Stev. 199 c V Ljubljani, petek 1. septembra 1939 LetoV! francoski imperij mobiliziran Pariz, f. septembra, o. Danes dopoldne ob 10.45 se je v Elizejski palači sestala na sejo francoska vlada. Seji je predsedoval predsednik francoske republike Lebrun. Po seji je bilo izdano kratko sporočilo, ki pravi, da je Francija proglasila splošno mobilizacijo vseh suhozemskih, mornariških in letalskih sil. Pariz, I. septembra. Havas. Ministrski svet je soglasno odobril naslednje dekrete, ki jih je predložil Daladier. Prvi dekret odreja splošno mobilizacijo francoske armade na suhem, na morju in v zraku na vsem francoskem ozemlju, v Alžiru, v kolonijah ter ostalih ozemljih francoskega imperija. — Prvi dan mobilizacije je 2. september. Obsedno stanje je pro« glašeno v 98. francoskih departe-mentih ter teritoriju Belfort kakor tudi v treh alžirskih departementih. Drugi dekret pa sklicuje obe francoski zbornici za jutri, 2. septembra. Ob 9i0 so se začele sovražnosti proli Poljski Pariz 1. septembra. Havas poroča iz Berlina, da so se ob 9.10 začele z nemške strani sovražnosti proti Poljski. Hitler govori v Reichstagu: »Oblekel sem vojaško suknjo in jo bom slekel šele po zmagi" Maršal G5ring naslednik Hitlerjev, za Goringom pa Hess ob °UIfl7U par|a,A G8rin<5» v dvorano opere Kroll ob 10.07. Pred opero je bila zbrana ogromna množica, ki mu je priredila ovacije. V zbornici so bili {e vsi poslanci, mnogo sedežev pa je bilo praznih, ker so nekateri poslanci bili mobilizirani. Zelo je bilo opaziti ta praim mesta v dvorani. Maršal Goring je kratko objavil, da je seja Reichstaga otvorjena. Takoj je podal besedo kanclerju Hitlerju, ki je stopil na tribuno. Z&žcl je brati posebno vladno izjavo. V izjavi pravi najprej, da je sklical parlament na sejo ob treh zjutraj in odlična organizacija je dovolila, da so sc poslanci v ogromnem številu odzvali na sejo. Vendar pa je nad 100 poslancev odsotnih. Vsi ti so drugod in sicer pri vojakih, kjer izpolnjujejo svo jo dolžnost do domovine. *e več mesecev vsi strašno trpimo pod strašilom versajske mirovne pogodbe, ki je za nas postala neznosna. Gdansk in koridor . .j j naša. Tam so z nemško manjšino boleti* Kfdo, da nas je moralo silno Versaillske pogodbe za nas ni več! n tem^da b[ahLna *°’ xda v tujini ®irii° laži o tem, da M bilo mogofe na miren način doseči revizijo najhujših določb versajske mi-rovne pogodbe ,n da ni treba izvajati hujšega pritiska na svet. Hitler ponavlja nato vse svoje poprejšnje predloge, ki jih je stavil™ omejitev oboroževanja in za vpostavitev popolne suveremtete Rajha. Vse to je bilo za stonj. Zato je pač nesmiselno zahtevati od naš mirno ureditev razmer. Versajska mirovna pogodba za na9 več ne obstoja. Zato je tudi ne moremo kršiti. »Ali bomo zmagali vsi, ali pa vsi propadli« Ne zahtevam pomoči od nikogar, kajti vse, kar mislim storiti, bom opravil sam. Zdaj ni v Nemčiji nobene zadeve, za katero ne bi prevzel odgovornosti. (Te besede so bile sprejete z velikim odobravanjem.) Jaz ne p znam poraza, Mislim, da ne bomo več “°“T veli 9. novembra 1918, Ta dan se v nemški zgodovini ne sme več ponoviti. Vsi moramo izvršiti svojo dolžnost. Ali bomo vsi zmagali, , P.a, bomo vsi propadli. Nemčija nad vse,« je Hitler zaključil svoj govor. Za Hitlerjem je govori, maršal G6ring, ki je r, ' * d i, Vsi ,člaiU rajhstaga izvršili svojo dolžnost. Kaihstag obljublja, da bo zgled vsemu nemškemu narodu. Vsi poslanci «0 stoje vzklikali kanclerju, ko |e odhaija! jz dvorane v kanclersko palačo. Pred opero i® bilo spet zbranih mnogo ljudi. Nikdo ne more trditi, d, je podpis na kakšno pogodbo svoboden, če jo pogodbenik podpiše wod grožnjo samokresa na prsih. Gdansk in Koridor sta zahtevala svojo rešitev. Nič ni bolj lojalnega in zmernega kot pa te moje zahteve. In to hočem ponoviti vsemu svetu. Jaz sem edini, ki lahko stavim take predloge. Toda moji dosedanji predlogi so bili odklonjeni. Poljska je celo odgovorila nanje z mobilizacijo in sterorizmom. Poljska je preganjala svobodno mesto Gdansk, prav tako ni spoštovala svojih obveznosti do manjšine n« svojem ozemlju. Naj se dvigne kje kakšen Francoz in nam pride povedat, da je stotisoč Francozov v Posarju preganjanjih, pa bomo videli, kaj bo sledilo. »Če se mi kaj zgodi, je Gdring moj naslednik« Jaz sam sem noosil vojaško uniformo, k i m-i je b i 1 a n a i b o lj s v e -ta m naj dražja. Oblekel sem jo tu* di sedaj in slekel jo bom šele po zmagi Če se n»i kaj ztfodi, je maršal Goring moj n«sledmk. Ce p« se Goringu kaj zgodi, pa I« Hess naslednik njegov. Nato je poudaril Hitler v svojem govoru, da se ne misli boriti proti ženam in otrokom. Našemu letalstvu sem ukazal, da morajo bombardirati samo vojaška poslopja. Ce p« se bo sovražnik posluževal drugih metod, tedaj bomo tudi ml odgovorili še s hujšimi. Poudarjam, da so Poljaki prvi napadli ob 1.45 zjutraj pri Gleiwitzu, nemške čete pa so odgovorile ob 5.25 zjutraj. Danes bo sklenjena vojaška zveza med Nemčijo in Rusijo V Berlin prideta z rdečimi generali tudi Molotov in Potemkin Berlin, 1. septembra, m: Mednarodni krogi pravijo, da bodo danes prispeli v Berlin sovjetski vojaški strokovnjaki, ki bodo takoj zaželi pogajanja za sklenitev vojaške zveze roed Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Zaradi teh vesti se širijo najrazličnejša “gibanja, po katerih pričakujejo, da bo poljska vlada podala ostavko takoj po sklenjeni nomško-sovjetski vojaški pogodbi. Prav tako pravijo, da bo tudi Anglija odpovedala svoje obveznosti do Poljske zaradi takšnega mednarodnega položaja. Nemške čete pa bi v tem primeru vkorakale v koridor. V ruskem zastopstvu je več častnikov, v nemški pa bosta generala von Brauelr' ’’ Keitcl in bivši šef generalnega štaba Beck. * Berlin, 1. sept. m. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo poleg sovjetskih vojaških zastopnikov prišel v Berlin verjetno tudi sam Molotov ali pa vsaj njegov pomočnik Potemkin. Isti krogi zatrjujejo, da ne bodo v Berlinu potekala samo pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, pač pa da bo med tema državama sklenjena verjetno tudi vojaška zveza. * Pariz, 1. septembra, m- Čeprav zunanjepolitična napetost niti malo še ni popustila, s© vendar vsi krogi prizadevajo, da bi prišlo do neposrednih poljsko-nemških pogajanjv Po dosedanjih obvestilih, ki so jih dobili v Parizu, Nemčija sprejema v načelu neposredna pogajanja, toda postavlja pogoje, ki so za Poljsko zelo težko sprejemljivi. V tako težkem položaju pariški krogi ugotavljajo, da je zaupanje tako v Varšavi kakor tudi v Londonu in Parizu popolno. Smatra se, da je Var-šava edini sodnik o svojih poljskih življenjskih interesih. Vojaške priprave v Franciji se z mrzlično naglico nadaljujejo. Včeraj je bilo iz Pariza poslanih v notranje predele Francije 30 tisoč otrok. Čeprav je vse železnice rekviri-rala vojska, se jih še vedno lahko poslužujejo civilisti. Ponoči je Pariz skoraj popolnoma v temi. Letalski napad na Varšavo se j'e ponesrečil Varšava, 1. sept. o. Dopisnik »Pariš So-ira< je poslal svojemu listu v Pariz vest, da so danes zjutraj ob pol 10 nemška letala poskušala napasti Varšavo. Protiletalski topovi pa so nemška letala pognali v beg. Poljsko prebivalstvo je že vse zapustilo obmejne pokrajine, kjer se razvija vojna. — Poljski politični krogi poudarjajo, da je Nem čija proglasila Poljsko za napadalca zaradi tega, ker je Poljska odklonila tistih 16 nemških zahtev. Prvi nemški napad je veljal v tej smeri, da bi Nemci vpostavili neposredno zvezo med Vzhodno Prusijo in Gdanskom ter ostalo Nemčijo. — To pa se jim do sedaj še ni posrečilo. Varšava, 1. sept. o. Ob deseti uri so f-sirenami in