošniki skušajo zgolj pozabiti grozljive počitnice brez uveljavljanja kakršnikoli zahtevkov. Potrošnik ima velike možnosti, da uspe s pritožbo, če so pomanjkljivosti nesporne. V primeru, da so vas namesto v hotel s tremi zvezdicami namestili v hotel z dvema, namesto polnega penziona je bila zgolj nočitev z zajukom, v takšnem primeru, če agencija ne ugodi zahtevku potrošnika ali na pritožbo sploh ne odgovori, lahko potrošnik poda prijavo na tržni inšpektorat, ki naloži agenciji ustrezno plačilo. Kadar agencija trdi nasprotno kot potrošnik, ta pa nima materialnih dokazov, si jih naj pridobi z izjavami ostalih potnikov. Zveza potrošnikov lahko pomaga pri reševanju pritožb potrošnikov, če pa agencija zavrne zahtevke potrošnika, preostane le sodna pot. Ko potujete z letalom v primeru večurne zamude leta je prevoznik dolžan potniku zagotoviti hrano in pijačo, brezplačen telefonski klic in dostop do elektronske pošte. Če je predvidena vsaj enodnevna zamude leta, pa mora prevoznik potniku zagotoviti tudi brezplačno hotelsko nastanitev. Če traja zamuda več kot 5 ur in potnik potovanja noče nadaljevati, lahko zahteva povračilo denarja za vozovnico in brezplačen let na izhodiščno letališče, v primeru odpovedi leta pa lahko zahteva vrnitev denarja za vozovnico ali zagotovitev prevoza do kiaja, kamor potuje. Na ZPS še sporočajo, da mora potnik pri čakanju do novega poleta dobiti hrano in pijačo ter hotelsko nastanitev, v nekaterih primerih ima tudi pravico do odškodnine, ki lahko znaša od 250 do 600 evrov, in sicer najkasneje v sedmih | dneh. MATEJA JAZBEC smehu dejala. Želita si, da bi se fantkoma pridružila sestri- Podjetje Engrotuš želi z dobrodelno akcijo poudariti pomen natahtete slovenskega prebivalstva, s polletno zalogo plenic pa občutno zmanjšajo sicer visoke izdatke dni-žin. V treh letih bodo tako pomagali 1Ü8 slovenskim družinam. JASMINA ŠTORMAN cif^cenfcer nakupovalno vse središče celja najboljše 11 Ste morda radovedni, kakšni so vaši HOLESTEROL, SLADKOR, KRVNI TLAK? S tem kuponom vam jih v poletnih mesecih vsak torek od !6. do 19. ure v hili zdravja Biotopic (v nadstropju) brezplačno izmerimo. VahljenI! INTERVJU Vode je dovolj Bolj kot suša oskrbo z vodo ogrožajo nevihte, ki povzročajo kaljenje Ni še dolgo tega, ko so Celjani. zlasti tisti z majhnimi otroki, kupovali ustekleničeno vodo, da so z njo pripravljali obroke za malčke ... Zdravo pitno vodo so iskali tudi drugod. Po več deset avtomobilov dnevno je stalo pred Meškovim studencem in polnilo posodje, Problem so bili nitrati, ki jih je bUo v nekdaj edinem zajetju pitne vode za pretežni del Celja, v Medlogu, 3 preveč. Že nekaj 250 kubikov vode na sekundo. Torej 140 iz Vitanja, do 70 iz Frankolovega, iz Med-loga dodamo še minimalne količine. Prodamo pa pod 200 litrov vode na sekundo. Preostanek količin so izgube v omrežju, ki jih skušamo z obnovami čim bolj zmanjšati. A to so dragi posegi. Cena vode že danes ni ato skušamo zagotav-" dožkom Več h s kaljenjem vo- nizka, z Ijati razmerje n v obnovo sister šanie let, vse odk, našli nove v je drugače. »Odkar sm > Cel), e pitne vode. I izgul n pnmerno ci Viri torej pokrivajo vse potrebe. Za koliko časa še in ali iščete nove, dodatne vire? n zdra 17. drugih zgradili v J v Medlogu ije vodnih vi-s pitno vodo iz drugih virov, Celjani pijemo dobro in zdravo vodo. Odtlej težav pri oskrbi tudi v najbolj sušnih poletjih ni bilo več,« pravi mag. Marko Cvikl, direktor Javnega podjetja VO-KA Celje, ki zagotavlja oskrbo z vodo v občinah Celje, Štore, Vojnik in Dobrna. Prepovedi pranja avtomobilov, pomanjkanje vode v višje ležečih predelih občine, redukcije - vse to je odt-j preteldosi Zalo bili še . lovemii Vledlo 1 ob- . dodali še 20 sekund- D katt Torej težav ne povzroča nša, ampak neurja ... Da, ob neurjih se v Vitanju in tudi na Frankolovem voda skali, zato moramo te vire izključiti. V takšnih primerih je količina vode le Še takšna, da lahko za silo poskrbimo za uporabnike. Ob takšnih primerih vsistemu nekoliko upade pritisk, kar pomeni, da v višje ležečih predelih občin, zlasti v vojniški občini in v stolpnicah lahko pride tudi do tega, da kdo za nekaj časa ostane brez vode. Zato na Frankolovem že pripravljamo gradnjo vodarne, v kateri naj bi z ultra filtracijo, ki odstrani tudi bakterije in koloidne delce, odpravljali kalnost in zagotovili kakovostno pitno vode. Naložbo bomo pričeli letos in jo končali prihodnje V zadnjem času je v javnosti kar nekaj vpr jo, ko postavljajo manjše finančne obremenitve pred zdravje. Gre torej za določitev minimalnih standardov pri oskrbi in za skrb za zdravje. Kdo bo lahko upravljarec? Tega pravilnik ne določa. Določa pa, da so vodovodi, ki oskrbujejo do pet hiš in manj kot 50 prebivalcev, lahko oskrbovani iz zasebnih zajetij. Morajo pa imeti upravljavca, ki si ga izberejo in ga potrdi občina. Upravljavec mora biti nekdo, ki je tudi strokovno usposobljen, Vodovode je treba popravljati, upravljati z virom, poskrbeti za vodovarst vene pasove... Vsak vodni vir mora imeti tudi vodno dovoljenje. Ali obstaja kataster zasebnih vodovodov? Javno podjetje VO-KA Celje zagotavlja oskrbo z vodo v občinah Celje, Štore, Vojnik in Dobrna. Skupna dolžina vodovodnega omrežja v teh občinah presega 660 kilometrov, k temu pa je treba prišteti še 115 km vodovodnih priključkov, ki jih je skoraj 11.500, Vodo zagotavljajo iz vodnih zajetij v Vitanju, Medlogu in na Frankolovem. Za zagotavljanje normalne vodoo-skrbe je na omrežju zgrajenih 152 vodooskrbnih objektov, od tega 34 zajeüj, 8 vodnjakov, 27 črpališč, 2 čistilni napravi in 56 vodohramov. Večinoma da Ludi že zaprosile n večin a vodne u zasebnih vodo- rega Kak: J sta- nje pri vodooskrbi? Je vroče sušno poletje prineslo kaj težav pri zagotavljanju ustreznih količin vode? Ne, vode je dovolj. Naš glavni vodni vir je v Vitanju, kjer gre za skup večih virov, ki jih zdnižimo in odvajamo v omrežje. Drugi vir je v Frankolovem, vodni vir v Medlo-10 le izjemo-ti količinah, ko to z, gu pa upora 200 metrov, je bil ten in se ni dalo pridobiti zanimivih količin. Načrti so, a naglica ni potrebna, saj ob-' ' !adostujejoinvla-ganja raje namenjamo v obnovo cevovodov, saj ima zmanjšanje izgub vode enak učinek kot iskanje novega vi- Kako pa je s kakovostjo vode? Koliko jo obdelujete, preden ^e v omrežje? V Celju pijemo kakovostno pitno vodo in z zagotavljanjem ustrezne kakovosti ni poznamo problem nitratov v Medlogu, ki smo ga 7. industrijskim cevovodom in mešanjem vode uspešno rešili. Vzporedno smo v zaščitnem pasu tega vodnega vira gradili kanalizacijo v Levcu in okolici in učin-najo, saj je zdaj tratov v vodnja-limalno višja od pesticidi težav v kljub ni vir Frankoloi /0 daje 70 li- trov vode na se snih razmer sploh še ni opa- ziti. Podobno j€ od koder dobir no 140 liuov vode na sekund 0, v mokrem obdobju pa celc 1 2001 na se- kundo. Lahko 1 ji vključm še potok Hudinja, kjer imamo zajetje v zgornj' ni potrebno. Ti .idi v najbolj sušnem času si 110 lahko za- gotovili v omre žju okoli 200 litrov vode na sekundo, ne da bi uporablj5 ili potok Hu- zgradili ogij voda iz Medli ?taka preko mer od- / še ti- išanj o em pravihiiku o uprav-cih zasebnih vodovodov, ki ga je izdalo ministrstvo za okolje in prostor. Kakšen je namen tega pra- Ni namenjen le zasebnim vodovodom. Namenjen je vsem upravljavcem javnih vodovodov. Ministrstvo skuša doseči red pri oskrbi s pitno vodo. Ne le glede kakovosti ampak pri oskrbi, v smislu or- aj bi zagotovili večjo varnost pri oskrbi z vodo. Zato pravilnik predpisi niziranost upravljavcev, katei vodovodi ga morajo imeti, kateri morajo poskrbeti za kontrolo, koliko jih mora biti in podobno. S tem bo država dobila pregled o oskrbi z vodo. Tako opredeljuje, da imajo vsi ljudje na območjih, kjer ob-javni vodovod, ne le pravico, ampak dolžnost, da se priključijo. Voda je namreč živilo in na to lastniki vodovodov po-zabljo >nih i nikih To ne bo zastonj. Koliko bo upravljanje stalo uporabnike vode? Na to težko odgovo- nih upravljavcev, z^otovo pa ne govorimo o velikili denarjih. Gre za osnovne stvari - za ukrepanje ob okvarah, za nujne obnove in podobno. Ali upravljavec s tem prevzame odgovornost za kakovost vode? lastniki bodo morali poskrbeti za redne analize in najbolj smiselno je, da te opravi upravljavec, ki mora tudi obveščati o primernosti in predvideti določene ukrepe ob odstopanju pri kakovosti vode. V občini Celje je blizu 15 tisoč priključkov, 98 odstotkov občanov je priključenih na javni vodovod. To se sliši veliko ... In tudi je. Le še nekaj manj kot tisoč prebivalcev v mestni občini Celje še ni priključenih na javni vodovodni sistem. A tudi tem skušamo kot ;ba čim prej: program izgradnje omrežja. Pri tem gre za gradnjo vodovodov predvsem na obrobju. Niso naložbe prehude za tako število ljudi? Naložbe, ki se še izvajajo v vseh štirih občinah, zlasti pa gradnja po obrobju, so zelo drage, a potrebne, glede na to, da smo javna služba. V Vojniku, napri-mer, še petina ljudi nima javnega vodovodni ključka.VCeljubom slednjih letih zagotovili oskrbo Šentjungeita, podobno kot smo to storili že v delu Košnice. Te naložbe so zelo drage, če jih pre namo na prebivalca, h )mskega vidika tc lega pri /ičena in-ionov tc eko-iupra-3 mili-vložka poskr- bi za 0 podinj skrbo . morda 20 gos-1 še med temi počasi mskoj jihovo dobro' ;Iedano gre za be vod .. Tudi iva v glavnem se raz, vodo i poredi na nek način ). Pri oskrbi z odvajanju od- dinja in vodo iz Medloga, daje tudi v sušnili obdobji okoli 140 litrov na sekundi Koliko vode pravza-V dnevno porabimo v občinah Celi re, Vojnik in Dobr- Što- seljenih predelih, način subvencionirajo tiste z obrobja. Kako pa pri tem stojimo v primerjavi z Evropo? Pred kratkim sem bral članek o oskrbi z vodo na Slovaškem, kjer ugotavljajo, da Topskega popreč-Pri njih je okoli 80 od-tkov prebivalcev priklju-lih na javno vodovodno režje. Z 98 odstotki smo nad evropskim poprečjem, ostale občine pa so glede na velikost in razgiba-predvsemprimer-pskim poprečjem, /idljivo visoki rav-: javnega vodovod-imrežja. STAMEJČIČ ilr f^EPORTAŽA POZOR, HUD PES Tekmovalca z Ljubnega v boju z nizko Savinjo. Moj fantič je »olcarfc živahni in narodopisno obarvani Dnevi turizma na Solčavslcem Minuli konec tedna je na prav poseben način oživelo Solčavsko, kjer so pripravili 14. Dneve turizma. Gre za tridnevno prireditev, v okviru katere domačini Itevilnim obiskovalcem pokažejo nekdanji utrip in sedanje življenje v idilični gorski vasici, Med drugim na ogled postavijo več razstav, od prikaza prazničnih jedil, ročnih del do lovskih trofej. Letos so se posamezniki še posebej potrudili, saj so med drugim obudili tudi čase, ko so polja ročno obdelovali, krave pa pomolzli kar na paši. Pod slapom Rinka je bila na ogled razstava starih pripomočkov za delo, v gostišču Firšt so še posebej vabili na ogled muzeja Potočka zi-jalka, pod šotorom v Solčavi je svoje izdelke predstavila Interesna skupina za predelavo volne ovac lezersko-solčavske pasme, ki delajo pod okriljem Zadruge Solčava ... V okviru prireditve so si obiskovalci lahko ogledali tudi dva še posebej zanimiva narodopisna prikaza. Sobotnega so naslovili Majer-ca pa masunk kuha. »Ma-sunk« je posebna jed, pripravljena iz smetane in moke, »majerce« pa pastirice, ki so poleti živino pomolz-ie kar na paši, iz mleka pa pripravljale različnejedi,od skute, sira, masla, siraeka in Za konec pa še ples z Micko, Solčava Simano Robnik. Tunstičnega društva Ples z Micko Tradicionalno nedeljsko tekmovanje v plavilu lesa, pod naslovom »Moj fantič je olcar, pa seka drve .,.«je v Solčavo privabilo pet ekip. med njimi sta bili tudi dve z avstrijske Koroške. Tekmovanje je sestavljalo več disciphn, za začetek pa so morali na roke plaviti les po Savinji. Korošci so se si- Malica cer pritoževali, da je bilo premalo vode, pa jim je moderator Franci Podbrežnik, domačin, ki je spet zabaval s svojimi domislicami, odvrnil, naj bi jo «zraven pripeljali, ne pa da samo solčavski katurovec obirajo«. Sicer so »olcarji« večkrat povedali, da je voda dobra samo za hlajenje piva in se zalo merili v drugih disciplinah. Med drugim je »olcarsko« tekmovanje sestavljala natančnost - hlod so morali podreti na balon tako, da je balonček počil. Menda so se na tak način nekdaj zabavali delavci v gozdovih. Svojo moč so tekmovalci kazali v nalaganju na «poke«, posebne sanke, ki jih je nato v dolino zvlekel konj. Že iz sicer šaljivega prikaza je bilo vidno težko, naporno in nevarno delo, ki so ga nekdaj opravljali v zgornjesavinjskih gozdovih. Tudi v žaganju z ame-nkanko sta blestela tekmovalca z Ljubnega, Andrej in Jure Solar, ki sta dostojno branila čast Ijubensküi «flo-sariev«insezakonecnaod-žaganem, malce majavem hlodu zavrtela z Micko. Slednjega organizatorji niso točkovali, pa vendar so tekmovalci, ki so se skupaj z obiskovalci imenitno zabavali, ples z Micko, sicer predsednico Turističnega društva Solčava Simono Robnik, še najtežje čakali. URŠKA SELIŠNTK Ker kot turistični vodnik tudi nekoliko potujem, imam priložnost v živo spoznavati običaje in navade drugih ljudstev, narodov ... Iz države v državo se moram nekako prilagajati tistemu, kar se nam, Slovencem, recimo zdijo včasih čudna obnašanja, bolj ali manj sprejemljive »muhe«. Sam sem v tovrstnih primerih še posebej na udaru, ker moram nekako posredovati med interesi skupine, ki jo vodim, in tujci, s katerimi sodelujemo. Ob napovedani ukinitvi malice kot socialne pravice delavca sem se spomnil na pripetljaje, ki se mi običajno dogajajo drugje. Konkretno lahko opišem kako potekajo tovrstne zadeve v Španiji. Običajno so naši gostje nameščeni v obmorskih krajih in od tam se odpravljamo na oglede posameznih mest in preostalih znamenitosti, do tja pa moramo seveda s španskimi avtobusi in tamkaj najetimi vozniki. Odhod je običajno zjutraj, prihod nazaj pa v poznih popoldanskih urah, vmes ogledi in ,.. Seveda, nekaj je potrebno pojesti, toda Slovenec na poti ni skoraj nikoli željan kosila, to uredi sproti ob kakšnem kiosku, ne pa tudi španski vozniki. Zgodilo se mi je že, da smo recimo imeli ogled štadiona Barcelone, kar traja približno eno uro, okoii štadiona pa so seveda tudi številne možnosti, da se človek nasiti, toda tako enostavno ne gre. Ko sem se namreč vrnil do avtobusa, me je španski voznik opozoril, daje zdaj čas za njegovo malico. Kako zdaj, sem ga vprašal, si ja imel eno uro časa, da se tukaj nekje naješ, saj si vendar stal. Tako bi naredil vsak kolikor toliko izkušen slovenski voznik. Ne, jaz sem to uro delal, saj sem vas sem pripeljal, po zakonu pa mi pripada pol ure za malico, mi odgovori, pa tudi tukaj naokrog je predrago, da bi jaz jedel, ker so cene zaradi turistov umetno dvignjene, jaz bom jede! v kakšni cenejši restavraciji. Potem še doda. da njegov delovnik traja osem ur in vmes mora nekaj pojesti. Neki drugi mi je nekoč še dodal, da že tako ali tako nima sieste. Moja naloga je v takšnem primeru zelo eno- Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com stavna, moram ga prepričati, da ni lačen, da bomo program naredili tako, da bo on lahko nekje nekaj na hitro pojedel, medtem ko bomo mi imeli sprehod, recimo po katedrali. Seveda se on ne da in mi običajno prične razlagati, da je to v Španiji tako, kot je rekel on in prido-da še razlago o moči španskih sindikatov. Skratka, njihova malica je svetinja, neizpodbitna pravica, o kateri enostavno ni debate. Pri nas je seveda drugače, ko se dela, se dela, pa četudi povsem »noro«, a delo je potrebno dokončati, potem bomo pa jedli. V čem je fin-ta? Sam sem si nekoč to razlagal kot nekakšen naš lov za razvitejšim zahodom, da moramo pač več delati, če želimo slediti boljše organiziranim družbam, to pa sem sklepal po rezultatih neke razis^ve, ki je govorila o tem. da v EU največ delajo Grki in Portugalci, ravno tisti narodi, za katere je pregovorno veljalo, da so leni. Toda očitno je finta v oi^a-niziranosti. No, pri Spancih je seveda delovnik že zaradi podnebja nekoliko drugačen in njihov način življenja je seveda temu prilagojen. Ko je najbolj vroče, je čas za malico ali kosilo in seveda siesto. Prav ničesar v življenju ne zamudijo a!i ne naredijo in običajno je pač tako, da obstaja neko določeno delo. ki ga je potrebno opraviti in ga. Pri nas ni prav tako nič drugače, vse je popolnoma jasno, določeno delo je potrebno opraviti in tudi ga. Problem malice je pravzaprav tako banalen, tako nepomemben za delodajalca, ki je vpet v kapitalistična razmerja, da je več kot očitno, kako se »nekdo zgoraj« očitno ukvarja sam s seboj, navzven pa spet mnogo hrupa okoli ničesar. Med malico imate nekaj časa, pa razmislite, volitve so pred vrati. CMCel/e v VEČSTANOVAMJSKBM C£SJf MOSrow ceuf a.