Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V DECEMBRU 2016 Climate in December 2016 Tanja Cegnar decembrom se zač ne meteorološka zima. Dnevi so najkrajši, temperatura se v povpreč ju od zač etka do konca meseca še opazno zniža. Za primerjavo razmer z dolgoletnim povpreč jem uporabljamo obdobje 1981–2010. Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka decembra 2016 od povpreč ja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, December 2016 Povpreč na decembrska temperatura je na severozahodu države in v gorah presegla dolgoletno povpreč je; v Rateč ah za 0,6 °C, v gorah pa je bil presežek še več ji, na Kredarici so dolgoletno povpreč je -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) KREDARICA -6 -3 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) LJUBLJANA -6 -3 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) NOVO MESTO -6 -3 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) MURSKA SOBOTA -6 -4 -2 0 2 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) BILJE -6 -4 -2 0 2 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) PORTOROŽ Z Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4 presegli za več kot 3 °C. V nižinskem svetu pretežnega dela Slovenije je bil december hladnejši kot obič ajno, saj se je v območ ju visokega zrač nega tlaka po nižinah nabiral hladen zrak. Več ina temperaturnih odklonov je bila v nižinskem svetu med - 2 in 0 °C. V veliki več ini Slovenije je december 2016 minil brez omembe vrednih padavin. Na Koč evskem in v Beli krajini je padlo do 4 mm. Tudi v več jem delu Štajerske in v Prekmurju so padavine presegle 1 mm; ponekod na severovzhodu je padlo nad 6 mm, v Lendavi pa so namerili 10 mm. Tudi primerjava z dolgoletnim povpreč jem kaže na skoraj povsem suh december, le v Koč evju, Beli krajini in delu Štajerske ter v Prekmurju so presegli odstotek dolgoletnega povpreč ja, na severovzhodu Slovenije so presegli 5 %, v Lendavi pa so padavine dosegle 18 % dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je bilo povsod vsaj 40 % več kot obič ajno, med kraje s presežkom do 70 % se uvršč ajo severovzhod in severozahod države, Goriška ter Obala. Najbolj so dolgoletno povpreč je presegli na delu Notranjske, kjer je sonce sijalo celo več kot 230 % toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. V Ljubljani je bil to najbolj sonč en december od sredine minulega stoletja. Snežna odeja je bila v gorah skromna, na Kredarici je bila najdebelejša v zač etku meseca s 120 cm. Ker je december več inoma minil brez padavin, je bilo krajev s snežno odejo malo. Več inoma so o tanki snežni odeji, ki se je več inoma obdržala le kakšen dan, poroč ali na Štajerskem, Koroškem, delu Gorenjske in Notranjske. V gorah so decembra 2016 prevladovali toplejši dnevi od dolgoletnega povpreč ja, zaradi pogostega temperaturnega obrata pa je bila po nižinah več ina dni hladnejših kot v povpreč ju obdobja 1981–2010. Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1981–2010 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu decembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in December and the corresponding means of the period 1981–2010 V Ljubljani je bila povpreč na decembrska temperatura −0,2 °C, kar je 1,4 °C pod dolgoletnim povpre- č jem in še v mejah obič ajne spremenljivosti glede na povpreč je primerjalnega obdobja. Na sedanjem merilnem mestu je bil najtoplejši december 2000 s povpreč no meseč no temperaturo 4,9 °C, sledijo mu decembri 2006 (4,6 °C), 2014 (3,9 °C) 1982 in 1985 (3,7 °C) ter 1959 (3,5 °C). Daleč najhladnejši je bil december 1962 z −3,4 °C, z −3,1 °C mu sledi december 1998, −2,9 °C je bila povpreč na decembrska temperatura leta 1968, v decembru 1969 pa je temperaturno povpreč je znašalo −2,8 °C. Povpreč na naj- nižja dnevna temperatura je bila −3,3 °C, kar je 2,2 °C pod dolgoletnim povpreč jem in tako opazno hladneje od dolgoletnega povpreč ja. Najhladnejša so bila jutra v decembru 1962 z −5,8 °C, najtoplejša pa decembra 2000 z 2,3 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 4,1 °C, kar je 0,3 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Popoldnevi so bili najtoplejši v decembrih 2000 in 2006 s 7,5 °C, najhladnejši pa decembra 1968 z −1,2 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. -10 -5 0 5 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( ° C) LJUBLJANA -15 -10 -5 0 5 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( ° C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5 Medtem ko je povpreč na temperatura v nižinskem svetu zaostajala za dolgoletnim povpreč jem, je bilo v gorah topleje kot v dolgoletnem povpreč ju. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka −3,3 °C, odklon pa 3,2 °C. Najtopleje je bilo decembra 2015, ko je bila povpreč na temperatura 0,7 °C, med toplejše v visokogorju se uvršč ajo še decembri 1985 (−3,0 °C), 1971 in 2006 (−3,1 °C), enaka povpreč na temperatura kot tokrat je bila decembra 2013, med toplejše se uvršč ata tudi decembra 1987 (−3,7 °C) in 1975 (−4,1 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši december 1969 (−10,9 °C), sledil mu je december 2001 (−10,8 °C), decembra 1962 je bila povpreč na temperatura −10,2 °C, decembra 2010 pa −10,1 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna decembrska temperatura zraka na Kredarici. Slika 3. Sonč en dan z burjo na Podgors- kem Krasu, 13. december 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 3. Sunny day with Bora on Podgor- ski Kras, 13 December 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Na Kredarici so bili hladni vsi dnevi, prav tako tudi v Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Celju, Postojni in Koč evju ter v Ljubljani. V prestolnici je to največ je število hladnih januarskih dni, decembra 1969 jih je bilo 30, najmanj hladnih dni je bilo v Ljubljani v decembrih 2000 (9 dni) ter 1959 in 1982 (po 10 dni). Decembra 2016 je bilo na Obali in v Godnjah po 10 hladnih dni, v Biljah 26, v Rateč ah 28, drugod po nižinah v notranjosti Slovenije pa več inoma vsaj 29. Slika 4. Število hladnih dni v decembru in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 4. Number of days with minimum daily tempera- ture 0 °C or below in December and the corresponding mean of the period 1981–2010 Slika 5. Število ledenih dni v decembru in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 5. Number of days with maximum daily tempera- ture below 0 °C in December and the corresponding mean of the period 1981–2010 Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod ledišč em. V Ljubljani je bilo decembra 2016 5 le- denih dni, kar je dan pod dolgoletnim povpreč jem; brez ledenih dni je bilo od sredine minulega stoletja 7 decembrov, največ takih dni pa je bilo v decembrih 1963, 1968 in 1969, ko so jih zabeležili po 17. 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 V Godnjah je bilo najhladneje 10. decembra, ko se je temperatura spustila na −3,0 °C. V Postojni so najnižjo temperaturo izmerili 18. decembra, bilo je −10,0 °C. V visokogorju je bil zrak najbolj mrzel 29. dne, izmerili so −12,1 °C. V preteklosti so decembra na Kredarici izmerili že precej nižjo tempera- turo, v letu 1996 je termometer pokazal −26,3 °C, sledil mu je december 1962 z −25,8 °C, najnižja temperatura decembra 2001 je bila −24,2 °C, leta 1973 pa −24,0 °C. V Biljah (−7,0) in Portorožu (−4,4) je bila najnižja temperatura izmerjena predzadnji dan leta. Drugod po državi je bilo najbolj mraz zadnji dan leta, zelo nizko pa se temperatura ni spustila. Med bolj mrzle kraje spada Koč evje, kjer so izmerili −13,5 °C. V Ljubljani se je temperatura spustila na −7,6 °C, kar je precej več od najnižjih temperatur v decembrih 1963 (−16,7 °C), 1973 (−16,0 °C), 1948 (−15,9 °C) ter 1968 (−15,6 °C). Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v decembru in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in December and the 1981- 2010 normals V Slovenj Gradcu je bila najvišja temperatura 12,1 °C izmerjena že 2. decembra, 10. dne je bilo najmanj mraz na Kredarici, temperatura je dosegla 9,2 °C, kar je neobič ajno veliko, a v preteklosti je že bila izmerjena višja temperatura, v decembrih 1993 (10,4 °C), 2015 (10,2 °C) in 1985 (9,8 °C). 11. decembra -18 -15 -12 -9 -6 -3 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA 0 4 8 12 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( ° C) LJUBLJANA -28 -24 -20 -16 -12 -8 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( ° C) KREDARICA -4 0 4 8 12 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (° C) KREDARICA -30 -25 -20 -15 -10 -5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( ° C) MURSKA SOBOTA 0 4 8 12 16 20 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( ° C) MURSKA SOBOTA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 je bilo najtopleje v Koč evju (12,3 °C), na Bizeljskem (11,8 °C ) in v Č rnomlju (13,7 °C). Na Štajerskem in v Prekmurju je bilo več inoma najtopleje 12. dne, v več jih krajih so namerili od 12 do 14 °C. Drugod po državi je bila najvišja temperatura izmerjena med 23. in 28. decembrom. V Biljah se je temperatura povzpela na 18,1 °C, v Portorožu na 16,4 °C, v Godnjah na 16,5 °C in v Postojni na 15,5 °C. V prestolnici se je temperatura dvignila na 13,1 °C, v preteklosti je bila temperatura že tudi višja, na primer decembra 2009, ko so izmerili 16,5 °C in decembra 1989 s 16,7 °C, tudi decembra 2015 je bila najvišja temperatura nad tokratno, izmerili so 13,3 °C. Slika 7. Suha in zmrznjena tla, Šmartno pri Slovenj Gradcu, 27 december 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Dry and frozen ground, Šmartno pri Slovenj Gradcu, 27 December 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Povpreč na meseč na temperatura je decembra 2016 na severozahodu države in v gorah presegla dolgo- letno povpreč je; v Rateč ah so dolgoletno povpreč je presegli za 0,6 °C, v visokogorju pa je pozitivni odklon presegel 3 °C. V nižinskem svetu pretežnega dela