z drugimi signalnimi napravami v Varšavi proglasili danes že četrto alarmno stanje, češ da se bližajo nemška letala. Varšava, 1. septembra, o. 600 nemških bombnikov je bombardiralo Tczew (Dirschau) ob Visli v bližini jugovzhodne gdanske meje. Poljska letala so preletela nemške ' in jih niso bombardirala. Poljaki trdijo: vsi dosedanji nemški napadi so bili zastonj Varšava, 1. sept. o. Havasov dopisnik v Varšavi popisuje takole prvi vpad nemških čet na Poljsko ozemlje: Prvi nemški napad je bil izveden r pretekli noči, in sicer tako, da so nemška letala najprej bombardirala poljsko mestece Puck na poljskem obrežju blizu Gdinje. Tamkaj so uničila letališče, dejanska škoda pa ni bila velika. Nemška letala so bombardirala tudi poljsko mesto Gzama v poljskem Pomorju. vendar tudi tukaj brez uspeha. Ponoči je nemško letalstvo napadlo tudi Bialo in Pod-lasko, kjer so velike poljske letalske tovarne. Toda nemške bombe so zgrešile svoj cilj. Tri bombe so bile namenjene tudi na Gdinjo. Padle pa so v morje. čim več Parižanov naj zapusti mesto Pariz, 1. septembra, o Kakor pravi Reuter jevo poročilo, je francosko notranje ministrstvo obvestilo, da je ministrski svet izdal ukrepe, po katerih naj se Jim ve? pariškega prebivalstva izseli iz francosko prestolnice in sc nastani v notranjosti države. Tisti, ki imajo svoja posestva izven Pariza, so zapustili prestolnico že prej. Gdansk priključen Nemčiji Berlin, I. sept. o. Hitler je objavil proglas v obliki zakona, s katerim priključuje Gdansk k Nemčiji. Boji vzdolž nemško-poljske meje so v polnem teku. Berlin, f, sept. o. Forster je proglasil, da se je Gdansk priključil k Nemčiji. Istočasno proglašajo nemške postaje, da je Poljska napadla Nemčijo. Nemška vojska napada od treh strani Pariz, I. sept. o. Iz poljskih virov se je izvedelo, da so nemške čete hkrati napadle Iz obeh Pruslj In Iz Slovaške. Severna armada prodira proti Miavi, ki je 69 milj severno od Varšave. Južna nemška armada prodira proti čenstohovi Iz Gornje šlezije. Vsa nemška vojska prodira s topništvom in letali. Nemci bombardirajo letališča in so napadli Gdi-nljo In druga poljska ribiška pristanišča. Letala napadajo Bialo, severovzhodno od Varšave, ki je središče poljske letalske industrije. Napad na Poljsko se vrši v treh smereh. Pet poBjskih mest bombardiranih Pariz, I. sept. o. Ameriško veleposlaništvo v Varšavi je uradno potrdilo ameriškemu veleposlaniku v Parizu, da je bilo pet poljskih mest bombardiranih* Prav tako potrjuje ameriško veleposlaništvo, da so nemške čete Gdansk zasedle. Vsi Nemci morajo iz Bolgarije Sofija, 1, septembra. AA. Reuter: Vsi nemški državljani, ki se mude na Bolgarskem, so pozvani, da se vrnejo v Nemčijo. I Berlin, I. sept. Ob 5.15 je Fiihrer pod datumom I. septembra 1939 izdal na vojsko tole dnevno povelje: Poljska država je odklonila miroljubno ureditev soseskega razmerja, za katerim sem stremil, in je namesto tega segla po orožju. Nemce na Poljskem preganjajo s krvavim terorjem in jih odganjajo od njihovega ognjišča. Cela vrsta kršitev meja, neznosnih za velesilo, dokazuje, da Poljaki niso več voljni spoštovati meje nemškega rajha. Da končam to blazno početje, mi ne ostane nič drugega, kakor da proti sili nastopim s silo. Nemška obrambna moč bo s trdno odločnostjo vodila boj za čast in življenjske pravice ponovno od mrtvih vstalega nemškega naroda. Pričakujem, da bo vsak vojak, v svesti si velike tradicije večnega nemškega vojaštva, do poslednjega izpolnil svojo dolžnost. Ostanite zmerom in v vsakem položaju, v svesti sl, da ste zastopniki narodno socialistične velike Nemčije. Živel naš narod in naš rajh! Velika gospodarska prireditev »Ljubljana v jeseni" Ljubljana, 1. septembra. Včeraj popoldne so si ljubljanski časnikarji ogledali pod vodstvom ravnatelja velesejma, g. dr. Dularja, zadnje priprave za veliko prireditev »Ljubljana v jeseni«. Po vsem, kar so videli pri tej priliki, bo letošnja po številu 46. razstava, izredno zanimiva, poučna in privlačna kakor še ne zlepa katera. Letos: kmetijska razstava Letošnja jesenska velesejmska razstav« bo posvečena v pretežni meri kmetijstvu. Razstavni predmeti bodo nameščeni kar v šestih paviljonih, to se pravi, da bo samo s to razstavo izčrpan kar domala ves razstavni velesejmeki prostor. Častno predsedstvo nad kmetijsko razstavo je prevzel minister za kmetijstvo, g, dr. Branko čahrilovič, ki se bo v spremstvu svojega pomočnika g. inž. Budimirja Cvijanoviča pripeljal v Ljubljano v soboto ob devetih dopoldne ter bo ob desetih osebno prisostvoval otvoritvi te najznamenitejše naše gospodarske prireditve. Nj, Vel. kralja Petra II. bo pri otvoritvi »Ljubljane v jeseni« zastopal podpolkovnik g. Janko Ahačič. Posamezni oddelki na tej razstavi V okviru letošnje kmetijske razstave bodo na velesejmu zastopani naslednji oddelki: seme-nogojeka, zelenjadna, sadna, cvetlična, čebelarska razstava, razstava mleka in mlečnih proizvodov, vinarska razstava, banovinska razstava ovac solčavsko-jezerske pasme ter razstava koz domačo rjave in sanske pasme, banovinska razstava perutnirte, kuncev in golobov, gospodarska razstava rib. razstava gob, razstava zdravilnih zelišč, razstava kmetijskih strojev in orodja, razstava akvarijev in eksotičnih ribic, gospodinjska razstava, razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. Semenogojska, sadna in cvetlična razstava Namen sernenogojske razstave bo nazorno prikazati našemu kmetovalcu, katera semena in poljedelske rastline morejo pri nas dobro uspevati ter napredovati. Razstava bo pokazala dosedanje uspehe in odprla pogled na bodoče. Izpopolnjevale jo bodo fotografije, grafikoni, klasje in zrno etarth ter selekcioniranih kultur in oko-pavine e prikazom rastlin ter gomoljev. Zelenjadna razstava bo obsegala sledeče oddelke: 1. Vzgoja domačega zelenjadnega semena, (solata-ledemka, fižol, grah, kapusnice, kumare, čebuljček, motovilec itd,). ‘2. Pridelovanje in vzgoja zelenjadi 3. Vrste naše zelenjadi. 4. Zelenjadna hrana. 5. Modeli šolskih vrtov. 6. Zelenjadni vrtovi v delavskih kolonijah, 7. Zelenjad v tujskem prometu. 3. Izvoz zelenjadi na naš jug. Razstava 6adja bo prikazala vsa sadna plemena in vrste, ki so v septembru sposobne za razstavo in sicer v naravi, modelih in slikah. Kdo je začel sovražnosti? Hitlerjev ukaz armadi Podčrtana bo pri tem važnost sodobne kmečke uporabe sadja, v prvi vreti sušenje. Razstavljene bodo razne vrste sušilnic v modelih in slikah, kakor tudi kotli domačega izdelka za kuhanje mezge, sterilizatorji in Moet-Max kante za pra-pravljenje ter ohranjevanje sadnih sokov. Razen tega bodo razstavljeni tudi Lanico-aparati za konserviranje sadnih izdelkov v dozah. Za to priliko bo Sadjarsko dn vrtnarsko društvo izdalo še posebno informativno knjižico o pripravi sladnih sokov. Cvetlično razstavo bo priredil vrtnarski odsek podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Razen domačih cvetličnih kultur bomo videli na razstavi mnogo povsem novega cvetja, kakršnega pri nas še nismo videli. Razstavljene bodo lončne cvetlice kakor bloksinije, gomoljaste begonije, fuksije, gorenjski nageljni, dtd. Odrezanega cvetja pa gladijole, monbrecije, tuberoze, indijske kane, anemone, levkoje, astre, celosije krizanteme floks, dalije, vrtnice, ver-dene, cinije, itd. čebelarska razstava Pri nas Je ena najvažnejših kmetijskih panog prav gotovo čebelarstvo. Potrebno je, da so naše čebelarstvo še bolj dvigne, .hkratu pa tudi doseže pri občinstvu večji konsum medu. Čebelarska razstava bo obsegala vzoren čebelnjuk, A. Z.-panje, kompletne garniture zakuhanje voska, zbiralnik za vosek in ostali pribor, razne stiskalnice, kotle, vzorce panjev drugih sistemov, standarizirane kozarce ter posode za med, čebelarske stroje, poslikane končnice starejšega izvora, priprave in orodje za selekcijo matic, učila, statistične podatke ter veliko izbiro medu. Razstavljena pa bo tudi medica. Ostali oddelki na razstavi . Zelo obsežna bo razstava mleka ter mlečnih proizvodov, kajti zavzemala bo skoraj polovico velikega razstavnega paviljona. Podajala bo pregled mlekarstva v Sloveniji, razstavo mlečnih proizvodov iz vse Slovenije, sir, maslo, jugourt dn itd. popolno moderno mlekarno opremljeno z vsemi stroji ter veliko propagandnega gradiva za večji konzum mleka ter mlečnih izdelkov. Na vinarski razstavi bodo razstavljena samo pristna nerezana in tipična vina, ki bodo obiskovalcem na razpolago za pokušnjo in za kup. Zelo zanimiva bo banovinska razstava ovac solčavsko-jezerske pasme ter koz domače, rjave in sanske pasme. V doslej še ne doseženem obsegu ho prirejena banovinska razstava perutnine, kuncev in golobov. Razstavljeni bodo kunci najrazličnejših gospodarskih pasem, kokoši vseh važnih pasem, gosi, race, golobi, itd. Izpopolnjevali pa bodo to razstavo iz kunčje angora volne, ovčja volna, kunčje krzno in usnje, krmila, orodje ter razne priprave za rejo malih živali, vzorne farmo, literatura, higiena in veterina. V velikih kasouih in akvarijah bodo razstavljene vse naše ribe, ki so gospodarsko važne, prikazano bo dalje stanje našega ribarstva predvsem v zaprtih vodah, ribogojstvo za postrvi, načrti in modeii ribogojnic z načinom vzgoje, modeli vzgojnega ribogojstva za krape ter kmečki Pariz, I. sept. o. Poljsko veleposlaništvo v Parizu znova objavlja uradno poročilo, da so nemške čete na štirih krajih prekoračile poljsko mejo. Prav tako poljsko veleposlaništvo zavrača poročila nemškega radia, da so poljske čete izzvale spopad pri Gleiwiizu. Para, 1. sept. t. o. Zastopnik poljske agencije Pat je prejel posredno neuradno poročilo h Varšave, da Nemci hočejo napasti z letali Gdinjo, Gallo in Podlasko, ki je pristanišče za ribiče. Nemške čete so tudi prekoračile mejo pri Lavi jn Cirhonozu. Vendar pa uradnega potrdila teh vesti še ni. Pariz, 1. sept. 1. Poljsko veleposlaništvo je objavilo, da so nemške čete prekoračile poljsko mejo na štirih mestih. Nemško veleposlaništvo pa pravi, da so te vesti popolnoma izmišljene. Poljske neredne čete so napadle nomško vojsko pri Glei-witzu. Prekinjen telefon med Anglijo in Evropo London, 1. septembra, m. Angleška vlada je izdala odlok, po katerem je od snoči prekinjen ’ ves telefonski promet med Anglijo in evropsko [ celino. Izvzeti so samo državni razgovori. 1 ribniki in' način njihovega smolemega izkoriščanja. Prvič v Jugoslovijii bo prirejena na letošnjem velesejmu razstava gob. V modelih in v naravi bo razstavljenih nad 160 užitnih in neužitnih strupenih vrst, prikazan bo način sušenja, pakiranja ter priprave za Izvoz. Gobji praški, gobji ekstrakti, navodila za pravilno vlaganje gob v kis, v slanico in tako dalje pa bodo izpopolnjevala to zanimivo razstavo. Gamelin in Bonnet pri Daladieru Pariz, 1. sept. o. Daiadisr je ob 9.15 sprejel generala Gamelina in Bonneta. Poljski veleposlanik v Berlinu ni dobil dovoljenja za pogajanja z Nemčijo Berlin, 1. sept. o. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je včeraj poklical k sebi poljskega veleposlanika Lipskega. Lipslti mu je izjavil, da ga poljska vlada ni pooblastila za pogajnja o nemških 16 zahtevah do Poljske. Zato se pogajanja med Nemčijo in Poljsko niso mogla pričeti. Lipski je sicer med tem zahteval v Varšavi posebna navodila za nadaljevanje razgovorov z nemško vlado, pa jih ni dobil. Nemški rajhstag se sestane ob 10 dopoldne Berlin, 1. sept. o. N ruški rajhstag je sklican za danes ob 10 dopoldne. Železniška nesreča v Franciji Liege, 1. sept. A A. Havas: Novi železniški most v Balvenoisu pri Liegu se je snoči podrl, ker je strela udarila vanj. Nesreča se je pripetila v trenutku, ko je vozil čez most potniški vlak. Po najnovejših poročilh je našlo smrt 7 ljudi. Stvarna škoda je velika. Organi oblastev so takoj odšli na kraj nesreče in uvedli obsežno preiskavo. zanimiva pa bo razstava zdra-’ ki 1)0 Prikazala naša važna zdravil-stnvo v elikah in fotografijah. Raz- W stroi'ev in orodja bo prav go- 1 .naš kmetovalec, ki bo prišel bodo nadalje'tifda“Sav°dd61!ki v\ ^ mih rihi«. Faz8tava akvarijah in eksotič- razstava industrijskih ter obrtnih izdelkov. Regulacija Drave in investicijsko posojilo Maribor, 31. avgusta. Na za obenem pa de-J x i ni», x i iko Priplaval spet k bregu. Ko je hreuu nav^J l a1' na pomož’ fe Kovačič tekel po breg navzdol, dokler ni prišel do prvega čolna, 7 "? em le mlad fant ribaril. Planil je v č»ln in ona sta zaveslala za vojakom, katerega sta dohitela v Melju, na višini Ježekove tovarne, že ysega izčrpanega. Popil je že veliko vode ter se Je se z zadnjimi močmi držal na vrhu. Kmetijski minister g. dr. Branko Cubrilovič bo otvoril letošnji jesenski velesejem v Ljubljani, na katerem prednjači velika kmetij^a razstava, v soboto, dne 2. septembra ob 10. G. kmetijskega ministra bo spremljal njegov pomočnik g. inž. Cvijanovič Budislav, Od tu in tam Truplo pokojnega voditelja SDS. Svetozarja Pribicevica, nameravajo njegovi prijatelji prepeljati v domovino. Svetozar Pribičevič je umrl pred dvema letoma v Pragi in je bil tam tudi pokopan, ker svojci niso dobili dovoljenja, da bi truplo f« »V mPvino in ga ‘ukaj pokopali, kakor irupla to LeC“'MrkS!Pr*,”i " P'”““ °Wini, ki spadata ▼ dravsko banovino: rmAV? 7 IJut°roerskem okraju in Radatoviže v meljskem okraju, zahtevajo zase Hrvatje, češ a sta popolnoma hrvaški in da je prav, če so rneta v sestav banovine Hrvatske sedaj, ko «e je ocajo meje te nove banovine. »Slovenec« odgovarja na to, da moramo v tem primeru tudi Slovenci postaviti svoje zahteve in zahtevati odločno vrnitev treh slovenskih občin, ki so pripadle pri prvotnih razmejitvah savski banovini. Te občine so: Trata, Draga in Osilnica ob Kolpi. Tudi »Jutarnji list« pito o Strigovi in Radatovičih in pravi, da pričakuje, da bodo Slovenci, čeprav so sicer zelo upravičeno občutljivi, kadar gre za njihove narodne zahteve in koristi, pripoznali upravičenost tudi hrvaškim zahtevam. Pač pa »Jutamji list« nič ne omenja tistih treh slovenskih občin, ki bi jih Hrvatje na vsak način morali vrniti Sloveniji. , j Ban banovine Hrvatske, dr. Ivan šubašič, je izdal odlok, s katerim je razpustil vse občinske „r?x7. 6Y0J1 banovini, razen zagrebškega, kajti Ukfmm in an 'e bu P^vljen S kraljevim gaRmore torej ^inole kralj spet raz- činekih^!^T' 16 Postavil 23 prevzemnike ob-^ ^ *a vsako občino najstarejšega ob-čmskega uradnika, oziroma tajnika. V večini ob-. ... Je bil ukaz že izvršil. Posebno veseli so > £a ukaza v Osijeku in Bjelovaru, kjer sta občinska sveta iz vrst pristašev Juraja Demetro-,lrLdr\ Stojadinoviča gospodarili po svoje in z J*®* "Srnini odredbami razburjali občane, ki so v veliki večini pristaši dr. Mačka. Poseben patent, ki omogoča izrabo plime in oseke na morju za dosego pogonske sile, je odobrilo francosko trgovinsko ministrstvo dalmatin- skemu Hrvatu Davorinu Stambaku iz Sele na otoku raču. Btambak je postavil dve turbini na dveh . katerih je eden višji od drugega. Prvi £^kf i?^J>hmiKnapolni' dru^ Pa ^P^zni. Pri za zalive ? raten- Patent prihaja v poštev vi jo hrvaški ^a«ln P1"614??6 na morju. Kakor pra- fe lanimajo »fCbltataL"'*”'"1 lantvT^0',,%ivile9iran° delniško druibo ra svi-Dražba ho vlada * nei*t>*o uredbo. no™TnarL de,niškega kapitala SO milijo- vsoto 15 miliin ^°. vP*8a^a 15.000 delnic za do vpisale D^°V ?ar^ev’ ostal° Polovico Pa b°-hranE in hlPotekar“a banka, Poštna vnlačaln o« • j , ?2- agrarna banka. Država bo Stila umri . na ta način, da bo prepu- stroii in . “zbl .svoje svilne tovarne z vsemi vinn n^L ?!a mi, banke pa bodo vplačale goto-a 1,0 bavila z gojenjem svilnih za-i.nom z delovanjem svile in s prodajo izde-ga blaga. Zato je tudi oproščena vseh držav-samoupravnih dajatev. Cisti dobiček se bo l! ?a a v Pos,ebni sklad, iz katerega se bo- Ko b0 p« reiervni "Klad dosegel 45 milijonov, se bo iz tetra sklada preostalo iSkKP* 8]»riC* ’ ^ Pozneje v S ^ R Efv T"3*1 bo družba skrbela za sajenje murv e vr&jr ar8^- Veginoma se sviloprejke go-Srblje U in nekaterih delih Južne .»(/rfi?1 -6 *)il ?odPi,an *ov spormum med našo driavo m Italijo, po katerem bomo lahko vsak teden izvozili v Italijo 450 kosov govedi in sicer 50 krav in 400 volov. Vole bodo Italijani plačevali po 8 din za kilogram franko Reka, krave pa po 6.80 din za kilogram prav tako franko Reka. Pogodba velja že od začetka tega tedna. Preosnovo državnih denarnih zavodov predlagajo sedaj Hrvatje. S tem hočejo doseči, da bi se popravile brezštevilne krivice, ki so jih državne denarne ustanove povzročile hrvaškemu gospodarstvu, ker so prvenstveno podpirale le vzhodne pokrajine in odrekale podporo hrvaškim denarnim zavodom. Preosnovo bodo doživeli 6le-Pn5iT.^av£di: .,Nar°dna banka, Državna hip. banka, PodružmV»ai\^! a in Privilegirana agr. banka, dohiti svoio r!n, z?vodov v Zagrebu bodo morale se Hrvati(f\Jr££? • avtonomijo. — Istočasno pa vrnitev vseh t^5au0 Ž* P°Pravilo krivic in pobile naloženo hrvaški™ arnjh kazni> katere so najmanjši prekršek T gospodarstvenikom za vsak in davkov. * ar 66 tiče denarnih poslov Stanovsko organlsarii« u a . hrvaškega narodnega „!h’ni 8Padajo pod okvir pritegnile v svoje okrilje tudi’ ^ v kratkem zacije, ki se sedaj iz katerihi^v* dru,ge organi-hotele vključiti v različne hrvail/ ogov niso poročajo, da so začeli železničar« »a,-.?'6??- Tako se njihova organizacija vključili » 21? j, da bi lavsko zvezo. Dalje so se oslasii; ^ i de' zdravniki, ki so sklenili, da bodo svoie dijS?ki vpisali v nedavno ustanovljeno Hrvaško *! • ško zvezo. ravm- Novi skupini zastrupljevalcev h vasi Krepolje pri Pošarevcu sodi sedaj sodišče v Požarevcu. Prva skupina zastrupljevalcev je bila obsojena že pred nekaj meseci. Kmalu nato pa so prišli na dan še novi zločini Stanke Stanolič, njenega moža in drugih ljudi, ki so dobivali strup od Stanke in ga dajali piti svojim sorodnikom, katere so hoteli spraviti s sveta, da bi se polastili njihovega imetja. Preiskovalnim oblastem se je do sedaj posrečilo, da je pojasnila smrt 16 Krepoljčanov, ki se oii žrtev svojih požrešnih sorodnikov. Verjetno tak/h’ bi'° med umrlimi v Krepoljah še več rov ™ s*° V.mrli zastrupljeni. 16 smrtnih prime- 1. 19S8 rw samo v dveh letih od 1. 1936 do ženske Ui Uc8a 8kupina obtožencev so skoro same nosno Vake ,n” v^H-e Tje °žete 3,1 ,aS‘el°d' do, le eden med n Hm SJ zanikal°. svojo krtv-pravi, da je kriv in nat« x *e ta 16 IJ10. je Stanoličeva dala s?nm w P°Plsule- kako ^ svojemu očetu. *rup’ katerega je M v jed Prva ladja, natovorjena * ■ j . i te dni is splitskega, pristaniška nrnh^Jep in mesci se je tam mudila posebna kofe^' sla študirat, če se bo dalo izvažati v * ]• , Potreba po lesu je tam velika “ ’ I «ti ogromno zgradb, ki so bile porušene meH Hr ^vljansko vojno. Toda finančne možnosti S m n H e so še majhne in ni upanja, da bi se Rtanie k^ bltro izboljšalo. Cim se bo Španija nekolika n«! Pravila, bi se za naš les spet odprlo dobro tržišče" kaor je jjj]0 (anl pred državljansko vojno. ’ Proslava kraljevega rojstnega dne Povabilu mestnega poglavarstva na sestanek za sestavo programa proslave kraljevega rojstnega dne so se einoči v zbornici magistrata poleg zastopnikov komande me6ta in policijske uprave udeležili tudi zastopniki velike večine najrazno-vrstnejših ljubljanskih organizacij in društev, ki jih je predsednik pripravljalnega odbora m. s. polkovnik v p. g. Viktor Andrejka pozdravil z daljšim patriotskim govorom, nato je pa razvil naslednji program slavnostnega sprevoda, ki je bil soglasno sprejet: Na narodni praznik rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Petra II. 6. septembra zvečer ob 19 se zbe-ro na Vodnikovem in Krekovem trgu vse ljubljanske narodne, kulturne, bojevniške, teleenovzgojne humanitarne organizacije in gasilska društva. Vse organiiacije, ki imajo kroje, ge udeleže sprevoda v krojih, zlasti ženska društva naj pa pridajo v narodnih nošah, da bo sprevod čim najbolj 6večan. Vse organizacije naj smatrajo udeležbo vsega £lan> stva, za obvezno in naj zato tudi same pozovejo svoje članstvo k obvezni udeležbi pri sprevodu. Obhoda naj se vse organizacije udeleže e svojimi društvenimi zastavimi in znaki, vsaj pa t državno zastavo, zlasti pa tudi z baklami, ki bodo naprodaj tudi na zbirališču. Poleg vojaške godbe bodo v sprevod razvrščene tudi vse druge ljubljanske godbo, pred magistratom pa zapojo združeni vsi ljubljanski pevski zbori. Zbirališče peveev je pred magistratom na običajnem prostoru. Na Vodnikovem trgu 66 zbero v 6meri od Jugoslovanske knjigarne proti Mahrovi hiši bojevniške organizacije vzdolž Jugoslovanske knjigarne proti Ljubljanici, na zahodni strani Vodnikovega spomenika vsa sokolska društva v krojih z godbo, ob Vodnikovem spomeniku proti Ljubljanici vse ljubljanske čete, ob njih pa uniformirani Samarijani in samarijanke ter dalje proti Mahrovi hiši in Kopitarjevi ulici vsi Fantovski odseki v krojih. Vse druge organizacije se zbirajo na Krekovem trgu. Točno ob 19.30 krene častna četa i vojaško godbo z zbirališča ter ee za njo razvrsti ve« sprevod, "ki se mu pridruži tudi župan * mestnim svetom, in koraka Pred škofijo, po Stritarjevi ulici čez tromostovje in Marijin trg, po Miklošičevi cesti in Tavčarjevi ulici čez Ajdovščino in po Tyrševi cesti ter Selenburgovi ulici če* Kongresni trg, dalje po Gradišču, Gorupovi ulici na Aškerčevo cesto in po Zoisovi ceeti čez Šentjakobski most dalje po Trubarjevi ulici, Trgu sv. Jakoba in Starem tor Mestnem trgu pred mestno hišo, kjer se društva razvrste po navodilih rediteljev, pevski zbori pa zapojo Jenkovo »Molitev«, nato pa spregovori župan dr. Juro Adlešič z balkona svoj prigodni govor, naposled pa vojaška godba zaigra narodno himno ln pevci zaključijo svečanost s pesmijo »Slovenec, Srb, Hrvat« ter eventualno še s kako drugo pesmijo, nakar zatrobijo vojaški trobentači znamenje za razhod. Mestna hiša bo za kraljev rojstni dan posebno bogato okrašena ln vsa razsvetljena z reflektorji in svečami, prav tako naj pa bodo okrašena in razsvetljena tudi javna zasebna poslopja vsaj po vseh ulicah, koder se bo premikal sprevod. Seveda bo že na predvečer 5. septembra vse mesto v zastavah. Društva, ki še niso prijavila svoje udeležbe pri slavnostnem sprevodu, naj to store takoj ter pismeno ali ustno zagotove svojo udeležbo pri sprevodu predsedstvenemu tajništvu mestnega poglavarstva. Vsako društvo naj ekrb) tudi za svoje reditelje, mestna uprava bo pa poskrbela za rediteljsko nadzorstvo, ki označi na zbirališču tudi prostore za prijavljene organizacije o posebnimi tablicami. Pripravljalni odbor bo vee podrobnosti proslave in sprevoda objavil v ljubljanskih dnevnikih, že danes pa poudarja veliko važnost čim veličastnejše manifestacije za kralja in domovino v teh težkih dneh splošnega nemira po vsej ostali Evropi. Krstni nastop naših fantov in deklet v Grahovem pri Cerknici Grahovo, 1 septembra. Ni še minilo loto dni, odkar je nekaj požrtvovalnih ljudi ustanovilo tudi pri nas toliko potrebno Prosvetno društvo, Ustanovitev tega društva je treba pozdraviti e katoliškega in narodnega stališča. Grahovo je bilo na Notranjskem dozdaj edini večji in pomembnejši kraj brez naših organizacij. Bohotila so se v njem razna, po imenu narodna, po svojem bistvu pa zadnje čase bolj ali manj levičarska društva. Tak društveni razvoj je bil nujen v kraju, kjer 60 takoimeno-vano javno življenje vodili liberalni krogi že odkar pomnimo. Pod krinko liberalizma in nacionalizma se je v ta društva začel zadnja leta širiti duh, ki je vse prej kakor naroden, slovenski in jugoslovanski. Domači ljudje, mlajši in starejši, ki jim je bilo do tega, da bi tudi Grahovo ohranilo pravi slovenski značaj, so zastavili vse sile za začetek našega organizacijskega dela v tem trdem in zagrizenem kraju. Za Prosvetnim društvom smo ustanovili že Fantovski in Dekliški krožek, id sta navzlic zagrizenemu nasprotovanju od vseh — celo od uradnih strani začela z nič manj zagrizenim in vztrajnim delom med Grahovci. Zbrala sta v svoji sredi skupino katoliško in slovensko' zavednih fantov in deklet, ki so v«o zimo in poletje delali, delali, brez velikega govorjenja n deklamacij. Kakor povsod tako se je tudi tu pokazalo, da so besni nasprotniki našega dela v nekem oziru najboljši pospeševalni naiih prizadevanj. Njihova zagrizenost je porajala v naa novo vnemo. 1 In tako se je zgodilo »isto, kar bi se bilo še m Jnal:sikomu zdelo nemogoče: naš Fan-Ipnu' ln Dekliški krožek bosta v nedeljo 10. no PrJredl,a svoj prvi, svoj krstni nastop ™a7L^kakor letu dni obstanka. Spored nastopa l1, ° * uri večernice v farni cerkvi, 6V G^hovem, po sprevodu na pri' proet v Belgrad z da-mostu se brzovlakom. V Zidanem ljana: Goršek in^Žrfini PrjfnjŽiU fie oba Ce-rrrari danp« Atleti prispejo v Bal- poldne na BSK-ovem stSonu.66 ^ ^ ^ kvanicVajXiP!r^'nne°de‘ionSli" p"Pn^tT0 ■T JŠ’ LekokveliieVainendarVGnStVO' ^^"prijave niso , yx Pa P° kvaliteti nastopajo naše ”aj pHnfi im6' tevil° Prijavljenih tekmovalk je naslednje. 100 m prosto 9, 400 m prosto 6, 200 metrov j>rsno in 100 m prsno 6, 100 m hrbtno 5. Istočasno kakor v Crikvenici, bo tudi v Bjelovaru posamično moško prvenstvo, število tekmovalcev v Bjelovaru je večje kakor na šušaku. Obe prvenstvi nam bosta dali tekmovalce ki bodo 9. in 10. septembra nastopili proti madžarski plavalni reprezentanci na Sušaku. Ljubljana Lep je bil tudi včerajšnji dan. K dežju se kar ne more pripraviti. Sonce je spet zasijalo vroče kakor poleti in naša kopališča so bila polna prav do večernih ur. Spet nekaj ponesrečencev Kuharica Rant Marija iz Ljubljane je včeraj pred škofijo doživela nerodno nesrečo. Podrl jo je neki motociklist. Rantova je pri padcu dobila poškodbe. Po travniku je skakal in padel na kamen ter si pri tem presekal koleno sin delavke z Brda, Stanko Novak. S češplje je padal Francka Jankovič, hči posestnika iz Iške Loke. Pri padcu si je zlomila roko. Po očesu je udarila Veja Janeza Egerta, gozdnega delavca iz Spodnjih Danj. Hlapca Ambroža Jožeta pri mesarju Javorniku v Ljubljani, je neki mesarski pomočnik v prepiru z vilami tako sunil v prsa, da so ga morali reševalci nemudoma prepeljati v bolnišnico. Delavcu z Rakeka Antončiču Valentinu je padel pri delu na nogo hlod, ki mu je pomečkal prste ua roki. Kost se je zataknila v grlu posestniku iz Martinjaka Rovanu Tonetu. V levo nogo se je vsekal Franc Špendal, tesar iz Vidma pri Krškem. Pri Češnovarju je v hlevu srborit konj vsekal posestnika iz Zagradca-Toneta'Zupančiča*.-* Akcija za nagrobni spomenik Berti Bukšekovi. Dne 27. oktobra 1939 bo dese* let, kar je doigrala svojo poslednjo vlogo prvakinja mariborske drame Berta Bukšek-Bergantova; umrla je prav ob deset-letnici slovenskega Narodnega gledališča v Mariboru. Na povabilo prvega ravnatelja tega zavoda Hinka Nučiča je prišla 1. 1919 v Maribor, kjer j* deset let izvrševala z veliko resnobo in ljubeznijo svoje težko umetniško poslanstvo. Svojini likom je znala vdahniti prepričevalnost resničnega življenjal °rya_ kreacija Berte Buicšekove v Mariboru, ob otvoritvi slovenskega gledališča, je bila staika Vrza v »Tugomeru«, nato so se vrstile: »Hasanaginica«, »Majka Jugovičev«, Helena v »Tajfunu«, Pepina v »Školjki«, go6pa Alvingova v »Strahovih«, Jela v »Ekvinociju«, Joka-ste v »Kralju Ojdipu«, »Marija Stuart« in še nešteto drugih. Na mestnem pokopališču na Pobrežju sanja večen sen ustvariteljica vseh teh nepozabnih likov in le majhna plošča naznačuje njeno zadnjo počivališče. — Mariborska sekcija »Združenja gledaliških igralcev« si je nadela nalogo, da ob 20 letnici slovenskega gledališča v Mariboru in ob 10 letnici njene smrti postavi svoji tovarišici dostojen spomenik. Zato se obrača na vsa narodna in kulturna društva, na vee rodoljube in prijatelje naše Talije, da jo pri tem delu podpro. — Prosimo, da prispevke v ta veliki namen pošljete po položnici Posojilnici v Mariboru, Narodni dom, čekovni račun 10.502, aH pa naravnost na sekcijo »Združenja gledaliških igralcev« v Mariboru, Narodno gledališče. Imena darovalcev bodo objavljena v dnevnem časopisja — Združenje gledaliških igralcev, sekcija Maribor. • Koške m smeti so te dni priželi mestni delavci pritrjevati po kandelabrih in hišah po vseh glavnih cestah in ulicah. Prav lični koški so srebrno bronsirani in na kandelabrih vise mrežasti, na hiše so pa pritrjeni koSki brez luknjic v steni. Sedaj so te potrebne koške dobile že Bleiweisova, Masarykova, Tyr6eva in Miklošičeva cesta, imata jih pa tudi že Mestni trg in Gradišče ter nekatere druge ulice, a do nedelje bo viselo že vseh 900 novih koškov, da se pač nihče več ne bo mogel izgovarjati, da je moral vreči papir, olupke in ogorek od cigarete ter podobne odpadke kar na cesto in hodnik. Koški veljajo mestno občino ljubljansko 40.000 din in je z njimi pač zadovoljna vsa za napredek vneta Ljubljana, edino nekateri posestniki ne marajo dovoliti, da bi bil košek pritrjen na zidu hiše. Seveda so pomisleki teh prav malomeščansko navdahnjenih hišnih posestnikov popolnoma neutemeljeni, saj zaradi kofckov zid nikakor ne bo morda umazan ali celo poškodovan. Enako so na zidove zasebnih hiš pritrjeni taki koški tudi prav po vseh drugih mestih, samo ugovorov proti koškom ni bilo nikjer. Sicer pa mora mestno cestno nadzorstvo pritrditi košek na zid edino tam, kjer v bližini ni nobenega kande-labra. Gotovo je tudi v korist vsakega hišnega posestnika, če je ulica pred njegovo hišo čedna in snažna, zato upamo, da s te strani ne bo nobene ovire več. Nedolžni koški so pa morali biti seveda že tudi žrtev podivjanih ponočnjakov, ki so prvo noč na Miklošičevi cesti odtrgali dva dobro pritrjena koška s kandelabrov in ju vrgli na sredo ceste. Tako početje bo pač obsodila vsa javnost, a mestna občina bo brez usmiljenja objavila ime vsakega storilca v časnikih, da bodo z njimi lahko obračunali naši meščani, ki se zavedajo, da sta red .in snaga po mestnih ulicah viden izraz kulture Ljubljančanov, in zato tudi pazijo na snago ter ne mečejo odpadkov po ulicah. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kra| Barometer-sko stanje Tempe- ratura v C" ** a f. Is OD C h h Veter (smer, jakost) Pada- vine ■A-S h 03 • K* 'I ca/m vrsta Ljubljana 7642 270 14 4 86 2 0 — — Maribor 763-7 27’2 12-0 90 4 0 — •— Zagreb 7635 2711 100 80 0 SE, — — Belgrad 7639 27-0 120 50 0 E, — — Sarajevo 765 2 20-0 12-0 90 6 0 — — Vis 763-7 2'i'() 18-0 80 4 0 — ■— Split 763-5 >l)ll 20-0 60 2 NE. — — Kumbor 762-0 29-0 20-0 80 U NW3 — — Rab 763-4 26-0 190 50 0 L — Ouhnosnih 762 1 280 18-0 60 l w, —T — Vremenska napoved. Večinoma jasno, stalno in vroče vreme. Krajevne nevihte niso izključene. Koledar Danes, petek, 1. septembra: Marija Tol. Sobota, 2. septembra: Štefan, kralj. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Resljeva cesta 1; dr. Bahovec, Kongresni trg 12' mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Osebne novice Belgrad, 1. septembra, m. Z odlokom kraljevega namestništva je s 1. septembrom 1939 postavljen za novega vzgojitelja Nj. VeL kralja armadni general Peter Kostič, poveljnik mesta Belgrada. General Peter Kostič je postal poveljnik Belgrada 20. novembra 1937. Prej je bil poveljnik prve armadne oblasti. Spada med naše najsposobnejše častnike ter pripada zboru general-stabne stroke. Od svetovne vojne sem je zavzemal razne položaje v vojnem ministrstvu, v generalnem štabu m pri raznih poveljstvih. Zatem je bil tudi na položaju prvega pomočnika načelnika glavnega generalštaba, in sicer celih šest let. Zaupane so mu bile naloge organizacijske in operacijske narave. . tnatnrfi bomo slavili abituni- jenti bivše realke v Ljubljani dne 9. septembra I *¥riLk< ^esta 29. oktobra). Zberemo t ’ ki 8te ,ftta 1019. maturirali — tudi takratni vojaki — javite z dopisnico na gornji naslov svoj prihod. fVažno zaradi skupne ve^ Diin^:OSnJ,° akademikov za sprejem v Oražnov nh^« P “ Podelitev hrezplačnega n sklepu upravnega odbora Oraž- novega dijaškega doma v Ljubljani dobi tudi v šolskega leta 1939-40 večje E? * v akademikov tukaišnje univerze brezplačen obed. V prvi vrsti bi prišli pri ten, n?« 1 v ,poStev’ ki bi zaradi pomanjka- dfč ** P^^o^je^ne TzkljSfoJ S’ bTez- SkSaSkfss r’“ere 'to,ic”Ea kon«kier^ni i7lal°vV medicinci in neza- v obe modnosti (brezplačno eta- JJn «r£i “ * pro9i T eni prošnji, in siror na predpisanem.obrazcu — tiskovini, ki se dobi H^’ir ^dnlni ^ 1 pri hišniku Oražnovega dijahkega doma v Wolfovi ul id štev. 12. Kdor želi, da se mu pošlje tiskovina po pošti, naj pri-P^llJko Potrebne znamke. P obrazcih prošenj so natisnjena vsa potrebna navodila gledo izpolnitve ter glede potrdil in dokum^ov, ki morajo biti prošnji pritožen! ’ na ^ naj t**10 naslovljene t'? ) °!lhor Otovega dijaškega doma v Ljubljani (univerza), se bodo sprejemale do uvaževale «°'kt0bra^-1’ 0po?ar*a so’ da bodo obrhih i?-'T705"16, napisane na predpisanih * bodo pravilno in točno po navodilih izpolnjene ter potrjene m opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti. Nezadostno frankiranih alii ne.frankiranih postnih pošilk, dopisov, ki bodo vsebovali ali prošnje, ali samo dokumente, uprava O D D no bo sprejemala. ' Društvo Rdetega kriia v Ljubljani sporoča, da je vecma trafik v Ljubljani i* posebne prijaznosti sprejela v razprodajo karte za tombolo Rdečega kriza dne 10. septembra. Prosimo društvu naklonjeno občinstvo, da seže po tombolskih kartah. Pridno jih prodajajo tudi Samarijani našega društva. Dobijo se pa tudi v naši pisarni na Gosposvetski cesti 2-II. Slarie, ki bodo nudili tudi v novem Šolskem letu svojim otrokom glasbeno irobrazbo opozarjamo na najbolj renomlrano glasbeno šolo’ na šolo Glasbene Matioe ljubljanske, na kateri se poučujejo prav vsi glasbeni predmeti. Vpisovanje se bo vršilo od danes naprej dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17 v pisarni Glasbene Matice v Go-sposki ulici a Pn' vpisu se mora Izpolniti tabelarični izkaz, predložiti zadnje šolsko spričevalo ter plačati vpisno pristojbino v zneskji 40 din ter ukovino za mesec september. Razdelitev in dolo-čitev urnika bo v torek, 5. septembra, redni pouk se bo začel v četrtek, 7. septembra. V inteVes rednega pouka je, da se gojenci priiaviio še nreH razdelitvijo in določitvijo urnika. P Vpisovanje v državno glasbeno srednjo šolo (konservatorij). Ravnateljstvo ponovno opozarja gojence, odnosno njih starše, da se vrši vpijva" nje za novovstopivSe od 1. do 5. septembra za dosedanje gojence pa do vključno 15 septembra Pod»robne informacije v pisarni zavoda, Gosposka Občinski uslužbenci brežiškega okraja so se organizirali BefkiCRadoaRvn,ikU sJSSf tS t’ i '‘‘H* Dolina; člani: Jenič Frane, njenih občfn Martln- Kapele, vsi tajniki ome- » ao’. bodo pri vsakomesečnih se- stankih reševali skupna vprašanja ter se s strokovnimi predavanji izobraževali, obenem pa so med seboj tovariško povezali v borbi za svoje pravice. Zasledovali bodo cilj, da se vodi propaganda vse dotlej, da se bo v slehernem okraju i veni jo ustanovila okrajna sekcija in se povezala v skupno banovinsko organizacijo, tako da se seda.| obstoječe organizacije (južni in severni del) združijo. Prihoriti hočejo sebi v okviru možnosti pravice, ki jim pripada kt Letonska nekdaj in sedai Zunanji minister Munters želi, naj ga z nenapadalnimi pogodbami puste pri miru Letonska je ena od baltiSkih držav, ki ji vsi ponujajo varstvo, pri tem pa mislijo, kakšne koristi bodo vee imeli. Ta država je od vseh baltiških držav po prebivalstvu najmočnejša in vseh I.etoncev je nekaj vež kakor na« Slovencev. Njeno glavno mesto je Riga. Leži ob ustju velike reke Dvine, ki teče v senci starodavnih gradov in cerkva. Od ene strani so na deželo pritiskali Rusi, od druge pa Nemci. Letonci pa, potomci enega najstarejših evropskih plemen, so hoteli ohraniti svojo deželo in svojo svobodo. Dežela ima dva milijona prebivalcev, od katerih jih je 74% pravih Letoncev, ki so katoličani ali protestanti, 12% je ortodoksnih Rusov, 4% je Zidov, 8% Poljakov in prav toliko Nemcev. Iz tega je razvidno, kako pisano je prebivalstvo te majhne dežele. Med Nemci je veliko število baronov — podobno kakor v Estonski — ki vsi predstavljajo bolj aristokracijo kakor pa na-, rodnost. Takoj po vojni so jim vzeli mnogo posestev in zdaj čakajo, da bo nekdo prišel in jim vrnil razlaščeno zemljo. Letonsko ljudstvo, ki to dobro čuti, jih sovraži, kolikor jih more. Razne zgradbe spominjajo na nemško gospodstvo, ki je na deželo pritiskalo štiri dolga stoletja in ki b« je moralo umakniti Švedom in pozneje Rusom. Bojevit narod Po vseh težkih preizkušnjah, ki jih je ta narod prestal, ni skoraj ničesar izgubil na svojem značaju. V svetovni vojni so jim Rusi dovolili imeti svoje polke, ki so bili sestavljeni izključno i?.Le-toncev. Seveda jim Rusi tega nieo dovolili iz kakšne posebne ljubezni, ampak zato, da bi jih čim bolj podžgali. In ravno ti polki so skoraj dve leti zadrževali Nemce pred Rigo, dokler ni prišel konec. Nemcem se je posrečilo, da so v kratkem času zavzeli Rigo in bivši nemški cesar Viljem II. je leta 1917 vkorakal v mesto, toda le za malo časa. Leta 1918 je moral tudi sam oditi in Letonci so dobili svobodno državo. Toda leta 1920 jim je zopet pretila nevarnost. Tega leta so navalili na Letonsko boljševiki. Poljaki pa so jih do dobra namlatili in jih pognali nazaj. V svobodni državi so svojo delavnost podvojili in so od leta 1923 pa do letos proizvodnjo zelo dvignili. Vzrok njihove delavnosti pa je iskati tudi v tem, ker so hoteli ohraniti življenjsko raven glavnega mesta Rige, ki je * odcepitvijo od Rusije izgubilo mnogo zaledja. Počakajte, da pozvonim Pri svojem notranjem političnem življenju Letonci niso imeli posebne sreče. Imeli so cel kup raznih političnih struj in vlada je imela zelo težko stališče. Leta 1934 pa je ministrski predsednik dr. Ulmanis naredil neke vrete državni udar in od tedaj naprej je združena v osebi ministrskega predsednika še moč predsednika republike. Oprt na svojega zvestega prijatelja, zunanjega ministra Muntersa, vodi predsednik svojo deželo skoraj brez kakšnega nadzorstva. Zunanji minister Munters je nemškega porekla in je rojen v Estoniji. On spada k struji, ki odločno zagovarja letonsko nevtralnost. Z Litvo in Estonijo ga veže pakt baltskih držav, Rusija in Nemčija pa mu ponujata nenapadalne pogodbe. On pa se teh »samosprožilnih pogodb« * vso silo otepa. Pomoč bi sprejel samo takrat, kadar bi sam koga poklical. Končno si sam pridržuje sodbo, ali je njegova domovina ogrožena po miroljubnih ali pa po nemiroljubnih nimenih kakšne države. On hoče, da ga v tej sodbi pustijo popolnoma pri miru in pravi: Počakajte, da pozvonim! ■ipiiiuiiiiui.il.> . ' Slika, ki jo boste videli sami, če boste obiskali letošnji jesenski velesejem, ki »e bo začel v sobot® dopoldne i običajnimi slovesnostmi. Gornja slika predstavlja razstavo perutnine Mirna, složna in odločna Anglija Se nikdar v zgodovini ni bilo takega duhovnega stanja, v kakršnem se nahaja Velika **Sr! . * . Ne še zares, pač pa zazdaj še sapo za vajo! — Prodiranje francoskih tankov pri velikih to jaških vajah v Aldershotu. V nedeljo bodo siamskega princa Tejanasaktija blagoslovili in pognali iz njega hudobnega duha Stare navade so pri vseh narodinh n£kaj svetega, nekaj takšnega, proti- i«mer se človek ne smo pregrešiti, če noče veljati za neke vrste »izkoreninjenca«. Prav posebno pa se teh navad drže še tisti narodi, ki 6e ne morejo postavljati z bogve kakšno kulturo. Med takšnimi so brez dvoma tudi Siamci. To ljudstvo se še danes prav s tako strogo natančnostjo drži svojih nekdanjih navad, kakor se jih je morda pred sto in sto leti, in sicer ne samo revno ljudstvo, ki ima navadno za takšne 6tvari vsaj nekaj več smisla, pač pa tudi višji sloji. In teh navad se drže Siamci tudi, če se mude izven svoje domovine, na primer v tako kulturnih in civiliziranih krajih, kakor je Evropa. To dokazuje dogodek, ki se bo odigral prav v kratkem in na katerega se že dalj časa pripravljajo z vso vestnostjo. V bljžini velemesta Londona v neki moderni vili živi zdaj siamski princ, ki mu je ime Tejanasakti, in ki bo v kratkem prejel po sjamski navadi svoj blagoslov. Za to svečanost so že prinesli iz Siama obleke, ki jih bodo oblekli siamski duhovniki ob priliki te svečanosti. Ma.li princ je sin princa in princezinje Kira-saki, ki se že dve leti mudita na Angleškem in ki sta se nastanila v neki razkošni vili v bližini Londona. Angleški časnikarji na noben način niso hoteli prezreti tega dogodka, ko bodo blagoslovili malega siamskega princa, pa je zato nekdo od njih sklenil obiskati princa fcirasakija v njegovi vili, da bi o tem dogodku lahko napisal kaj več zanimivega. Ko jo je odkril, je potrkal na vrata, ni pa se malo začudil, ko mu je prišel odpret mali Siamec v rožastih hlačicah in belih čeveljčkih. Korajžno in z nasmehom je vprašal časnikarja, kaj želi v njegovi hiši. Ko je časnikar dejal, da bi rad govoril s siamskim princem in zvedel kaj več o skorajšnjem krstu, mu je Siamec dejal, da je on princ, pa da naj kar lepo vstopi. Povedel ga je s seboj v lično opremljen salon, kjer se je začel med njima zanimiv razgovor. Takole je dejal med drugim siamski princ Kirasaki: »Saj se vendar motite, če mislite, da bo to krst. To se vendar ne more imenovati krst, ker se ime novega princa izbira čisto avtomatično. To pa je kljub temu precej zamotana stvar, ne tako enostavna kakor bi morda vi mislili. Otroci iz siamske kraljevske rodbine dobivajo 6voja imena po uri, dnevu ,mesecu in letu svojega rojstva. Cim se otrok rodi, mu duhovniki iz neke posebne knjige določijo ime. Potem takem je tudi naš otrok, mali princ, že dobil svoje ime in nikar ne mislite, da ga bo šele sedaj. Dobil bo le svoj blagoslov, kakor to zahtevajo stare siamske navade. To bo že prihodnjo nedeljo, ko bomo praznovali to našo lepo navado. Obstoji v tem, da otroka prevežejo Okrog in okrog s posebnim simboličnim trakom. To ga bo, kakor pravi naša vera, obvarovalo hudobnega duha, ki je v njem že od rojstva. Tega mu je treba na neki način pregnati. Zato imamo pri vsakem otroku takšno podelitev blagoslova, ali z drugimi besedami, to preganjanje hudobnega duha iz njega.« Vsa rodbina, katere član je mali siamski princ, bo obhajala ta dan velik praznik. Udeležil se bo tega domačega slavja v moderno razkošni vili v bliižni Londona tudi stari oče malega princa, ki živi na Francoskem, v Parizu. I Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« nostjo voine. Po ulicah, tovarnah, pisarnah in zaseDnih hišah se povsod vidi duh, ki je čisto ' drugačen od razpoloženja, kakršno je vladalo leta 1914. Nikjer ni videti znaka kake bučne radosti ali brezglavosti, temveč samo mirno zaupanje. Vse to se odraža tudi v pisanju listov. Kakor je rečeno v članku nekega današnjega jutranjika, smatra angleški narod, da je storil vse, kar je potrebno za vsako morebit-nost. Mirna odločnost naroda je združena s soglasnostjo brez primere. Eden izmed zunanjih znakov tega edinstva je sporazum med delodajalci in sindikati, ki predstavljajo 350.000 mehanikov. Na podlagi tega bodo delavci lahko kot strokovni aelavci in tako pomagali povečati proizvodnjo orožja, letal in ladij. Več let je obstajal spor med delavci in delodajalci glede tega vprašanja, ki se je sedaj rešilo na-mah, ker so vsi upoštevali narodne koristi. Sam London kaže oa začetka krize razne prizore vojne in miru. Mirno življenje gre po svojem tiru- vzporedno z zunanjimi vojnimi pojavi, kakor je shranjevanje premičnin, defili-ranje teritorijalnih čet v uniformah, kopanje rovov itd. Narodni duh je najboljše prikazan v včerajšnjem uvodniku »Timesa«, ki pravi: Po dolgem odlašanju so priprave Velike Britanije sedaj pripeljale do tega, da so letalske, pomorske in kopne sile sposobne odbiti s prvim udarcem kateri koli napad, pa naj pride od katere koli strani. Te sile so tudi zelo vzdržljive. „Tujina je imela dozdal čisto napačne predstave o češkem narodu" Odbor češkega društva za sodelovanje z Nemci je bil danes ustanovljen v Pragi. Odbor šteje 30 članov. Namestnik predsednika slavnega odbora češke narodne zajednice, Nebesky, je v svojem govoru poudaril, da se med vsem češkim narodom čedalje bolj utrjuje zavest in prepričanje, o potrebi prijateljskega pravičnega in častnega skupnega življenja Čehov z Nemci v njihovem življenjskem prostoru. Tujina je imela dozdaj čisto napačne predstave o češkem narodu, češki narod hoče živeti v miru skupaj s svojim velikim nemškim sosedom. Inž. Havlina je izjavil, da ima novo društvo nalogo, da ustvari trdne temelje za sodelovanje kakor tudi temelje za obrambo poštenih in odkritih odnosov, polnih zaupania med obema narodoma. Matere In otroci hite na varno Po sporočilu ministrstva za ljudsko zdravje obsega prva etapa načrta za izpraznitev velikih mest okrog 3 milijone oseb. od česar odpade milijon in pol na šolske otroke. Za mesto London določa ta načrt izselitev 1,300.000 oseb, od česar je 650.000 šolskih otrok. Angleški načrt za izpraznitev večjih mest določa poleg izselitve šolskih otrok tudi izselitev mater z otroki pod pet let, žena v blagoslovljenem stanu, težjih bolnikov ter slepih. Uprave posameznih bolnišnic so bile obveščene, naj določijo vse tiste svoje bolnike, ki bi jih za primer potrebe morali prenesti v začasne bolnišnice izven mest. 46 prireditvena razstava ljubljanskega velesejma Ljubljanski velesejem, zrcalo kulturnega in gospodarskega izživljanja zlasti Slovencev, ima v prirejanju svojih dveh vsakoletnih velesejmov in razstav že evojo tradicijo. Ko se v pozni pomladi pod toplimi sončnimi žarki razbohoti narava, ko zre orač v skrbeh na uspeh bodoče letine, imamo velesejemsko prireditev industrijskega in obrtnega značaja. Ko pa poneha poletna vročina in splošno poletno mrtvilo, otvarjamo našo jesensko ve-lesejemsko prireditev, obsegajočo vedno posebne razstavi iz kulturnega in gospodarskega področja. Te razstave so delo mnogih rok, ki so delale in ustvarjale čez poletje, ko je kipelo življenje na sejmišču. Nastopa zlata jesen in zato je tudi geslo nažih jesenskih prireditev »Ljubljana _ v jeseni«. Spored letošnjo »Ljubljane v jeseni«: Kmetijska razstava, pod častnim predsedstvom ministra za kmetijstvo g. inž. Nikole Besliča obsega sledeče oddelke: 1. Semenogojeka razstava. Njen namen bo nazorno prikazal našemu kmetovalcu, katera semena in poljedlske rastline morejo pri nas dobro uspevati in napredovati. 2. Zelenjadna razstava. 3. Razstava sadja. 4. Cvetlična razstava. 5. Čebelarska razstava. 6. Razstava mleka in mlečnih proizvodov. 7. Vinarska razstava z vinskim sejmom in vinsko pokušnjo. 8. Banovinska raftava ovac solčavsko-jezerrske pasmo in koz domače rjave in sanske pasme. 9. Banovinska razstava perutnine, kuncev in golobov. 10. Gosodarska razstava rib. 11. Razstava gob. 12. Razstava zdravilnih zelišč. 13. Velika razstava kmetijskih strojev in orodja. Kmetijsko razstavo priredita kmetijski odbor ljubljanskega velesejma in kmetijski oddelek kr. banske uprave v Ljubljani. Razstava akvarijev in eksotičnih ribic bo priključena razstavi cvetja. Gospodinjska razstava, ki jo priTedi Zveza gospodinj v Ljubjani bo povdarila važnost mleka v ljudski prehrani. Razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. Kakor običajno bo tudi leto$njo Jesen na velesejmu tekntovttijfc BltrtfttfhlSiirjev, kot višek tekma ža prvenstvo v Jugoslaviji in prehodni pokal za leto 1939-40 v nedeljo 10. septembra. Razstavnemu prostoru bo priključeno veliko zabavišče, ki bo zvečer žarelo v morju lučic. In končno bo velesejemeka uprava srečne izžrebance iz vrst obiskovalcev še nagradila z lepimi nagradami. Običajno se dobe med nagradami motorna kolesa, šivalni stroji, radijski aparati, kolesa in druga lepa darila. Radio Petek. 1. tl‘ptumbra: IS Po naSlh krajih in gajih (ploSče) — 12.45 Poročila — IS Napovedi — IS.20 Slovenska glmba (Radijski orkester) — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.80 Kotiček SPD (dr. Svetozar Ilefilč) — 19.40 Nao. ma — 2ll Puooinl: Dva epeva i* op. Madame Butterfly (Zlata GjungjMiac) — 20.10 Zonska nra: 2ena v služb: državne obraimbp (ga. Pavla Hočevar) — 20.30 Kvartet mandolin — 21.15 Konrert Radi jakega orkeatra — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške ploSče. Sobota, t. septembra: 10 Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma, nato koncert vojaSk-i godbe — 12 P>lo m - 13-« - 13 Napoiedi J Uba> Opoldan: ski koncert Radijskega orkestra - 14 Napovedi — 19 Napovedi poročila — 19.30 Zanimivosti — 19.40 Nac. I)™: Vehki Šmaren v narodni veri (Jelica Velovic, tove pesmi poje gdč. Vanda Ziherl, pri klavirju g. Pror. M. Lipovšek — 21.15 Godalni trio (gdč. Frančiča Ornik, gg. Miran Viher In Čenda Šedlbauer) Boccberi-ni, op. 9: Trio — 22 Napovedi, poročila — 22.16 Koncert češke glasbe (Radijski orkester). Lojze Pajtler: BEG IZ .24 Vihar je bil vse močnejši in drobni pesek, ki je priromal kdovekako daleč iz puščav, je neslo skozi vse špranje. Vse je bilo rumenkasto, obleke, obrazi, pohištvo in celo vedno gostejši večerni mrak, ki je sicer prinašal hlad, ni nam pa dal rešitve pred peskom. Kakor je bila vožnja sem prijetna, tako je bil večer, namenjen pokoju, vraž-ij zaradi tega peska. Tu smo si lahko kupili vina, kolikor je kdo hotel. Liter je bil po 70 centimov, dinar naše veljav®. Sosedu Poljaku sem moral posoditi svoj bidon, njegov mu ni zadoščal. Najbrž je ta večer pil na žalost. Drugi smo pili iz nižjih nagibov: zaradi peska. Streha nad nami je bil* iz pločevine, Id j« pa na enem kraju popustila. Tako je imel veter prosto pot, da jo je privzdigoval, kar j« povzročilo vso noč mnogo ropota. Skozi odprtino p« se je vsakokrat vsul oblak drobnega peska, da so bil« zjutraj odeje čisto rjave. In mi tudi, seveda ... Drugo jutro «o nam razdelili hrano za nadaljnjo pot proti Fesa, glavnemu mestu Maroka. Slovesa ni bilo nobenega posebnega. Z vlakom smo odpotovali že ob osmi uri zjutraj. Vožnja je bila zelo enolična. Same rjave planjave in pusta gorovja na obeh straneh proge. Gorovje je del Velikega Atlasa. Vožnja je potekala brez vsake nezgode in brez dogodivščin. Pustinje in vsega smo bili zdaj že dokaj siti. Ni se nam ljubilo niti gledati. Ob enajstih zvečer (mo prispeli v Fez. Na kolodvoru nas je čakala spet godba, ki nas je spremila do vojašnice. V vojašnici so jih nekaj namestili v le šenih barakah, a nekaj 60 nas razdelili po kompanijah, v katerih so bile prazne •ostelje. Tu sem se 6poznal s Slovencem 'otočnikom. ki ga pa po odhodu iz Feza nisem več videl. Tisti večer nisva mogla dosti govoriti. Kakor sem videl na poti od postaje do vojašnice, je Fez mesto, precej veliko in mzsežno ter ima zelo široke ceste, tako da bi se marsikatero evropsko mesto lahko ponašalo z njimi. Mora pa biti podvrženo hudim viharjem, saj leži popolnoma na ravnini in je odprto vsem vetrovom. Edina misel, ki sem jo ob prvih vtisih imel, je bila, da mora Fez biti •precej pusto mesto in da nam tu ne bo usojene dosti radosti. Dosti nisem hotel ugibati, saj . sem dozdaj videl, da je najbolje čakati. Najzanimivejše je pač vedno tisto, česar nisi pričakal in te preseneti brez pričakovanja. Drugo jutro so nas vse novince zbrali na dvorišču in nas razdelili po skupinah za delo. Jaz sem prišel z dvema tovarišema v kantino, kjer naj bd pospravili. V dobri pol uri smo bili gotovi, nakar nam je dal kantiner vsakemu pol litra vina in smo tam ostali do kosila. Življenje se je torej začelo kazati kaj prijazno. Zvečer sem hotel iti v mesto, a nisem smel, ker nisem imel »rdečega traku« na ramenu Poljak Bertošek pa je bil bolj tič od mene novinca Kmalu je privlekel rase en trak in še meni enega. Dobil ju je od onih legionarjev, ki niso šli v mesto, Mahnila sva jo v kino »L’Empire«, Vrnila sva se šele ob 1 zjutraj. Drugo jutro sva bila oba klican« na raport in dobila štiri noči zapora. Vendar nisem niti teh štirih noči prespal v luknji, kajti de trti dan smo odšli že v Ksar es-Souk. Nekaj od naše skupine so jih pridržali v Fezu, ostali — 84 po številu —, pa smo odpotovali. Ob pol Štirih zjutraj nas že zbuditi ta dan. Zato »e nisem utegnil niti dobro obleči, kaj šele umiti, ko so me prisuvali pred avtomobil, in mi je kapo-ral hitro stisnil puško v roke. Sam nisem vedel kdaj — in že smo se odpeljali. Bilo je ob 4 zjutraj, bilo je še vse temno in sta morala imeti avtomobila luči. Ko sem se malo razgledal, smo ie dr- | videli drugega, kakor oglavnice in pisana veli v jutranji somrak. Pustinja je še spa- ogrinjala, izpod katerih so gorele zago-la, grmenje avtomobila je pregluševalo j netne oči. Zdelo se mi je, da so ti ljudje vse glasove, ki so.morda vstajali iz nje. : nam tako do dna tuji, da 6e ne bi mogel z njimi nikdar razumeti, kaj šele zaupati jim. Vsakdo izmed njih je kos tiste velike uganke, ki jo za nas predstavljajo tuje zemlje . • • Razen Arabcev nismo med potjo srečali nikogar. Niti avtomobilov, niti vozil. Samo karavane kamel z domišljavimi slavami in z gonjači, do oči zavitih v težko, pisano blago. Vse je kazalo, da mora biti pravega prometa tod zelo malo in da emo že v r krajih, koder človeku ni dobro samemu hoditi . Na vzhodu se je s težavo prižigal dan v rdečih odsevih skritega sonca, ki je lezlo iz daljnih puščav. Nikdar do tega trenutka v samotnem jutru nisem tako čutil tujine in skrivnosti, ki spe v tej neznani zemlji. Skoraj me je bilo groza, ko sem se tako živo zavedal, da drvimo v osrčje prave, resnične, divje Afrike. Bog ve, kaj mi bo prineslo! Avtomobila sta bila zelo velika Takoj je bilo videti, da morata biti samo za dolge vožnje. Pot nas je vodila v za- , -—- , . . . . četku po pustinji, potem pa med 6amimi e’ l r. 6m° ta t*an vi