>fevd« je kje, SASKA TERZAN Bo potrebna zapora ceste? Krajani Zidanega Mosta že vrsto let opozarjajo na prometno preobremenjenost kraja ter na ureditev prometne varnosti skozi Zidani Most. Pristojni so že leta 2002 obljubili, da bo letošnje leto tisto, ko bodo aktivneje pristopili k reševanju omenjenega problema, a dlje od obljub niso prišU. Ker se odgovorni ne zmenijo za problem Zidanomoš-čanov, je predsednik KS Zidani Most Milan Vodišek na ministrstvo za promet, direkcijo za ceste, prometni inšpektorat, Občino Laško in druge pristojne ustanove naslovil pismo, v katerem je zahteval takojšnja pojasnila oziroma pristope k ureditvi ceste skozi kraj. Če se tudi tokrat ne bo nič storilo, pa krajani razmišljajo celo o zapori ceste skozi Zidani Most. «Varna pešpot skozi kraj je skorajda nemogoča. Kolone težkih tovornjakov (več kot 500 na dan] in osebnih avtomobilov krojijo naše življenje. Razmere se dodatno poslabšajo ob slabem vremenu. Naši šolarji si ne upajo sami na glavno prometnico, tako da jih starši pričakajo pri organiziranem prevozu,« v pismu opozarja Vodišek. Laški župan Jože Rajh ter dižavnozborski poslanec in radeški svetnik Matjaž Han sta se v začetkiimeseca glede omenjene problematike pogovarjala s promernim ministrom Janezom Božičem, ki je zagotovil, da 7. rešitvijo nevzdržnih varnostnih razmer v Zidanem Mostu ne bodo več odlašali, ampak bodo spoštovali terminski plan. Po njem naj bi se rekonstrukcije ceste lotili jeseni prihodnje leto, medtem ko naj bi letos izdelali potrebne projekte. Ker gre za obsežen projekt, bo gradnja ceste, ki naj bi se zaklju- vlet 2010,r .deljei več etap. Projekt ureditve glavne ceste skozi Zidani Most je že uvrščen v državni proračun, pri čemer je investicija, ki jo bosta financirali direkcija za ceste in Občina Laško, ocenjena na skoraj milijardo tolarjev. Obnove jepotrebna tudi čeri Rimskimi TopUca- m Mostom v 3 Širje. Tudi ta uvrščen v držav-, izdelana pa je sticijsko-tehiiič-1. l\jdi prav- mi in Zidai močju ožit projekt ježi ni proračui tudi vsa inv nadokume no-zemijiške zadeve sc jene. Graditi naj bi začeli maja alijunija prihodnje leto, z deli pa zaključili jeseni 2008. »Upam, da se bodo tokrat res držali obljub, saj je življenje vzidanem Mostu zaradi slabih prometnih razmer res nevzdržno,« opominja Milan Vodišek. BOJANA AVGUŠTINČIC Skozi Zidani Most pelje dnevno več kot 500 težkih tovornjakov. Odprli vodovod iz Hrastja do Prevorja v nedeljo so na Prevorju ot-vorili skoraj tri kilometre dolg vodovod in obnovljeno ignsce. Odprti so primarni vod z zdravo pitno vodo iz Hrastja do Prevorja, kjer je že rezervoar, sekundarni vodi pa so vglavnem ze zgrajeni. Hkrati so otvorHi tudi obnovljeno povečano igrišče z garderobami, sanitarijami in razsvetljavo, na katerem je v soboto potekal nogometni turnir. Otvoritev je pospremilo tudi praznovanj- Anine nedelje, ki so lo proslaviti 7. mašo s petjem Ljudskih pevcev s Prevorja. V kultiunem programu ob otvoritvi vodovoda in igrišča so sodelovali učenci domače šole in tercet Domma. Po besedali Štefana Tisla je izgradnja vodovoda zn^ala okoli 80 milijonov tolarjev, obnova igrišča ilijona tolarje TV, fot : MN Na otvoritvi vodovoda m ignšča na Prevorju, Na sliki: Marija Frece Pere, vodja prevorske šole, Igor Gorjup, direktor JKP Šentjur, Jože Korže in Jože Artnak, podžupana, Štefan Tisel. župan Občine Sent jur, Mirko Pajek, predsednik sveta KS Prevorje in učenci OŠ Prevorje, ki so nastopili v kulturnem programu mir ROGATEC I ŠMARJE P. J. 13 Jablane kot jabolko spora V soseščini, ki jo vse bolj obkrožajo dobičkonosni integrirani sadovnjaki, vlada ogorčenje - Sadjar je drugačnega mnenja B in-.< pravi ) Vuk. e boji- Integrirani nasad sadnega drevja - da ali ne? To je vprašanje, ki zadnje mesece razburja občane Rogatca, vznemirjenju pa ni videti konca. V delu naselja Tlake namerava zasebni sadjar Anton Kitak širid integrirani nasad sadnega drevja, s čemer se v okolici ne strinjajo. Prišlo je do peticije, sestankov, odprtega pisma ... »Tu smo bili vedno v dobrih sosedskih odnosih, tudi sedaj nas ločuje le različno mnenje glede šir tegriranega nasada/ bližnji sosed Vojko »Zaradi škropljenja s mo za naše zdravje,« pouda ja njegova soproga Margareta. Tudi njima soseda Greta Krivec ni ravno navdušena nad širitvijo takšnega nasada: »Smo najbližji sosedje, z dvema predšolskima otrokoma, zato nas to zelo skrbi. Zaskrbljeni smo že zaradi obstoječih nasadov, zdaj naj bi jih bilo še več. Zato od Občine Rogatec in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pričakujemo, da bosta zavarovala interese nas, ki smo najbližji sosedje,« dodaja Krivčeva. Od hiše, kjer živi, je obstoječi nasad oddaljen približno 20 metrov, dodatni nasad bi bil v podobni oddaljenosti. Najbližji sosedje sadj, . Antona Kitaka so nezadovoljni že zaradi obstoječih dobičkonosnih nasadov, predvsem jablan, saj ti njihove domove vse bolj obkrožajo. V vasi je z ene strani zelo veliki nasad sadnega drevja, ki ga obdeluje sadjar Poharc, z druge strani je manjši Kita-kov nasad, ki zaenkrat meri blizu enega hektarja, po širitvi pa bi v celoti dva hektarja. Kitakova širitev je postala jabolko spora, 1-va po vsej občini ter širše. Brez škode za zdravje? Gre za parcelo, ki jo je sadjar Kitak dobil v zakup od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Pred nekaj desetletji so bili tam že Hme-zadovi integrirani nasadi sadnega drevja, vendar so zemljišče pozneje pogozdi-li, Kitak pa je maja letos na zakupljeni zemlji (s statusom kmetijskega zemljišča prve kategorije) opravil poseko, da bi zemljišče v bodoče služilo za njegovo kmetijsko dejavnost. Po ugotovitvi sosedov, da bodo tam sadovnjaki, je prišlo do podpisovanja peticije, ki jo je podpisalo 49 občanov, med njimi ravnatelj bližnje eko osnovne šole Viljem Prevolsek. Tz ministrstva za zdravje opozarjajo na Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev. Ta predpisuje, da mora tisti, ki škropi, upoštevati hitrost in smer vetra, da škropiva ne nese na sosednje parcele. Če se ob poti sprehajajo ljudje ali prevažajo čebele, mora škropljenje prekiniti. Uporabnik, ki ima parcele na meji z vrtci, šolami, otroškimi in športnimi igrišči, zdravstvenimi ustanovami in domovi upokojencev, mora 24 ur pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev obvestiti njihove uprave ter sporočiti trgovsko ime. način, datum in predvideno iu"o škropljenja. Pri tem je treba traktorske pršilnike In motorne nahrbtne škropilnice uporabljati v oddaljenosti 20 metrov od naštetih objektov. Če uporabnik opazi možnost nevarnega ali nezčiželenega vpliva fitofarmacevtskih sredstev ali njihovih ostankov na zdravje ljudi, živali, okolja, škropljene rastline ali rastline, ki sledijo v kolobarju, mora o tem obvestiti kmetijskega inšpektorja. ^iiJaJjir PE CEUE,Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTiKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Teiefon: 03/428 55 80. fax: 03/428 55 83 >v Tlak, ki so vse bolj obkroženi z integriranimi nasadi sadnega drevja terse bojijo škodljivih vplivov škropiv, prea parcelo v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, kjer namerava zasebni sadjar takšne nasade širiti. S peticijo so podpisniki izrazili nasprotovanje širitvi intenzivnih sadovnjakov in intenzivni pridelavi jabolk na parceli, ki je v skladovi la-SÜ. Občinski svet Rogatca je zato sprejel sklep, da se zemljišča za takšne sadovnjake ne bodo širila na območju celotne občine, vse do pridobitve suokovnili podlag v prostorskih planih, kjer bi morda opredelili takšna zemljišča. V Rogatcu so prvo prostorsko konferenco za nov prostorski red te občine že pri-pravUi. »V fazi sprejemanja bodo med ostalim pripravljene strokovne podlage za intenzivne nasade sadnega drevja, pri čemer bodo seveda sodelovale strokovne službe kmetijskega ministrstva. To pomeni, da bodo imeli možnost sodelovanja, med javnimi predstavitvami in v enomesečni fazi razgrnitve plana, vsi občani Rogatca,« omenja župan in poslanec Martin Mikolič. »V končni fazi prostorski red sprejme občinski svet,« dodaja Mikolič. »Sicer pa o tem, kaj bo tam raslo, ne odloča občina, ampak kmetij sko ministrstvo oziroma Sklad kmi ;kih II gozdov. Pri tt - e glede ipo- pričakujemi sklep občinskega rabi prostora, brez obči bo odločalo.« In kaj meni druga stran sadjar Kitak? »Sklep občinskega sveta ni v skladu z ve Ijavno slovensko zakonodajo. Nobenemu kmetu v državi obdelovanja zemlje ni mogoče prepovedati.« Podobno kot njegovi sosedje omenja, da v vasi doslej ni bilo nikoli medsebojnih sporov. »Med podpisniki peticije so celo ljudje iz drugih krajev, sicerpa menim, da so bili zavedeni. V neposredni bližini so dejansko le Süri hiše. ki jih mi z ničemer ne ogrožamo,« trdi Anton Kitak ter omenja, daje družini sadjarstvo edini vir prihodkov, »Podpisniki so peticijo podpisali v prepričanju, da bo integrirana pridelava sadja na površini 17 hektarjev, kar je seveda finančni zalogaj, ki ga v tej vasi nihče ni sposoben. V resnici bi bila v prihodnje velikost nasada, skupaj z obstoječim, približno dva hektarja.« Soseščina se zelo boji škodljivih vplivov rednih škropljenj, Kitakovi, ki prav tako živijo tik ob svojih nasadih sadnega drevja, so drugačnega mnenja. »Po analizah in kontrolah, ki jih izvajajo pristojne strokovne službe, in študijah o vplivu inte^anih sadovnjakov na okolje, uporabljena škropiva niso škodljiva.« Kitak pravi, da uporabljajo le zelena ški-opiva, ki jih po Tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo sadja določa kmetijsko ministrstvo. »Tn lahko dokaže-mo z državnimi cerrifikati. hI če bi bilo res škodljivo, se s takšno pridelavo niti ne bi ukvarjali. Res pa je, da je v delu manj poučene javnosti velja prepričanje, da so vsa današnja škropiva še vedno škodljiva, tako kot je bilo res v daljni preteklosti.« Navaja še različne primere po Slo-vemji. kjer so integrirani sa-dovnjaki tik ob središču mesta ali celo na vodnovarstve-nem območju, kot je primer v Mariboru. Urad za kemikalije Vzvezi z dogajanjem na robu Rogatca ter vplivih na zdravje občanov smo skušali dobiti mnenja različnih ustanov, pa to zaradi dopustov ni bilo mogoče. Iz ministrstva za zdravje smo dobili odgovor direktorice Urada RS za kemikalije dr. Marte Ci-raj, ki med drugim omenja sodelovanje pri registraciji fitofarmacevtskih sredstev: »Na končni predlog za registracijo posameznega fitofarma-cevtskega sredstva, ki ga pripravi Fitofarmacevtska uprava, direktorica urada za kemikalije izda soglasje, če v okviru izdelave ocene tvega- nja ni bilo ugotovljeno nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi.« V postopku za takšno registracijo sodelujejo strokovnjaki, pooblaščeni s strani ministrstev za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za zdravje in za okolje in prostor. »Za vsak postopek izdelajo oceno tveganja, v kateri se z vidika zdravja upošteva izpostavljenost delavca, ki škropi rastline na določenem kmetijskem zemljišču, posebej tudi izpostavljenost morebiti prisotne druge osebe, ne izdelajo pa se ocene tveganja za izpostavljenost prebivalcev,« odgovarja Ciraje-va. Nasprotnikov širitve intenzivnih nasadov nekatere trditve o neškodljivosti škropiv ne prepričajo ter jih tudi ne bodo. V Rogatcu bo zaradi tega gotovo še vroče. BRANE JERANKO Sobotni večer v znamenju BacIia Skupina Festival Brežice prireja jutri v okviru svojega projekta v cerkvi sv. Roka v Šmarju pri Jelšah koncert klasične glasbe. Sobotni večer bodo tako ob 20.30 uri popestrili Ryo Terakado iz Japonske na violini, Shalev Ad-El iz Izraela na čembalu in Nemec Thomas Fritzscfi na violi. Repertoar sestavljajo predvsem dela Johanna Sebastiana Bacha. Organizatorji Festivala Brežice, ki si kot glavni cilj zastavljajo oživitev stare glasbe v Sloveniji s poudarkom na visoki kvaliteti, poudarjajo, da se bo tovrstne klasične glasbe to poletje še mogoče naužiti. Vse do konca avgusta pripravljajo namreč več koncertov širom Slovenije. MR - . : , -rrf DO i4i una Tennu^Oi-iiviiA 14 SL. KONJICE] _?0BRNAJ _™!™!!L ■II fiiii Z dolgoročnim kreditom sprostili proračun Končno odprte možnosti za naslednje naložbe - »Bojkot« občinske seje Vojniški svetniki so na sredini seji potrdili rebalans letošnjega proračuna. Naložbe v osnovni šoli na Frankolovem in Vojniku bodo namesto v treh letih z blagovnimi krediti poplačali z dolgoročnim kreditom, saj tako zahteva spremenjena zakonodaja o financiranju občin, ki zajema zadolž. izkazal za občir le, čepi A kot se je 10 te spremembe 'ečkotdobrodoš-je nekaj svetnikov s »kolektivnim šprlca-njem seje« želelo doseči, da svetniki ne bodo sklepčni. Na sejah se je v preteklem letu mnogokrat pojavila potreba po kakšni večji naložbi, pa zaradi odplačevanja naložbe v osnovno šolo kaj takšnega ni bilo možno izpeljati- »Zdaj so odprte možnosti za naslednje naložbe, ki si jih nekateri tako želite,« je poudari! župan Beno Podergajs. »Prva predvidena naložba bo gradnja večnamenske dvorane v Novi Cerkvi, zato ne razumem današnjega 'bojkota' svetnika Slavka Jezernika, ki najbolj navija zanjo.« Dolgoročno odplačevanje osnovnošolskih naložb je po mnenju podžupana Braneta Petreta dobro tudi zato, »ker omenjeni naložbi že sami po sebi nista kratkoročnega značaja, pač pa bosta šoli svojemu namenu služili več kot 20 let. Poleg tega s tem nismo zaprli možnosti zadolževanja našim zanamcem, saj letna anuiteta v višini 33 milijonov tolarjev pri proračunu, vrednem več kot 1,3 milijarde tolarjev, ne predstavlja velikega ali obremenjujočega zneska.« Rebalans je bil potreben tudi zaradi povečanja neka- terih postavk v proračunu, tako s strani prihodkov kot s strani odhodkov. Na odhodkovni strani so se povečali stroški ogrevanja sedaj večjih osnovnih šol, zimske službe zaradi dolgotrajne zime ter doplačila do ekonomske cene vrtcev za otroke, ki obiskujejo vrtce v drugih občinah. »Proračun je bilo potrebno uskladiti tudi z že sprejetimi sklepi občinskega sveta, na primer za sofi-nanciranje obrtne cone. nakupa zemljišča pred gasilskim domom v Novi Cerkvi in tako naprej,« je svetnikom Premalo varnosti in prostora Križišče pri Seniču je postalo prava nadaljevanka na občinskih sejah Na r jah na Dobrni med pobudami in vprašanji svetnikov Jože Majer znova in znova opozarja na težave križišča pri Seniču. Gre za zelo prometno in hkrati preozko križišče, ki bi bilo potrebno razširiti. Svetniki se s problen: ko omenjenega križišča varjajože iz časov, ko so še pod skupno obči nik. Križišče je za srečevanja, zavijanja navkrebei preozko in bi ga bilo potrebno razširiti. Z sicer s injatudilastnikzem-i, vendar le pod po- lje ob gojem, d gotovi ustrezna varnost. Varnosti pa vsi vpleteni ne dojemajo enako. Že v skupni občini Vojnik so nameravali na tem območju hitrost zmanjšati z »ležečimi policaji«, a se s tem niso strinjali ostali krajani. »Veliko rešitev smo že predlagali,« pra- vi župan Martin Bred, »najboljša pa bi bila razširitev ceste. S tem bi se zmanjšala hitrost, tudi umik s ceste bi bil lažji, torej bi bilo za varnost bolj poskrbljeno. Sicer pa smo predlagali tudi, da bi za pešce uredili hodnik nad cesto, a se tudi s tem nekateri niso strinjali.