Slovenije je bil december hladnejši kot obič ajno, saj je decembra nad našimi kraji vreme krojilo območ je visokega zrač nega tlaka in po nižinah se je nabiral hladen zrak. Več ina odklonov v nižinskem svetu je bila med - 2 in 0 °C. Slika 8. Odklon povpreč ne temperature zraka decembra 2016 od povpreč ja 1981–2010 Figure 8. Mean air temperature anomaly, De- cember 2016 V zadnjih letih je bila povpreč na decembrska temperatura izrazito presežena decembra 2000 in 2006, med toplejše se uvršč a tudi december leta 2014. Kot že več krat je tudi tokrat odklon moč no poudaril razliko med gorskim in nižinskim svetom. V gorah je december 2015 izrazito odstopal od dolgoletnega povpreč ja, tokrat pa presežek ni bil tako izjemen, č eprav je presegel 3 °C. V nižinskem svetu sta kot mrzla izstopala decembra 1962 in 1963, na Obali je bil najhladnejši december 1991. Po nižinah je bil zadnji zares mrzel december leta 2001, v Novem mestu je bil neobič ajno mrzel tudi december 2010. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 Slika 9. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), december 2016 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), December 2016 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) PORTOROŽ -15 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) BILJE -15 -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) LJUBLJANA -15 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) NOVO MESTO -15 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) CELJE -15 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) MARIBOR -15 -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) MURSKA SOBOTA -15 -10 -5 0 5 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9 Slika 10. Potek povpreč ne temperature zraka v decembru Figure 10. Mean air temperature in December Višina decembrskih padavin je prikazana na sliki 11. Na veliki več ini ozemlja je december 2016 minil brez omembe vrednih padavin. Na Koč evskem in v Beli krajini je padlo do 4 mm. Tudi v več jem delu Štajerske in v Prekmurju so padavine presegle 1 mm, ponekod na severovzhodu je padlo nad 6 mm, v Lendavi pa so namerili 10 mm. Ker v pretežnem delu države ni bilo padavin, tudi primerjava z dolgoletnim povpreč jem kaže na skoraj povsem suh december, le v Koč evju, Beli krajini in delu Štajerske ter v Prekmurju so presegli odstotek dolgoletnega povpreč ja, na severovzhodu Slovenije so presegli 5 % dolgoletnega povpreč ja, v Lendavi pa so padavine dosegle 18 % dolgoletnega povpreč ja. -12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (° C) KREDARICA -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (° C) MURSKA SOBOTA 0 2 4 6 8 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (° C) PORTOROŽ -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (° C) NOVO MESTO -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (° C) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 Slika 11. Porazdelitev padavin, december 2016 Figure 11. Precipitation, December 2016 Slika 12. Višina padavin decembra 2016 v pri- merjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 12. Precipitation amount in December 2016 compared with 1981–2010 normals Slika 13. Meseč na višina padavin v mm decembra 2016 in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 13. Monthly precipitation amount in December 2016 and the 1981–2010 normals 0 50 100 150 200 250 300 Kamniška Bistrica Brnik Zg. Jezersko Podljubelj Kredarica Rateč e Lesce Log pod Mang. Soč a Kobarid Kneške Ravne Bilje Godnje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Novo mesto Č rnomelj-Doblič e Celje Sevno Bizeljsko Slovenske Maribor Slovenj Gradec Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci povpreč je 1981–2010 december 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 Po dva dneva s padavinami vsaj 1 mm so imeli v Lendavi in Č rnomlju. Na več ini merilnih mest takih dni ni bilo oziroma je bil le en tak dan. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasič en nač in merijo le padavine in debelino snežne odeje. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasič en nač in merila tudi potek temperature. Slika 14. Število padavinskih dni v decembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s pa- davinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in December with precipitation 20 mm or more (blue), with pre- cipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with pre- cipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with pre- cipitation less than 1 mm (yel- low) Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki, december 2016 Table 1. Monthly meteorological data, December 2016 Postaja Padavine in pojavi RR RP SD SSX DT SS Kamniška Bistrica 1 0 0 1 29 1 Brnik 1 1 1 1 29 1 Zgornje Jezersko 0 0 0 0 0 0 Log pod Mangartom 0 0 0 0 0 0 Soč a 0 0 0 0 0 0 Kobarid 0 0 0 0 0 0 Kneške Ravne 0 0 0 0 0 0 Sevno 0 0 0 0 0 0 Slovenske Konjice 3 4 1 2 29 1 Lendava 10 18 2 0 0 0 Veliki Dolenci 3 7 1 0 0 0 