« Na zadnji seji smo slišali še nov predlog. Križišče naj bi se uredilo v krožišče, rešitev pa so nekateri svetniki poimenovali kot »butalsko«. Nasploh pravijo, da je v občini še veliko bolj kritičnih območij, pa se z njimi ne ukvarjajo tako dolgo kot s slednjim. »To cesto uporablja ve- V Ločah biomasa in plin Konjiški občinski svetniki so sprejeli vrsto odlokov, s katerimi so postavili temelje za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja za naselje Loče. V Ločah bo že konec leta vse urejeno za ogrevanje z lesno biomaso, čez nekaj let pa bo na voljo tudi zemeljski plin. Ker želijo v občini pridobiti tudi nepovratna sredstva ministrstva za okolje in prostor, so svetniki dali soglasje za začetek postopka za podelitev koncesije gospodarski družbi. Koncesionar bo moral med drugim upoštevati izhodiščno povprečno ceno za to- plotno energijo. Odločih so se, da bo ta za ogrevanje z biomaso 16 tolarjev za kilo-vatno uro. Znesek je brez davka na dodano vrednost. Izra-čunah so, da je za dobrih 16 odstotkov nižji, kot bi stala toplotna energija, pridobljena iz kurilnega olja. MBP gla^ takšni razložil Petre. Prihodki občine so se povečali predvsem 7. naslova komunalnih prispevkov in prejetih sredstev države, ki so jih pridobili na nekaterih razpisih. »Dobro nam kaže tudi pri prodaji zemljišča pri psihiatrični bolnišnici, tako da bo letos najverjetneje še potreben kakšen rebalans,« je dodal Beno Podergajs. Je pa zanimivo, kako se na občinskih sejah že pozna vpliv piihajajočih volitev. Čeprav je občinska uprava s svetniki trikrat usklajevala termin naslednje redne seje, jih je na sredini seji sedelo zgolj toliko, da so še komajda bih sklepčni. Manjkah so ravno svetniki tistih strank, ki bodo na jesenskih volitvah podpri! neodvisnega kandidata za župana Arnolda Ledla. Tako na zadnji seji brez poprejšnjega opravičila nista, poleg že prej omenjenega Slavka Jezernika. sedela Milan Deč-man in Dušan Horvat. Ker pa očitno vsi niso »ubogah« vodstva svojih strank, so na seji vseeno potrdili vse točke z /nega reda, vključno z re- balai ROZMARI PETEK iko ljudi tudi kot bližnjico, zato je tu res veliko prometa, znake o omejitvi pa upošteva le peščica ljudi,« pojasnjuje svemik Jože Majer. »Zabeležili smo že okoli 18 lažjih prometnih nesreč na tem križišču, zato je logično, da lastnik zahteva varnost, preden bo dovohl kakršnekoli posege. Mislim pa, da bi ravno manjše krožišče rešilo ta večni problem, s katerim se že taker dolgo ubadamo.« Predstavniki občine m pro-jeki ■like • skupaj, pa ikoli prišli do predlogov, ki bi se ujemali z lastnikovimi kriteriji o varnosti. Nadaljevanko križišče Senič lahko torej pričakujemo tudi v naslednjem občinskem mandatu. ROZMARI PETEK Kmalu drugi semafor v Vojniicu Križišče v Vojniku, v katerega se s stranskih cest vključujejo vozniki iz smeri Šmartno v Rožni dolini in centra Vojnika, bo kmalu semaforizirano. Vrednost del, ki jih bo v celoti pokrila država, znaša 16 milijonov, vzeli pa so jih iz interventnih sredstev za urejanje nevarnih točk. Pred leti, ko so že tekla prizadevanja za urejanje omenjenega križišča, se Direkcija za ceste ni strinjala s postavitvijo semaforjev, saj takrat skozi Vojnik še ni bilo tohko dnevnega prometa. Mnogi bi sicer raje videh, da bi omenjeno križišče postalo krožišče. vendar se Direkcija za ceste nad tem ne navdušuje. Ureditev krožišča naj bi bilo dražje, saj bi na delu, ki meji z zemljo v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, morali postaviti močno zavarovano ograjo. Župan občine Beno Podergajs poudarja, da gre zgolj za začasno rešitev, kar pomeni, da tudi možnost krožišča ni s tem izključena, pa čeprav bodo nameščeni tako imenovani »pametni semaforji«, ki se vklapljajo glede na potrebe prometa. RP Letos »poicritaff Noč pod kostanji Na Dobrni bo do nedelje znova potekala zabavna prireditev Noč pod kostanji. Letošnja bo še bolj razgibana in pestra, zaradi lanske slabe izkušnje bo letos večina prireditev odvijala pod š Uradno se bo prireditev začela že ob 1 vitvijo lovskih pasemskih psov i bo promenadni koncert Godbe n pa proslava ob 60. letnici Lovski bo z ansamblom Labirint prelevila v z pripravljajo paintball turnir ter turnir odbojki na mivki. Zvečer se bo zabavi pinami odvijala na kar dveh lokacija sledil tradicionalni ognjemet. »Nedelj stra,« pripoveduje Tevta Logar, direki Dobrna, »otroškemu direndaju smo popoldan dodali ši zabavni del s skupino Turbo Angels. Glede na to, da }> lani nedeljski del programa zaradi slabega vremena od padel, se bodo letos vse prireditve, z izjemo špoi odvijale pod šotori.« 1 sokolarjenjem. Sledil pihala iz Hramš, nato družine Dobrna, ki se 1 v zabavni večer. Jutri irnir trojk v košarki in bava z glasbenimi sku-ipolnoči pa bo ) letos bolj pe- RP KULTURA 15 Horizonti elcsotilce Jureta Cvitana Jure Cvitan se s Horizontom eksotike predstavlja v Galeriji Hodnik V Galeriji sodobne umetnosti Celje, Galeriji Hodnik, so v torek odprli razstavo mladega celjskega likovnika Jureta Cvitana. Gre za galerijin projekl Študentske poletne premiere 2006, v okviru katerega so v Celju to poletje že razstavljali Uroš Potočnik ter Aleksandra Kajbič in Miba Erman. Mladi celjski umetnik, Jure Cvitan, diplomant Šole za risanje in slikanje. Visoke šole slikarstva v Ljubljani, je razstavo poimenoval 'ksotike, naslov, tudi njegova di-iloga. Ciklus slik značujejo predvsem Ciste 1 žive barve ter preplet ab-traktnega in pripovednega azmišljanja o doživetjih in ■bčutjih s popotovanj. Navdihnila so jih nedavna anja po tropskih in )pskih deželah sveta, 1 jih obiskal, slike pa )ja interpretacija do-v s poti,« pravi Cvi-icer član KUD-a 567 KUD-a Pikavejica, ki us-irja tudi v krogu umetni-v lako imenovane celjske leiniSke četrti. Kljub mla- godk. v slikan n začel z i je likoi lik, ki tudi v času popularizacije sodobnih komunikacijskih in vizualnih tehnologij ostaja zvest slikanju, v treh letih nanizal že številne razstave. Razstavljal je predvsem v Ljubljani, Celju, Cerknici in Mariboru ter prestopil meje domovine z razstavo v Beogradu. »Za svoj največji dosežek :stav, ampak to, iu uživam. Ko delom in šolanjem, nisem slikal s takšnim veseljem kot dandanes. V zadnjih dveh letih se je torej mnogo spremenilo in verjetno je to tudi svojevrsten odziv na dobi bo in krog prijatelje' večinoma tudi umeti ko da vsi ustvarjan vplivom drugih. Pa no, da so umetniki, samo da je prisotna ustvarjalnost, da se obhkujejo zgodbe, ki jih lahko skozi slike interpretiram,« dodaja Cvitan. Na vprašanje, v kolikšni meri se v njegovem slikanju odraža tisto, česar se je naučil tekom študija in kakšen pomen ima tisto, kar v človeku preprosto je, ustvarjalni nemir, navdih, odgo- odruž- ) pod v sebi vse. Študij pa usmerja, izpili in spodbudi k lastnemu razmišljanju. Nenazadnje pa so pomembni tudi odzivi občinstva. obiskovalcev ter soustvarjalcev. Glede na to, da je Jure Cvitan šele na začetku svoje poti, ne moremo mimo vprašanj o prihodnosti, načrtih. »Za nekaj časa Celje seveda še vidim kot svoj ustvarjalni pristan, vendar se nikoli ne ve. kam me bo odneslo. Imam delo, ki ga lahko opravljam kjerkoli na svetu. Saj ne. da bi me posebej kam vleklo, vendar je morda kje še lepše kotvCelju,« pravi Cvitan. Razstava slik. v katerih se avtor, kakor je med drugim zapisala Alenka Domjan, «odziva na specifične pokrajine, doživete in zapisane v njegovem spominu«, slike pa «ob vsej otipljivosti, ki jo gledalec morda čuti, postajajo vse bolj ne-snovne, njihovo tkivo pa se prehva v žareče, anttopomorfne oblike, ki se v ritmu prepletajo v zasanjane podobe in utelešajo življenjski eros«, bo v Galeriji Hodnik na ogled še do 13. avgusta, POLONA MASTNAK 1G3 min., (Just my luck), Režija: Donald Petrie Igrajo: Lindsay Ixhan. Cliris Pine, Samaire Armstrong, Brse Turnar, lizon Lovb, IVlissi Pyle, Makenzie Vega.Jaqueline Fleming, Carlas Porce Že V Planetu Tuš! Piše: TOMI KADILNIK Lučko ali kornet? Lučka je zaščitno ime za mlečni sladoled na palčki prelit s čokolado, ki so ga Ljubljanske mlekarne začele izdelovaü leta 1958. Priljubljenost izdelka v preteklih desetletjih pa je verjet-uo botrovala prehodu besede v pogovorni rabi kot občno ime za sladoled na palčki. Ideja za prvi sladoledni izdelek na palčki je prišla Franku Eppersonu v ZDA leta 1923. Spomnil se je dogodka iz svojih najstniških let, ko mu je oslajena sodavlca z leseno palčko za mešanje v ko7:arcu, ki ga je pustil čez noč na okenski polici, zmrznila. Svojemu izdelku je dal ime Epsicle in ga čez čas spremenil v Popsicle. Izdelek je dosegel izredno priljubljenost na ameriškem tržišču in dobil posnemovalce širom po svetu. Slaščičarna Temelica Naumovica Temelko Naumcivič se je v Celje preselil leta 1933 iz Vardarske banovine, iz kraja Crvene Vode, občina Bcl-Cinska,>)srez« Ohridski, in tisto leto pridobil tudi poob- lastilo, da sme opravljati orientalsko slaščičarsko obrt s sedežem v Gosposki 26 v takratni Celjski občini, ki je bila del Dravske banovine. V juniju leta 1936 pa je prenehal z dejavnostjo v Celju in imel takrat naslov stalnega prebivališča v Mariboru na Langusovi 3. Slaščičarna Rugo Rudolf Goleš je začel s svojo slaščičarsko dejavnostjo okoli leta 1937 s sedežem t , ki r 3 številko 17 v Stanetovi ulici, takrat Kralja Petra cesü. Hiša, v kateri je imel lokal za goste, je bila v lasti družine Šeligo, delavnica pa je bila v zgradbi na dvorišču za hišo. Starejši ljudje se slaščičarne Rugo še spominjajo, saj so se imena predvojnih lastnikov ohranjala še dolga desetletja po spremembi, navadno do smr- Pokalica je bila nekdaj osvežujoča brezalkoholna pijača v steklenici, ki se je odprla s pokom ob pritisku na okrogel steklen zama-šek. ti tistih, ki so jih uporabljali v mladosti. Po vojni so pritlični delhiše številka 17 v Stanetovi uUci nacionalizirali. Slaščičarna in gostinski obrat sta prešla v zadružni oz. državni sektor. Rudof GoleŠ je še nekaj let vztrajal s slaščičarsko dejavnostjo v drazbe-nem okviru, nalo pa prenehal. Naslednica slaščičarne Rugo je postala slaščičarna Na-na. znana po rolicah s smetanovim polnjenjem. Slaščičarna Antona Zimska Anton Zimšek. rojen 1912 na Svetini, je julija 1938 od Srez.kega načelstva v Laškem pridobil pooblastilo za opravljanje obrti v I Irasmiku Št. 164. Dve leti kasneje se je odločil za selitev obrti v Celje, zato ie 10. 1. 1940 vložil ustrezno obrmo prijavo. Mestno poglavarstvo je uradni postopek opravilo v rekordnih petih dneh in mu izdalo pozitivno odločbo, na tej osnovi pa pooblastilo, «da sme opravliati rokodelski obrt slaščičana, izdelovalca keksov, sladoleda, kanditov in bonbonov» na Glavnem trgu št. 9. Na seznamu slaščičatjev iz leta 1946 se pojavlja njegova obrt na Tom-- Št. 61 - 4. šičevem trgu št. 8, s 4 zaposlenimi, na seznamu iz leta 1948 pa se vodi naslov Pečovnik 22, brez pomočnikov in učencev. Verjetno je prišlo v naslednjih nel^j letih do prenehanja delovanja obrti ali do preselitve na drugo lokacijo, vendar je leta 1970 spet prisoten s svojo slaščičarno, tokrat v Gaberju. Podatki o obrti Antona Zimska odražajo nekaj razlik med njegovo in oriental- Turški med je trda bela sladica, narejena iz slad korja, beljakov, orehov ali lešnikov in se pri grizenju rada lepi na zobe. skimi obrtmi. Prva je v samem imenu, ki hki ati označuje ponudbo, drugačno od orientalske. Nadalje sta naslova stalnega prebivališča in obrti pri njem ločena, Iz omenjenega lahko sklepamo, da je imel obrtnik na voljo dovolj finančnih sredstev v ta namen, pa tudi, daje bila njegova družina vsaj delno ločena od dogajanja v obrtnem lokalu. Predvojni orientalski obrtniki so v večini primerov prebivali kar v sklopu prostorov, namenjenih obrti, in tudi lokalov za goste večinoma sploh niso imeh, temveč so prodaiali sladoled m ostale sladice samo po uhcah. Šerbet je za slaščičarja Ibrahimija sladka gosta tekočina, pripravljena iz sladkorja, v kateri plava ba-klava. Beseda prevzeta iz jezikov Bližnjega vzhoda, ki je prišla k nam po časovno ločenih vplivih. Iz pomena za osvežilno pijačo je v Evropi pridobila še pomene za sladolede na vodni osnovi. Z različico sorbet, ki je prišla v moderne evropske jezike preko italijanščine v francoščino in angleščino, danes označujeta sladice različnih kva- Hiša št. 17 v Stanetovi ulici v Celju, kjer je delovala ilasčičarna Rugo in pozneje NihNa, avgust 2006 -- REPORTAŽA Mlačev s cepci, z ločevanjem žita iz klasja. V muzeju na prostem v Rogatcu jo je v soboto prikazala skupina štirih domačinov. Po »taberhiff so se poveselili v Rogatcu obujajo stara kmečka opravila, ljudske obrti in plese Perice, članice Ljudskih pevk iz Rogatca, so bile zbrane ob Ljudje so se v starih časih pri delu veliko bolj namučili, a so se znali tudi bolj poveseliti. Po dnevnem delu je sledil «likof« s pogostitvijo, pesmijo in plesom, kar so prikazali v soboto v Rogatcu, kjer je bila prireditev Likof na taberhi. Besedo »taberh«, ki izvira iz nemške besede »Tagarbeit«, so v bližnji preteklosti v ljudskem jeziku veliko uporabljali. Obiskovalci rogaške prireditve, v muzeju na prostem, so se ob vstopu na prireditveni prostor poslovili od sodobnosti ter si ogledali, kako so nekoč hodili na »taberh« ter se po njem poveselih. V muzeju so v soboto iz pozabe obudih tudi starodavno mlačev s cepci, ko je skupina štirih domačinov s cepci ločevala žito iz klasja. Prav tako je bila prikazana mlačev z «gepiom«, s kravjo vprego, za kar mor<5 biti govedo posebej usposobljeno. V širši okolici Rogatca sta I.iHka ui Seka edmi. ki to se obvladata. Na prireditvi so posehei prikazali tudi vejanie. ko so v »vejaci« ločevali zrnje od plev. Obiskovalci, med katerimi je bilo veliko tujcev, so si prav tako lahko ogledali različne staie ljudske obrii in opravila. Ob »štepihu«, muzejskem vodnjaku, so bile zbrane perice, članice Ljudskih pevk iz Rogatca, ki so prikazale, l^o so nekoč prali z »riflmašino«. Iz bližnjih Haloz je prišla Jerica Krošel, ki je predstavila trenje lanu, tkanje na statvah ter prej o na kolovratu. Kroš-lovi, pravi zakladnici poznavanja starih obrti, se je ob svojem kolovratu na prireditvi pridružila domačinka Ivanka Fric. Muzej na prostem, ki pripravlja prireditev Likof na taberhi osem let, posveča vsemu temu veliko pozornost tudi med muzejskimi delavnicami in drugimi rednimi prikazi. Tako je delavka muzeja Cvetka Stramšek obiskovalcem v soboto med drugim prikazala tkanje na tkalskih glavnikih. Med različnimi zanimivostmi so predstavili ustvarjanje vezilj Marice Plavčak m Marte Mlkolič. pleten)e IZ ličja m šibja ter ročno kovanie. Ttrezija Klemenčic. ki se lahku j)o-nasa s certifikatom slovenskega ro- kodelstva ter vodi vsak mesec muzejsko učno delavnico, je prikazala izdelovanje svojih copat, torbic, podstavkov in drugih izdelkov iz ličja. Zdenka Pulko je iz kuhanega vrbo-vega šibja opletala steklenice, Roza-lija Roršek pa je iz izdelovala različne rože iz papirja. Veliko j)ozor-nosti je vzbudil tudi kovač Anton Mlakar, ki je v muzejski kovačiji izdeloval žeblje, sicer pa sodeluje v muzejskih programih ob koncih tedna. Tudi muzejska krušna peč ni samevala. Muzejska delavka Anica Van-tur je v njej pekla kruh, otroci pa so oblikovali svoje kruhke ter si jüi spe-kli. Končali so s plesnim rajanjem, v okviru projekta Slovenska hiša, s katerim si Kulturno društvo Folk Slovenija prizadeva, da se plesno znanje povprečnega Slovenca ne bi končalo s polko in z valčkom. Plesna mentorica Neva Trampuš iz Ljubljane je tako prisotne mori drugim učila korakov štajeriša in sotiša, ki sta del bogate slovenske hudske plesne zakladnice. BRANE JERANKO Jerica Kiošel iz bliinjili Haloz js prava zaldadmca Vozilji Marica Plaičali ia Marta IVlilialič sta priliazali različira Ijuilslie motive. rac I »mort«. ki so jo na Ljubečni po kopanju za temelje hiš našli že pred 2B0 leti, fiudi Arčan vlaga vnino mizi. Bolj ko je zabobnelo, bolj kakovosten je bil zidak, pravijo. 10 pri V »cigoncah« so vsi delali bosi, »Mort«, še posebej tistega za strešno opeko, se je velikokrat še z nogami Če po premešalo, saj grudice, četudi majhne, niso bile dopustne. »Tale. ki je strojno premešan, ni pol tako dober, kot je bil naš,« ugotavlja Dragica Arčan. Kaj neki so že »cigoncecf... I, IZ katerega so narejene opeke, m nic drugega kot zi rat (z motiko m nogami) premešana z vodo. Za »bolj luštno delo» si naredili že prejšnji dan. Delavcem ga je takrat vozil Dani Arčan. Za vse tiste mlajše bralce, ki se to sprašujete in brskate po osnovnošolskem znanju (a tega ni v učbenikih), kot za tiste malo bolj zrele, ki se »tistih dobrih časov« še spominjate, smo odšli na Lju-bečno, kjer vsako leto ob sv. Ani pripravijo prikaz dela v »cigoncah« - poljskih opekarnah. Čeprav so organizatorji že na začetku dejali, da je Iiud:, ki bi še znali na star način izdelovati strešno kritino m opeko, vedao nianj, je izgledalo, kot da so Dani, Rudi. Dragica, Minček in Danijel le eni izmed mnogih, ki so se prišli na praznik sv. Ane poveseliti in zraven pač malo prikazati delo v »cigoncah«. »Že včasih so nam lastniki poljskih opekarn na praznik sv, Ane, zavetnice »agonc«, namenili posebno pozornost. Vos teden smo dobivah malico, na nedeljo pa smo imeli nekakšno veselico,« razlaga Danijel Rezar ... »In to so bili res lepi časi,« doda Marija Pangeri ali krajše Minček, ki je oče tu v »cigonci« začela pomagati že pri devetih letih. Zgodaj se je delo začelo mdi za ostale. S tem ne mislim le na leta, temveč mdi na rano uro. Delali so začeh ze okrog pol četrte zjutraj, dnevno »trifo« tisoč komadov ali normo pa so imeli najbolj hitri narejeno že v dobrih treh urah in pol. »Po štirje smo bili v skupini, pri čemer je eden pripravljal >mort<, drugi ga je vozil in občasno preštel narejene zidake, tretji je izdeloval opeko, četrta - to je biia vedno ženska - jo je odnašala,« pripoveduje Danijel. »Ženske smo imele še drugo >pacanje( na razporedu,« ga dopolni Dragica Arčan, »Na vrhu teh podolgovarih ut, ki jim pravimo >cigonce<, smo izdelovale strešno kritino.« Čeprav »cigonc« (razen ene izmed več kot petdesetih, ki na Ljubečni še ročno izdeluje opeko) že lep čas ni več, so pripovedovanja doživeta, kol bi bili ljudje na delu v »cigoncah« še včeraj. Pa tudi vešči so še ravno tako kot »v tistili dobrih časili«, kot življenje na »cigoncah« poimenujejo staii opekarniški mojstri. ROZMARI PETEK V najavi prireditve Šentanska veselica na Ljubečni, kjer so med drugim prikazovali tudi ročno izdelovanje opeke, smo zapisali, da so opeko ročno izdelovali le na Ljubečni. kar seveda ne drži. Res pa naj bi bilo, da so zgolj na Ljubečni ročno izdelovali strešno opeko. Pnra js naredila strešno opeko, jo potresla s peskom, ki seje kopal okoli cerkve sv. Ane, da je imi la ie opeki oblikovalo kljun. V soboto se Je s to ključno zadevo, od . . , ........j| opeko. Iz opeke, narejene v Ljubečni, je poleg mnogih krušnih peči'narejenih tudi nekaj el Rezar, ki je še nekaj let po tem, ko je že bil v redni službi, odvisna stabilnost strehe, ubadala Marija Pangeri. dimnikov v AfriM. 18 ŠPORT Vračajo se Celjski grofje in Dragan Čadiicovslci Drevi proti Domžalam navijaška pomoč z južne tribune - Gobec in Naprudnik O.K., manj Mujčinovič, Brezič sploh ne Vodstvo CMC Publikuma je pristalo na prestavitev tekme z Domžalami. Drevi (20.00) je kljub slabši vremenski napovedi pričakovati zelo dober obisk, saj bodo gledalci pod streho! Če bo deževalo, bodo mokri le Celjski grofje, ki se po tekmi pavze vračajo na štadion. Glasni tudi ob zaostanicu Celjski organizirani navijači so »zai-adi rdečega kanona proti ümonii odslužili kazen ene tekine«. Včerajšnji düt)ol-daiiskisestaneksPublikumom je prinesel pozitivni zaključek. Vse bo na srečo po starem, veliko pa bo za nadaljevanje odvisno od obnašanja navijačev samih - seveda. Policija z njimi na štadionu nima dela, izven njega pa v zadnjem času kar cesto. In zato želi podatke od njih in si z identificiranj em >nasprotnikov< olajšati posel. Ko Celjskih grofov ni bilo, tudi Viole ni.so prihajale v Celje na pretep. A če že pridejo - in sicer tedaj, ko je Maribor igral v DomžaLsli (v prejšnji sezoni) - potem je jasno, koga je potrebno umirili. Publikum iii bil kaznovan zaradi bakel, ki so priletele na travo med tekmo z Gorico. Zakaj pa, če storilec sploh ni bil na štadionu? Zato je torej za varnost in nasploh najbolje, da so pristaši celjskega nogometa, ki so po tekmi vsi zahripani in zaripli, na južni tribuni. »Pokazali so, da znajo navijati ludi tedaj, ko smo izgubljali. Zato jih vabim na obračun z Domžalami. Presenetil me je tudi odziv preo sta lega občinstva. Morda le potrebno vzroke iskati v dej tvu, da je skupaj s trenerjem tudi več igralcev domačih. Čaka nas še težja tekma kot proti Gorici. Domžale imajo po imenih najmočnejše moštvo pri nas, a v športu ne igrajo >imena<, kar je nazorno prikazal Maribor proti Villarealu. Proti Novogoričanom smo bili borbeni in agresivni. To ramo ponoviti!« trdi kapetan Marko Križnik. Vrača se Cime Pri Publikumu bo skoraj zagotovo spet manjkal Danijel Brezič, ki ga bolečine v nogi nočejo zapustiti. Težave z ramenom ima vratar Amel Mujčinovič. Sebastjan Gobec, ki si je poškodoval zapestje, bo zaigral, pa tudi Dejan Naprudnik, ki je v soboto odše-pal s travnika, potem ko je navdušil, še preden je dopolnil 19 let. V Zagorje je posojen Antonijo Pranjič, z dvojno registracijo pa so trenerju Stanetu Bevcu zaupani še Dejan Napmdnik, Uroš Korun, Darijo Biščan in Saša Baka-rič. Če se ob sobotah ne bodo preveč utmdili, bodo ob nedeljah zaigrali na drugoligaš-kih tekmah. Takšne izkušnje so lahko izjemne. V prejšnji sezoni je Jtu^ Travner nastopal v dresu Dravograda in že oktobra postal standardni član prve celjske enajsterice. Dejan Kelliar (tudi Dejan Urbane) se je kalil pri Olimpiji, zdaj pa je že v tujini. V Rusiji je poldrugo leto večinoma na klopi sede] Dragan Čadikov-ski. Zenit iz St. Peterburga, od katerega je CMC Ribliktun zaslužil doslej največ, bo bivšega makedonskega reprezentančnega napadalca posodil v Areno Petrol do konca sezone. Z zdravim Dejanom Ru-sičem bi lahko razvnela slovensko sceno, Drevi nebo nobenega na travniku, pač pa še vedno kralj - Sebastjan Cime-rotič! Pozdravite ga, Celju je zagotovil edino nogometno člansko lovoriko. DEAN ŠUSTER ■müZHIlEIÄ DOMiALI t 1 O O lio 3 Dragan Čadlkovski Dirka na žalski progi Ista prvaica? v Murski Soboti se odvija in pravzaprav že zaključuje državno jadralno prvenstvo. Naslova prvakov branita Celjana Marko Lepetič in Sebastjan Ramšak. Lepetič je v odprtem razredu trenutno drugi, za njim pa so takoj klubski sotekmovalci Matej Kosaber, Vojko Starovič in Franc Peperko. V standardnem razredu pa spet prepričljivo vodi Ramšak in ker tudi danes zaradi slabega vremena ne pričakujejo izvedbe novega tekmovahiega dne, je težko verjeti, da bi se jutri, ko bo zadnji dan DP, stanje na lestvici bistveno spremenilo. Na drugem mestu je trenutno Erazem Polutnik (prav tako Aero klub Celje), na tretjem pa Jože Verdev (Gorenje Velenje). Zmagal Luka Novak v 2. dirki za slovenski pokal 4-kros je na ravninski progi v Žalcu nastopilo 33 tekmovalcev iz vse Slovenije. Dirko je odlično pripravilo Kolesarsko društvo Novak iz Arje vasi. Zmagal je domači kolesar, 22-letni Luka Novak, ki je prvo dirko v Ajdovščini izpustil zaradi poškodbe rame. Po najboljšem času v kvalifikacijah je bil Novak v finalni dirki hitrejši od lanskega pokalnega zmagovalca Janija Podmiljša-ka in lanskega zmagovalca v Žalcu, tretje uvrščenega Boruta Rožiča. Prva tri mesta so tako zasedli člani nekdaj odlične 4-kros ekipo Novak Schot, danes razseljeni v klube od Ljubljane do Murske Sobote. Tretja ud štirih pokalnih dirk bo 2. septembra v Brežicah, medtem ko bo finalna 23. septembra v Mariboru. TONE TAVČAR ^^dezete celjske mesnine Tek na Goro Oljko v okviru akcij Slovenija teče. Olimpijski tek in Tek za štajer-sko-koroški pokal je Planinsko društvo Polzela v odličnih vremenskih razmerah pripravilo 2. gorski tek iz Andraža na Goro Oljko. Dolžina proge je znašala 8 kilometrov s 380 metri višinske razlike, pri Čemer se je teka udeležilo 38 tekačev v 7 moških in 5 ženskih kategorijah. Najhitreje je pri moških progo pretekel Gašper Novak iz Maribora, ki je potreboval 33,49 min, medtem ko je bila pri ženskah najboljša Anka Pugelj iz To-polšice (50,47). Preostali zmagovalci - moški do 19 let: Aljaš Božič (Kranj), do 29 let: Gašper Novak (Maribor), 2. Albin Pajenk (Do-brič), do 39 let: Ivan Draksler (Zreče), do 49 let: Štefan Robič, do 59 let: Branko Gorajak (oba Selnica ob Dravi), 4. Mirko Jegričnik (Breg pri Polzeli), S. Drago Jamnikar (Andraž), do 69 let: Veno Satler (Žalec), nad 70 let: Gusti Laznik (Maribor); ženske do 29 let: Živa Ram-šak, do 49 let: Rebeka Ramšak (obe Janžev Vrh), do 59 let: Anka Pii-gelj (Topolšica), 2. Marija Jelen (Breg pri Polzeli), nad 60 let: I.oj7:ka -t"-* mfiM ipsipp Košarkarice imajo novo vodstvo Dosedanjega predsednika ŽKK Merkur Celje Marka Zidanška zamenjal Urban Majcen - Najstarejša igralka ima 25 let Utrinikstekg Felidjan (Velenje). Priznanja jim je podelil predsednik PD Polzela Zoran Stok. TONE TAVCAR Z leva: Maja Šgn. Tii> Filipovič in Alja Jaakovič Pomlajena celjska rokometna ekipa Cilj Ženskega rokometnega kluba Celje Celjske mesnine, ki bo nastopal v pomlajeni sestavi in se je odrekel nastopu v pokalu pokalnih zmagovalk, je uvrstitev do 5. mesta v državnem prvenstvu. Igralke so se na novo sezono začele pripravljati v ponedeljek. 14 dni bodo vadile dopoldne na atletskem štadionu Kladivarja in popoldne v dvorani Golovec. Glede na zasedenost Golovca bodo v začetku septembra teden dni trenirale tudi v Zlatorogu. Celjska ekipa pa se ni zbrala v popolni sestavi, saj so zaradi nastopa na kadetskem svetovnem prvenstvu v Kanadi manjkale Alja Jankovič, Maja Šon, Romana Čolič in Tara Filipovič. Reprezentaiitke se bodo ekipi pridružile šele zadnje dni tega meseca. Klub so po zadnji sezoni zapustile Lidija Krajnc. Zala Bojo-vič, Ana Petrinja, Srbkinja Jelena Radovič in vratarka Vesna Lipovčič; Ula Toplak in Anemarie Grčar sta po polletni posoji dokončno prestopile v Celeio Žalec. Članski ekipi se bodo na treningih pridružile mladinke Tamara Bregar, Bojana Čudič, Kaja Premoš in Adela Požežnik ter kadetinje Alja Koren, Nuša Centrih in Hana Fideršek. Trener ekipe ostaja Tomaž Čater, njegov pcjmočnik pa Nenad StojakoviC. Celjanke bodo do začetka DP, ki bo sredi septembra, odigrale 10 do 11 prijateljskih tekem. Prvi prvenstveni obračun proti Europroduktu iz Brežic bo zaradi zasedenosti dvorane Golovec v Brežicali. GORDANA POSSNIG Merkurjeva barka je zaplavala že v nemirne vode, tudi Publi-kumova, a posredoval je celjski športni Zorro. V Zlatorogu Bojana Šrota bojda čaka pisarna, v kateri pa bi si zmanjšal težko pridobljeni sloves. Z dokazanimi sposobnostmi si ga Celje želi tam, kjer je bil dosedaj. V športu pa je še nepreverjen Urban Majcen. Niti ni čudno, saj ima 31 let. Predlagal ga je Zidanšek, ki krmari nogometni klub. Lepši in pametaejši Majcen je bil dve leti vodja kinematografov ob Mariborski uli- svetnika, v kratkem naj bi diplomiral na Biotehnični fakulteri: »Moj cilj je ponavljanje dosedanjih uspehov. Da pa bi lahko storili še kakšen korak naprej v evropskem tekmovanju, pa bomo skušali povišati proračun. Trudil se bom po najboljših močeh, obenem pa bi se zahvalil za zaupanje.« Redna volilna skupščina se je v Narodnem domu začela z zamudo, zaradi dežja se je iz Kranja počasneje peljal predstavnik Merkurja Viktor Vauhnik. V uvodnem nagovoru je direktor (in duša) kluba Matej Polutnik ugotovi!, da so bistveni cilji izpolnjeni, le odnosov ' s Košarkarsko zvezo Slovenije jim ni uspelo izboljšati, nakar je predlagal delovno predsedstvo z njim, Urošem Kranjcem in tudi Majo Erkič ter dodal: »Da bomo malo lepši!« Pa je nekdo dodal: »In pametnejši ...« Odlična celjska igralka kasneje res ni imela vpliva na potek skupščine, a delovno predsedstvo je bilo dejansko lepše. Vse je v dobrem vzdušju potekalo gladko, od poročila Marka Zidanška, ki je iz svojega obdobja izpostavil štiri naslove državnih prvaldnj in tri pokalnih, preko finančnega poročila Mateja Polutnika, ki je pred štirimi leti zavihal rokave ob 21 milijonih dolga, sedaj pa sta na računu dobra dva milijona viška: »No, ostalo je še šest milijonov dolga za plačilo dvorane med leti 1999 in 2002. V enkratnem znesku tega ne zmoremo poplačati in upamo na pameten dogovor. Klub, ki ima 13-letno tradicijo, namerava postopoma povečati proračun iz sedanjih 50 na 100 milijonov predvsem zaradi evropskih ambicij. Majcna je predlagal Zidanšek. Po pogovorih z vphvnimi ljudmi iz gospodarstva in poUtike smo uvideli, da gre za srčnega in ambicioznega človeka, ki ima rad košarko. Predstavili smo mu njegove zadolžitve in ko je ocenil, da jim bo kos, smo si z veseljem segli v roke. Prepričan sem, da bo bolj prisoten v klubu od prejšnjega predsednika, ki pa je izpolnil svoje obljube. Na tekmah bomo zagotovili nagradne igre ter akrobatske, plesne in pevske nastope, Začetek priprav v dvorani Golovec zato je naš cilj že v lej sezoni glede obiska od petsto do tisoč gledalcev!« iUižJe kazni za alkohol Polutnik ostaja direktor kluba, podpredsednik je Janko Parfant, v izvršnem odboru pa so poleg njiju in Majcna še Rajko Florjan, Stevi-ca Ceko. Peter Drobež, Tomaž Su-botič. Marko Zidanšek, mag. Viktor Vauhnik. Miro Kvas in Uroš Kranjc. V nadzorni odbor pa so bili izbrani Štefan Gmškovnjak, Alenka Anžič Potočnik in Aljoša Pfeifer. Spremenjen je tudi pravilnik o nagrajevanju in kaznovanju. Prej so bile lahko igralke zaradi pitja alkohola ob pol mesečne Štipendije ali celo celotno, odslej pa jim lahko odvzamejo od 20 do 50 odstotkov, kar je izzvalo nekaj smeha. Sicer pa ^ede discipline pri novem trenerju Dragomirju Bukvi-ču sploh ne velja dvomiti: »Zadovoljen semz letošnjim kadrom, Ima mo izjemno mlado ekipo, saj je najstarejša Milijana Maganjič, ki ima 25 let, a kljub vsemu večina naših igralk ima že kar nekaj izkušenj z igranjem v Jadranski ligi in pokalu Fiba. Na vsakem igralnem mestu Urban Majcen imamo vsaj po dve kakovostni igralki, kar pomeni, da bo konkurenca na treningih in tekmah zelo huda. Edini problem je reprezentanca, saj imamo štiri naše igralke v slovenski, Maganjičevo pa v hrvaški reprezentanci. Kompletni bi se tako zbrali šele 10 dni pred ligo, kar je glede na visoke cilje lahko zelo velik problem. V naslednjih dneh se bomo pogovorili z upravo kluba in videli, kaj lahko tu storimo. Obe domaČi lovoriki, zaključni turnir Jadranske lige in 2. krog pokala Fiba so cilji, ki jih je pred nas postavila uprava, mi pa jih bomo s trdim delom skušali izpolniti. Želim si le. da ne bi bilo poškodb.« Srbkinji še v Beogradu Prvi trening so imele Celjanke v torek v dvorani Golovec. Na njem je bilo 11 igralk. Manjkali sta srbski okrepitvi Bojana Vulič (center, 22 let, 191 cm, prej Partizan Beograd) in Marina Ristič (organizatorka igre. 19 let, 170cm,Rad-nički Beograd), ki v Beogradu še urejata potrebno dokumentacijo. Enoletni pogodbi naj bi podpisali ob prihodu. Novinka je še hrvaška reprezentantka Milijana Maganjič (25 let, 191 cm), klub pa je zapustila Simona Jurše (Kranjska Gora). Mladi Živa Zdolšek in Ana Pliberšek bosta v DP kot posojeni igralki nastopali za Rogaško Slatino. Dragomir Bukvič si pomočnika še nima, fizioterapevt ostaja Dalibor Iveljič, kondicijski del priprav pa bo vodil Robert Ropret. Za Merkur bodo igrale: Žana Jereb (22 let, 170 cm). Marina Ri-stič (19, 170), Ana Pliberšek (16, 166), Maja Erkič (21, 182), Nataša Radulovič (24.180), Nastja Kvas (16, 178), Urša Kvas (19, 174), Živa Zdolšek (16. 174), Lucie Con-kova (23. 186), Eva Komplet (19, 182), Anja Prša (21,186), Bojana Vulič (22, 191) in Milijana Maganjič (25, 191). DEAN ŠUSTER Foto: VILI ŠUSTER 20 ŠPORT-KRONIKA .riliie Nove okrepitve - z leve: Kobal, Bojovič, Pilepič in Levanič Hrvatici in Celjanice v Žalcu Rokometašice Celeie Žalca se že pripravljajo na novo sezono. Potem ko so v lanskem prvenstvu osvojile odlično drugo mesto, je vodstvo kluba postavilo za cilj uvrstitev med pet najboljših ekip v državi. Klub sta zapustili posojena igraJka iz Kiiina Špela Ce-rar in vratarka Biljana Lakič. Zaradi nastalih vrzeli pa je okrepitev več: vratarka Jasen-ka PUepič iz reškega Zameta, zunanja igralka Romana Levanič iz zagrebške Lokomotive. Petra Kobal iz Polja ter Ula Toplak, Annemarie Grčar in Zala BojoviC iz Celja Celjskih mesnin. Gre za mlade igralke, željne dokazovanja. Trener Aleš FilipCič in njegov pomočnik Milan Ramšak, ki skrbi v klubu tudi za vzgojo mladih igralk, iz katerih želijo v prihodnosti tvoriti jedro prve ekipe, bosta večji del priprav izvedla v Žalcu, kjer so idealni pogoji, le v začetku naslednjega tedna bosta treninge za kratek čas preselila na Golte. Do 21. avgusta bodo odsotne Maja Ko-run, Ula Toplak in Annena-rie Grčar zaradi sodelovanja v slovenski kadetski reprezentanci na SP, Nina Jeriček pa zaradi študijskih obveznosti. V septembm bo Celeia sodelovala na turnirju v Samobor-ju. Po mnenju trenerja Filip-čiča bo sezona zelo naporna, saj ekipo poleg tekem v domačem prvenstvu in pokalu čaka prvič tudi nastop v drugem krogu kvalifikacij za ligo prvakinj. Vsi vklubu se strinjajo, da samo trdo in kvalitetno delo prinaša ponovitev uspehov iz pretekle sezone, TONE TAVČAR JUTEKS m JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC NA KRATKO laiajo! Celje, Velenje: Jutri zjutraj bosta v Göteborg odpotovala tudi Jolanda Čeplak in nj en trener Tomo Popetru. Kvalifikacije teka na 800 metrov na evropskem prvenstvu v atletiki so na sporedu v ponedeljek ob 17.50. To bodo tudi Jolandinc življenjske kvalifikacije, kajti za njo so največje težave, ki jih lahko doživi športnik. Že dolgo pred operacijo noge Joli ni zmogla trenirati in tekmovati v ustaljenem ritmu, potem sta sledila poseg in dolgotrajna rehabilitacija: »Uvrstitevv finale bi bila zame kot medalja. Že preboj v polfinale bo podvig. To je objektivno, seveda pa se bom borila tako, da bi zagrenila življenje prav vsem tekmicam.« Popetm je kot vselej slikovit: «Gremo v Jolanda jo je večinoma ob-" idala. Če ji uspe priti v fi Himalajo! Da vidimo, če znamo preživeti. Meritve na zadnjih treningih so bile zelo obetavne. A na evropskem prvenstvu bo treba imeti jaj-Smo pred vojno ida jo ' lie, je presegla vse It cilje. Morali bi videti, kaj je prestajala in kaj je v kratkem času dosegla z neverjetno voljo.« (DŠ) Konec med posameznicami San Diego: Katarina Sre-botnik, najboljša slovenska teniška igralka, je na 1,05 milijona evrov vrednem turnirju WTA v ZDA že končala nastope med posameznicami. V 2. krogu je morala priznati premoč nepostavljeni igralki, Indijki Sanii Mirzi, ki je bila boljša s 6:3 in 7:6. Med dvojicami gre Velenjčanki bolje, v paru z Rusinjo Dinaro Safino je v drugem krogu s 6:2 in 6:2 zlahka izločila ru-sko-romunsko navezo Nast-ja Rod) o nova-Andrea Vanc. Neodločen izid in zmaga Rotenburg: Rokometaši Gorenja nastopajo na pokalu Sparkassen v Nemčiji, kjer igra 16 ekip. Z Essnom so se razšli neodločeno 26:26, potem pa so premagali Düsseldorf z 28:25. Boštjan Kavaš je na dveh tekmah dosegel 11 golov, >>Obe tekmi sta bili težki. Na drugi tekmi smo zaigrali že malo bolje. Zavedamo se, da z individualnimi akcijami ne bomo prišli daleč. Zares so se izkazali vsi igralci in odigrali nekaj zelo dobrih kolektivnih akcij,« je povedal trener Lars Walter, ki zaradi težav z gležnjem ne more računati na Aleša Sirka. Včeraj zvečer so Velenj-čani odigrali še tekmo z Lem-gom. (JŽ) Mamila, kri in seičs v mestu (Ne) varno Celje - Z marico med nu|no vožnjo - Tudi policisti tvegajo svoja življenja Sobota, 29. julij. Na celjski policijski upravi mi dovolijo, da preživim noč s policijsko intervencijsko patruljo. Želim doživeti nočni utrip Celja in videti, kaj se dogaja v knežjem mestu, medtem ko nekateri sladko spijo. Pridružim se mladima celjskima policistoma Janiju Pavliču in Gorazdu Bombeku, slednji je tudi vodnik policijskega psa. Skupaj z nami gre na teren tudi Boyar, šestleten nemški ovčar, izučen za policijskega psa in izšolan za posredovanja v nujnih primerih. Naše nočno delo se začne in še preden se uspemo do konca dogovoriti, kako in kaj, nas že pokličejo, da moramo posredovati. Začelo se je... 22.10 Dobili smo klic o vozniku osebnega avtomobila, ki so ga opazili na območj u Lju-bečne. Vozil naj bi škodo pick up brez zadnjih vrat in z razbitim sprednjim steklom. Z modrimi lučmi, ki pomenijo nujno vožnjo, se odpravimo na Ljubečno, obveščena je tudi drup patrulja, ki skupaj z nami hitro in varno za vse udeležence vprometu ustavi omenjenega voznika. Vozil je brez veljavnega vozniškega dovoljenja, avtomobil je bil neregistriran, registrske tablice so pripadale drugemu vozilu. Dobi kazen v višini 260 tisočakov! V škodi so tudi injekcijske igle ,., 23,10 V Kersnikovi ulici opazimo terenski avtomobil z veselo druščino. Ne zato, da bi jim pokvarili veselje, ampak le zato, da jim damo nel^j varnostnih nasvetov za previdno vožnjo, jih ustavimo, Voznik je na srečo v avto sedel trezen, kar na prvi pogled ne bi mo^ reči za ostale, ki so prišli iz avtomo-büa. Še posebej ne za mladoletno deklico, ki je spila malo preveč alkohola za svoja leta in ki je nervozno in v joku čakala na starejšo osebo, ki je prišla ponjo. 24.10 S centrale nas še enkrat napotijo na Ljubečno. Prijavitelja je motila glasna glasba, ki naj bi jo bilo slišati iz neke stanovanjske hiše. Kljub našemu obhodu celotnega območja, od koder so klicali, preglasne glasbe ne zaznamo. Opazimo neke mladeniče ob eni izmed stanovanjskih hiš, vendar glasba ni preglasna, očitno pa so se prestrašili, saj so ob našem prihodu takoj začeli pospravljati glasbeno opremo in mize ... Seks v mestu 24.30ZLjubečne se odpravimo na obhod mimo nekaterih točk v Celju, ki so znane predvsem po tem, da so tam večkrat opazili prekupčevanje z drogami in tokrat ne vidimo sumljivih dogodkov. Ker si tudi nemški ovčar Boyar zasluži malo počitka in svežega zraka, se zapeljemo na igrišče v Novi vasi, No, roko na srce, se nič-kaj presenečeni in kljub nadeln malo z nasmeškom zapeljemo mimo osebnega vozila, ki se je zibal predvsem z zadnjim delom. Hej, gre za intimno občevanje na javnem kraju, kar je po novem zakonu o javnem redu in miru prekršek, pomislim! A ker zagreta dvojica s tem na igrišču nikogar ne moti, ne ukrepamo. Sicer pa jima želja po mesenih užitkih upade in se odpeljeta, mi pa poskrbimo za nekaj minut odmora za našega - pasjega policista. 1,10 Dobimo klic za policijsko posredovanje na parkirišču za Spodnjim gradom ob Savinji, Menda preglasna glasba in gruča ljudi, ki se požvižga na nočni mir. Sedemo v marico, saj naš čaka nova naloga. Le v slabi minuti, kolikor potrebujemo za vožnjo do kraja domnevnega prekrška, slišim, kako hitro in učinkovito se policisti med seboj skoordinira-jo, saj je sodeč po klicu situacija takšna, da je pri posredovanju potrebno več policistov. Na kraj tako prispemo skupaj s še tremi policijskimi patruljami. In - čeprav glasne glasbe ne slišimo, opazimo na parkirišču tri skupine, v vsaki je okrog 15 mladih. Poslušam njihove nesramne opazke, ki letijo na policiste in name ... Mladi po posredovanju policije in po nekaj sočnih komentarjih vendarle poberejo šila in kopita, mi pa se odpravimo do nekaterih zelo znanih in priljubljenih nočnih Inkfllov, Paildrišče za Spodnjim gradom, ko se je; Ikbi.; KRONIKA 21 »Hajde, da ludujemo ove noči ...fc 1.30 Medtem ko so prvi lokali skorajda prazni, sta dva nabito polna in kako simpatično, če si s policisti, kako prijazno te pozdravljajo varnostniki, še za pijačo bi ti dali ... Kakšnih večjih kršitev v lokalih ni opaziti. Medtem ko se ljudje veselijo, se mi odpravimo nazaj na policijsko upravo, 2.35 Cas je za malico. Malo me je že kar skrbelo, saj se zaradi števila posredov; zna zgoditi, da policisti med delom ostanejo tudi brez malice. Ravno ko smo prispeli pred stavbo uprave in med sproščenim pogovorom o tem, kaj si bomo privoščili za malico, zaslišimo v neposredni bližini dva zaporedna glasna poka. Gre za strela? Policista nemudoma od-hitita preverit, kaj je bilo, jaz pa pomislim, koliko poguma je treba, da se takole po-ženeš nekam, čeprav veš, kakšna nevarnost te lahko čaka. Ostanem v ozadju m opazujem, policista se vrneta, preverila sta sicer nekaj oseb, toda zaznala nista ničesar, verjetno smo slišali poka petard. Hvala bogu, pravim. Gremo na malico, naš pasji kolega tudi. Iz prve roke raziščem, da se slovenski policisti razlikujejo od tistih iz filmov, naši namreč med delom sploh ne jedo krofov, niti jim ne pride na misel, da bi v avtomobilu pili kavo! No, malo za šalo in malo za res, čeprav za šalo ni časa! 3.00 Moramo v Plavo laguno. Opozorili so nas, da naj bi se okoli avtomobilov na parkirišču smukale sumljive osebe. Sedemo v nujno vožnjo, z n mi, toda brez si mozLjtibljansk, laguni. 3.01 V Plavi la. I^ILO, 113 odrimiluč 3ue odhiti proti Piav hii yar gi topimo iz vozila, Bo-;okrat z nami, saj je •meljitem pregledu oko-ključno pomemben. Pre-ili je kdo na parki rišču, in ker; polnoma tiho, bi če bi rekla, da m Tišina je strašljivi woku me : . Ne . Toda caj do najdi preden prispemo službenega policijskega žila, nas pokličejo na nujno posredovanje na H\idinjo. 3.20 Ker gre na Hudinji menda za hudo zadevo, v katero naj bi bilo vpletenih več oseb, pretečemo zadnjih deset metrov in molče sedem izd Bombek in policist Janez Pavlic ter šestletni nemški ovčar Boyar poleg policistov. Očitno nas kodovani kar ši spet časa hitra vožnja. Tokrat či. Policisti za alogo dobi 3.21 V službenem vozilu se komaj držim, policista si dajeta napotke med vožnjo, pazita na ostale udeležence v prometu. Ob tem si policist, ki ne vozi, pripravi orožje .,. Kot v filmu, le da gre zares .... )b tem pose zlagala, 3 ni strah. Ko je vse krvavo 3.22 Ob našem prihodu pred stanovanjski blok v Mil-činskega ulici 13 na tleh sedi po glavi okrvavljen fant, na kraj prispejo tudi druge patrulje ... policisti odhitijo do poškodovanega... verjetno so izvedeli, kaj je bilo, saj stečejo v blok iskat ostale udeležence oziroma storilec ... po hodniku in v kleli je vse krvavo .. prispejo reševalci, ki pomagajo prvemu poškodovanemu fantu, nato še drugemu, ki pride v spremstvu policista do rešil-aega vozila ... Grozljivo! Po obrazu i /eliko krv 3.30 Policisti v hitri akciji enega od domnevnih storilcev uspejo prijeti, domnevajo, da sta še dva. Neverjetno. Gre menda točno za tiste, katerih identiteto smo uro prej preverili ob sumljivih pokih! Prišlo naj bi do prepira, nato do pretepa med večjim številom oseb. Ker so bih v pretepu uporabljeni tudi različni nevarni predmeti, so bili lažje telei ie mladeni-rujejo kraj idi Boyar. 3.45 Odpravimo se na ogled okolice, kjer najdemo še predmet, ki bi lahko bil od storilcev, zavarujemo tudi tega, saj bo morebiti služil kot dokazni material. Medtem slišim, da so v bloku našli tudi predmet, ki spominja na eksplozivno telo, zato pokličejo bombne tehnike iz Ljubljane. Nekaj časa bo trajalo, da prispejo iz Ljubljane, čakamo tudi kriminalistične tehnike, da začnej o z natančno preiskavo in ogledom kraja dogodka. 7.00 Nekateri policisri še vedno delajo, čeprav so izmeno začeli že minuli večer ob 18, uri! Še vedno čakamo bombne tehnike, medtem se iz bolnišnice vračajo nekateri udeleženci pretepa, glavnega osumljenca še iščejo. 7.30 Prispe ljubljanska ekipa, natančen pregled sumljivega predmeta pokaže, da ne gre za bombo, le za snov, ki se uporablja pri pripravi petard. Kriminahsti pregledujejo teren, iščejo sledi in dokaze, policisti varujejo kraj dogodka. 10.00 Policisti, ki so na nogah že od sobote, počasi končujejo svoje delo in ga predajo naslednji ekipi, saj preiskava pretepa na Hudinji še ni končana. Konča se tudi moje novinarsko terensko delo. In - ali zdaj še vedno mislite, da je Celje varno mesto? SIMONA SOLINIC Kovine še vedno vabijo Ponovno so bili na delu ljubitelji barvnih kovin. Konec tedna je bilo namreč vlomljeno v poslovni objekt na Lavi v Celju, od koder so nepridipravi odtujili več kolutov različnih bakrenih vodnikov. Skoda znaša okoU milijon tolarjev. Delovna nesreča v Šentjurju se je med delom v vinogradu smrtno ponesrečil 52-letni traktorist. S traktorjem in pripeto enoosno manjšo prikolico je vozil po travnati poti med vinogradom in zdrsnil po brežini, pri tem pa se je traktor, ki ni bil opremljen s kabino ali z varnostnim lokom, prevrnil in pod sabo stisnil voznika, ki je na kraju nesreče umrl. Na cestah ugašala življenja žal so zaradi posledic prometne nesreče na naših cestah v seznam smrtnih žrtev vpisali novo ime. Letos že 18. prometna nesreča z najhujšimi posledicami se je zgodila v ponedeljek zjutraj okoli 6.40 na glavni cesti izven naselja Zidani Most. 27-letna voznica kolesa z motorjem je vozila po glavni cesti 1. reda iz smeri Zidanega Mosta proti Radečam. Izven naselja Zidam Most je v blagem desnem preglednem ovinku vozila po nasprotnem smernem vozišču v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal 41-letni voznik tovornega avtomobila. Voznica kolesa z motorjem je kljub umikanju v desno s prednjim delom vozila čelno trčila v nasproti vozeče tovorno vozilo in padla čez desno smerno vozišče na travnato površino. Poškodbe so bile tako hude, da je na kraju nesreče umrla. Druga huda prometna nesreča se je zgodila ob 14.20 na sti Proseniško-Žepina, v kateri iseba hudo telesno poškodovala, oznica osebnega avtomobila je vozila iz smeri Proseniškega proti Žepini. Izven naselja Žepina se je na mostu čez potok srečala z 45-letnim voznikom tovor- lokalni 58-letn nega vozila s pripetim priklopnim vozilom. Na nekoliko zoženem delu vozišča je med vozili prišlo do trčenja, v katerem je voznica osebnega vozila dobila hude telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom je bila odpeljana v bolnico v Celje, kjer je ostala na zdravljenju. Mlado življenje je ugasnilo tudi v sredo v zaprtem območju premogovnika v Velenju. Ob 6.16 se je zgodila nesreča, v kateri je na nezavarovanem prehodu čez železniško progo potniški vlak trčil v osebno vozilo. V nesreči je življenje izgubila 23-letna Velenjčanka. Z ogledom in zbiranjem obvestil so policisti in kriminalisti ugotovili, da je voznica osebnega avtomobila prečkala železniško progo Ve-lenje-Gelje in spregledala potniški vlak, ki je ravno v tistem trenutku pripeljal iz smeri Šoštanja. Prišlo je do trčenja, v katerem je vlak zadel osebno vozilo in ga po tirih potiskal še 72 metrov, vse do ustavitve vlaka. Pri reševanju so poleg reševalcev posredovali še gasilci, ki so pokojno rešili iz vozila. Pazite na svojo lastnino! v torkovi noči je neznanec vlomil v leseno barako na Golovcu, iz katere je odtujil motorno kosilnico in električne škarje v skupni vrednosti okoli 170 dsoč tolarjev. Eden izmed nepridipravov je vstopil tudi v odklenjeno pisarno na Ljubljanski cesti v Celju ter iz pisalne mize odtujil denarnico in mobilni telefon. Lastnica je z dejanjem oškodovana za okoli 100 tisočakov. Podobna tatvina se je zgodila vdopoldanskem času tudi v pisarni v Ipav-čevi ulici v Celju, kjer je bila odtujena denarnica z denarjem in dokumenti v skupni vrednosti okoli 2S0 tisoč tolarjev. Na delu so bili tudi avtomobilski tatovi, iz parkirnega prostora v Šaleku je bilo odtujeno neregistrirano tovorno vozilo znamke Ford Tranzit bele barve, letnik 1995, z registrsko tablico CE 75-85S, vredno 500 tisoč tolarjev. Vse, ki bi kar koli vedeli o ukradenem vozilu, policisti naprošajo, da to sporočijo na najbližjo policijsko postajo, na 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200. Rejci tolikšnega pogma ovac ne pomnijo, čeprav naj bi strele na tem območju pogosto udarjale. Pogin še vedno odmeva Kri po prepiru in pretepu pred blokam na Milčinskega ulici 13. Kot smo v prejšnji številki že pisali, naj bi v noči iz petka na soboto, okoli polnoči. strela udarila v kar 90 ovac na Mali Ojstrici, v Kamniško-Savlnjskih Alpah, kar je naslednji dan ugotovil eden izmed rejcev. V nedeljo so poginule živali s helikopterjem Slovenske vojske, ob pomoči lastnikov, gorskih reševalcev in velermarskega inšpektorja prepeljali na bližnjo kmeti-10, tam pa so jih predali uslužbencem celjskega veteii-narskega inštituta. Ti so ovce odpeljali v ljubljansko Ko- to, kjer so zažgali kar od 5 do 6 ton mesa. Po pripovedovanju rejcev se kaj podobnega na tem območju še ni zgodilo. Strela je že večkrat udarjala in pomorila nekaj ovac, ne pa tolikšnega števila. Vseh enajst rejcev je zaskrbljenih, saj ovce - plemenska stane od 30 do 40 tisočakov - niso bile zavarovane. Na Mali Ojstrici se je paslo okoli 200 ovac in ludi po petkovi tragediji na tem območju ostajajo. So pa po besedah lučkega župana Cirila Rosea na včerajšnji seji občinskega sveta govorili tudi o nadomestilu glede izpada dohodka ter o kvotah, saj se bojijo, da se bodo te zaradi pogina sedaj zmanjšale. Celjski veterinarski inšpektor Boleslav Bizjak zaenkrat še nima uradnega podatka obdukcije ovac, ki so ga opra-viU v Ljubljani. A naj bi bil skoraj povsem prepričan, da je uradni vzrok njihovega pogina udar strele. »Glede na anamnezične podatke, okoliščine in na vse ugotovljeno si upam trditi, da je vzrok strela,« zaključuje Bizjak. MATEJA JAZBEC Foto: ROK SUHADOLNIK ODHOD 15.,22.,29.8. ODHOD )5JI. ODHOD 15., 22.8. 