LEGENDA/LEGEND: RR − višina padavin (mm) − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja − % of the normal amount of precipitation SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) − number of days with snow cover SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) − maximum snow depth (cm) DT − dan v mesecu − day in the month SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm − number of days with precipitation ≥ 1mm Na Kredarici decembra 2016 padavin ni bilo. Največ padavin so decembra na Kredarici namerili leta 1982, ko je padlo 284 mm, december 2009 pa se z 274 mm uvršč a na drugo mesto. V Rateč ah ni bilo padavin), s padavinami najobilnejši so bili decembri 1960 (325 mm), 1959 (304 mm), 2008 (288 mm) in 2009 (284 mm). 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 V Ljubljani decembra 2016 ni bilo padavin. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo doslej 7:10najmanj padavin decembra 2015, ko je padel le 1 mm. Decembra 1991, so namerili 9 mm, sledijo decembri 1956 (14 mm), 1948 (19 mm) ter 1974 (31 mm). Najobilnejše so bile padavine decembra 1976 (256 mm), 251 mm je padlo decembra 1959, 246 mm so namerili decembra 1950, de- cembra 1965 pa 239 mm. Slika 15. Padavine v decembru in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 15. Precipitation in December and the mean value of the period 1981–2010 Slika 16. Decembrske padavine in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 16. Precipitation in Decem- ber and the mean value of the pe- riod 1981–2010 Na sliki 17 je shematsko prikazano decembrsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Decembra 2016 je bilo povsod več sonč nega vremena kot obič ajno, dolgoletno povpreč je so povsod presegli vsaj za 40 %. Med kraje s presežkom do 70 % se uvršč ajo severovzhod in severozahod države, Goriška ter Obala. Najbolj so dolgoletno povpreč je presegli na delu Notranjske, kjer bilo sonč nega vremena vsaj za 230 % dolgoletnega povpreč ja. Sonce je v Ljubljani sijalo 113 ur, kar je 215 % dolgoletnega povpreč ja. Odkar merimo trajanje sonč nega obsevanja v Ljubljani, je bil to najbolj sonč en december. Sledijo mu decembri 2003 (106 ur), 1991 (96 ur), 2001 (86 ur) in 1989 (81 ur). Najmanj sonč nega vremena je bilo decembra 1952 (5 ur), med bolj sive spadajo še decembri 1950 (6 ur), 1995 (7 ur) in 1964 (8 ur). 0 100 200 300 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 100 200 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 50 100 150 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) NOVO MESTO 0 100 200 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 Slika 17. Trajanje sonč nega obsevanja decembra 2016 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 17. Bright sunshine duration in December 2016 compared with 1981–2010 normals Slika 18. Število ur sonč nega obseva- nja v decembru in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in December and the mean value of the period 1981–2010 Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Decembra so jasni dnevi obič ajno redki, tokrat pa je bil december marsikje radodaren z jasnim vremenom. Kar o 17 takih dnevih so poroč ali v Rateč ah, v Godnjah jih je bilo 16, v Biljah 15, na Kredarici 14, na Obali 13. Med kraje z več jim številom takih dni se uvršč ata še Č rnomelj (11) in Slovenj Gradec (10). Drugod so poroč ali o 5 do 8 takih dnevih. V Ljubljani je bilo 6 jasnih dni, le dvakrat jih je bilo decembra več , in sicer v letih 1991 in 2003; brez jasnih dni je od sredine minulega stoletja minilo 23 decembrov. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah decembra pogosto prispevata nizka oblač nost in dopoldanska megla, ki ob stabilnih vremenskih razmerah lahko vztrajata tudi ves dan ali celo več dni zapored. Slika 19. Ivje na Blo- kah, 23. december 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 19. Hoar-frost, Bloke, 23 December 2016 (Photo: Iztok Sin- jur) 0 30 60 90 120 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število ur LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) decembra 2016 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, December 2016 Na sliki 20 so podane dnevne padavine in trajanje sonč nega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 0 1 2 3 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 1 2 3 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA 0 1 2 3 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 sonč no obs. (ure) CELJE 0 1 2 3 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 1 2 3 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 1 2 3 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 1 2 3 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 1 2 3 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 Slika 21. Število jasnih dni v decembru in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 21. Number of clear days in December and the mean value of the period 1981–2010 Slika 22. Število oblač nih dni v decembru in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 22. Number of cloudy days in December and the mean value of the period 1981–2010 Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Njihova razporeditev je bila tokrat zelo neenakomerna. Na Kredarici niso imeli niti enega oblač nega dneva, o enem so poroč ali v Rateč ah, po dva sta bila v Biljah in na Krasu, 3 v Postojni in 5 na Obali in v Slovenj Gradcu. Največ takih dni je bilo v Mariboru, in sicer 14, v Murski Soboti so poroč ali o 13. Po 10 takih dni je bilo v Č rnomlju in na Bizeljskem. V Ljubljani je bilo 8 takih dni, kar je najmanj od sredine minulega stoletja (slika 22), največ oblač nih decembrskih dni, po 28, je bilo v prestolnici letih 1952, 1960, 1984 in 1995. Največ ja povpreč na oblač nost je bila na severovzhodu Slovenije, kjer so oblaki v povpreč ju prekrivali nekaj več kot 6 desetin neba, v Mariboru 6,3 desetin, v Murski Soboti 6,2 desetin. V povpreč ju je bilo najmanj oblakov na severozahodu Slovenije, na Goriškem in Krasu, kjer so oblaki v povpreč ju prekrivali 2 do 3 desetine neba. Slika 23. Sneg je bil le po najvišjih gorskih vrhovih, Triglav z De- bele peč i, 10. decem- ber 2016 (foto: Andrej Verlič ) Figure 23. Snow was covering only the hig- hest mountain peaks, Triglav from Debela peč , 10 December 2016 (Photo: Andrej Verlič ) Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku je pripadlo 73 % vseh terminov. 0 2 4 6 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA -4 1 6 11 16 21 26 31 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki, december 2016 Table 2. Monthly meteorological data, December 2016 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TO D TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Kredarica 2514 −3,3 3,2 −0,4 −6,2 9,2 10 −12,1 29 28 0 724 182 167 2,4 0 14 0 0 0 0 1 31 120 1 754,4 2,0 Rateč e–Planica 864 −2,3 0,6 4,7 −6,5 12,6 26 −10,1 31 31 0 691 97 166 2,0 1 17 0 0 0 0 1 0 0 0 927,8 4,0 Bilje 55 2,8 −1,2 11,6 −2,8 18,1 23 −7,0 30 26 0 534 164 168 2,7 2 15 0 0 0 0 2 0 0 0 5,3 Letališč e Portorož 2 4,9 −0,7 11,7 0,7 16,4 27 −4,4 30 10 0 467 148 155 3,4 5 13 0 0 0 0 1 0 0 0 1028,3 6,7 Godnje 295 11,3 0,1 16,5 23 −3,0 10 10 0 184 2,7 2 16 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 533 0,5 −0,6 6,4 −4,5 15,5 26 −10,0 18 31 0 605 166 230 3,7 3 8 0 0 0 0 2 0 0 0 Koč evje 468 −1,4 −1,4 5,7 −6,8 12,3 11 −13,5 31 31 0 665 5,0 6 5 2 1 1 0 2 1 1 5 Ljubljana 299 −0,2 −1,4 4,1 −3,3 13,1 28 −7,6 31 31 0 627 113 215 5,1 8 6 0 0 0 0 8 0 0 0 994,4 5,1 Bizeljsko 170 −1,0 −1,6 3,9 −4,6 11,8 11 −10,4 31 29 0 652 5,9 10 7 1 1 0 0 9 0 0 0 4,8 Novo mesto 220 −0,3 −1,2 5,3 −3,8 12,9 26 −9,0 31 30 0 628 110 187 5,0 7 7 1 1 0 0 5 0 0 0 1005,2 5,0 Č rnomelj 196 −0,3 −1,1 5,1 −4,1 13,7 11 −10,0 31 29 0 629 4,9 10 11 3 3 2 0 4 0 0 0 5,5 Celje 240 −0,9 −1,5 5,4 −5,1 12,6 12 −10,5 31 31 0 649 110 194 5,3 7 5 0 0 0 0 4 0 0 0 1001,1 4,8 Maribor 275 0,0 −0,9 4,8 −3,3 13,3 12 −8,2 31 30 0 619 108 173 6,3 14 5 5 7 1 0 3 11 2 22 Slovenj Gradec 452 −1,3 −0,1 5,4 −5,6 12,1 2 −11,7 31 31 0 659 138 213 4,5 5 10 0 0 0 0 2 1 1 29 4,7 Murska Sobota 188 −0,8 −0,9 3,2 −3,9 12,6 12 −9,4 31 31 0 646 81 145 6,2 13 6 2 4 1 0 10 0 0 0 1008,1 4,9 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi £ 12 °C). ∑ = - = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS £ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka, december 2016 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, December 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 5,8 11,5 13,2 2,0 −0,7 −1,1 −4,0 4,9 10,4 12,7 0,7 −3,1 −2,4 −6,6 4,1 12,9 16,4 −0,4 −4,4 −4,1 −11,2 Bilje 3,2 11,1 13,5 −2,0 −4,2 −2,8 −6,0 3,0 10,2 13,9 −2,6 −6,3 −4,5 −8,3 2,2 13,5 18,1 −3,7 −7,0 −5,9 −9,4 Postojna 1,0 7,8 11,4 −4,0 −7,2 −4,9 −7,8 0,7 5,4 11,6 −4,0 −10,0 −4,8 −10,8 −0,2 6,2 15,5 −5,3 −7,5 −6,6 −9,2 Koč evje −0,7 7,1 11,8 −6,4 −8,5 −10,1 −12,5 −0,8 5,3 12,3 −6,0 −10,1 −9,8 −14,4 −2,6 4,8 12,1 −8,1 −13,5 −11,3 −17,5 Rateč e −2,0 4,1 11,0 −6,5 −8,4 −9,1 −11,0 −2,4 4,2 9,9 −6,0 −9,1 −8,3 −12,5 −2,5 5,7 12,6 −6,9 −10,1 −9,2 −15,2 Slovenj Gradec −1,2 6,8 12,1 −6,0 −7,9 −9,1 −11,8 −0,4 5,4 11,2 −4,6 −8,6 −7,1 −12,1 −2,1 4,2 9,9 −6,2 −11,7 −8,2 −14,6 Brnik −1,8 6,3 11,2 −6,5 −7,9 −1,2 4,2 9,8 −5,1 −9,4 −2,3 3,1 11,3 −6,0 −10,8 Ljubljana 0,3 5,5 8,0 −3,1 −4,6 −7,1 −8,8 0,3 3,9 8,7 −2,8 −6,3 −6,0 −10,1 −1,1 3,0 13,1 −3,9 −7,6 −6,3 −12,3 Novo mesto 0,5 6,7 12,2 −3,5 −4,7 −5,2 −7,0 0,5 5,9 12,2 −3,1 −6,9 −4,3 −9,0 −1,7 3,5 12,9 −4,8 −9,0 −5,8 −10,5 Č rnomelj 0,2 6,2 12,0 −4,0 −6,5 −6,4 −9,5 0,5 5,8 13,7 −3,5 −7,5 −5,8 −11,0 −1,5 3,4 11,0 −4,9 −10,0 −7,3 −13,5 Bizeljsko −1,0 5,2 9,8 −5,0 −7,3 −0,2 4,2 11,8 −3,9 −7,6 −1,8 2,5 9,5 −4,7 −10,4 Celje −0,9 6,5 11,7 −5,3 −6,8 −7,4 −9,8 0,0 6,1 12,6 −4,4 −8,2 −6,5 −11,2 −1,8 3,7 11,0 −5,6 −10,5 −7,7 −14,1 Starše −0,7 4,9 7,5 −4,8 −6,9 −5,7 −7,5 −0,3 4,3 12,5 −3,2 −5,7 −4,3 −7,6 −1,7 2,0 9,2 −4,1 −9,9 −5,7 −11,2 Maribor 0,5 6,6 11,2 −3,6 −5,3 −4,1 −6,0 0,8 5,4 13,3 −2,5 −5,9 −3,3 −7,5 −1,2 2,5 10,3 −3,8 −8,2 −3,6 −8,6 Murska Sobota −1,2 3,3 10,5 −4,5 −6,2 −6,0 −8,0 −0,1 4,1 12,6 −3,2 −5,8 −3,8 −7,4 −1,2 2,3 9,6 −3,9 −9,4 −4,8 −11,3 Veliki Dolenci 0,2 4,1 11,0 −3,4 −5,5 −4,3 −6,6 −10,7 3,7 11,6 −2,3 −5,0 −2,8 −6,5 −0,3 1,8 8,5 −2,9 −6,0 −3,3 −8,0 LEGENDA: LEGEND: Tpovp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tpovp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, december 2016 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, December 2016 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M od 1. 