0DH0D12.8. KORČUU ROGIA Celie,Stan6tova6,odp.:8.-19.ure,sob.8.-l2.iiis 03426010(1/192 n70S19M i lnfo§dob6NtM.sl . " •• • ■ ■ mm ČMIAGOIU HOTEL CASmiASTVrt 7>P0LNZ,LETU0 SAM079.990SIT «T/U(SI OREBIČ OREBIČ PUEHIIPiUSTZDMVJt 3>IVUEMAPP, UPOMBAKOliS, ■lAMIZIII TENIS, BILJARD, HOTELKOMODOR" HOTEL KOMODOR* 7>P0l»LETAUI 7>P0LtBUS SAM0S3,9i)0SIT SAMO 56.900 SIT «T«» tlAKSt 13.8.-20JI. 7>P01NIPENZIM SAM069.900SIT umst 12.080SIT MHOSEIO v vulkanskem žrelu Grški otok Nisyros zasvoji s svojo majhnostjo, z lepoto in zgodbami, ki so tkale njegovo zgodovino Razmajani mercedesov avtobus, ki je najboljše čase doživljal pred dvajsetimi in več leti, godnijaje ubira kilometre po kot kača zvitih serpentinall proti vrhu 700 metrov visokega gorovja na grškem otočku Nisyros. To v svojih nedrjih skriva enega najbolj zanimivih evropskih vulkanov. Hiopeče sopenje utmjene-ga stroja moti idilo in lepoto pokrajine, skozi katero se prebija. Neskončni nasadi raandljevcevin oljčni gaji zakrivajo pogled na tja pod nebo pripeto vasico ... V starih časih je bila zavetje otočanov pred gusarskimi vdori. Da- nes je le še spomin in dokaz, da je bile varneje živeti v hribih, četudi so ti le streljaj od vulkanskega žrela ognjenika, ki ga še dandanes označujejo kot aktivno spečega. Čas je relativna kategorija, V zgodovini Zemlje je 15 tisoč let, kolikor so jih našteli od zadnj ega izbmha tega vulkana, malo. Da je aktivno speč, pa se laliko prepriča vsakdo, ki zmore kakšnih 200 metrov spusta v samo vulkansko žrelo. Ne, spust ni zahteven, vsaj za noge ne. Mnogo težje je s pljuči in z vonjavami po samem peklenščku, ki se radodarno širijo iz zemeljskih špranj v kraterju. Spust V avgustu 2006 ob nokupu celodnevno vstopnice za kopan|e Tel.: 03 7345 166 info@zdravilisce-lasko.si www.zdrovilisce-jQsko.si 3-urni vstop v Savna center. Vabljeni! "fÄmK '•o' «9 I proAsfoSjwf wa^ POLETJE 2006 nmKäüHESrS'.RUjIlf liimuraR/l. *lltlOW.J', .9 PAMZMCUtOnSNEY, m. žs ia 59.«0O. OAÜMIAND vsito itK •T-ASf»- pj T . Oi 24 43 S«. Mtt» «com, »f. os M 33- iS66,P«MA WIHOHOi, 05. VeeM« KAjUH M»WI M 34 MMKOViVw Špela Nušičeva 12 260 2 168 Fister Svetlana Mariborska 155 Rotar Urška Dramlje 30/d 260 2 169 G Ii nše k Milena Delavska 18 J unč Danica Goriška 6 260 3 170 Gobec Alojz Golob Edita Erjavčeva 18/a 260 3 171 Hadžič Feh im Mariborska 32a 210 Hrdstnik Mohor Gledališki Irg 3 260 2 172 Hribernik Marija Opekarniška 18 210 Zlatoper Petra Ljubljanska 5/b 260 2 173 Križman Anton Ceiestinova 19a 210 MiladinoMČŽeljko Zagrad 85/a 255 Mužar Zlata Smrečna 2 210 2 Hasanovič Edin VmnčevaS 250 Nikolič Božidarka Veselova 3 210 2 60 Keranovič Erna Na zelenici 5 250 Podpečan Marian Zg. Hudinja 8 210 61 Bridč Aima Milčinskega 1 250 SakulacRade Škapinova 5 210 62 Prodanovič Gina Milčinskega 14 Škomik Rudi Ul.br.Vošnjakov3 210 63 Prodanovid Svetislav Milčinskega 14 179 Kamnik Dušan Aškerčeva i 210 3 64 Budimir Marijana Milčinskega 1 3 180 Butinar Jože Cesta na grad 5/a 200 65 Ejup Elvis Teharska 28 250 3 181 Didovič Davor Mariborska 64 200 66 Grmovšek Klavdija 250 3 182 Kezič Danijel Škapinova 8 67 Kozmus Sara Milčinskega 6 250 3 183 AjTibrož Aleksander 200 2 68 ŠpiljarAnja Ljubljanska 60 250 3 184 Brezar Terezija Milčinskega 5 200 2 69 Grmizaj Lidija Pod kostanji 20 250 2 185 Lokmič Se nad Pod lipami 38 200 3 Ključarič Anifa Iršičeva 12 250 2 186 Petek Bojan Vodnikova 13 200 1 Matjaž IMina Ob železnici 3 250 2 187 Remus Er\fln Kraigherjeva 7 200 1 Pernic Valentina 250 Tripkovič Veselmka Ul.frank.žrtev 15 200 2 Robič Petra Gosposvetska 4 250 Trkmič Milica Gosposka 18 200 Savkovič Dragica Ul.frank.žrtev 15 250 Zupanek Sonja Ul frankolov.žrtev 5/a 200 3 75 Bala Žiga Jusul Gregorčičeva 6 191 Kladnik Franc Breg 16 200 3 76 Dragosavao Gordana Breg 16 192 Cesnik Danilo Ul. frank žrtev 7 77 JimenezJorge Ločičnik Jožica Šaranovičeva 7/c Ipavčeva 16 250 ;] 193 Gorenšek Greta Javomik Stanislav Cesta v Celje 10 Breg 16 190 ] 79 Oberžan Silva Trubarieva55 195 Leber Ljubič Marija Muzejski trg 4 2 80 Omerovič Huso Cankarjeva 7 106 MctličarJožof Na rebru 6 81 Pilko Edvard Pohorska 2 197 Metličar Štefanija Na rebru 6 82 Stančič Zlatko Okrogarjeva 7 250 198 Šertovič Čatiba Muzejski trg 4 190 2 83 Udovč Alojz 250 199 Š i ban C Nataša Škapinova 7 190 2 84 Volfand Dunja Goriška 8 250 2 200 Vetrih Aleksander Glavni trg 3 190 85 Korez Andreja Arciin 18/a 250 201 Volavc Stanko Delavska 16 190 Tržan Mojca Miklošičeva 5 250 202 Zakrajšek Boštjan 190 87 Tuwč Slavica Brodarjeva 4 245 2 203 Zupan Mira Krajnčeva 1 190 Inkret Mateja Pod gabri 7 240 204 Brglez Leon Kovinarska 9 190 89 Butinar Mihael Na rebru 6 Razlag ova 6 240 240 ] 206 Krope Lidija Pod Kostanji 4 Ul.frank.žrtev 29 190 190 2 91 Smarjeta pri Celju 73 240 207 Loštrk Mojca Ul.frank.žrtev 32 190 02 Vodeb üdija Gledališki trg 2 240 208 Marinovič Ivica Iršičeva 6 190 93 Hyseni Te Uta Pohorst;a 6 240 2 209 Mičanovič Jelenka 190 3 94 Žumer Borut Goriška 4 2 210 Rančan Martin Ul.frank.žrtev 58 190 2 ijubijankič Amela Drapšinova 13 3 211 Rozman Štefanija Na otoku 6 190 Ratej Barbara Ločje 2, Trnovlje 240 212 Šket Grela Kovinarska 13 2 SkrbinekRok SivakSergeja Kraigherjeva 7 240 213 Šuplika Dario Pod lipami 14 Škapinova 5 Tomažič Miriana Trubarjeva 3 190 Urukalo Nina Ul V. prekom. brig. 15 240 Vodopivc Robert Kovinarska 16 100 Jerkovič Andrej Smrekarjeva 2 240 Džafič Čamil Kersnikova ul.22 180 101 Kolar Marija Muzejski trg 3 240 217 Čuden Ivan Kovinarska 16 180 102 Kostačevič Danica Mariborska 41 240 218 Košir Zora Šmarjeta 20 180 3 103 Že rak Cvetka Hochkrautova 9 240 Mikulan Vilma UI.V.prek.brigade15 3 104 Žlahta Erika Okrogarjeva 5 240 3 220 Guček Alojzija Pod lipami 4 170 2 Momirovič Mira Celjska C. 21 240 3 221 Bo bner Tanja Vojkova 11 170 1 106 Te renti 6 Biljana Gledališki trg 7 235 222 Kočiš Damir Ul.frank.žrtev 28 170 1 107 Duga Bajram Kovinarska 13 230 223 Koren Milan Stritarjeva 11 170 108 Kreslin Boštian Zg. Hudinja 34 230 224 Križnik Tilen Ul.frank.žrtev I7b 170 Glojnarid Bons Ul. frank._2rtev 7 230 3 225 MosoriMta us IDO. Š|or! ■ oianje oblačil, menjava zadrg.. - popravila usnjenih oblačil - čiščenje usnjenih oblačil . * TEDENSKA ^ASTROLOSKA ^ NAPOVED Petek. 4. avgust: Ob 1.13 vstopi Luna v Strelca in dan bo obrnila v nenavadna doživetja. Polni bomo notranjega ognja, novih idej ter na enem in istemmestunebomo mogli dolgo zdržati. To se bo Še posebno izražalo na delovnem področju, kjer lahko dosežete svoj prav in napredovanje je tokrat zares mogoče. Polni bomo optimizma, pred seboj bomo videli veliko novih poti, ki smo jih v preteklosti imeli za nedosegljive. Popoldne veliko časa namenite lepim stranem življenja, meditaciji, rekreaciji, da se boste izognili sporom in težavam. Posebno opozorilo velja za Dvojčke, Device, Strelce in Ribe. SoboU), 5, avgust: Takoj po polnoči bosta Sonce in Luna v čudovitem trigonu naredila zares lepo noč. 1^'rimemo je, da se predate zabavi, veselj ačenju in tudi ljubezni. V ospredju bo idealizem, v medsebojnih odnosih bodo vladali harmonični odnosi. Še posebno lep as-pekt za vse Ovne, Leve in Strelce. Proti 3. uri se razmere lahko v trenutku spremenijo. Bodite previdni na vseh področ-jili, nikar ne izzivajte spora. Dopoldne bo morda malce ležerno usmerjeno, zasanjam bomo m ne bomo se menili za težave. Povečan bo notranji občutek, tudi intuitivna zaznava. \tHielia, 6, a\-Rii-i, Ob 7.19 vstopi Luna v Kozoroga, zato bomo želeli vnesti v svoje življenje več reda in discipline. Dan je piimeren za organiziranje prihodnjih opravil, sistematično analiziranje nastalih situacij in planiranje poslovnih aktivnosti. Na čustvenem področju bomo izžarevali nezaupanje, lahko tudi hlad in distanco. Težko bomo ptikazali svoja čustva. Večer bo obogaten z novo, svežo ener^jo. Luna bo vugod-nem trigonu z Marsom, zato bodo Biki, Device in Kozorogi naravnost žareli. Ponedeljek. " . .. Noč bo potekala podumirjenim vplivom Lune v scltstilu z Jupitrom. I.ahko bci obogatena s čudovitimi sanjami, ki so hhko pokazatelj pomembnih zadev v našem življenju. Dopoldne bo primemo za urej'anje uradnih, sodnih ali zaostalih zadev. Ob 7. uri vas lahko kdo preseneti. Ob 13.54 se bosta srečala Sonce in Mars. Previdno! Zadeve bodo videli mnogo bolj črne kot v resnici so, zato bomo v večih pogledih silno negativni. Lahko se razburjamo zaradi malenkosti, ki so v resnici povsem nepomembne. Zvečer bo tudi Luna v opoziciji z Venero prinašala turobne, slabe občutice. goldwi JläiiJSlSfeEl® Turek, 8. avgust: Ob 3.44 bo napeta energija, saj bosta Luna in Merkur v opoziciji. Mračne misli, lahko tudi sanje nam bodo onemogočale skladno, umirjeno delovanje. Na površje lali-ko pridejo strahovi in bojazen pred prihodnostjD- Luna bo v praznem teku vse do jutra, ko prestopa v Vodnaija, kjer bo sprostila napete energije in nam dan olepšala z novimi idejami. Dobre volje bomo in polni želja po nepričakovanih in neobičajnih podvigih- Zelo bomo dovzetni za enei^jo in razpoloženje dru^t ljudi, zato se moramo dmžiti z ljudmi, ki so na tsti valovni dolžini, sicer lahko postanemo zagrenj eni ali depresivni. Sreda, 9. avgust; Ob 3.04 boLunavkvadratuzJupitrom, zato bosta v ozračju nemir in tiho pričakovanje. Ob 10.16 bo Luna v opoziciji z Jupitrom opozaijala na prepovedi in blokade. Ničesar ne smemo narediti na silo. Naše razpoloženje bo pesimistično, ukvarjali se bomo s svojimi nezavednimi blokadami, kar nam bo onemogočalo napredovanje. V pozitivnem smislu pa lahko končno razumemo nekatere zadeve, ki so povezane s preteklostjo. Ugodno je za spreminjanje določenili negativnili vzorce, še posebno v medsebojnih odnosih. Ob 12.54 nastopi polna Luna v Vodnaiju. ftevidnost velja na vseh področjih, bodimo su-pni in tolerantiii. Nekoliko več previdnosti velja za Vodnarje in Leve. Ob 15.42 se bo vplivu polne Lime pridružil še čarobni vpUv srečanja Lune in Neptuna, kar nam lahko da velike. čarobne trenutke, zamegli pa lahko našo presojo. • . 10., . ObO.58 bo Luna v sekstilu s Plutonom povzročala obnavljanje in re vitalizadjo na različnih plasteh. Sanje bodo spet izrazite, zato jim namenite dovolj pozomo-sti. Ob 10.11 vstopa Luna v Ribi. Naša čustva bodo stopQa v ospredje, v sebi bomo občutili potrebo po pomoči in razumevanju ljudi, ki .se nahajajo v določenih težavah. Ljubezen in čustva bodo igrali pomembno vlogo, zato je dan primeren za srečanja, kontakte in razreševanje morebitnih sporov Vne gativnem smislu smo lahko preobčutljivi, v veliko oviro pa nam je lahko tudi |x>manjka-nje poguma in beg pred realnostjo. Astrologinji CORDANA in DOLORES gsm 041 404 935 napovedi, bioterapije, regresije 090 43 61 gsm: 041 519 265 »vedi, primeijalna analiza astrologinja ©dolores .si www.dolores.si 26 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredniši jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili mom, morajo bili pisma podpisana in opremlj nim imenom, naslovom ter s telefonsko na katero lahko preverimo njegovo identi pismo podpišemo z imenom in priimkon jem, od koder je doma. m oziroma lesporazu- celot-itevilko avtorja, eto, V časopisu avtorja ter kra-UREDNIŠTVO ODMEVI »Po Mangartu in vseh ostalih končno mi<€ Odgovor na članek, objavljen v 58. .št. Novega tednika, 25, julija 2006 Menim, da je potrebna utemeljitev, da SÜ izjave župana Občine Dobrna g. JVIartina Brecla nesmiselne. Kot lastnik zemljišča naj ne bi želel dati soglasja za prepotrebno sanacijo plazu, na katero čakamo že več kot desetletje. Trditev ne drži, saj mi je Občina Dobrna v podpis sicer poslala, soglasje, vendar šele po izidu članka v vašem časopisu, hkrati pa postavila rok za podpis, 11. 8.2005. O vsej zadevi sem torej bil prej obveščen prek medijev kot pa od ob- Sedaj pa nekaj vrstic v osvežitev spomina županu Občine Dobrna. Na občinsko upravo sem naslovil več ustnih in pisnih prošenj, naj vendarle pristopi k reševanju problematike plazu. O vsej zadevi sem seznanil tudi ministrstvo za okolje in prostor ter dobil pisni o(^ovor, da je edino občina pristojna za posredova- nj e in reševanje navedene problematike. Leta 2002 je ministrstvo namenilo približno 13 milijonov tolarjev za odpravo nevarnosti - sanacija plazov na območju občine Dobr- pred tt ižev žili zahtevek na sodišče, se je občinska uprava odločila, da se sanacija preloži do razsodbe sodišča. Župan včlanku tudi navaja, da ni bilo finančnih preprek, vendar so težave samo z lastnikom zemljišča. Pri tem pa je pozabil omeniti, da je, po njegovem mnenju, sanacija možna le, če omenjeno zemljišče odstopimo v »javno dobro«, v nasprotnem primeru občina plazu ne bo sanirala. Župan pozablja tudi, daje bivša občina Celje že pridobila vso potrebno dokumentacijo, geološke in geotehnič-ne raziskave ter predloge za sanacijo terena. Na tej podlagi je biJo plazišče tudi, s strani celjske občine, delno sanirano, dovozna pot pa preplastc-na z grobim asfaltom. Žal dela niso bila v celoti izvedena, saj so se v tem obdobju ustanavljale nove občine, med njimi tudi Dobma, ki je z delitveno bilanco prevzela vsa nedokončana dela in nerešene pravdne postopke na svojem območju. Kljub dolgoletni pravdi in več izvedeniškim mnenjem priznanih izvedencev, ki jih je določilo sodišče, je Občina Dobrna pridobila dva nova izvedenca, ki pa sta soglasno ugotovila, da je do nastalega stanja [plaz, poškodbe na nepre- □ DRI TELEFON Prodaja zemlje Bralka želi oddati sosedu v najem več kmeüjsklh zemljišč, za katere namerava sosed uveljavljati plačilo subvencij Evropske unije. Sama zemlje ne more obdelovati, zato jo zanima, če lahko v prihodnjih letih (po oddaji zemlje sosedu v najem) kakšno zemljišče proda. Slišala je namreč, da mora biti pogodba z najemnikom sklenjena za sedem let ter da v tem času zemlje ne sme prodati. Ali je to res, kaj naj sto- Helena Prepadnik, specialistka svetovalka v Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje, odgovarja: »Kmet labia neposredno pla- skega okoljskega programa (SKOP), se od njega zahteva, da obdeluje ta zemljišča vsaj 5 let. Prav zaradi tega je smiselno, da najemojemalec in najemodajalec skleneta dogovor oziroma najemno pogodbo za daljše obdobje. V primeru, da v tem času pride do prekinitve dogovora oziroma pogodbe, se najemojemalec lahko sklicuje na nastanek višje sile in se tako izogne plačilu kazni oziroma vračilu prejetih sredstev zaradi neizpolnjevanja zgoraj navedene zahteve.« BRAN lERAN mičninah) prišlo zaradi nestrokovne sanacije obänske ceste Zavrh-Brdce. Na podlagi teh strokovnih mnenj smo končno dočakali razsodbo sodišča. Zato, gospod župan, sodišče je v dokončnem sklepu upoštevalo mnenje strokovnjakov, ki jih je pridobila in plačala Občina Dobma in ne družina Štravs. V vsej zadevi nikakor ne gre za denar - saj 699.280 tolarjev (tako je bila ocenjena odškodnina) ni bogastvo, vse ostalo pa so zakonite obresti zaradi vašega zavlačevanja postopka. V vseh teh letih, kolikor zadeva traja, je jasno, da so obresti bistveno višje od glavnice. Da ne govorimo o stroških sodišča, plačanih iz občinskega proračuna. Vendar na razsodbe sodišča se nisem pritoževal jaz - Vinko Stiavs - temveč vi, gospod župan Martin Bred. Res žalostno, da menda neke »sorodstvene« zamere mešate v poslovni svet - v vodenje občine in med vaše ob- VINKO ŠTRAVS, Dobrna PREJELI SMO Mala-velika jeza Stanovalcem Malgajeve se zdi, da sanjajo. Ker. če bi resno vzeli prioritete občine, ki se je namesto ureditve ležečih policajev odločila v detajle prenoviti popolnoma nepomembno kocko pet krat pet meü-ov, ležečo ob boku garaž, bi se jim zagotovo zmešalo. Ta je zagotovo že zdaj lepša od vseh blokov, ima več barv, arkade, je stilno usklajena z okolico in kot taka pravi magnet za zaljubljene dijake iz bližnjega doma. De-imajo velikposluh za natančnost in včasih je ure slišati le udarjanje kladivca. Da ne bi prišlo do pomote, dela eden, dva pa ga popravljata in nadzirata. Dnevi so vroči in včasih se je res težko upreti spanju na lični strehi te vpa-dljive in brez dvoma pomembne stavbe. Po drugi strani pa odgovorni ignorirajo večleme prošnje po ležečih policajih, ki bi vsaj malo nevtralizirali pritisnje-ne lokalne džeke, ki testirajo zmogljivosti skuterjev, ki so jim poprej odvili dušilce, mestne postavljače, ki s kovinskimi monstnimi dvigujejo svoj plehki ego, tako da na pičlih stotih metrih (start je pri Sabrossu in Vrtnici) prebijejo zvočni zid, sveto prepričani, da se mimohodnim mladenkam ob tem zašibijo kolena. Odkar je parkirišče za Kajuhovo gimnazijo postalo priljubljena zbirna točka čilo Evropske zemljišča, za kate jeneGERK-e, torej jeta zemljišča. Če Ijavlja še plačila z ukrepe slovenske prehitrih in preneiminih, je nemogoče spati dve uri skupaj. Ne pomagajo" niti plinsko polnjena okna z najdebe-lejšimi stekli. Lahko pa se neposredno posluša prepire zaljubljencev, ki v želji konkurirati zapletenosti in strastnosti TV-limonadnic, v noč tulijo svoje ljubezenske ali prekini-tvene izjave, včasih pa si preprosto skočijo v lase. Mogoče je tudi, da so zgolj pijani. Blagor starim, ki so večinoma dovolj gluhi, da bi se pritoževali in z njim značilno vztraj nim nerganj em zahtevali spremembe- Za mir bi bili dovolj trije ležeči policaji. Verjetno celo dva. Da povzamemo - obstaja sur-realističen občutek, da bi bila že desetina sredstev namenjena za manikuro vodne ali električne ali kakršnakoli že postaje, dovolj. Razen, če občina ne načrtuje vodenih ogledov tega arhitekturnega dragulja. Celje Zakaj iz asfalta raste trava? v 59. številki Novega tednika v rubriki Prejeli smo se gospod Vrečar iz Laškega sprašuje, kje v Laškem zasaditi rožice. Omenjeni gospod piše ostanjuasfalüranihcestvob-čini l^ško, ki žal niso rožnate. Seveda se je v zadnjih letih asfaltiralo kar nekaj cest v naši občini, vendar pa se moramo vprašati, kakšna je kvaliteta le-teh- Zakaj torej iz asfalta raste trava? Zakaj je še vedno toliko neurejenih cest? Dobra infrastruktura pa ni samo želja občanov, ampak tu-ij. Poleg problema :iranih cestsevLaš-vljajo še drugi problemi vezani na celotno infrastrukturo občine. Otroci odraščajo v vrtcih, katere bi bilo nujno potrebno obnoviti. Nobena izjema niso nekatere šole, neprimerne za pouk. Nadaljuje mladimi- Z izjen a ni mesta, kjer bi družili z vrstniki, i; 11 izkušnje, pogledali kakšen film. Tudi po končanem študiju se mladi srečujejo s težavami; kje se zaposliti, kje živeti ali kdaj si ustvariti družino. Ali to pomeni, da bodo mladi odrasli in zapustili našo občino, ker zanje ne bo po-skrblieno? Poleg dobre infra-tako za občane kot 1, je potrebna tudi Dkolja, v katerem travnate po-rastoče cvet-, kar občanom null zadovoljstvo, obiskovalcem la mesto, kamor se radi vra- FRANC ZDOLŠEK, Laško, kandidat za župana SLS di podje (nejasfal n lahko z o ŠMOCL-mladi strukture za podje urejenos živimo- Ure vršine, dre Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-za vsa 581, vsak dan med 10. in 17. Tia ure- uro. Svoja vprašanja za Moli za na- dri telefon lahko med pone-tet uve- deljkom in petkom zastavi-ekatere te tudi po telefonu 42-25-190. dmDai : 1111 m-t ».lHoll.lrr MERILCI PRETOKA ZRAKA \rai, AUDI, SKODA-I.STDI KATALIZATOR UNIVERZALIll LAIVIDA SONDE KOMPRESORJI KLIME TURBO KOMPRISSMI SERVO VOLANSKE ČRPALKE Republika Slovenya, Ministrstvo za zdravje, Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, Celje . . na podlagi 44.člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju m upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni lisl RS št. 12/03, 77/03) ter sidepa Vlade Republil'.e Sloveniie o so glasju na Program oddaje nepremičnin - kletnib prostorov v Splošni bolnišnici Celje, v zakup, po metodi javne ponudbe, ki je bil sprejet na 67 redni seji dne 30 3. 2006 pod točko 6.6. JAVNOPONUDBO I. Lastnik; Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana. Uporabnik in organizator postopka javne ponudbe: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje. II. Opis predmeta oddaje v zakup Neizdelani poslovni prostori v kletni etaži Splošne bolnišnice Celje v dokončani lil. gradbeni fazi na naslovu Oblakova 5, v površini 1746 m^, ki jih mora izbrani zakupnik pred koriščenjem dokončati v skladu z Minimalnimi tehničnimi pogoji za finalizacijo, ki so določe- Za zagotovitev uporabe prostorov mora zakupnik pridobiti projektno in upravno dokumentacijo in opraviti dela, kar je vse predvideno z razpisno dokumentacijo. III. Vrsta pravnega posla, ki je predmet Javne ponudbe: zakupna pogodba IV, Razpisna dokumentacija Zainteresirani ponudniki lahko razpisno dokumentacijo za pripravo ponudbe dvignejo v Splošni bolnišnici Celje, Oblakova " o službe z •edo2 i. 2006. preskrbo in vzdrževanje vsak izklicni ceni začetne vrednosti zakupnine i ISO vsebovani stroški elektrike, vode, ogrevai stroški uporabe in upravljanja nudbe (2 :no ceno zakupnine najmanjše obdobje rbtni strani ovojnice) morajo prispeti oziroma biti vročene v zaprti ovojnici z oznako NE ODPIRAJ - JAVNA PONUDBA, najkasneje do dne 4. 9. 2006 do 12. ure na naslov: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje, tajništvo službe za investicije, preskrbo in vzdrževanje. 3. Ponudbo lahko podajo fizične in pravne osebe, ki resnost svoje ponudbe izkažejo s plačilom kavcije v višini 10 % od izklicne cene začetne zakupnine tj. varščino v višini 860.000,00 SIT, na transak-oijski račun Ministrstva za zdravje št. 01100-6300109972, sklic na št. 1827111-7141998-22900005. Ponudbe ne morejo podati cenilec, člani komisije in z njimi povezane osebe. Po končanem postopku izbora se plačana kavcija, brez obresti, v roku 15 dni vrne tistim ponudnikom, k; v postopku javne ponudbe niso uspeli. Uspelemu ponudniku pa se plačana kavcija všteje v 4. Način in rok plačila zakupnine: Zakupnik tj. najugodnejši po nudnik mora pogodbo podpisati v 30 dneh po odpiranju ponudb Plačilo začetne vrednosti zakupnine je v 8 dneh popodpisi >3001C ravje š 1-7141998-22900005, pri čemer upnino. Plačilo celotne začetne po podpisu pogodbe je bistvena položena kavcija vštej vrednosti zakupnine v roki sestavina pravnega posla. 5. Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v 4. točki IV. poglavja, ne sklene pogodbe oziroma odstopi od pogodbe ali začetne zakupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima lastnik -zakupodajalec pravico odstopiti od pogodbe oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. V. Drugi pogoji zakupa 1. Kletni prostori s pripadajočim zemljiščem (dostop do objekta) se oddajajo po načelu pokiazano-vidcno-oddano. 2. Kletni prostori s pripadajočim zemljiščem bodo oddani zakupniku, ki bo ob izpolnjevanju vseh drugih pogojev razpisa ponudil najugodnejšo ponudbo v skladu z menli, določenimi v razpisni dokumentaciji. 4. Zakup vključuje investicijo zakupa v zakupljene prostore, ki jo bosta zakupodajalec In upravljavec priznala v višini do 511 EUR/m^ pod pogojem, da bodo sredstva dejansko vložena. VI. Pogoji za sodelovanje v postopku oddaje kletnih prostorov v zakup po metodi javne ponudbe Ponudniki morajo ponudbo izdeli .otrdil J z zahtevami razpisne izkazali izpolnjevanje zahtevanih pogojev in spo-dokumenti v skladu z razpisno dokumentaci- VII. Postopek 1. Odpiranje ponudb bo potekalo v Splošni bolnišnici Celje, na naslovu Oblakova ulica 5, Celje, sejna soba službe za investicijo, preskrbo in vzdrževanje, 4. 9. 2006 ob 13.00 uri. 2. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevani le ponudniki, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje. 3. Ponudbe pod izklicno ceno zakupnine ne bodo upoštevane. 4. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v roku 8 dni po izbiri. 5. Nadzor nad izvedbo javne ponudbe izvaja pristojna komisija. VIII. Drugo Vlada RS ali Komisija za izvedbo postopka oddaje lahko s soglasjem predstojnika postopek ustavi in sicer vse do sklenihe pravnega posla. -ezi s oddajo v zakup in ogledom nepremičnin dobijo v Splošni bolnišnici Celje, Oblakova ištvo službe za Investicije Vse informacije v z morebitni ponudnik ulica 5, Celje, tajr zevanje, telefon O po faxu do 25. 8. 2006. pošti fcifi ,.illll INFilRMACIJE 27 SAVINJSKE NEPREMIČNINE, trena Štampar, s.| Šlandrov trg 10, 3310 Žalec, ki ga zastopa direkt Štampar, po pooblastilu lastnika nepremičnin Nepn ski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanje Mala ulica 5, Ljubljana, objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. Stanovanje št. 53 v 4. nadstropju več stanovanjske stavbe, na naslovu Brodarjeva ulica 4, Celje, vpisano pri pod-vložku št. 2349/53, pare. št. 473/1, k.o. Celje, pri Okrajnem sodišču v Celju, v skupni izmeri 25,18 m^ s kletnim prostorom št. 53 v izmeri 2,53 m^ Izklicna cena je 5.241.347,00 SIT (21.871,75 EUR); 2. Stanovanje št. 11 v5. in 1. etaži večstanovanjskestavbe na naslovu Kozje 144, Kozje, ki stoji na parceli št. 1218/15 in je vpisana pri vložku št. 584, k.o. Kozje, pri Okrajnem sodišču Šmarje pri Jelšati. Skupna izmera stanovanja Je 39,44 m^ Izklicna cena je 3.500.000,00811 (14.605,24 EUR). Ogled nepremičnin bo možen: za stanovanje pod številko 1 dne 8. avgusta med 10. in 12. uro ali po dogovoru z organizatorjem dražbe, za stanovanje pod številko 2 dne 8. avgusta med 15. in 17. uro alt po dogovoru z organizatorjem dražbe. Javna dražba za stanovanje pod št. 1 bo 18.8. 2006 ob 16. uri v prostorih agencije Savinjske nepremičnine, 1. nadstropje, Šlandrov trg 40 v Žalcu. Javna dražba za stanovanje pod Š1. 2 bo 18.8,2006 ob 18. uri v prostorih agencije Savinjske nepremičnine, 1. nadstropje, Šlandrov trg 40 v Žalcu. 'Jajmanjše večanje izklicne cene je po 50.000 SfT (208,65 uplje fizične osebe oziroma istojnega podjetnika v pravnih oseb morajo overien izpisek overjeno poot)- EURl Prodaja bo potekala po načelu »videno -ših reklamacij ne bomo upoštevali. II. PLAČILNI POGOJI: Kupnino za nepremičnino Je potrebno plai dni po sklenitvi prodajne pogodbe. III. POGOJI ZA SODELOVANJE: 1. Državljanstvo Republike Slovenij registracija pravne osebe oziroma s Republiki Sloveniji. Zakoniti zastoi na javni dražbi predložiti ne več kot iz sodnega registra, njihovi pooblaščenci pa lastilo za udeležbo na javni dražbi. 2. Vplačilo varščine v višini 10 % izklicne cene na transakcij-ski račun št na TRR prodajalca, voden pri ABANKI VIPA d.d., št. 05100-8010457659, do dneva dražbeznamenom »plačilo varščine«. Z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz točke 1. in 2. se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. IV. IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA: Izbor najugodnejšega ponudnika se opravi na javni dražbi. Z vplačilom varščine sprejme ponudnik obveznost pristopiti k dražbi. Če je ponudnik samo eden. Je nepremičnina prodana za izklicno ceno. Izbrani ponudnikjetisti, ki ponudi najvišjo ceno. Če sta dva ali več ponudnikov, ki ponudijo najvišjo ceno, nepremičnina ni prodana, če eden izmed njih ne zviša svoje ponudbe. Če se ponudnik ne udeleži javne dražbe, šteje, da draži z izklicno ceno nepremičnine po zgoraj navedenih pogojih. Plačilo varščine se šteje za dano ponudbo za nakup nepremičnine najmanj po izklicni ceni. Ponudba veže do zaključka dražbe in do tedaj ponudnik ne more odstopiti ali jo na kakršenkoli drug način razveljaviti. Dražba Je končana, ko voditelj dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo. Vplačana varščina se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino, neuspelim dražiteljem pa se vrne brez obresti najpozneje v osmih dneh po javni dražbi oziroma po obvestilu dražrtelja o številki njegovega osebnega dražbi, n ora skleniti kupoprodajno izvedeni dražbi. Vplačana Udeleženec, ki uspe i pogodbo v petnajstih ( varščina se všteje v kupnino. Cs dražbi, ne sklene kupoprodajne pogodbe v 15 dneh ali ne plača v roku 8 dni po sklenitvi pogodbe, se šteje, da je od sklenitve pogodbe oz. od pogodbe odstopil, prodajalec pa zadrži vplačano varščino kot skesnino. Uspešni dražitelj oz. kupec se strinja, da se izlicitirana kupnina poveča za vplačana sredstva etažnega lastnika v rezervni sklad večstanovanjske stavbe na naslovu Brodarjeva ulica 4 Celje oziroma Kozje 144, Kozje. Prenos lastništva nad predmetom prodaje se izvede po plačilu celotne kupnine in izpolnitvi drugih obveznosti kupca. Davek na promet nepremičnin in vse ostale stroške, kot so stroški za zapis pogodbe, overitev pogodbe in vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, plača kupec. Udeleženec, ki uspe na dražbi, izroči pooblaščencu Savinjske nepremičnine, Irena Štampar, s.p., še dokumente, iz katerih sta razvidni EMŠO in davčna številka, ki sta potrebni za sestavo prodajne pogodbe. Udeleženci, ki ne uspejo na dražbi, so dolžni pooblaščencu takoj po zaključku dražbe predložiti številko os na za fizične osebe oziroma številko transakcij za pravne osebe, na katerega se vrne vplačana varščina. Podrobnejše informacije v zvezi s tem razpisom in ogledom nepremičnin lahko zainteresirani ponudniki dobijo na sedežu pooblaščenca Savinjske nepremičnine, Irena Štampar, s. p., Šlandrov trg 40, Žalec ali na GSM 041 / 605 786, vsak dan od 10. do 12. ure. ibnega re <3SM 031 ao-so-60 PRODAM R clio rt 1,4, letnik 1998, lepo ohranjen, prodiim.Telefon041256487. 4680 PASSAT diesel In bencin 1,6, letnik 1990, diesel, vozen, neregislriron, dobro ohro-nien,prodam.Telefon041 70MS9. RENAULT dio 1,2, letnik 1995, drugi lastnik, lepoohronjen, prodcm. Telefon 5772-186,031 719-177. 4749 DOBRO ohranjen moped Apn 4 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051301- dan. Telefon 031 433^35. DROBILEC za kompost prodam. Telefon PRODAM ( NISEUU Llubolni prodiiii grodbino l»rnlo,.ellkoilS00iiilCBnD9,5mlD SIT. Telefon Ö41 389-238. v.lrkM» m', 10 minul od Celini,! km od ovtoceste, predam. Vse infennaci-i.poldelono041625J14. 2430 «Z«BUKDVjgpriSeveiiipiednmn3,;l,n kmeliie.Telefon0fl66Mi;. Lms 1 lin kmeliiskego zemljišče in 1/2 ho goido, v Toborn, predem. Cenn pn dogevon.Telefen 041 431-171. Ž442 ŠEimOPtRTnnd loškim. Nevehišn.pnrt^ In 1500 m',prndnmin 28.000000 SIT Toleloo 031 512-104. l910 ŠEIITRUPERTnedl.ikim.Trovnik,220m', primeren ze vikend, prndnm zn 1.300.000 Sil. lelelon 031 512-604. oomo, Vinski Vrh, S«1iŠle(oo, 75 orev zemlje, en snntni legi, eb cesti, novejšo hišn, prodom zo 7.500.000 SIT Telefon 5799T5]. šsei HIŠO,Celle, center,»O m',lripleks,p.jol-nemn vrhunsko udnptirnnn, 3 pnrkime ■iestn,približnn 100 m'zemljišču, pogled no purk, tokoj vsefjivo, prodom. Telofoe 040606-155. 4773 je pri Celju, prodom. Telefon 031 423-577. 4750 dejlečilem zo hišo. Štefke »ntlego, Lez-eicopnŽolcu33c ž454 «iŠO,eomimilegi,vŠentjurju,predum.Vii infurmncije dnbitepn telefonu 041 914-528. 47a3 VlKEND,vTnmniunudVoinikom,96 m', zemljišče 1700 m', lep rozgled, prodom. Cene pe dogovoru, lelefon 040 500492,(03) 5413-371. 4787 DVE pnrcell, možnost zo vikend, ostalo po dogovore, prodom. Ielefon|03| 5451-511,051387-143, zvečer- 4793 DRAMUE. Proifam eedekončeno stone-vonjskohišo,vmimemnaselje,ne parceli 522 m'. Ceno po dogovoru. Vrnčun bi vzel tudi manjšo posest - kmetijo. Telefon 0415B9-439. 4ao2 ŠMARIE pri lolšob. Sladko Gora-V eeposmd-mbllilmromraSlodkeGoreprodome bivnim vikend z vsn opremo (100 m' stoaoveojskepevršioe), z osfelteim dovozom, vioogrodom, približno 1800 m" in dvoriščem, 250 m', leto izgradnje 1970, leto preoove 1990, renn 9-900.000 SIT nz. 41.311 E»R. Telefon (03| 492-7523,0« 708-198-Sveto»-nje,ivnnAndmjKrbm'ncs,p.,Goricapri Šmnrtnem 57 c, Celje; www.svetevo-nje.gaiba.net. 0RWUE,5r SM0»«1ADA1R0 Sip, tračni obročoloik in puholnik Tajfun, ne traktnrski prt gon,prodam.Telefon 041211-171. PlUC,12iil0collntrosiloikminernlnih gnojil, prodom.Telefon 041656-078. hiše (lete izgradnje 19661, z. 1300 m'(1 13.500.00 spribližn. I SIT ez. 56.334,50 EBR in irreb, približno 1000 m> NOVEIŠO ali stemjšohišo,vCeliaeh okolici, kupim Telefon 04f 826-594 4046 UŠKO.Enesteoovonjskn biso kopira zogo-tovinn. Kupira tudi pnrceln v Lnškem oli okolici.Telefoo03f 420^902. Ž450 GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI PM^ DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV PECeue. Ul. XIV. divizue 14 Tel.: 03/425-7000 FTT7 i'iiiH'liFHÜHi'l IZPLAČILO TAKOJ ČILO TAKOJ! 03/490 03 36 KREDITI MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, ■RIDEMO TUDI NA DOM SKA POSOJILA ■ Tel.; 02/252/48/26, Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJI» STAREJŠO liilo, v okolkiSvviniske doline, kupimo.TelelonOSl 718-298. 4736 6.500.000 SIT oz. 27.124 EUR. Telefon 103)492-7523,041 708-198. Svetovanje, Iwin Andrej Krhavac s. p.. Gorico pri Šmartnem 57 c, Celje; www.svetovo-nje.gGjha.nel. Š£HrJUR,Hru«vec.Pradamostonovanisko hi«, 853 m', zvso opremo in pohištvom, zgrajeno 1991, ohnovljeno 2003, ceno 36.DOO.OOOSITOZ. 150.600 EUR.Tele-fon (03) 492-7523,041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krhavac s, p.. Gorico pii Šmoitnem 57 c, (elje; www. svetovan je.gojba. net. ROGATEC, Donačko Gora. Stanovanjsko hišo (približno 300 m' bivalne površine), ietoizgrodnjel974, dograifitev 1985-1990 in kmed|e,ooOleko,52m', lekoi.selji.o,prodom.IJefoo040B02- SIANOV/«J!,.»o.i»osi,6Bm',p™leo,oli zomeo|oiTizomoe|^.Telefoo031 774- im. 4714 ENOSOENO slooevoojo v Žeb predem. Telefon (03) 5716-604. 4732 KUPIM KWŠNDkolisloeevo>|ev(eliu,po1reliee odoploiije, kupim. Telefon 041 026-594. 4vi[;ko hafnionik< UdiiD |iTDd.ni.W.lonDfl 419-903,011 119-312. 4708 NESNKi, rion, giübslc, črne, tik prid nesnostjD, bteiplaina dostava na dom, prodam, lahko dokiti udi kletke lo n.Ä.T.H..(02|S12-1401. , l!UCI)!i,.ontalka,braiovIm«i.,t.iko 6ll0k,,p.odam.li«,.«i.m,.maaji., t.žk.pnbližno 200 k,.T.Irfo. 103| 5770-112. 47474748 !ntiili«,2!0do250k9,proda.. Tolofon 011 653-115. Ss74 T!liČK0siiaontalka,3mes«.inpma.,.d 2l)(.50kg,prodam-Ieliloo011 797-052. SB75 KOBllI, slovenska Hailnokma p.™,» rodovnik, store 5 in 6 let. dom.IelelonOll 393-231- 4778 REIO kravo prtMlom. Telefon 5731-075. DVE lelici simeitolki, 210 in 370 k| in štedilnikna trdo gorivo Fekonjn, nerlo-vet, zo tontroliio, desni, nernbljen, pro-dnm.Ielefon031 437-261. 47sa 5EII0vbalalt,2000 kg|ečniena,rl>ižno ploščod-ranrpo, lo avtomobil do 7500 kg,prodam.Telefon011 631-860. 4765 UCI(AUIIK!nkotaio,rizkaria les,.istern. :a olle, 1000 I in iir.voi krompirio, prtrdnm. Telefon 5111-105, po 20. uri. JEKIENKO, 10 kg, lo gospodinjslvo, prodom. Tilel.n57l7-011. 2466 TRI0ElNEtmktor5kebmne,r»oosnnprikr>li-nt-rc.si mm ZAR^VEDRILO 31 Nagradna križanka ,Sk zaključni SK ilisi' (poljska) hSr za^ re^i žmilk 28 pliafia busi 6 13 si. 25 ^[mllwf JoSjN 32 iOOA sa ^oow: (juliue) ■rest (k!wjse1 antieni 1 2 iE 19 20 peroksid žensk« z vzhoda 26 grška Si 3 27 iS 4 11 31 todrofije rrsmut (danieukl 10 avstrij, S =s = onSer 21 - totarna 23 - 30 7S nSIpr' 8 22 gS! 29 16 "vmjan.^ 1 kup, dovnica r^ujev prmm^et 15 Sa sauivo i? bi«tov - 24 priprava olwer 7 14 valIce 17 fr 5kla- 5 •ES, 9 janež (latiusko) 12 „„a 18 Nagradni razpis 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir 2. nagrada: bon za klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerjah 3.-5. nagrada: 3-urno kopanje v Termah Topolšica Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (gesloj, ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 10. avgusta 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 28. )ülija. Prispelo je 419 rešitev. iradne križanke iz št. 59 Vodoravno: JAROVIT, ART, ABETONE, VAL, NAN, DK, JEZA, JURE GOLČER, MATEJ MUGERLI, RH, EZ, POEM, KOTIC, ETE, KALB, JENSEN, GOAR, AVI, VO, KOKI, ESA, GORAZD, LAPOR, ŠTANGEIJ, OLA, IT, LE, OSIM, COPA-TARSTVO, AROSA, AVANS, TK, MITG, ANDREJ, ET, OS, HAUPTMAN, SLA, UMIK, AKCIJA, MANA, RAINER. Geslo: Tudi najboljšemu vozniku se voz prevrne. Izid žrebanja 1. nagrado - bon v vrednosti 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir, prejme: Nežka Gorenšek, Zagajškova 4, Celje. 2. nagrado - bon za nedeljsko kosilo v gostišču Hochkraut v Tremerjah, prejme: Lidija Kavka, CKO 4, Štore. Rešite HOROSKOP mm Ona: Vaše počutje bo precej spremenljivo, vendar vas bo partner prej kot slej aspel spraviti v dobro voljo. Še najbolje bo, da sledite njegovim načrtom. ki iinajo y sebi marsikatero prijetno preseriečenje. On: Padel vam bo kamen <; srca. predvsem kar se tiče ljubezenskega življenja, saj se boste dokončno prepričali o partnerkini zvestobi. To boste vsekakor lepo proslavili in to ne sami, ampak v dvoje. Ona: Imeli boste občulek, da vas nekdo stalno zasleduje. Pustite se mu ujeti, pa ga boste ujeli tudi vi. Vikend boste preživeli v družbi, daleč od vsa-kodnevnih tegob, ki so vam zagrenile že marsikatero priložnost. On: Na kosila s prijatelji boste povsem nepričakovano srečali nekoga, ki se zadnje čase kot po naključju pojavlja d ra-šem življenju, pa najsi bo to v službi ali povsem privatno. Ali je to res spet le naključje? Ona: Že dolgo časa pričakujete odgovor rui neko kočljivo vprašanje, vendar la žal ne bo takšen, kot ste pričakovali. Je že tako. da v življenju ne gre vse tako. kot načrtujemo, a ne obupajte. Bo pa drugič bnlje! On: V vaše življenje bo vstopita ljubezen. Tega ne boste pričakovali, zato ne boste pripravljeni na spremembe, ki so pred vami. Nikar se ne obirajte, ampak naredite tisto, karseodvas pričakuje. Ona: S partnerjem se boste podali na doslej neraziskana ljubezenska področja in prav imenitno se boste zabavali. Toda nikar ne piislite. da vas zanese predaleč. Zaustavite se. dokler ne bo prepozno. On: Čisto vsakdanje srečanje se bo končalo na povsem nepričakovan način, ki pa vam bo ugajal. Potrudite se. da priložnost ne bo pobegnila, saj boste sicer izgubili dobršen del sa- DVOJČKA STRELEC jjf Omv Posreülo se vam bo izpeljati načrt, ki se vam že dolgo mota po glavi. Toda kasneje se bodo stvari zakompUcirak in potrebno bo precej spretnosti in do-miselnosä, da se boste izkopali iz nastale situacije. On: Zaljubili se boste, vendar le za nekaj dni! Ne izgubljajte živcev, saj boste dosegli prav to, kar si tako želite, čeprav bo na koncu ostal grermk priokiLt. Naslednjič pa nikar tie hodite prek hrbtov drugih, saj Ona: Ne jezite se na soljudi: skupna inteligenca sveta je konstantna, število prebivalstva pa nenehno narašča ... Razmislile o tem in ukrenite kaj, da bi to spremeniti. Pa četudi samo v svojem okolja! On: Bodite malce samoza-vestnejši, če vam je res do tega. dabidoseglizastavljenicilj. In potrudite se, saj je prav to prava pot do uspeha, ne pa da stalno pričakujete, da vürn bo sreča zugoiovila uspeh. 3.-5. nagrado - vstopnico za kopanje na šentjurskem bazenu, piejiouju: Maiija Peperku, Rimska cesta 6, Šmarje pri Jelšah; Ivan Gračnar, Šentvid 42, Planina pri Sevnici in Ksenija Doler, Galicija 53 c, Žalec. Vsem nagrajencem čestitamo. Ona: Spremenili boste odnos do partnerjevih težav, kar bo le-ta znat ceniti. Skupaj se bosta odločila za precej alternativen način reševanja trenutne situacije, ki pa bo vendarle prinesel zelo dobre rezultate. On: Partnerka vas bo izredno lepo presenetila in prav bi bilo, da ji to na podoben način vrnete. Povabite jo na prijetno večerjo v dvoje in ponovno obudite lista čustva, ki ste jih zad- Ona: Prav neverjetno je, kako ste po vseh leh grenkih preizkušnjah lahko še vedno tako neizkušeni in lahkoverni. Jh-di najboljši prijatelji ne vedo več, ali je to resnica ali pa le vaša premetena igra. On: To. kar mislile, je le ena izmed možnih razlag vašega problema. Posvetujte se s prijatelji. ki vam bodo radi pomagali. Prijetna neznanka vam utegne narediti veliko uslugo, ki vam bu omogočila uresničiti ljubezenske sanje. Ona: Kar se telesnega počutja tiče, ste trenutno v dobri formi. zalo si lahko privoščite precej več kot navadno, izkoristite priložnost na ljubezenskem področju, saj se boste pošteno zabavali. On: Najprej sicer tw boste verjeli presenetljivi novici, vendar se bo kaj kmalu pokazalo, da vse skupaj povsem drži. Izkoristite nastalo situacijo in realizirajte svoje načne iz preteklih dni. Ona: Paitner vas bo presenetil in vam predlagal izlet, ki sigaže dolgo želite, a enostavno niste našli pravega časa zanj. Tieba se bo hitro odločiti in izkorisnti ponujeno priložnost. On: Po svetu hodite z odprtimi očmi, a vseeno ne opazite možnosti, ki se vam ponuja. Če ne gre drugače, vprašajte prijatelje in pomagali vam bodo. Seveda pa se boste morali za dokončen uspeh kar precej potruditi. m RUMENA STRAN Pri sosedih je najlepše Kako letošnje počitnice preživljajo župani nekaterih občin s Celjskega? Večina jih je potarnala, da so tako zasedeni, da za daljši dopust ni časa. Če pa že, najraje odpotujejo k južnim sosedom ali pa se povzpnejo na kakšno slovensko goro, AL, JŠ, MR Foto: TT, RP, BJ Bene Podergajs, župan občine Vojnik: »Funkcija župana mi ne dopušča veliko časa za daljši dopust, zato se letos nanj odpravljam šele avgusta. Odhajam le za en teden, daljšega dopusta si ne morem privoščiti, saj me potem že čakajo druge obveznosti. Natančne destinadje Se nimam izbrane, najverjetneje bom odšel kar na hrvaško obalo. Letošnji dopust pa se mi zdi seveda prekratek, prepozno in preblizu.« Ljubo Žnidar, župan občine Polzela: »Pravi letni dopust sem preživel na otoku Čiovo, manjšem otoku v Srednji Dalmaciji. V družini imamo takšno strategijo, da gremo vsako leto drugam na dopust. Vedno izberemo apartma, ki je blizu morja, naš drugi pogoj pa je, da ima tudi žar. Radi namreč pečemo ribe in druge morske dobrote, ki jih ulovimo sami ali kupimo v ribarnici. Torej je mdi ribolov de! dopusta. Car našega dopusta vidim v raziskovanju, spoznavanju noye^ okolja. Zaenkrat smo zvesti hrvaški obali, saj nam nudi vse, česar si želimo, pa tudi blizu je. Vsako leto pa skombiniramo morje in planine. Pet dni preživimo v počitniški hišici Tovarne nogavic Polzela v Bohinju. Dva dneva sta namenjena pohodu po visokogorju, tretji dan počivamo, se kopamo v jezeru in igramo odbojko, zadnji dan pa kolesarimo.« Vinko Debelak, župan občine Prebold: «Ravnokar sem se vrnil z dopusta, ki sem ga preživel na Dugem otoku. Letos sem si prvič po treh letih lahko privoščil petdnevni dopust, saj mi funkcija župana zaradi mnogih obveznosti daljšega dopusta ne dopušča. Zadnja leta sem odhajal na morje le ob koncu tedna, saj za daljši dopust ni bilo ča- Martin MikoUč, župan občine Rogatec: »Kot skoraj vsako leto doslej smo jo tudi letos z družino mahnili v Novigrad. Zase lahko rečem, da prisegam bolj na stall dobri Jadran, kakšna daljna tujina pa mi ni nikoli preveč dišala. Čeprav sem si za svoj letošnji dopust zadal, da za nekaj dni povsem prerežem vezi z občino m Državnim zborom, obveznost neprestano kliče. Tako bom moral svoj 14-dnev-ni dopust v soboto malo prekiniti, a se bom po opravljenih formalnostih kasneje zopet vrnil. S seboj sem si prinesel dve knjigi, vsako jutro pa v bližnji trafiki kupim tudi Delo in Finance. Včasih ironično pomislim, da sem na dopustu bolj na tekočem z dnevnimi novicami kakor med delovnim letom. Drugače tudi rad kuham. Danes na primer pripravljamo ribe, kjer bom igral vlogo asistenta.« Peter Mišja, župan občine Podčetrtek: »Trenutno preživljam svoj petdnevni dopust na Lošinju. Sedaj ko opravljam funkcijo župana, se le redko primeri, da mi preostane kakšen prost trenutek, nekdaj pa sem si rad privoščil daljše počitnice in predvsem potovanje kam dlje. Dan tukaj na Lošinju z družino zapolnimo predvsem s plavanjem, vožnjo s čolnom, a najpomembnejše je to, da sem lahko končno poslal možgane malo na pašo. A ne za dolgo, saj me že v soboto zjutraj v Podčetrtku čakajo obveznosti - izbirali bomo mlado kmetico leta.« Jože Rajh, župan občine Laško: »Letos še nisem bil na dopustu, gremo pa v okolico Zadra za 14 dni. Na morju ob plavanju največ časa namenim branju knjig, saj imam le takrat čas zanje, pa seveda družini. Z ženo že nekaj let s sabo vzameva tudi vnuka. Dopust že nekaj sezon preživljamo na istem mestu, saj nam je všeč. V hotele ne hodimo; ko so bili otroci še manjši, smo bili v kam-pu, zdaj pa se odločamo za apartmaje. Če se bo le dalo, bomo šU na kakšen izlet v sredogorje. Izletov med poletno sezono je sicer relativno malo, saj so v glavnem tudi v leni času med vikendi takšni dogodki, na katerih je treba biti prisoten.« Glasbena šola zalita tudi s pivom Pred dvema letoma, ko je šest spodnjesavinjskih županov s predstavnico ministrstva za šolstvo polagalo ploščice in s tem postavilo temeljni kamen za novo glasbeno šolo, so si obljubili, da bodo tudi ob odprtju nazdravili z najbolj znano savinjsko pijačo - pivom, Vsem polagalcem je takrat žalski župan Lojze Posedel podaril Kogojeve »krigle« z zahtevo, da bodo z njimi nazdravili tudi ob odprtju. Menimo, da so polagalci temeljnega kamna »krigle« pozabili doma, vseeno pa so namero v petek uresničili. Na pivo so povabih tudi ministra Milana Zvera. »Saj ni težko,« se je odzval minister, ki je kasneje pred glasbeno šolo z žalskim županom posadil smrečico - ko bo smreka, jo bodo menda lahko prednovo-letno okrasili in, že spet, prihranili. »Smrek'co« je z zelenimi »kangrcami« zalilo vseh šest županov in podžupanov, eno so našli tudi za ministra. Da bi le vse lepo raslo. Foto: TT , ICUGLER I ^B^^jiloyttls, Celja «■WiHM^wo FASADERSTVO STE BILI POŠKODOVANI PORAVNAVA v prometni . - nezgodi? ^ - - ' ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE CELJE, L)ubljanska cesta 20 te^I^e^Sov^ 080 13 14