1. 2016 I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 0,2 1 0,0 0 0,0 0 0,2 1 1028 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 0,1 1 0,3 3 0,0 0 0,4 4 1485 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 1548 0 0 0 0 0 0 0 0 Koč evje 1,5 1 0,0 0 0,0 0 1,5 1 1573 1 1 0 0 0 0 1 1 Rateč e 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 1669 0 0 0 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 0,0 0 0,0 0 0,3 1 0,3 1 1245 0 0 0 0 1 1 1 1 Brnik 0,0 0 0,0 0 1,2 1 1,2 1 1325 0 0 0 0 1 1 1 1 Ljubljana 0,0 0 0,0 0 0,1 1 0,1 1 1322 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 0,0 0 0,1 1 0,3 1 0,4 2 1266 Novo mesto 0,0 0 0,0 0 0,5 1 0,5 1 1146 0 0 0 0 0 0 0 0 Č rnomelj 1,8 2 0,0 0 1,1 1 2,9 3 1410 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 0,0 0 0,0 0 0,5 1 0,5 1 1014 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 0,0 0 0,0 0 0,3 2 0,3 2 1160 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 0,0 0 0,0 0 2,0 1 2,0 1 1052 0 0 0 0 1 2 1 2 Maribor 0,0 0 0,0 0 4,7 4 4,7 4 1009 0 0 0 0 2 11 2 11 Murska Sobota 0,0 0 0,0 0 2,2 1 2,2 1 787 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 0,0 0 0,0 0 3,2 1 3,2 1 783 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. decembra 2016 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2016 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) Dmax − višina snežne odeje (cm) s.d. − število dni s snežno odejo ob 7.uri LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2016 − total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax − snow cover (cm) s.d. − number of days with snow cover 0 300 600 900 1200 1500 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg 1.sep 1.okt 1.nov 1.dec višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19 Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Bilje Slika 24. Vetrovne rože, december 2016 Figure 24. Wind roses, December 2016 N E S W 7 % 14 % 21 % 7.5 % 10.7 % 20.5 % 14.4 % 8.7 % 4.6 % 2.9 % 1.8 % 3.7 % 9.9 % 4.8 % 2.4 % 1.2 % 0.7 % 1.7 % 4.4 % 0.7 m/s 0.6 m/s 0.6 m/s 0.6 m/s 0.7 m/s 1.0 m/s 1.4 m/s 1.3 m/s 1.1 m/s 1.4 m/s 1.1 m/s 1.3 m/s 1.0 m/s 0.6 m/s 0.9 m/s 1.8 m/s N E S W 5 % 10 % 15 % 20 % brezvetrje: 1.0 % 1.6 % 2.5 % 3.5 % 3.6 % 3.6 % 7.2 % 19.8 % 14.8 % 5.7 % 2.0 % 1.4 % 2.5 % 5.9 % 14.0 % 7.4 % 3.5 % 1.3 m/s 0.7 m/s 0.6 m/s 0.8 m/s 0.7 m/s 1.0 m/s 1.1 m/s 1.0 m/s 0.6 m/s 0.4 m/s 0.4 m/s 0.5 m/s 0.6 m/s 0.8 m/s 0.9 m/s 0.8 m/s N E S W 13 % 26 % 39 % 2.5 % 0.8 % 1.1 % 0.9 % 0.7 % 2.3 % 9.6 % 5.1 % 1.8 % 0.7 % 0.5 % 1.6 % 2.7 % 22.1 % 38.9 % 8.7 % 6.0 m/s 1.8 m/s 1.6 m/s 1.5 m/s 3.4 m/s 3.2 m/s 5.8 m/s 5.3 m/s 3.2 m/s 2.3 m/s 2.6 m/s 3.4 m/s 5.0 m/s 6.2 m/s 8.5 m/s 8.6 m/s N E S W 5 % 10 % 15 % 2.0 % 5.3 % 12.2 % 9.2 % 3.4 % 1.7 % 2.6 % 6.3 % 11.0 % 11.8 % 14.6 % 10.5 % 5.6 % 1.4 % 1.3 % 1.1 % 0.9 m/s 1.3 m/s 1.8 m/s 1.5 m/s 1.1 m/s 1.1 m/s 1.0 m/s 1.2 m/s 1.2 m/s 1.2 m/s 1.2 m/s 1.3 m/s 1.2 m/s 1.6 m/s 0.8 m/s 0.9 m/s N E S W 21 % 42 % 63 % 0.7 % 0.1 % 0.7 % 2.8 % 2.6 % 62.1 % 11.0 % 1.2 % 0.6 % 1.0 % 1.4 % 2.8 % 4.6 % 4.7 % 2.4 % 1.3 % 1.3 m/s 3.3 m/s 2.4 m/s 3.0 m/s 1.9 m/s 2.8 m/s 1.9 m/s 1.6 m/s 0.7 m/s 0.9 m/s 1.0 m/s 1.0 m/s 1.2 m/s 1.4 m/s 1.4 m/s 1.0 m/s N E S W 15 % 30 % 45 % 0.5 % 0.1 % 2.2 % 12.4 % 45.0 % 16.5 % 3.2 % 2.0 % 2.3 % 5.9 % 5.5 % 1.7 % 1.2 % 0.4 % 0.4 % 0.7 % 1.0 m/s 0.4 m/s 2.9 m/s 3.1 m/s 2.0 m/s 1.3 m/s 0.8 m/s 0.8 m/s 0.8 m/s 1.1 m/s 1.1 m/s 1.1 m/s 0.9 m/s 1.2 m/s 1.0 m/s 0.9 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 V Biljah je vzhodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 74 % vseh terminov. V Ljubljani je severo- vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 46 % terminov, jugjugozahodnik s sosednjima smerema pa v 18 % terminov. V Mariboru je jugovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 42 % vseh primerov, zahodseverozahodnik s sosednjima smerema pa v 27 % terminov. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugo- zahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 53 % vseh primerov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 27 % vseh terminov. Na Kredarici je zahodseverozahodnik s sosednjima smerema pihal v 70 % primerov, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 17 %. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti nekaterih parametrov od povpreč ja 1981–2010, december 2016 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, December 2016 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož −0,8 −0,3 −0,6 −0,7 1 0 0 0 101 142 224 155 Bilje −2,0 −0,5 −1,0 −1,2 0 1 0 0 129 143 230 168 Postojna −1,0 0,3 −0,6 −0,6 0 0 0 0 201 218 266 230 Koč evje −1,8 −0,4 −2,1 −1,4 4 0 0 1 Rateč e −0,3 0,9 1,4 0,6 0 0 0 0 189 164 147 166 Slovenj Gradec −1,3 1,0 0,3 −0,1 0 0 1 0 287 180 179 213 Brnik −2,7 −0,4 −1,1 −1,4 0 0 3 1 9 Ljubljana −2,0 −0,3 −1,4 −1,4 0 0 0 0 284 140 216 215 Novo mesto −1,4 0,1 −1,9 −1,2 0 0 2 1 177 195 189 187 Č rnomelj −2,0 −0,1 −2,0 −1,1 5 0 3 3 Bizeljsko −2,7 −0,4 −1,7 −1,6 0 0 2 1 Celje −2,7 −0,2 −1,6 −1,5 0 0 1 0 254 177 174 194 Starše −2,3 −0,6 −1,6 −1,4 0 0 8 3 Maribor −1,2 0,2 −1,4 −0,9 0 0 17 7 219 175 138 173 Murska Sobota −2,4 −0,1 −0,5 −0,9 0 0 10 4 174 122 139 145 Veliki Dolenci −1,0 −0,2 0 0 18 7 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1981–2010 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) Sonč ne ure − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) Sonč ne ure − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Prva tretjina decembra je bila hladnejša od dolgoletnega povpreč ja, več ina odklonov je bila med −2,5 do −1,0 °C, le na Brniku, Bizeljskem in v Celju je bil zaostanek za dolgoletnim povpreč jem več ji, v Portorožu pa nekoliko manjši. Le v Koč evju in Č rnomlju so dosegli nekaj odstotkov dolgoletnega povpreč ja padavin, a niso presegli 5 %, drugod padavin ni bilo ali pa so bile zanemarljivo majhne. Sonč nega vremena je bilo povsod več kot obič ajno, na Obali je bil presežek neznaten, drugod pa pomembno velik, v Slovenj Gradcu in Ljubljani so presegli 280 % dolgoletnega povpreč ja. Osrednja tretjina decembra je bila temperaturno povpreč na, odkloni so bili v mejah ±1 °C, padavin v drugi tretjini decembra ni bilo, sonč nega vremena pa je bilo opazno več kot obič ajno. Najmanjši presežek je bil v Murski Soboti, in sicer so dolgoletno povpreč je presegli za 22 %, drugod je bil presežek več ji, v Postojni je bilo sonč nega vremena kar 218 % dolgoletnega povpreč ja. Zadnja tretjina decembra je bila temperaturno več inoma dokaj povpreč na, razpon odklonov pa je bil več ji kot v osrednjem delu meseca, in sicer od −2,0 do 1,0 °C; v Rateč ah je bil pozitivni odklon nekoliko Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 21 več ji, v Koč evju pa je bil zaostanek za spoznanje več ji. V pretežnem delu države padavin ni bilo ali pa so bile zanemarljivo majhne, le Štajerskem in v Prekmurju je bilo padavin nekaj več , v Mariboru je padlo 17 %, v Murski Soboti 10 % in Velikih Dolencih 18 % dolgoletnega povpreč ja. Tudi v zadnji tretjini decembra je bilo dolgoletno povpreč je trajanja sonč nega obsevanja moč no preseženo; presežki so bili od dveh petin do 166 %. Slika 25. Največ ja višina snega v decembru Figure 25. Maximum snow cover depth in December Ker je december v pretežnem delu Slovenije minil brez padavin, je bilo tudi krajev s snežno odejo malo. Več inoma so o tanki kratkotrajni snežni odeji poroč ali na Štajerskem, Koroškem ter delu Gorenjske in Notranjske. V Ljubljani decembra 2016 ni bilo snežne odeje. Od sredine minulega stoletja je bila v prestolnici ves december snežna odeja prisotna v letih 1971 in 1980, 30 dni leta 1998; snega ni bilo v decembrih 1951, 1957–1959, 1974, 1989, 2004, 2006, 2013 in 2014. Največ snega je bilo decembra 1964, in sicer 42 cm, 40 cm je debelina snežne odeje dosegla v decembrih 1967 in 2005. V Rateč ah je že peti december zapored višina snežne odeje moč no zaostajala za dolgoletnim povpreč jem. Brez snega so bili v Rateč ah decembra 1989. Izjemno zasnežen je bil december 2008 (132 cm), med bolj zasnežene spadajo tudi december 1981 s 118 cm in december 2005 s 107 cm. Slika 26. Skromna snežna odeja je za nekaj ur prekrila suha tla, Šmartno pri Slovenj Gradcu, 29. december 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. Modest snow cover for a couple of hours covered a ground, Šmartno pri Slovenj Gradcu, 29 December 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Na Kredarici je bila decembra 2016 debelina snežne odeje najvišja v zač etku meseca s 120 cm, v nadaljevanju meseca se je snežna odeja poč asi sesedala in ob koncu meseca je bila debela le še 100 cm. Debelina snežne odeje je bila ves mesec pod dolgoletnim povpreč jem. Decembra 2010 je bila največ ja izmerjena višina 4 m, kar je za december največ , odkar merimo debelino snežne odeje na Kredarici. Med bolj zasnežene spadajo še december 2000 (325 cm), sledijo mu decembri 0 50 100 150 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina (cm) RATEČ E 0 10 20 30 40 50 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina (cm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22 1990 (310 cm), 1982 (304 cm) ter 2008 in 1976 (300 cm). Najmanj snega je bilo decembra 2015, ko je snežna odeja merila le 30 cm, več ino meseca pa so bila tla kopna. Skromna je bila snežna odeja tudi decembra 1988, ko so namerili 50 cm, sledijo decembri 2001 (65 cm), 1957 (84 cm) in 1998 (85 cm). Decembra 2016 je sneg na Kredarici prekrival tla 31 dni, tako kot skoraj vsak december doslej, z izjemo decembrov 2015 (sneg je obležal le 4 dni) in decembra 2006, ko so snežno odejo zabeležili le v 26 dnevih. Slika 27. Dnevna višina snežne odeje decembra 2016 na Kredarici in največ ja decembrska debelina Figure 27. Daily snow cover depth in December 2016 and maximum snow cover in December Slika 28. Število dni z zabeleženo snežno odejo v decembru Figure 28. Number of days with snow cover in December Decembra so nevihte prava redkost, tokrat nad Slovenijo niso opazili nobene. Na Kredarici je bil le en dan, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. 10 dni z meglo je bilo v Murski Soboti, 9 na Bizeljskem, dan manj v prestolnici, 5 v Novem mestu, po 4 v Č rnomlju in Celju. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v rabi zemljišč a, spremenljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu 0 30 60 90 120 150 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan višina (cm) KREDARICA 0 100 200 300 400 500 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 višina (cm) KREDARICA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni NOVO MESTO 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni RATEČ E Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23 številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 8 dni z meglo, kar je dober dan manj od dolgoletnega povpreč ja in polovico toliko kot v decembru 2015. Največ meglenih dni je bilo decembra 1971, in sicer 27, najmanj pa leta 1995, le trije dnevi. Malo dni z meglo je bilo tudi v decembrih 1990 in 2014, zabeležili so le 4. Slika 29. Decembrsko število dni z me- glo in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 29. Number of foggy days in December and the mean value of the period 1981–2010 Slika 30. Uršlja gora iz Slovenj Gradca, 29. december 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. Uršlja gora, 29 December 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 31 levo je prikazan povpreč ni zrač ni tlak v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Najnižja vrednost meseca je bila dosežena že drugi dan meseca, ko je bilo dnevno povpreč je zrač nega tlaka 980,0 mb. Sledil je hiter porast in 7. decembra je zrač ni tlak dosegel 1001,7 mb, sledilo je padanje do 11. decembra, nato pa več inoma spet narašč anje, 17. decembra se je zrač ni tlak dvignil na 1002,0 mb. Najvišje je bilo dnevno povpreč je 29. decembra s 1002,5 mb. Slika 31. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare, december 2016 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure, December 2016 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 980 985 990 995 1000 1005 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24 Na sliki 31 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Več ino meseca je bil delni tlak vodne pare med 4 in 6 mb, bili so le štirje dnevi, ko se je delni tlak vodne pare povzpel višje. 11. decembra je dosegel 6,6 mb, kar je bila najvišja vrednost meseca, za spoznanje nižji je bil naslednji dan, 14. in 15. decembra je bil zrač ni tlak 6,3 oz. 6,2 mb. Najnižji je bil delni tlak vodne pare zadnji in predzadnji dan leta z dnevnim povpreč jem 3,7 mb. SUMMARY The average temperature in December exceeded the long-term averages in the northwest of the country and in the mountains; the anomaly in Rateč e was 0.6 °C, in the mountains the surplus was even higher, on Kredarica the anomaly exceeded 3 °C. In majority of the lowlands December was colder than normal due to frequent temperature inversion. The anomalies were between −2 and 0 °C. In the vast majority of Slovenia December 2016 passed without appreciable precipitation. In Koč evje and Bela Krajina fell up to 4 mm. In large parts of Štajerska and in Prekmurje precipitation exceeded 1 mm; in parts of the northeast Slovenia more than 6 mm fell, and in Lendava 10 mm. Compared with the long-term average in Koč evje, Bela Krajina, over part of Štajerska and Prekmurje exceeded one % of long-term average, in the northeast of Slovenia long-term average was exceeded by 5 %, and in Lendava precipitation reached 18 % of the normal. In the mountains was snow cover modest, on Kredarica was the thickest at the beginning of the month with 120 cm. Since December largely passed without precipitation, there were only few areas that reported a thin snow cover lasting a few days, most of them were in Štajerska, Koroška, parts of Gorenjska and Notranjska. Sunny weather was everywhere at least 40 % more than usual; among places with a surplus up to 70 % are northeast and northwest of the country, Goriška, and the Coast. Part of Notranjska reported about 230 % of the normals. In Ljubljana this was the sunniest December ever. Slika 32. Ljubljanska kotlina in Šmarna gora z Lubnika. 10. december 2016 (fo- to: Blaž Šter) Figure 32. Ljubljana basin and Šmarna gora, 10 December 2016 (Photo: Blaž Šter) Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration