197. ttnflta. | IMIM, i Mk. B. npM HM. , XUX. hto. i • . ■ •■■■•■.- .SloveniSd fhrod' T«lf« p« p#>MH u Avstro-Ogn**: . sa Neatljo: eelo leto skupaj iupr«j # K 25'— I cdo leto naprej . . . . K 30*— n* m«sec . .... 2 80 ' cek> lcfto aapra) . . • . K 35.— Vpra&njem glede Inseratov se ntj priloH ra odgovor doplsnki 41 snamk«* VpraTniitr« (tpodaj, JverUčt levo). baftOTft mllM *. i, tilKf fttSft. Ua|t *■«* *aa ivtfer IrauMI »tutolf« to proBBflM. lnserati vdjajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vln., ia dvafcrat po 18 vin., u tiikrat aii večkrat po 16 vi«. Ptrte tn ub¥M vnta 25 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upfavniitvu M) •* poSiljajo luroćnine, rekUmadjc, iannti 11 d, te Je administrativne stvari. ■ fMiBfliaa itovilka vajifa 10 wi«ajr|<^* ———> Na ptanena aaroćila brez istodobne vpoaUtve naročnine at M oiiia, .Slovenski Narod* velja v Lf«bl|aal na dom dostavljen: . v upravništvu prejeman: ćelo leto naprej . . • • K 24'— ćelo leto naprej . , • . K 22'— pol leta . .....12— pol leta ,. • • • • . U*— čefrt leta m . ^ • • m fr- četrt leta „ ••.*•• 5*50 na mesec m * • * • 9 2*— na mesec w . « •*;; • 1*90 Dopisi na] se frankirajo, Rokopisi se ne vračaJo. , OretalAtroi Inflora mUca *t 3 (v pritilčjn levo,) telefon tt S4. Vojna nanoved Hii RomnniiL NEMŠKO URADNO POROClLO. BeroHn, 28. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Ker je. kakor smo že poročali, Romunija prelomila z Avstro - Ogr-sko in Nemčijo skfen'ene pogodbe ter napovedala včeral našemu zavezni-ku vojno, je dobil cesarski poslanik v Bukarešti naročilo, zahtevati svoje listine in izjaviti romunski vladi, da se smatra sedai tuđi Nemčija v vojnem stanju z Romunsko. rorTtunski poslanik Mavrocordato in U izročil noto, naznanjajočo, da se smatra Romunska od 27. avgusta ob 9. zvečer v vojnem stanju z Avstrijo. V zgodovini vojnih napovedi Je to postopanje edino svoje vrste, ker je Romunska storila neposreden skok od zveze v vojno. Romunska nota je dokument nezaslišane brezstidnosti in Romuniji je vzevela žalostna slava, da je preko-sila ćelo nizkotnost Italije. Mirno se lahko reče, da je bila Romunija do včeraj ob 9. uri zvečer se naš zaveznik. Italija je vsaj ne-kaj tednov pred vojno napovedjo enostransko razveljavila alijančno pogodbo z Avstro - Ogrsko in to na-znanrla avstrijsko - ogrski vladi. Romunska vlada je v žalostni umetno-sti nezvestobe šla se dalje. Razve- ljavila je zvezno pogodbo kratkomalo z vojno napovedjo. Še ostudnejša postane grda perfidija gosp. Bratianu in tova-rišev vsled okolnosti, da je Še povodom naznanila o včerajšnjem kron-skem svetu glasila romunske vlade biČala z ogorčenjem in posmehom početje gg. Filipescu in Jonescu in postavljala na sramotni oder tište politike, ki so iz kraljevih posveto-vanj z najodličnejšimi možmi delali vznemirljive sklepe. Tuđi dejstvo, da se začne vojna s trenotkom vojne napovedi, je brez primere v zgodovini diplomacije in je toliko bolj za-ničevanja vredno, ker je tako storila država, ki je bila do nastopa vofne-ga stanja naša zaveznica. Romunija! je poteptala z nogami vse ozire, do-stojnost, sarnospoštovanje in je padla — kar se je smatralo za nemogoče — še nižje kakor Italija. Istočasno, kakor Romunska nam. Je Italija napovedala vojno Nemčiji. Med tema dverna dogodkoma mora biti notra-nja zveza in je skupno postopanje obeh izdajalcev sad komplota. Par, nobile fratrum! Res, ne zavidamo svojih sovražnikov za prijateljstvo Romunije in Italije, ki sta dosegla prvo ;enr-> prisegoloMSiva in izdajstva v zgodovini. Kakor pomoč Italije v lanskem letu ni mogla zadržati avstrijsko - ogrsko - nemškega zmagovitega prodiranja na vzhodu, tako tuđi zavratni napad Romunske ne bo mogel dvigniti skodelico vojne nam v kvar. 2e dolgo smo se spri-jaznili z mfslijo, da je možna vojna z Romunijo in vse je popolnoma pre-skrbljeno, da bi mogli z uspehom na-stopiti proti novemu sovražnikn . . . Maska je padla in iz tajnega nasprot-nika je Romunska postala naš oČitni sovražnik. Njeno zvestobolomstvo in izdajstvo ji bo prineslo tako malo srete in koristi, kakor Italiji. Romunske državnike, ki so na ime svoje dežele navalili tako brezprimerno sramoto, bo nekoć njih narod še pre-klinial zaradi strašne nesreće, ki so mu jo nakopali. VRHOVNI POVELJNIK ARMADI O IZBRUHU ROMUNSKE VOJNE. Dunaj, 28. avgusta. (Kor. urad.) Danes je bilo izdano naslednje povelje vrhovnega armadnega vodstva: Vojak i! Vojni tovar i si! Dal sem Vam sporočiti, da se je dvignil v vrsti naših neprijate-Ijev nov sovražnik: romunska LISTEK. Človek in beda. (T. E.) »Kdo si?« — je vprašal človek brezdomovinec, doma povsod in nikjer — ko je čutil, da ga je utrudilo življenje, da noge ne morejo već ko-rakati po dolgih, brezkrajnih cestah. da mu leže glava k tlom, da v očeh ni več solnea, in v prsih ni več pe-smi, ko je slutil smrt in jo caka! vda-no. zleknjen na trati kraj širok« ceste, ki vodi v veliko mesto z visoko v nebo štrlečimi tovarniškimi dimni-ki: »Kdo si?« je vprašal starko, se-dečo na obcestnem kamnu, svojo iz-sušeno brado podprto s palico, ki je prišla od kdove kod in ko je zrla nanj z očmi, ugaslimi. polnimi groze in žalosti, tako mrziimi, da je čutil, kako je zašlo solnee in padala na zemljo noc. »Beda mi je ime* — ie odgovorila s suhim, iHnirajočim glasom. »Hm, beda* čudno ime — Da kaj 4i, kaj je tvoj posel?« *Kaj sem? kaj je moi posel? bla-gor ti, da me ne* poznaš — beda sem, kako ti naj razložim ?€ »In odkod si?« Az bede sem in v bedo grem.« PremikaJe so se samo Čeljusti in bogve odkod so prihajale te besede. Oni na trati je zaprl oči, pa pomisli! : »Beda — kolikokrat sem čul to besedo. Prehodil sem mesta, dežele, države in povsod sem čul: beda, bedni ljudje, o ljudeh v bedi rojenih, v bedi živečih in v bedi umrlih. Po-slušal sem iih, ko so na tihem tožiK, molili, med seboj se tolažili. upali in videl sem ponekod, ko so se zbirali, hodili v jatah križem po velikomest-nih ulicah, stiskali pesti, preklinjali, kričali na glas: »Dajte nam kruha, dela nam dajte, nam bednim« — bili so to po većini sami moški. za n)imi pa ženske in otroci, vsi slabo oble-čeni, vdrtih lic in lačnih oči. >Plenk« — nekdo je vrgel kamen v veliko okno in nato zapore-doma, plenk, plenk. plenk — tink — cink — drobile so se sipe in cesta je bila posuta s steklom. Kako se je zgodilo potem, ne vem več na tanko, a šio je naglo. Hripavi glasovi, jok žensk. cviUenje otrok« boleče vedi* hovanje, prerivanje, nato konji, sablje, potem pa krvave liše po tleh; za-čul se je rezek krik in nato se je raz-motalo hipoma vse in se spustilo v beg. Kakor bi vrgel kamen med jato vrabcev, je llp na vse strani. Bežal sem tuđi jaz iz ulice v ulico, dokler nisem pridirjal zasopljen na glavno cesto, ki je šla v polja in travnike, tja v obzorje. Mislil sem še ves dan in vso noč na one tam, a razumeti nisem mogrel docela, zakaj jaz nisem bil priklenjen nikdar na en kraj, na eno mesto. ker moj je bil ves svet.« Odprl je polagoma zopet oči. Zdek> se mu je, da se smehlja starka, a ko je pogledal natančneje, je opa-zil, da je nakrenjena koničasta brada nekoliko v stran. Podložil si je roke pod glavo, da bi imel višje zglavje. Odkašlja! se je. »Čuješ, stara: pa vendar bi rad znal. od kod si in kje si doma?« Nakrenila je brado in spodnjo Čeljust na drugo stran. »Nitnam doma, povsod sem doma.« Prhnil je skozi nos. »Malo čudno, pa naj bo. saj tuđi jaz nimam doma. Sele na večer svojih dni sem izvede!, da sem rojen tam nekje in da sem vzrast&l mimo^rede kakor osat ob cesti. Dorastel sem in zdaj bom umri. Bom. prav sigurno bom še to noč. Kaj, ali misliš, da je težko umreti takemu, kakor sem jaz? Komaj zaslutiš, to priđe tuđi tako mi-mogrede. In ali misliš, da je težko priti takemu, kot sem jaz, v nebesa? Zakaj? To priđe vse mimogrede. Ali ne bos umrla tuđi ti danes ponoći?« Čeljusti so se obdrgnile. »Ne, jaz ne bom umrla nikdar, tako dolgo bom, kakor svet.« »Hehe — ti si pa Čudna prika-zen. Poglej se, pa saj se še pogledati ne moreš, kako si mršava. Če ti iz-podmaknem palico, pa telebneš v ja-rek in izdihneš svojo izsušeno dušo. CHava se ti zavrti trikrat krog onega suhega vratu. Kaj se smejiš. pa saj se ne, samo brada te tako dela. To-rej pa živi, jaz pa bom umri. Ampak to ti povem: ljudje te bodo siti, če boš predolgo lazila okrog. Ali prosiš vbogajme? Pa čemu? vprašam. A nekaj bi ti svetoval: Ne nadleguj ljudi, ki uŽivajo tako radi darove božje nemoteno, pri zaprtih vratih. Poprlej, jaz sem bil vedno obziren. Nekaj sem si prislužil z delom, in kadar sem bil na potovan.?u, nisem nadlegoval nikdar ljudi pri kosilu. Omerjal- sem okrog hiše toliko časa. i da je bilo končano in pot^m sem se priplazil v kuhinjo in prosil skoz špranjo pri vratih ostankov. Ti pa hodiš gotovo ravno takrat okrog ljudi, kadar so zbrani pri mizi. Saj ne zamerim Ijudem, če se jim vzdiguje, ko zagledajo tvoj šiljasti nos, brez-zobe čeljusti in koščeno brado. Vidiš. tako je. Saj vidim, da ne znaš dru-gače. zato je pa boljše, da skleneš kar tukaj pred mano, še danes umreti. Tako boš rešena sama in ljudje, ki te ne vidijo radi. Ne glej me tako čmerno in tako trmasto. Zazibala se ji je glava malo na desno in levo. kaior bi se hotela na-mrdniti, je zavrtela oči v globokih ja mah, da se je videlo nekaj belega in spodnjo čeljust je pomaknila Še bolj ven. »Glej, ti bos torej umri, a jaz-jaz ne morem in ne smem.« »Zakaj pa spet to?« »Ker mi je usojeno, živeti do konca sveta.« »Hana, kaj pa, recimo, če te ubijem zdaj jaz, ko imam tako lepo priliko. Pomisli, s tvojo palico te po-tolčem čisto nalahno po Črepinji, pa te ni in svet mi bo hvaležen aa ta umor.« (Konec prlhodaiie.) f Sfr» 2* .SLOVENSKI'NAROD*, dne 29 avmstft 1916. 197. Sicv. krafltvina. V«fe poštocio vojaško čustvo bo naSlo za ta roparski napad pravo mero zaniče-vanja. V preteklih letih smo premazali marsikatero težko uro. Iz-vojevaH borno Časttio tuđi novi boj, »vesti svoji prisegi zastavam Najviljega vofnega gospoda. Bog z vmđi Wgm Nadvojvoda FrMerik, " feldtnaršaL NtodkrHosrčni do zadnjega. 2 Dunaja poročaio: Romunskl min. predsednik Bratianu je Se v ne-deiio spreiel našega poslanika grofa Czernina ter mu ie izjavil. da hoče ln more ostati nevtralen, da bo ostaj «evtralen in da bo to dokazal tuđi kronski svet, ki se vrst popolđne. Medtem pa se je nahajal od zunanjega ministra Po-rutnbarazapodpisani doku-tncnt z vojno napovedjo že y rokah dnnaiskega poslanika Mavrocorđata, ki ga le izročil našemu zunanjemu ministru nekaj minut pred 9, zvečer, ako-ravno je bil dokument datiran »27. avgusta ob 9. zvečer«! V soboto 36. avg. je bil grof Czernin tuđi še pri kralju Ferdinandu, ki mu je izjavi!, danoče vojne in da upa, da se bo rzrekel kronski svet za nadaljno nevtralnost. Nizozemska prevzela zastop&tvo naiih isteresov. Avfttrijsko zunanje ministrstvo Je zaprosilo nizozemsko vlado, da naj prevzame varstvo interesov naših državtjanov na Romunskem. V dunajskem romunsketn poslaništvu, Z Dunaja porocajo: Roniunski poslanik Mavrocordato odpotuje naj-brž še tekom tega tedna preko Švice domov. Pred poslopjem poslaništva vlada mir. Ćlani poslaništva so zbrani v pisarnah, kamor prihaja mnogo Romunov po informacije. Poslanik sam se ie umaknil v svoj kabinet ter ne sprejema nikogar. Beg naiHi in nemsktti driavBanov iz Rotminije. Iz Brassa (Kronstadta) poroča-jo: Od včeraj prihaja iz Bukarešte veliko šte-vilo avstrijskih. ogrskih in nemškm podanikov, ki pripoveduje-po, da ?e vzbHdila vojna napoved ćelo med rusofili splošno presenečenje. Prfčakova!« so jo sele za poznejši čas. V soboto zvečer je prispelo v Brasso tuđi več uradnikov avstrij-skega in neraškega bukareškega po-sJaništva, ki so pripeliali seboj vse važne dokumente iz poslaniških ar-hivov. Dunaiski hi berlinski listi o novih vojnih napovedih. Naravno je, da se bavijo vsi listi z vojno napovedjo Rumunije Avstro-Ogrski in z vojno napovedio Italije Nemčiji. Dunajski listi so mnenja, da se je Italija z vojno napovedjo Nemčiji uklonila zapovedi Anglije in prigo-varjanju njenih zaveznic. da pa ta vojna napoved ne bo čisto nič pre-meniia vojaškega položaja. Qled£ vojne napovedi Romunije pravijo dunajski listi, da se je zgodila istočas-no, kakor vojna napoved Italije, kar kaže na skupno režijo. Presenetila ni vojna napoved nikogar in vstop Romunije v vojno ne bo nič preme-nii ugodnega vojnega položaja. Berolinski listi pravijo tuđi, da jih vojna napoved Romunije ni presenetila. »Vossische Zeitung« opo-zarja, da je nastop Romunije dal Bol-garski nov vojaški in politični cilj in pokazal Turčiji rusko nevarnost Zdaj, pravi list. je proti tolikim so-vražnikom opustiti tuđi zadnje ozlre in porabiti vsako sredstvo. »Berliner Tageblatt« napoveduje, da bodo Ro-muni s svojo državno ladjo kmalu obtičali na pesku. »Kreuz Zeittmg« poudarja, da postane boj zdaj se brezobzirnejši, ker morajo In hočejo centralne države zmagati. »Koln. Ztg.« označuje vojno Romunijo za roparsko vojno. Vtfs romunske vofne napovedi na Ogrskem. Iz Budimpešte porocajo: Vojna napoved Romunije je napravila v Budimpešti sicer globok vtis, vendar pa je javnost sprejela vest brez vsega vznemirjenja. Z napetostjo se pričakuje tzjav, ki jih namerava podati grof Tisza v prihodnji seji magnatske zbornice. I Grof Andrassy izjavlja v »As Estu«: Romunska vojna napoved je roparski atentat pripravljen z ruske , korupcijo. Ne ustraSimo se. Sedmo-graška je po naravi močna. Na§* vlada hi armadno vodstvo sta ž« dalj časa računala z možnostjo te ne-varnosti, upamo torei. da nismo ne« pripravljeni. Mi Ogri bodemo dali za obrambo zadnjega moža, ka}t * brez SedmosraSke ni Ogrske. Po * kazali bodemo, da smo zmožni kaz Siovati izdajstvo. Ronromfa igra za Predsednik ogrskega državne** zbora Beothy je izjavil: Madžarski narod bo z najskrajnejšo ođločnostjo maščeva! perfidni roparski napad, vražji nacrt sovražnikov se bo raz-bll ob naši in naših zaveznikov sili. Romunske vojne napovedi ne sme- Imo podcenjevati, toda s popolnim zaupanjem se smemo ozirati v bo-dočnost, Kajti z združenimi močmi bodemo tuđi tega sovrainika pre-magali. Nazlranl^ v Pariz«. Berna, 23. avg u sta. Izvestje iz Pariza pravi: Cc intervenira Romu-nija, se ima četverozveza za to zahvaliti prvič pač ruskim uspehotn, drugič pa navzočnosti svoje armade v Makedoniji. Ce bi ta«m ne bilo Sar-railove armade, bi Bolgari držali Ro-mune v šahu. Tako pa mora biti pri Romunih velika izkušnjava, planiti na Bolgarijo, ko bo na jugu angažirana. Za romunsko politiko ni me-rodajno samo sedmograško vpraša-nje. Romunija ima nujen interes, da ne postane Bolgarska najmogočnej-Ša dežela na Balkanu, će bi Bolgarska od svoje zveze s centralnima državama imela velik dobiček, bi posta! položaj za Romunijo prej ali slej jako nevaren, kajti Bolgari ne pri-znavajo pogodbe iz leta 1913. in ho-čejo Dobrudžo zopet dobiti ter postati prva sila na Balkanu. Zato ni-ma Romunija interesa na tem, da bi zaveznice Bolgarske dosegle zmago in zato bo porabila vsako priliko, da plane nad Bolgarsko. V Bukareštt pred vofno napovedio. »Az Esu piše: Se predno je bila vojna napovedana, so krožile tu vesti o mobilizaciji. Kralj in vlada so hoteli dati tujim državljanom časa da odpotujejo. O polnoci je imel naš poslanik gjof Czernin daljše posve-tovanje z Bratianom. Ob pol 3. zju-traj sta dala nernški in avstro - ogr-ski poslanik zbudit iveč uradnikov vojne žitne družbe in elane kolonije in jim sporociti, da naj čim prej odpotujejo. Zjutraj so bili kolodvori prenapolnjeni z izseljenci. Manifestacije in demonstracije v Đukarešti. Rusom prijazni sloji so dne 27. avgusta uprizorili v Bukarešti ćelo vrsto manifestacij za entento. Socijalni demokrati in konservativci so uprizorili protidemonstracije ter je prišlo na cestah do hudih spopadov, tako da je morala policija poseči vmes. Proti vojne demonstracije so na dnevnem redu. Poziv romunskim državllanom. Dunai. 2S. avgusta. (Kor. urad.) Korespondenca Wilhelm javlja: Vsi romunski državljani brez izjeme se pozivljajo. da se tekom 48 ur zglasi-jo pri policijskem uradu svojega bi-vališča s svojimi osebnimi dokumenti in z listinami o svojih rodbinskih razmerah. Pogodba Romunske z entento. »Adeverul« le poročaL da je sklenila Romunska 15. t. m. z entento diplomatično, in pred par dnevi tuđi vojaško zvezo. Skromne zahteve Bratiana. Iz Amsterdama porocajo: Poleg Bukovine in Sedmograške je zahte-val Bratianu tuđi ves Banat in neki okraj v Srbiji, kjer baje stanujejo Romuni ter vso Besarabijo. Ententa. je obljubila, da bo brez pridržka ^> r>olnila vse zahteve ^omunske. *" Sklicanje parlamenta. Bukaresta, 28. avgusta. Parlament je sklican k izrednemu zase-danju. Vlada mu predloži prvo vojno kreditno predlogo, glasečo se na 200 milijonov frankov. Iz Bukarešte poročajo: Parlament se sestane v cetrtek ali petek. I Do takrat bo najbrž sestavljena tuđi nova narodna (koalicijska vlada, v kateri bodo zastopa-, ne vse stranke. 31., 32. In 33. vojna napoved, Zvečer 27, avgusta je izbruhnila vojna med monarhijo in Romunijo, z i 28. avgustom pa je nastopilo vojno Istanje med Italijo in Nemčijo ter med Nemcijo in Romunijo. Tako sta se i dosedanjim 30 vojnim napovedim pridružile še 31. in 32. Prvih 30 vc* . nih napovedi se je izvršilo: 28. julijja ' 1914 Avstrlja Srbiji, Nemčija Rusiji 1. avgusta 1914, Nemčija Franciji 3, t avgusta 1914, Nemčija Belgiji 3. av-t gusta 1914, Anglija Nemčiji 4. avgii-> sta, Avstrija Rusiji 6. avgusta, Srbija - Nemčiji 6. avgusta. Crna gora Av-i striji 7, avgusta. Crna gora NemčtJ) i 9. avgusta, Francija Avstrifl 10. av^ - gusta, Anglija Avstriji 12. avgusta, - Japonska Netn«}i 23. avgnsta, Ay-strija Japonski 24. avgusta, Avstriji i Belgiji 28. avgusta, Rušila Tttrčiji 3 - novembra. Crna gora Turčiji 3. no- - vembra, Srbija Turčiji 3. novembra^ i Japonska Turčiji 3. novembra, An- tfUja TurW 5. nov«nbr^ Kn** Turčiji 5. novembra, Belgija T«rčiji 7. novembra 1914. Italija Avstriji 23. maja 1915, Italija Turčiji 20. avgusta 1915, Boigarija Srbiji 14. oktobra 1915, Anglija Bolgariji 15. oktobra, Francija Bolgariji 16. oktobra, Italija Bolgariji 18. oktobra. Crna gora Bolgariji 18. oktobra, Rusija Bolgariji 22. oktobra 1915, Nemčija Portugalski 9. mare a 1916. Romunsko-av-strijski in romunsko-nemski vojni bodo sledile Še romunsko-bolgarska in romunsko-turlka, torej še 34. in 35. vojna napoved. Od vseh evropej-skih držaiv ^o nevtralne le še Švedska, Norveška in Danska, Svica in Španija ter Grška. iRomunska armadaa Organizator ramunske brambne sile je pokojni kralj Karei, kateremu je bila vzor nemška armada. Pozneje so se pojavili močni traneoski vplivi in mlajši romunski častniški nara-ščaj ie vzgojen zelo v franeoskem duhu. Romunija ima seveda splošno vojaško dolžnost, ki traja od 21. do 46. leta. Romunski vojak služi 7 let pri aktivni armadi, in sicer 2 leti (pri pehoti), oziroma 3 leta (pri ostalih strokah) v aktivni službi (pod zastavo), ostala leta v dopolnilnih zbo-rih, ki se sklicujejo od časa do časa k orožnim vajam; 12 let traja služba v rezervi in 6 let v milici (crni vojski). Aktivna in rezervna vojska tvorita takozvano operativno arma-do, milica je po organizačnem statutu določena za službo v etapnem prostoru in v notranjosti države. (Kakor znano,je sedanjavojnarazliko med operativno armajio in crno vojsko popolnoma izbrisala.) Romunska armada je razdeljena v pet armadnih zborov z 10 pehotnimi divizijami, 10 brigadami pehote in 10 brigadami artiljerije. Vsaka divizija sestoja iz dveh brigad pehote (po 2 polka = 6 bataljonov), iz 1 lovskega polka, treh eskadron, 1 artiljerijska brigada (2 polka po 6 baterij, vsaka s 4 topovi), 1 pijonirske stotnije, potrebnega trena in tehničnih Čet. V vojni se mobilizira poleg 5 armadnih zborov Še takozvano armadno zapovedništvo, ki razpolaga s 5 rezervnimi pebotnimi divizijami in 2 divizijama konjenice. Vsak armadni zbor razpolaga v vojni s 3 divizijami pehote. in poleg ostalih čet še z 1 divizijo havbic, 1 telegrafnim oddel-kom, 1 pontonskim bataljonom, mu-nicijskimi in tehničnimi ter sanitetni-mi kolonami. Armadnemu zapoved-ništvu neposredno podrejene pa so gorske havbice in možnarji, 14 graničarskih stotnij, avijatični park in železničarski bataljon. Romunska armada se spopolnu-je iz divizijskih dopolnilnih okrajev. kontingent je znašal leta 1913/14 48.000 -t- 4000 mož. število za voja-Ško službo sploh sposobnih znaša vsako leto 75.000. Zgoraj omenjenih 4000 letnih rekrutov priđe vsako leto v posebne oddelke. podobne našim nadomestnim bataljonom. Vendar so ti oddelki stalni in meniajo le vsako leto po večkrat svoje moštvo, ki se izvežba in zopet odide. Mirovno stanje romunske armade je znašalo leta 1913. 6000 častni-kov in vojaških uradnikov, 5300 pod- Ičastnikov. 81.900 mož in 24.000 konj. V vojni sestoji romunska operativna armada (brez nadomestnih in garnizijskih čet ter brez milice) iz - 220 bataljonov, 14 graničarskih stot-• nij, 83 eskadronov, 174 baterij. 19 stotnij trdniavske artiljerije In 30 tehničnih stotnij, skupai 250.000 pušk, 18.000 sabelj (jezdecev). 700 modernih topov in 300 strojnih pušk. 5 pomočjo nadomestnega. že izvež-banega moštva pa je mogoče ustva-riti v najkrajšem času nove formacije tako, da je vojno silo Romunije ceniti na najmanj 500.000 mož. Romunska armada je dobro ob-orožena. Pehota ima Manliherioe-, kalibra 6*5 mm, kavaleriia karabiner-je istega sistema, artiljerija je opremljena večinoma s 7*5 cm brzostrelni-mi topovi Kruppovega izdelka. Poljska uniforma le zeleno-siva. Tekom vojne je Romunija zlasti spopolnila svojo artiljerijo, zlasti s težkimi topovi. Tuđi je razširila organizacijo svoje pehote na podlagl mirovnega stanja 119.000 mož meste dosedanjih 85.000 mož. Reorganizacijo armade Je vođii generalni tajnik romunskega vojnega ministrstva general Uiescu, ki Je designiran tuđi zc načelnika romunskega generalnegj Štaba in tore] za prvega zapovedniki romunskih vojnih opracij. Romunska mornarica K Sele v povojih. Projektiranih Je sJcer 6 modernih križark ter 12 torpednili rušilcev, toda od teti menda ie ni niti ena ladja dograjena. Pač pa itm Rotnunija 13 torpedovk hi 4 moderne monitorie, ki Jih uporablja na Do-navi. K donavski flottlji Je prJiteti ; tadfl nekaj starih topničark. POHOD RUSKE ARMADE SKOZI ROMUNIJO. Curft, 28. avgusta. Prehod ru-sidh Cet, kl korakajo proti Boigartji, se Je že prjčtL Zn*čUn# sa ro-munsko politiko Je dejstvo, da k> ruski polki v trenutku, ko je Bratianu napnun nemškemu in avstrijakemn poslaniku govoril še o nevtrmlnostl, že korakali po rotnunskem otcmljii. Poroća set da določa voMka konvencija med Romunijo in Rusijo takojšnjo kooperacijo romunske ln ruske armade proti Bolgariji. Romunski generalni Štab bo zastopal V ruskem fflavneni stanu general Qo-randa. H Romunski vojni naĆrt Romunski general Gardescu piše v »Adeverulu«: Ne smemo se vdajati iluzijam glede terenskih te-žav v ozemlju, čez katero moramo priri in glede avstro - ogrskega od-pora. Dve tretjini 500 kilometrov dolge crte od Kronstadta do reke 1 ise sta gorati in je manevriranje v teh pokrajinah jako težavno. Od Karpat do gališke meie ni več kakor ?50 kilometrov. a vzlic temu so Av-strijci in Nemci rabili en mesec, predno so Ruse pregnali iz Galicije. Računati je, da borna rabili vsaj eno leto, predno dobimo SedmograŠko. — General Gardescu pravi dalje, da Romunska ne začne vojne proti Bol-gariji in da hoče zasesti le romunska ozetnija Avstro - Ogrske. Uresniče-nja naših narodnih idealov, pile general, ne moremo doseči z lastnirni sredstvi in zato je vsak uspeh če-tverozveze korak do ustanovitve velike Romunije. A da zanesljivo dosežemo svoj cilj, maramo imeti pri sklepanju miru vsa ta ozemlja zase- dena. Najbrž bodo bude ruske armade na vzhodni fronti toliko dela, da ne bodo mogli pogreŠati milijoria mož v &vrho, d* bi ili čas Đeskide na Budimpešte, neeo bodo nam prepustili, da skupno s silami v Solunu in t italUanskimi četami to težko vprašanje resimo. Predno zaCncmo napad na Karpate, se mora začeti akdla v Solunu in bo morala poseči vmes ruska armada 150.000 do 200.000 roož. ki polde v Dobrudžo. Novi i#f romunskega geoerainagu štaba. General Avarescu, povelinik prvega armadnega ztora, bo baje imenovan za načelnika romunskega generalnega štaba. Nov romunski vojaški ataše v Petrogradu. Na mesto polkovnika Holbana je imenovan major Dumitru ra romunskega voiaškega atašeja v Pe-trogradu. Municija za Romunsko. Francoski viri zatriujeio, da se je izdelovanje municije na Romun-skem zadnje mesece silno povzdig-nilo. Sedaj dela municijo nad 470 mih nicijskih delavnic_in tovaren-r Novi cilji za Bolgarska. »Vossische Ztg.« pravi v raz-motrivanju novega volnega položaja: Tuđi na naši strani je vojna napo-v%d Romunske spravila v tek nove sile. Z nepritajenim veseljem zasle-dujejo bolgarski politiki dogodke v Romuniji. Za Bolgarsko pomeni nastop Romunske nove vojaške in politične cilje. Prvi boji na romunski fronti. NAŠE URADNO POROCILO- Dunai, 28. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Vzhodno bojišče. Armadna fronta generala kavalerije nadvojvode Karla. Ob jugo - vzhodnih in vzhodnih mejah Ogrske ie izmenjaval naš novi sovražnik, Romunija, v zavratnem napadu včeraj zvečer prve strele z našimi obmejnJmi postojankaml. V Rotenturmskem prelazu in na prela-zih jugo - zapadno in Ju žao od Braša so stopile danes zjutrai že prednje čete v boj ter so pripeHale prve vjet-nike. V Karpatih smo z velikimi Izgu-bami za sovražnika zavrnili severo-zapadno od gore Kokul močen ruski napad. Tuđi severno od Mariampola se ie končal včeraj zvečer izvršeni sunek za Ruse s popolnim neuspe-hom. Povsod smo jih, deloma v pro-tinapadu. zavrnili ter so pustili Rusi mnogo vjetnikov v naših rokah. Armadna fronta generala feldmaršala von Hinden- burgi Armada generalobersta von ITersztvanszkega je preprečila po-skušene ruske napade. Sicer nobe-nih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba p 1. H o f e r, fml. NEMŠKO URADNO POROCILO. Berolln, 28. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Armadna fronta general-feldmaršala von Hinden-burga. Pri Lenevadnu je prinese! sunek patrulje 2 častnika hi 37 mož vjetilu Severovzhodno od SvlnJahOv (v lo-ku pri Lučku) so zavrnile avstro-ogrske čete napade ruskih oddelkov. Armadna fronta general- kavalerije nadvojvode Karla. Severno od Dnjestra so prodrle zvečer močne ruske sfle v napad. Z noćnim protisunkom smo popolnoma izenačffl sovražni uspeh pri Dele-jovu, kl ga je Imel izpočetka. BoQ proti severa se med Tolstobabi In Zavalovom pod učinkom zapornega ognja napadalne čete nlso mogle rasrttl Iz napadalnih pozicil V Kar. patth smo zavrnili ruske sinke proti vlšlnskema grebenu severozapadno od KoIehU ln na Stari VlpanL Ob sedmograikl mel mo đobffl v|et-nlke. Vrhovno armadno vodstvo. • * • V nedeljo ob 9. zvečer so počMe ob roniunski meli prve puške Včeraj zjutrai se je pričel bo) med obo-jestransk ini sprednjiml četami. Rt-mu: boOcto o«vWbo lobirati preta ze, ki vodilo od juga sem v iuži'o Sedrr.ograško. Udariti hočejo proii Sibinju (Nagy Szeben) skozi ozko sotesko reke Alute, ki se ii pravi Veres toronv szoros (prelaz RdeČega stolpa) ter skušaio forsirati prelaze jugozapadno in južno Braša (Brasso), izmed katerih je naiboli znana so teška PredeaU skozi katero teče želez-nica iz Braša na Ploeste in v Buka-rešto. Boji, ki so se odigrali, so seveda le začetni boji. Da potekajo za nas ugodno, o tem pričajo roniunski vjetniki, ki so jih naše čete že prvi dan zarobile. V ponedeljek je postalo tuđi na ruskem bojišču zopet živahnejše. V Karpatih in v vzhodni Galiciji priče-njajo Rusi z novimi napadi. Posebno silno so se zagnale ruske Čete na našo fronto pri Delejovu severno Marjam-pola, kjer so bile pozneje z moćnim protisunkom zopet vržene nazaj; med Tolstobabi (vzhodno Horožan-ke) in Zavalovom ob Zloti Lipi se je ruski napad zadušil že v našem za-pornem ognju. Živahnost ruskih čet Je gotovo v zvezi z operacijami romunske armade. Naibrž hočejo Rusi sedaj svojo ofenzivo zopet obnoviti. Cesar Viljem v Krakovu. Cesar Viljem se je mudil v soboto v Vjelički in Krakovu. Na kolodvoru sta ga pozdravila fml pl Lav-rič in polkovnik GrimmT1 ODCHlStvier fTO je prirejalo živahne ovacije. Pred navalom na Kovel. »Az Est« javlja: Korespondent ABC je imel z generalom Ivanovom razgovor, v katerem je ruski general izjavil, da so Rusi koncentrirali na fronti pred Kovlom 800.000 mož, s katerimi hočejo za vsako ceno pre-dreti nemško fronto. Izgube ruskih čet v Bukovini. »Az Est« javlja: Pri ljutih napa-dih v bukovlnskih gorah so utrpeli Rusi izredno velike izgube. Njihova pehota je bila decimirana. Iz Burdu-jenov porocajo, da postajajo Rusi vsled svojih izrednih izgub v Bukovini vedno bolj zbegani. Karpatski vrhovi so pokriti z ruskimi mrliči. Novi vpokllci na Ruskem. Iz Petrograda poročajo: Na dan 2S. avgusta so poklicani pod orožje kavkaski in turkestanski rezervisti. PRVI BOJI OB ROMUNSKI MEJL Malo ur po romunski vojni napoved! je prišlo na skrajnem južnem krilŠ armade nadvojvode Karla že do spopadov med avstro - ogrskimi in romunskimi četami. Naše armadno vodstvo je spoznalo kritičnost razmerja z Romunsko ter se je seveda primerno vojaško pripravilo ter zasedlo prelaze preko Južnih Karpa-tovf kjer je bilo pričakovati, da bodo poskusill Romuni vdreti. Na prostoru kakih 120 km zraCne,,^,^,sp ,se VrSltr?^*2rv>S^St3rprVi uonicjnro^i^* rtMBBfiSko 'in^nt^riTtn^Ttir^-thrie izbrala Romunska kot glavno točko za svoj sunek prelaz ob reki Aluti (R^tenturra pasjs ak WjXM»ta3Jxa i97. Stev. .SLOVENSKI NAKOD*. uoc 29. avgu&ta t»iD Stran 3. seoros) Južno od Sfbinja (Herman- ! stadta). Tam hoČejo prekoračiti raz-ltieroma nizke visine, ker je prodiranje preko Sibinjskih gora in Brdskih gora pretežavno, saj se dvigalo gore v teh gorovjih do 2600 m visoko. Bolj proti vzhodu so poskusili prekoračiti mejo na mnogo bolj važnem prelazu v BraŠkih go-rah. 1040 m visoki Tomoški prelaz, preko katerega gre izborna cesta iz SedmograŠke na Romunsko ter že-leznica Braš - Sinaja - BukareŠta. Povsod so naše obmejne straše za-vrnili Romunce že pri prvem po-skusu priti na naše ozemlje. V prelazu Alute je prišlo do bola tekom katerega so naše čete zavr-mle dva romunska bataljona. Tu so imeli Romuni tuđi prve svoje mrtve. Ob romunski meii si je prebivalstvo lahko oddahnilo, saj je prišlo po ne-znosno dolgi dobi napetja do gotovosti. Cefirovezn pozlvljn (irsko na intervencijo. Pariz, 27. avgusta. (K. u.) »Petit Parisien" poroča k poročilu atenskega lista „Patris" o dogovoru ententnih držav glede vojaškega in političnega položaja Grške : Zavezniki ne morejo pripustiti, da bi bilo njih desno krilo ogrožano vsled bolgarskega prodiranja. Upravičeni so k vprašanju ali ne pomeni nedelavnost grškega gene-ralnega štaba sokrivde. Z ozirom na javno mnenje na Grškem srao upravičeni staviti nove zahteve, ker moramo ščititi Grsko pred vpadom Bol-garov in moramo pozvati Grško, da sodeljuje pri svoji lastni obrambi. Prve nove zahteve eatente v A ten ah. • Preko Curina poročajo: Potrju-je se, da hoče ententa sedaj tuđi Grško prisiliti v vojno. Poslaniki četve-rozveze so zahtevali od Zaimisa od-pust načelnika generalnega štaba Dusmanisa (se je že zgodilo op. ur.) ter demisijo vojnega in notranjega ministra, to <*a so vsi v tajnem sporazumu z Bolgari. General Dusmanis je notranjega ministra obvestil, da obstoja zarota proti generalnemu šrabuinda ga je nameraval ravnatelj venizelističnega glasila »Neu Hellas« umoriti. Venizelisti sklicujejo nove shode. Izdana je parola, da naj pride-}o Venizelosovi pristaši oboroženi. Nov! šef grškega generalnega štaba. Iz Zeneve: »Agence Havas« po-roča iz Aten: Načelnik generalnega štaba Dusmanis in podšef polkovnik Metaksas sta bila s kraljevsko odredbo odpuščena. General Moscopu-los, poveljnik tretjega grškega ar-madnega zbora, je bi! imenovan za načelnika generaJnega štaba. To imenovanje je vzbudilo veliko senzacijo. Moscopulos je bil poveljnik v Solunu stojećih grskin čet, je prija-zen ententi ter prijatelj Sarraila. Zato vzbuja to imenovanje tem večjo pozornost. Za'mis odstopi? Pariški listi poročajo brez dvoma iz venizelističnega vira, da je ponudil Zaimis grškemu kralju svojo demisijo ker vlada v grškem častniskem zboru zaradi njegovega Bolgarski prijaznega stališča needinost. Politični pofožai na Grškem. »Times« poroča: Vlada se še ni odločila za odgoditev volitev. Z ozirom na dejstvo, da je ententa zahte-vala volitvc. se naj njeni poslaniki izrečejo, ali so volitve pri sedanjem stanju razmer v Makedoniji še mo-soče ali ne. Tuđi se naj četverozve-za izjavi, ali naj Zaimis ostane še nadalje na krmilu ali ne. Boii med Bolgari In gršklml četami. Zeneva, 28. avgusta. »Matin« javlja iz Soluna: Bolgari so napadli 1 trdnjavo Starpilla. Grški poveljnik se jim je trdno uprl. Bolgari so mogli trdnjavo se le zasesti, ko je poveljnik sredi braniteljev padel. O položaju v Seresu še ni nikakih poročil. Lugano. 28. avgusta. »Secolo« javlja iz Soluna: Vesti o navodnem odporu Grkov ni smatrati za resne. Pripetili so se le neznatni spopa<3i, pri katerih so venizelistični častniki Doskusili naščuvati čete k odporu. Bolgari Seresa nišo zasedli ter so se zadovoljili s tem, da so zasedli visine proti trdnjavi. Venizelistična akcija v vzhodni Makedoniji se nada-Ijuje, pa ni našla odziva pri prebival-stvu. 2eneva. 28. avgusta. Lvonski listi Doročajo iz Soluna: Grška divizija, ki je branila Seres proti Bolga-rom, je imela 500 mrtvih, med njim! W častnikov in 780 ranjenih. V Ka-vali se nahaja 100.000 beguncev iz vzhodne Makedonije. Grki hi Boffcarl. Lupino, 27. avgusta, (Kor. ur.) Zđl se, da ie* kakor porodio italilan- | ski listi, grški ministrski predsednik Zaimis izjavil napram angleškemu in ruskemu poslaniku, ki sta bila dolgo pri njem na obisku ter napram srb-skemu ministrskemu predsedniku Pašiću, ki se je mudil nekaj dni v Atenah, izjavil, da ne more sklepati nobenih političnih novotarij, ker ima njegov kabinet po želji entente same, le provizoričen značaj. Ententa skuša sedaj, ker niti polkovnik Chri-stodulos ni ostal zve$t svoji bojaželj-nosti pr#ti Bolgarom in ker so drugi grški oddelki oddali samo par stre-lov na tBolgare, pridobiti podčastni-ke ter Italiiane in Žide v Solunu. Pri podčastnikih in makedonskih rezer-vistih se ententi to ni posrećio. »Se-cola« poroča iz Aten, da so dobile vse grške civilne oblasti v bolgar-skem invazijskem ozemlju ukaz. da morajo ostati na svojem mestu. Kurs grske politike. »Secolo« poroča: Dne 23. t. m. Je imel Venizelos v svoji niši veliko zborovanje politikov, ki so sklenili sklicati za nedeljo veliko ljudsko zborovanje za vojno proti Bolgarski na strani entente. Zopetni vstop Ve-nizelosa na Čelu naroda v javno življenje je provzročil na Grškem veliko gibanje. Se je dvomljivo. ali se bo Venizelosu posrećilo izprcmeniti smer grške politike zlasti z ozirom na neomajno voljo skrajno Nemcem prijaznega kralja in z ozirom na zve-sto - udanost skoraj vse grške vojske svojemu kralju. Pašić v Atena*. Aiene, 26. avsrusta. Srbski ministrski predsednik Pašić je pri&pel čez Patras v Atene. Beni, 28. avgusta. Iz Aten poro-čajo: Min. predsednik Pašić je imel zadnje dni številne konference z Ve-nizelosom. V petek se je sestal z ro-munskim poslanikom, na kar sta se oba podala k ruskemu poslaniku.Ve-nizelistični listi trđijo z veliko vne-ino, da je srbsko-grška pogodba (ka-tere tekst smo pred nekaj đnevi objavili op. ur.) še veljavna ter pravijo, da je vsled intervencije Romunije prišel odločilni trenutek tuđi za Gr-ško, ki se mora postaviti na stran entente. Predsednik grškega parlamenta urari. Pariz, 26. avgusta. (Kor. urad.) Agence Havas poroča s Krfa: Predsednik grške zbornice Mihael Theo-dokis je umri. Vojna na Balkanu. NAŠE URADNO POROClLO. Dunal, 28. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Pri c In kr. bojnih silan ničesar pomembnega. Namestnik načelnika peneralnega štaba pl. H 6 f e r . fini. NEMŠKO LRADNO POROClLO Berolin, 28. avgusta. (Kor. urad.) VVoliiov urad poroda: Veliki gla\-ni stan: Balkansko bojišče. Ob fronti pri Moglenu so se Bolgari polastiH visine tužno od Zbor-ska. Ob Ciganski planini so se pone-srečiii srbski protisunki. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 26. avgusta. Orijentska a r m a d a- Na desnem krilu od Časa •do časa delovanje obeh artiljerij v okolici Tenkikej. Na levem bregu Strlime angleška artiljerija neprestano obstreljuje sovražne pozicije. V pokrajini Belašice Planine nekaj bojev med patniljamj. V centrumu topovski ogenj srednje Ijutosti, ki je bil v okolici Dojranskega jezera jako živahen. Zapadno Vardarja in na srbski fronti severozapadno Kukuruza so izvršili Bolgari 6 protina-padov v smeri na Vetrenik, bili pa so na ćeli črt! odbiti. Utrpeli so krvav neuspeh ter se pod stalnim pritiskom srbskih čet ljuto se braneč umikajo. Na levem krilu se nadalju-iejo srditi boji v okolici Ostrova. Severno ceste na Ostrovo so obstre- Ijevali Srbi bolgarsko napadalno kr-delo, ki se je približalo našim crtam do 150 m ter so mu prizadjali jako velike izgube. Pred enim samim strelskim jarkom smo našli 200 mrtvih Bolgarov. Zapadno Ostrovskega jezera so na§i eksponirani oddelki lahno napredovali. Sf>vraŽnik tu ni poskušal napadati. Južno od jezera so se končali delni boji za Srbe ugodno. Kakor izpovedujefo vjetniki, so bile bolgarske izdube v okolici Ostrovra znatne, zlasti vsled ognja srbske artiljerije, ki nesporno nad-kriljuje bolgarsko artiljerija 27. avgusta. Na fronti ob Strumi je obstreljevala naša artiljerija nadalje sovražne naprave. Ogenj naših baterij je razpršil en bolgarski bataljon. Od Časa do ča^a kanonada ob Dojranskem jezeru. Pri Ma-jadaeu. zapadno od'Vardarja. so obnovili Bolgfari poskuse naoasti Ve-temfk. Severozapadno od Kukuruza je zloirri! o^renj srbske artiljerije pet zaporednih skrajtio silnih nanadov. V okolici Ostrovskecra jezera traiajo boji z Iju tost jo. zlasti zanadno in se-vero od jezera, kjer smo za-\Tni!i s nrotinapadi srbske irfanterije več boćarskih napadov. Dne 25. avgusta sta obstreljevala dva monitorja in ena angleška knžarka torte Kavale. Vi bill prosto- ra tuđi vzdolž pobočja tretjega to-fanskega vrha. Na hribu Piano smo zavojevali močan okop onostran Forcelle dei Castratti, pri čemur je ostalo okoli 30 vjetnikov, med njimi 1 oficir, v naših rokah. Na to pričeti protinapad }e bil takoj zavmjen. Na ostali fronti topovski boji. Lastna le-talska skupina je metala bombe na kolodvor v San Christopjorus severno Caidonaškega jezera, ki so pro-vzročile težke poškodbe. Jedno leta-lo se ni vrnilo. Pri Gorici je prisilil jeden naših letalcev po trdem boju neko sovražno letalo, da je pristalo v blizini AJSevica. 27. avgusta. V irekaterih od-delkih trentinske fronte živahen so-vražni ogenj iz topov metal bomb in iz pušk. ne da bi sledK Infanterijski napad. Naša artiljerija je odgovorila učinkovito in je porušila pribltževal-na dela na sevemem pobočjn hriba Cimofie, Val Astica Pri izvfrku potoka Digno, gorenja Piavska dolina* smo razširili svojo posest na Cima Vallofic proti severu. V gorf-škem odseku in na kraški ptinoti zvišaTio sovražno artiljerijsko ddo-vanje proti soškim mostovom in crti ob Dolu. Nekaj granat je p*đo na Gorico fn Romans. ItaBlMske oildrtke tccub^ DuaL 27. avgusta. (Kor. urad.) Iz privatne statistike o kalijtnskih oflcirsUk tavibib do tk n •*•• di skupna izguba 4322 ofteirjev, ki se porazdeii na posamezne čine tako-le: 9 generalov, 93 polkovnikov in podpolkovnikov, 154 majorjev, 803 stotnikif 683 nadporočnikov, 2571 poročnikov in 3 vojaški kaplani. PaJazzo di Venezia v Rimu. Avstrijska država ima že dolga iesetletja v Rimu znamenito palačo, menovano »Palazzo di Venezia«. V :ej palači je bilo nastanjeno avstrij-sko poslaništvo pri papfežu. Zdaj \e talijanska vlada to palačo zaplenila. Dotični dekret pravi: »Z ozirom na talijanski značaj Palazza di Venezia v Rimu. ki je zgodovinsko neloćljiv 3d Benetk, ter z ozirotn na brezlte-lilne in grozne kršitve mednarodne-12l prava, ki jih počenja Avstro-Ogr-ska v sedanji vojni in z ozirom na poškodbe, storjene brez vsakega vo-jaškega vzroka na spomenikih in po-slopjih v Benetkah, se kot povratilo in pravično represalijo Italije po zaslišanju ministrskega sveta in na predlog ministrskega predsednika določa: Palazzo di Venezia v Rimu postane z razglasitvijo pričujoče odredbe de! državne^a imetja. Finan-čni minister bo odgovorno z ministrom zunanjih del, z ministrom notra-njih del, z ministrom justice ter bo-gočartja in prosvete izvršil prevzet-je v last te palače po dovolitvi roka, v katerem zamore zastopnik intere-sov Avstro-Ogrske vse arhive, dokumente in premičnine, ki pripadajo avstrijskemu poslaništvu pri sv. stolici, spraviti kam drugam. Rok ne srne segati čez 31. oktober 1916. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. V Trevisu so postavili pod državno nadzorstvo trgovsko podjetje avstrijskega podanika Niesnerja in tovarno Nemca Krulla, v Jakinu pli-narno in elektrarno, podjetje neke nemške družbe, v Florenci knjigarno Olschki in konfekcijo Usenbenz. Okrožnica notranjega ministrstva na prefekte odreja hitro postopanje proti avstro-ogrskim, bolgarskim, turskim in nemškim podjetjem, da se jih postavi pod državno nadzorstvo in se vporabi proti njim Še morebitne dalekosežnejše odredbe. Italija in Nemčija. Širši ja\Tiosti ni bilo znano, kako velika je gospodarska pomoč Nemčije Italiji. Do ustanovitve kra* Ijevine so bili Italijani narod pleme-nitašev, pesnikov, duhovnikov, ro-kodelcev, kmetov in trgovcev. Usta-novitev kraljevine pa jih je postavila pred nove gospodarske probleme fi-nančnega, industrijalnega, železni-škega in parobrodnega značaja. Nemci so bili Italijanom učitelji v re-ševanju teh problemov, po vseh več-jih industrijalnih podjetjih in bankah so bili med ravnatelji in upravnim! svetniki Nemci, ako že ni bilo tako podjetje povsem v nemških rokah, parobrodni promet med Genovo in južno Ameriko so upravljali Nemci in vse polno hotelov za tujski promet na vseh važnejših krajih Italije so bila nemška last in Nemci so skr-beli za udobnosti v tujskem prometu. Globoko se je uveljavila v Italiji nemška gospodarska sila. Gospodarski interesi so kategorično od-svetovali Italiji, naj se ne spušča v vojno z Nemčijo; v Italiji pa tuđi sl-cer nihče ni resno misli! na vojno z Nemčijo takrat, ko je v deželi vse vrelo samo proti Avstriji, kjer so imeli »odrešiti« ozemlje ob Adriji. In vojno so si predstavljali tako kratko. Angleži in Francozi so si nadeli na-logo: uničiti Nemčijo gospodarsko, uničiti jo povsodi, kjer se udejstvuje njeno gospodarstvo, torej tuđi v Italiji. Italija je imela v glavnem nalo-go, pomagati, da čim prej pade na žrtvenik četverozveze Avstro-Ogr-ska, potem, kakor so sodili, ne bo težko več porziti Nemčijo. Italija je računala, da bo njena pomoč sijajna, z lahkoto si osvoji, kar hoče imeti ob Adriji in v Tridentu in z Nemčijo se jej ne bo treba spreti. Italija je hotela doseči nničeno Avstrijo, obraniti pa si prijateljstvo z Nemčijo, četudi ne v prejšnji meri, pa vsaj v taki, ka-kršno neobhodno zahtevajo gospodarski oziri, kajti Nemčija je bila njena najboljSa odjemalka. Italija je hotela dobiti mnogo od svojih angie-Skfh in franeoskih zaveznikov in ob-držati vse dobro im nemškl strani. Italfjani so obraćali, usoda pa J^ obr-nila in jih pognala cek> z Nemčijo v vojno, katere so se Italijanski držav-niki dolgo časa spretno ogiball, sled-njlč, ko jih je angleško-francoska pest vedno bolj stiskala, pa so se morali udati in sledila je sedaj vojna napoved Italije Nemčiji. Predno se pričeli Italfjanl vojno z Avstrijo, se napravili z Nemčilo posebno pogodbo, s katero se Je zagotovilo var-stro Imetja Italijanov v Nemčiji in Nemcev v Italiji, kar tuđi spričuje, da niti z daleka nišo mislili na vojne 11 NpmSiio, marvjc so hoteli obdržati znosne odnošaje z Nemčijo. Na pritisk z angleško-francoske strani pa so se zrahljali ti znosni oclnošaji in po trudapolnem deiu angleško-fran-coskih di^Iomatov, ki so mogli le po-časi spraviti Italijane od trdnegu sklepa o eni sami fronti na potrebo enotne fronte Cveterozveze, je sledil uspeh, zbog katerega pa si v Bero-linu ne bodo belili las, kajti Italija pač nima toliko čet, da bi obsula ž njimi bojišča svojih zaveznikov, ako pa kaj odpošlje, bo pomenilo to le slabljenje njene vojaške sile, utegne-jo pa jej biti nemški vojaki in topovi na primer ob soški fronti skrajno neprijetni. Po padcu Gorice vojna napoved Nemčiji. Anglija in Francija sta silili Že dije časa Italijo na vojno z Nemčijo. Svetovali sta jej, naj uporabi svoje čete rajši kje drugje kakor ob Soči, to je na franeoskem in angleškem bojiŠču, češ. italijansko bojišče proti Avstriji tako ne more odločevati glede konca vojne. Tako so govorili Italijanom Francozi in Angleži potem, ko so sprevideli, da je Italija prešib-ka, da bi premagala Avstrijo in izvršila tišti ponosni tolikokrat napo-vedani pohod v srce Avstrije. Jtalija pa je vztrajala na svojem bojišču in zahtevala angleško in franeosko pomoč. Francoski letalci so pridno d&-lovali na Goriškem in angleški topovi so pokali pri italijanski osvojivi Gorice. Italijani so hoteli imeti kak uspeh, izkazati bi se morala vendar enkrat po tolikih naporih i talijanska armada; potem bi bilo mogoče misliti na kiko pomoč itali-janskih čet zaveznikom. Tega staiišča so se držali i talijanski vojsko-vodje. Končno je prišla Gorica v roke Italijanov, tista tako zaželjena Oori-ca, katera je Italiiane zopet zasanjala v pohod v srediŠče Avstrije. Ako bi I bili trezno presodili ta »uspeh«, bi bili sprevideli, da je doše! samo vsled veMkega vojevanja na ruske-n boji-šču in ne morda vsled hrabrosti fta-lijanskih vojako%r in vsled angleških topov. Bosellijevo rntnistrstvo je 90-dilo. da je sedaj prlšel čas, da izvrši dobljeno nalogo. to je napoved vojne Nemčiji in izvršilo jo je In taleo stoif Gorica v zvezi z vojno napoveđjo Italije Nemčiji. Razpoloženfe v Italiji po ▼***! napovedi Nemčiji. Lugano, 28. avgusta. Poročflo o vojni napovedi Italije Netnčifi n( vzbudilo v Italiji nikakega hrapnega veselja. Listi ne poročajo o razvitfti zastavah in o predčasnem triumfal-nem kričanju radi bođočih zmag. »Corriere della sera« poroča, da je Milaji sprejel naznanfto povrem dostojno. V kavarnah v notranfosti nte-sta in v gledariščih so svirali »acijo-nalne melodije in skupina nacfjonali-stov je korakala z zastavo do »Fo- Ipolo d* Italia« in do nacijonalnih spo-menikov, pa se je kmalo razprfila. Slično se poroča iz Rima. V Turina* Genovi, Bolonft, Florenci Hd. najbrže sploh ni bilo nikakih javnih poja-vov o kakem vese4ju radi vojne na-po vedi. Nemški glasovi o vojni mpoveđi Italije Nemči}!. Beroifn, 28. avgusta. (Kor. ar.) K vojni napovedi Italije Nemčiji piše »Berliner Tageblatt«: Mi smo čakaii te vojne napovedi brez nepotrpežlji-vosti, brez nemira, z ono gotovostfo in apatijo, s katero se pričaknje de-ževnega vremena, ki visi ie dolgo na nebesa. Naš dežnik je bii že od-prt. V Italiji so morda to poročilo sprejeli za veliko dejanje in je sprem-ljali z običajnimi izjavami, v NemČW je ostalo občinstvo povsetn hladno. — »Vossische Zeltung« piše: Italijan-ska vojna napoved je gotovega pi-kantnega Interesa, vslad posebne okolnosti, da je Italija izbrala ravno Goethejev rojstni dan, da prične vojno z Nemčijo. Našemu natvfSJemn pesniku se ima zahvaliti đežela v bi-stvenem delu za svoj romantični glas v svetu in tako bo tokratna posebna proslava nje^ovega rofetnegtt dne nekako simbol za pojme Italije o zvestobi in hvaležnosti. Ta nam razsvetli §e enkrat v ostrern osvffii pot, ki jo ie napravila ta dežela od trozvezne pogodbe do vojne napovedi. Te pori Italija nlkakor ni hodila prostovoljno. Ko se ie date spraviti do prvega izdajstva, je moralo njeno hudobno defanje roditi samo rfo. Dandanašnji ni ona nič drugega nego orodje entente, katere svVha je .z vojno napoveđjo izvesti zadnji pritisk na Romunijo. —' »Lofcalanzei-gerc govori o polskani zamujenl.for-malnosti in pravi, da §ele na pari§klh lronferencah Je žrtvovala Itaflia svo-bodo svojih sklepov. Tzdala fe svofe znane naredbe, po katerih se srna-trajo na gospodarskem polju pođanl-ki nemške države za enake podanikom sovražnih držav. Vojna napoved kaže vsemu svetu, đa Italija lite stoji več kot enakopravna vefestta poleg svoflh zaveznikov, roarveC <|a i& izbe^rrila utoefl, đa Je postala TO- Stran 4,_____________________________________________^^ .sLOVfcNbKJ NAKUD\ auc 29. avgusU tyit>. 197. Stev. zal svojih močnejših zaveznikov. — »Deutsche Zeitung« pravi: I\>kler ni bila Italija z NemČlJo v vojnem stanju, je imela še vedno kos, ostanek onega svobodnega delovanja, na ka-terem je slonela pred vojno moč di-plomatične in politične pozicije Italije. Lahko je umljivo, da so hoteli zavezniki Italije napraviti konec temu stanju, kajti Anglija noće polovičnih, ampak ćele vazale. — »K6lni-sche Zeitung« izvaja: V dvch letih smo postali bolj hladni, bolj praktični. Sedaj gledamo popačene otroke bivše trozveze s Čisto jasnimi očmi. Ne moremo odreci Italijanom priznanja, da so bili skozinskoz dosled-ni, vsaj v svoji nezaupljivosti in za-slepljenosti. Vendar pa je dobiti olaj-šujoco okolnost za verolomstvo Italije. Ljudstvo in vlada nimata nikake lastne volje. Italija je suženj Anglije in drugih zaveznikov, odkar se je vrgla v njihovo naročje. Zasleplje-nost Italijanov se da razlagati delo tna iz nespametnega starega sovra-štva do Avstrije, deloma iz brezmej-nega precenjevania samega sebe in popolnega nepoznanja dejanskih raz-mer in sil v inozemstvu. Enako kakor nemški listi, pre-sojajo tuđi dunajski položaj vsled vojne napovedi Italije Nemčiji po-vsem mirno in hladno. Kore&pon-denčni urad poroča z Dunaja dne 28. avgusta: Listi soglasno ugotav-ljajo, da se je Italija z vojno napo-vedjo Nemčiji pokorila samo pritisku svojih zaveznikov in angleškemu diktatu in označajo poskus, da bi se vojna napoved odela z opravičenost-jo, za popolnoma ponesrečeno. Njeno odločitev je smatrati zgolj za na-daljno posledieo prejšnjega verolom-stva. Na vojnem položaju sedai med Nemčijo in Italija izčiščeno stanje ne izpremeni ničesar, toliko manj. ker italijanska armadna moč doslej ni igrala nikake odlocilne vloge v vojni. Zapadno bojišče. NEMŠKO URADNO POROClLO. Berolin, 25. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojiSče. V pokratrrrf ob Sommt so se vče-rai zvečer hi ponoči na«! zapadni nasprotnlki uporabljajoč močne čete In po izdatnl artiljerijski pripravi Iznova trudili prebiti naše crte sever-no od reke. Proti fronti Thiepval-Mouquet Ferme in Delville-gozd Gincy so Angleži večkrat naškodili naše pozicije, med Maurenasom in Clery}em pa Francozi. Napadi so se ponesrečiH deloma v bližinskem boja, deloma v protisunku. Jugozapadno od Mouquet Ferme in v gozdu Deiville se boji v majhnih delih jar-kov se vrše. Na ostali zapadni fronti ražen živahnega streljania v večer-nih urah na obefi straneh kanala La Bassee in na vzhodnem bregu Mose ničesar bistvenega. Vrhovno armaino vodstvo. • • • Sovražne vojne sile na zapadu. Berolin. 26. avgusta. (Kor. ur.) NVolffov urad poroča: Francosko brezžiČno poročilo z dne 24. avgusta 1916. zvečer (Lyon) trdi, da so Nemci tekom bojev ob Sommi vpo-rabili 40 divizij» to je toliko, kakor so vporabili Francozi v petmesečni bitki pri Verdunu. Temu nasproti je neoporečno konstatirano: V času od 21. februar-Ja do 20. julija nišo poslali v boj Francozi v bojnem odseku pri Verdunu 40, marveč 66 divizij. V bitki ob Sommi so postavili Francozi doslej 23 divizif, Angleži pa 37 divlzlj, torej skupaj 60 sovražnih divizij v najsprednjo crto. Rusi na Francoskem. »Petit Parisien« poroča«, da je dospei večji transport ruskih voja-kov s parnikom »Venezuela« v Saint Nazaire. Odlikovan! nemški generali. General infanterije v Below, poveljnik neke armade, je bil odlikovan s hrastovim perjem k redu »Pour le mirite«. General infanterije v Quast, poveljujoči general nekega armađnega zbora, pa je dobil red *Pour le rnerite«. Poincare na fronti. Predsednik Poincarć je odšel 26, t. m. v spremstvu ministrskega predsednika Brianda, vojnega ministra Roquesa in vrhovnega povelj-nika Joffra na fronto ob Sommi, kjer se je sesral z generaJoma. Haighom in Fochom. Francosko • angleška oosvetOTinia. Dne 23. t. tn. se je vršilo v Ca-laisu posvetovanje francoske in an-gleške vlade glede plačil v inozemstvo in tueditvemeničnega kurza med obema deželama. Posvetovan! so se udeležili ministri Briaad. Ri-bot, Asquith, Mac Kenna. Montagu in lord Reading. Novo aagtoško potoiflo. Najbrže že te dni bo izdala An-glija novo posojilo 250 milijonov do-larjev v petodstotnih notah za dobo 2 let. Novo angleško posojilo bo tvorilo glasom poročil iz New Yorka direktno obveznost angleške države. Zatrjuje se, da bodo note izdane s kurzom 99 in da bodo za garancijo zastavljene švicarske zadolžnice tcr ameriški železniški in industrijski pa-pirji v vrednosti 300 milijonov do-larjev. Glasovi o miru. »Progres de Lvon« zahteva od francoske vlade, da natančno obrazloži svoje mirovne cilje in da dovoli časopisju razmotri van je teh cilje v. List pravi, da mora narod poznati vse zapletene probleme, predno se prično mirovna pogajanja, ker mora-jo narodi uveljaviti svojo voljo. Boji na morju. NAD JONSKIM MORJEM. DunaL 27. avgusta. U radno se razglaša: Linijski ladijski porocnik Konjo-viC je 26. t m. s se dvema drugima let a lom a napade I na Jonskem mori u skupino sovražnih stražnih pamikov In ie enega z bombarni potopil. Le-tala, ki so ilh sovražne stražne ladje liuto obstreljevale, so se vrnila nepo-škodovaoa. Brodovno poveljništvo. Iz vojnoporočevalskega stana 27. avgusta: Porocnik linijske ladje Demeter Konjović, katertga drzna dejanja so bila opetovano hvaljena, je izvrši! včeraj z dvema drugima pomorskima Ietalcema napad na skupino sovražnih nadzorujoćih par-nikov. Ko je došlo naznanilo o so-vražnem gibanju v Otrantski cesti, so se dvignili trije naši pomorski le-talci. da opazujeio in napadejo sovražne bojne sile. Letalci so zadeli na skupino stražnih parnikov. to je armiranih ladij. Ko je sovražna skupina opazila naše letalce, je takoj otvorila ljut ogenj. Med tem je pod-vzel poročnik Konjović napad. Vsa tri letala so \Tgla neka i bomb s tako sigurnostjo. da je bil eden izmed stražnih parnikov uničen. Bombe so zadele Iadio natančno, na krovu je bilo več eksplozij, na kar se je za-čel parnik potanliati. Naša letala so se vrnila nenoskodovana v pristani-šče, iz katerega so vzletela. »Deutschland-c Pri zgradbi nemške podmorske trgovske ladje »Deutschland« v la-djedeinici »Gennania« so bili posebno udeleženi tehnični ravnatelj Zetz-mann. v kolikor je šio za gradbena vprašanja, in ravnatelj Regenbogen, kar se tiče strojnotehničnih vpra-šanj. Pri konstrukciji so se posebno trudili inženirji Techel, Erbach, Behrmann in Vogel. »Breraen« na potM v Ameriko. Berolin, 28. avgusta. Kakor iz-iavlja predsednik Oceanske družbe. Lohmann, se nabaca drug:a nemška podmorska ladja »Bremen« z drago-cenim tovorjem na notu v Ameriko. Kapitan Konig. Kapitan Konig je bil odlikovan z viteškim križcem hiŠnega hohenzol-lcrnskega reda- Tuđi moštvo je bilo odlikovano. Turska vojna. TURSKO LRADNO POROClLO. 26. avgusta. Perzijska fronta. Ruske čete, na katere smu zadeli 66 km jugovzhodno od Hama-dana v smeri na Dauletabad, smo s svojimi napadi prepodiii. Na eni strani so dospele naše čete v Bidjar, 77 kilometrov severovzhodno od Sihue. Boji ki so se razvili v okolici Sakisa z ruskimi četami, trajajo nam v prilog. Naše eksponirane čete, ki zasle-dujejo sovražne Čete 35 km zapadno od Saučbulaka, so se 21. L m. spo-padle z nadmočnimi sovrainimi četami v smeri na omenjeno yas in se-verno in južno od vaši Svinsing. Branile so se uspesno ter zavrnil© so-vražnika. OkoriSčaJoč se s svolimi dobrimi prometnimi sredstvi v teh pokrajinah, je pripeljal sovralnik tla olačenia, večidel transbaikalske kozake, nam ni Dustii časa, da bi bili izgradili svoje pozicije ter je naptdel v noči od 21. na 22. t m. levo krilo naših eksponiranih čet Izpostavlieni napadom nadmoćnih čet na vteh straneh. od spredaj in rađaj so se morali naši umakniti v smeri proti meji. Pri prebltju sovrtžne obkolilne crte je imel del naših Čet v bolu izgube. — Kavkaska Irontt. Nt I dcsofem krilu "m^pH tuia otnaJr va kljub sovraŽneinu protinapad«. 27. avgusta. Ruski komunike i dne 24. avgusta trdi. da se razvija ruska ofenziva v okolici Vanskega Jezera in da so ruske čete, ki operi-rajo v pokrajini pri Mosulu. v okolici Rahte popolnoma porazile četrto tursko divizijo, pri čemer so obko-lili dva sovražna polka in oba polka z enim polkovnikom vrcd in njegovim štabom vjele tcr vplenile mnogo topov in strojnih pušk. Štcvilo vjet-nikov še vedno naraSča. Te trditve tvorijo vzgled onih izmišljotin, do katerih se zatekajo člani entente in kl nimajo nobene besede resnice v sebi. Razne politične vetfl = Grof Sturgkh pri cesarju. Cesar je sprejel včeraj dopoldne min. predsednika grofa StUrgkha v daljši posebni avdijenci. = Grof Ttsza na Dunaju. Mi-nistrski predsednik grof Tisza je pri-spel včeraj na Dunaj ter je bil sprejet od cesarja v avdijenci. Opoldne je kon-feriral z zunanjim ministrom baronom Burianom. Ponoći se je vmil v Bu-dimpešto. = M nister notranjih del princ Hohenlohe je z ozirom na svoje zdravje dobil dopust na nedoločen čas in je na njegovo iuesto prišel bivši dalmatinski in gorenjeavstrijski namestnik baron Han del, ki je bil s porabnimi nalogami dodeljen pred nekaj meseci notranjemu ministerstvu. sa Zviianje d«vka na pivo. Da-nes je izsla nova cesarska naredba o preuredbi davka na pivo. Od 1. decembra 1916 bo državni davek na pivo zvišan od 34 vin. za hektolitrsko stopnjo na 1 K 10 vin., zaeno pa bodo odpravljene deželne do-kladje in bodo dežele dobivale pre- =a Fodelittv obdlnske avtono-miie mestom v okupirani Poljski. Vrhovno armadno poveljstvo j« z naredbo 18. avgusta uveljavilo v od c. in kr. čet okupirani Poljski poseben mestni statut, ki je obširnejši za mesto Kielce, Lublin, Piotrkov in Radom, nekoliko ožji pa za 34 drugih mest Mesta s širSo avtonomijo si izvolijo občinski odbor 50 ozir. 60 svetovalcev, kateremu predseduje mestni prezident ozir. viceprezident, ki je ob jednem načelnik magistrata, manjla mesta 5i izvolijo mestni svet 24 do 32 Clanov z županom na čelu. Volilno pravico imajo molki, ki stanujcjo najrnanj eno leto v dotiCnem mesto, so 25 let stari, v posesti vseh drtavljanskih pravic, državljani poljskega kraljevstva, ncopo-rečni. VojaSki gubernator labko izkljuG one, ki so monarhiji ali poljskemu narodu sovražni. Posebno pomembno je, da priniava naredba vrhovnegi armadnega vodstva aedaj posebno poljsko državljanstvo. Upravne naloge poljskih mestnih oWSn no podobne kakor one avitrijskih mett. Uredba vrhovnega annadneffa vodstva stopi 8 1. oktobrom v veljavo. = Nova lupetott med NtmOlo It Zedtaliolffll drtovand. U Kolna poroćajo: Zdi se, da so odnoUji med washingtonsko in beroUnsko vlado zopet boli napeti. Številno torpediranje trgovsklh ladU vxbuja v Ame-riki silno nevoljo in todi tadnja polemika med amertOdm velcpođani-kom ▼ Berotimi Ocrardom In nem-Ikim ča$opisjem wradi censvre ter poročanja v Ameriko in i* Amerike , i* teJUk jlabtfo« &k*.m* Btralh nam in Washin£tonom ie bolj po* slabšalo. =m Ameriiki predio« la razeo-diiće. .Daily News* poročajo iz Wa-ehistona: Pri objavi novega, od obeh zbornic sprejetega brodovnega načela se je opazilo, da vsebuje klavzulo, ki pooblašča predsednika po koncu evropske vojne povabiti države k usta-novitvi razsodišča, ki naj odloča o vprašanju splošnega razoroženja. Tuđi določa klavzula, da je predsednik po-oblaščen, če bi imela konferdfcca uspeh in bi se zmanjšala armade in brodo-vja, ustaviti gradbe po tem brodovnem nacrtu. Prijatelji miru v kongresu so izjavili, da hočejo glasovati za ta bro-dovni nacrt samo, če se sprejme ta klavzula. = Švedska In Rusija. Zaradi uplenitve nemškeg'a parnika »De-sterro« v švedskih vodah je zahte-vala švedska vlada od Rusije, da iz-pusn parnik in moŠtvo ter vrne bla-Zr. in da popolno zadoščenja za kršenje švelske nevtralnosti. = Dansko časopisje in Nemčlja. »Norddeutsche Allg. Zeitung« je pri-občila te dni Članek, kjer očita dan-skemu časopisju, da njega pisava ni-kakor ne odgovarja resnični nevtralnosti. Pod krinko nevtralnosti se vrši gonja, ki je že davno prekoračila meje dopustnega. Jako priljubljena metoda te agitacije je tendencijozno prirejanje inozemskih depeš: z mast-nimi Črkami na prvih mestih in veli-kimi naslovi. V teh naslovih kriči občinstvu o velikih z-magah entente.o strašnih Iz^ubah Nemcev, o obupnih razmerah v NemČiji in o grrozodej-stvih »nemških barbarovc. Občin-stvo pa, ki Često Čita le naslove, ne opaža, da vesti same ne odgovarja-jo naslovom. V izberi in prirejanju teh brzojavk se kaže pomanjkanje resnične nevtralnosti. Na nemŠka poročila se ozirajo kolikor le možno malo. in če jih že ne morejo popolnoma zatajiti, jim skušajo jematl verjetnost. Govore ententnih državnikov podajajo dobe-sedno, dačim nemške oficijelne izjave odpravljajo s par vrsticami, če jih že ne prezirajo papolnoma. — Posebno značilno je bilo obnašanje danskega časopfsja spričo slučaja kapitana Frvatta, ki so ga nemške oblasti obsodile na smrt. Oficijelne izjave nemške vlade, besede minist-rov in izvadke iz angleškega Časo-pisja so objavijali danski listi brez vsakega pridržka. Noben list pa se ni potrudil, da bf Taztimel nemško urnevanje afere ali je obrazložil. — »Norddeutsche Allg. Zeitung« resno vpraŠuje: kam tira dansko časopisie s svoiimi napadi na NemČiJo in s^ svojimi poslu snimi izjavami simoatij do nje nasprotnikov? — ter zaključuje: »Danska }e demokratično vla-dana dežela. Ce nje listi v resnici iz-ražaio javno mnenje dežele, potem to obnašanje danskih listov daje misliti. Eorifta ooleliifta io goriSka slovenska gimiaziia f iohkem leto 1916/17. Dočim je bilo za primorsko di-laštvo i t al i j a n s k e narodnosti že v minolem šolskem letu zadostno po-skrbljeno z zaposlovatoimi tečaji in konvikti v Gradcu in na Dunaju — v prvi vrsti pač po zaslugi deželnega odbora goriškega — ie bilo slovensko dijaštvo skoro popolnoma samo sebi prepuščeno. na koliko škodo bo-dočega razumniškega naraščaja, to pokažejo sele poznejši čaši: gotovo je. da je mnog slovenski dijak, ker je ostal brez vsake orijentacije, ubral — po geslu: »Primum vivere, dein philosophare!« — drugo življensko pot ter za vselej dal slovo muzam. Da se ti žalostni pojavi vsaj za v prihodnje preprečijo, ie sklicala Po-sredovalnica za goriške begunce v .Ljubljani Jolske vešrike, od katerih je zlasti pričakovati zanhnaina zm gori^ko šolstvo, na skupno posveto-vanje, na katerem nal bi se razprav-UslIo in usotovilo vse, kar je v zvezl z učnim in gmotnim prospehom go-riške lolske mladine slovenske. Tu se |e najprej vzpostavilo In sprejelo načelo, da Je treba nuditi be-gunskim dijakom možnost nadalje-vtnja studij tamkai, kjer se le na-hajajo v večji množini in kjer je njih naravno zatočišče; kot taki središči prideta za Primorce-Slovence v po-štev brez ugovora samo Trst in pa Ljubljana. Kmto In nezmiselno U bila siliti družine z otroci, ki so zt jrednje lole sposobni, v — barake, 8 fatomorgansko tolažbo, CeJ, ako se nabore do sto indivMuvov ta-ke itudentovske pare, pa bodo pozvani činitelli prisiljeni, da osnujeio Um gori Vrjekonvlktata bedne dJ-jake! Sodiri Je, da bo pač malo ka-tem rodbina Ukim utopijam na ljubo, zapustila svoj le tako borni ko-tlček, kl si ga Se priborHa ali izpro-sila v Ljubljani ali v okolici, ali pa ki biva v Trstu, ter se Uselila v ba-rak« ni adi — bodoče** konvikta, . V Trstu ie bil itak že teza 9. decembra 1915 zaposlovalni tečaj go-riških učiteljišč. ki je omogočiU da so položili predčasni letni izpit 4 gojen-ci - potrjenci, a zrelostni izpit mc-seca julija v Ljubljani 4 gojenci in 9 gojenk. Y bodočem šolskem letu naj se ta tečaj nadaljuje in po rnožnosti razširi in poglobi ^ pritegnjenjem še drugih učiteljskih sil goriških ufiite-ljišč, ki so na razpolaganie, dasi se iiahajajo sedaj izven Trsta. Ker je že lani posečalo imenovani tečaj do 50 Tržačanov in bližnjih in daljnih oko-iičanov, se je nadejati, da se poset po primemi učni izpopolnitvi in pra-vočasni razglasitvi še ojači. Taki zaposlovalni tečaji pa so potrebni tuđi za slovenske gimnazijce, ki jih je v Trstu in v bližnji in daljši okolici gotovo nemalo in ki bi morali brez njih ali ostati brez pouka ali pa se zateci v nemške zavode tržaške. (Sicer pa smo ravnokar zvedeli, da so gimnazijski zaposlovalni tečaji v Trstu oblastveno ž e d o v o 1 j e n i.) Ustroj in uredba vseh teh tečajev bosta se-veda zavisna od dejanskih razmer, od Števila udeležencev ter od učnih prostorov in učnih sil, ki bodo na razpolaganje, a naloga in dolžnost njih voditeljev bo, da i ih kolikor možno približajo in priličijo normalnim popolnim učiliščem. Goriškim gimnazijcem, ki bivajo v Ljubljani in okolici, ni treba zapo-slovalnih tečajev, saj jim bodo kakor v minolem šolskem letu na ste-žaj odprta vrata I. in II. državne gimnazije in nekaterim tuđi Sv. Stani-slava zavod v Št. Vidu. Samo pri-poročljivo bi bilo, da bi se kak član učiteljskega zbora goriške gimnazije uslužbil na oni ljubljanski gimnaziji, kjer bo več Goričanov, ter taldsto ostal z njimi v ožjem stiku, prav kakor je bilo 1915/16 na ljubljanski re-alki, ki je sprejela množino goriških realcev. uslužbenih med učiteljskim osobjem nekaj goriških realskih učiteljev. Neizogibno potrebni pa so v Ljubljani zaposlovalni fc-čaji za goriške učiteljisč-nike in učiteljiščnice (slovenske narodnosti), kafti tukajšnje učiteljišče jim ni pristopno. bodi si radi razlike v učnem jeziku, bodi si radi prenapolnjenosti. Jasen dokaz za njih potrebo je število priglasitev, kajti tozadevnemu začasnemu pozivu v srovenskih dnevnikih se je odzva-lo že doslej 68 (oseminšestdeset) go-jencev in gojenk. Ker je v Ljubljani na raspolaganje zadostno število stalno bivajočih učiteljev goriških srednjih šoL in so po velikodušnosti kranjskih oblastev zagotovljeni že tuđi učni prostori (3 do 4 sobe v po-slopju I. državne gimnazije), ni dvo-miti, da število priglašencev Še naraste in da bodo ti tečaji prav pri-merno nadomestilo za moško učiteljišče gorisko ter za slovenski odde-lek ženskega učiteljišča goriškega, na katerih se žal tuđi letos redni po-uk ne bo mogel pričeti. Daljnji dobiček zaposlovamega tečaja ljubljanskega pa bode tuđi ta, da bo njega učiteljsko osobje lahko tvorilo stalno komisijo, kakršna je bila dovoljena že v minolem šoiskem letu za zrelostni izpit meseca 1916. Pred njo se bodo po potrebi ob javljali predčasni letni izpiti za gojence-vojake in potrjence ter koncem leta — kar je še posebno važno — zrelostni izpit za one gojence in gojen-ke goriških učiteljišč, ki so v šolskem letu 1914/15 izvršili drugi let-nik ter v šolskem letu 1915/16 nišo mogli posečati učiteljišča. — Imenovana komisija pa bo gotovo poobla-ščena, da izvrši usposobljenostne iz-pite za ljudske in meščanske učitelje primorske meseca novembra t. 1., kakor je bilo to dovoljeno meseca maja t. 1. Kaj se je ukrenilo na onem zbo-rovanju glede gmotnega podpiranja goriške šolske mladine slovenske, o tem pa izpregovorimo prihodnjič. Vesti iz Driirsi M. Telefonska zveza med Gorico in Rimom. Preko Curiha poročajo: te Rima prihaja vest, da se vršijo dela za direktno telefonsko zvezo med Gorico in Rimom. Oglasila sta se iz ruskega vjet-ništva Anton Rapotec iz Rodika, ki se nahaia v Balšoj - Takmaku, in Karol Sosič iz Kozine v Istri, ki se nahaja v Strašenu. kjšenevska gu-bernija. Nad leto dni ni bilo o njiju nikakega glasu. V mskem vjetništvu se nahajajo poleg semama izgub št. 428: Jeme] Mrak s Tolminskega, dom. p. 4., Anton Pelicon, dom. p. 26. iz goriškega glavarstva; prvi je v kraju Orel, drugi v Jegorjevsku. Dalje se nahaja v ru-$kem vjetništvu Rudolf Kodrič iz go* riškega glavarstva, kraj ni naveden, Ljudevit Koglot \t goriSkć okolice "v Ostaškovu, Ivan Flander s Tolmin&ega v Putivlu, vti dom. p. 4, 197. itur.________________________________^___________________.SLOVENSKI NAKULI*, ane 29. tvgusta t*ib. Stran 8, Cvetlični dao za gorHke be- sunce v idrijL Na rojstni dan Njego-vcga Veličanstva so priredila po inicijativi šdskega vodstva dekleta v Jdriji cvetllčni dan za goriškc be-sunce. Nabralo se je 233 kron, ka-tere so poslali Posredovalnici za go-riške begunce v Ljubljani. Umrla le v Gradcu gospa Ana Pertot, rojena Culot, iz Gorice, so-proga knjigoveSkega mojstra Antona Pertota. Stara je bila 33 let. Begunci z Goriškega in sicer iz Solkana, St. Andreža in Grgarja, osem, dvanajst in petnajstletni dečki Jožef Hoban, Štetan Milost in Izidor Beninger, ki so bili pri zadnjem ita-lijanskem pohodu poškodovani in od-peljani v ljubljansko deželno bolniš-nico, so sedaj že tako okrevali, da so jih zamogli odpraviti v begunsko taborišee v Wagni pri Lipnici. Toliko na znanje neznano kje bivajočim njihovim sorodnikom. Begunec v bolnici. Franc Kova-čič l^letni sin Antonov in Frančiškin iz St. Ferjana hišna štev. 101. od začetka italijanske vojne bivajoč pri materi v Gorici Križna ulica 6/IL, je sedaj v rezervni bolnišnici v Ptuju (k. u. k. Reservespital Pettau) lahko ranjen. Dne 9. avgusta je pribe^al iz Gorice v Ajdovščino, a od tam je prišel v Ptuj. Njegovi starši oce ali mati naj priglase svoj naslov na ime: Franc Kovačič, c. in kr. rezervna bolnišnica I. oddelek Ptuj. (Pettau). Deček je v dobri bolniški oskrbi pod nadzorstvoni. JVtati biva najbrže v bej?unskem taborišču Lipnica ali pa v Brucku na Litvi. Naši nesrečni be-gunei se prosilo za pojasnila. Iz Grgarja nad Gorico se nahaja v ljubljanski deželni bolnišnici 8 starih mo^kih in žensk v starosti od 53 do 91 let V starosti 77. SO, 90 let so inorali od doma. PaČ nišo mkdar mi-sililf. da bodo morali proč z rodne %rudc v tako visokih letih. Zz eventualno rekvizicijo groz-dja in vina v Istri se je vršil sestanek v Trstu, katerega so se udeležili po-leg producentov in trgovcev z vinom tuđi zastopniki vojaŠke in hi politične oblasti. Po dolgi razpravi so se zedinili za predlože, ki se svoj čas predlože narnestništvu. Dne 9. septembra se sestane ožji odbor, ki do-Ioči cene vinu in grozju. Legar v Trstu. V času od 19. do I 26. t. m. je bilo v tržaški občini 26 slučajev legarja. Umrle so za Iagar-jem tri osebe. Kdo ve kaj? Ana Škerjanc. sedaj i v Vrtovfnu Št. 17 pri Ajdovšeini, išče " Jožefa Sirnica, ki je stanoval v Gorici na Tržaški cesti št. 1. Mihael Batistič, k. k. Landsturm-(nft. Baon 4./2., 1. Kompagnie, i§če svojo družino iz Solkana pri Gorici, Solska ulica št. 10. Peter Krizman, četovodja. Lir. 27./13. Komp., do- ma iz Deskel pri Kanalu št. 154, na-znanja tem potom staršem in sestri — sedaj beguncem neznano kje, da se je brat Janez oglasil iz ruskega vjetništva. Vprašuje po starših. Njegov naslov je: Janez Krizman, vojno pleny. sahorni zavod, gubernie Sos-nickeho. Korjukovka. Černikovska Rusija. Obenem prosi gori navedeni, da bi mu, ako kdo ve žanje, poslal njihov naslov. Svojce išče Andrej Božič iz Solkana. ki je sedaj zaposlen kot kovač v delavnici na državni postaji v Ljubljani. Dne 9. avgusta je bežal iz Solkana. Ker so prišli proti množici italijanski vojaki, so se Ijudje razkro-pili, Andrej Božič je bežal mimo državne postaje na Blančah; od ta-krat dalje ne več nič o svojih starših, bratu in sestri. Baje se jih je vf-delo v Šempasu. Starši so s tem opozorjeni, ako so se res resili. Na-prošeni pa so tuđi drugi, Jri bi kaj vedeli, naj sporoče Božicu na gore-nii naslov. Kdo kaj ve? Karolina Gorkič, Donawitz, Bahnhofgasse 73, bei Leo-ben. Steiermark, prosi obvestila. kje sta oče Jožef in mati Ana Gorkič ter nevesta Jožefa Gorkič s tremi otroci fz Vertojbe št. 126 pri Gorici, ki so se morali pred Italijani umakniti. Kdo kaj ve? Janez Pintar iz Št. Mavra pri Gorici je od začetka vojne z Italijo bival v Solkanu v Novi ulici št. 386. Na potu v Ljubljano je stopil iz vlaka in se vsled tega ločil od svoje družine in od drugih be-guncev. Kdor kaj ve v njem, naj to sporoči na naslov: Anton Goljevšček, železničar. postaja Jesenice. Kie se nahaia 12Ietni Rudolf Ku-ljat iz Gorice, ki je bival s svojimi starši pod Koštanjevico. Starši so odšli v Lipnico, ker so morali na-gloma proc. kje ie ostal dečko, se še ne ve nič. Tuđi se ne ve za pet otrok družine Brešan. stanujoče istotam. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči Terezi Šuligo], Ljubljana, Janez Terdino-va ulica 8. Prlstopajte kot članl k „Rdečemii kriinMl Dnevne vesti. — Nahiile posebno priznanje ie izrekel cesar s posebnimi lastnoroč-nimi pismi svojemu generalnemu pobočniku generaloberstu grofu Paaru in načelniku cesarjeve vojaške pisar-ne generaloberstu baronu Bolfrasu za njuno odlično in požrtvovalno službovanje. — Odi kovanjt. Red železne kro-ne 3. razreda z vojno dekoracijo je dobii stotnik 27. pp. Leopold Stein-met z. — Odlikovanje. Praporščak 27. pp. Riko Jug je odlikovan s srebrno hrabrostno medajlo II. razreda. Praporščak Jug je bil medtem povišan tuđi za poročnika. — Iz ruskef« vjetništva se je zglasil po 16 mesečnem molku svoji ženi Ivan Terhaj iz Sp. Siške. Delal je pred vojno v skladišču g. Pogačnika. — Z bojišča nam poročajo: Življenje je žrtvoval za domovino praporščak Anton Puhar, doma iz Go-renjskega. Naskakoval je trikrat neko od sovražnika zasedeno visino, dokler ga v sredi njegovega voja ni zadela sovražna krokija v srce. L]mi-rajoč pošilja še pozdrave v domovino. — Od zadnjih bojev se pogreša tuđi izmed mnogih drugih kadet-aspirant Ivan M a t h i a ti, sin d\ or-nega založnika iz Ljubljane. Bil je tuđi pri omenienem nask:>ku zraven. Čast mladim junakom 27. domobran-skega pešpolka. M. — Za naše bolnice. Za filiialko garnirijske bolnice št. 2 so došla gdč. A. Mattanovičevi sledeča darila: Gosp. P. 20 novih kartonov sukanca, ig:el, gumbov itd. ter 50 K, e^ospejno oskr-bovalisče po gospe Hermi P a i c h 1 o v i, 1000 svalčic — O priliki rojstnega dneva presv. cesarja sta darovali: Ga. Herma Paichel 10 K, gospa Minka Šarabonova 1000 svalčic, 7 kg sladkorČkov, 3 kg čokolade in 2 ste-klenici konjaka. Blagim darovalcem v imenu vodstva te bolnice in obdaro-vanih bolnikov najtoplejša zahvala. — Patriotično dsrilo. G. Feiiks Urbane in gospa Fanica izročila sta povodom rojstnega dne Njegovega Veličanstva mestnemu magistratu svoto K 100 za vdove in sirote padlih ju-nakov 3. zbora. — Za pogorelce v Dragi pri Čr-nomlju je dovolilo notranje ministr-stvo sporazumno s finančnim podpo-ro 8000 kron. — lzdelovan'e slamnat h £ev-Ijev je Zavod za pospeševanje obrti že organizirah Nastavil je dosedaj sle-deče poverjenike: G. Valentin Mačka v Domžalah na sledeče vaši: Jarše, Loko, Kamnik, Stranje, Tunjice, Bi-stričico, Županjenjive, Dob, Brezovico, Dolsko, Drtijo, Blagovico, Zlato polje, Veliko vas, Ihan, Krašnjo, Krtino, Lu-kavico, Dolsko, Podrečje, Prevoje, Ra-folče, Trojane, in Spodnje Koseze, g. Franca Uerarja iz Stoba za: Depalo vas, Domžale, Dragomelj, Kapljo vas, Klane, Križ, Loko pri Mengšu, Lakovče, Mengeš, Mlako, Nasoviče, Zalog, Ter-zin, Gašice in Vodice, g, Kajetana Pogačnika v Kamniku za: Gojzd, Hru-ševko, Nevlje, Špitalič, Zg. Tuhinj, Palovče, Podgorje, Podhruško, Šmartin v Tuhinju, g. župnika Antona Mer-kuna na Homcu za: Homec, Moste, Radomlje, Šmarco, Suhadole, Voljčji potok in Rovo, g. kateheta Franca Oswalda v Idriji za: Sp. in Zg. Idrijo, g. župnika Karola Šknlja v Dolenji vaši za: Dolenjo vas, Ribnico in vso okolico, g. Eduarda Kotzbeka v Kranju za: Kranj in okolico, g. Josipa Papiča v Metliki za: Metliko in okolico, g. Antona Luzarja v Dobravci za: Do-bravco, Št Jernej in vso okolico. — Premeščen je iz Ljubljane v Kranj c. kr. deželnovladni tajnik Er-nest K o r d i n. — Z obrtne sole. Profesor na ljubljanski obrtni soli, g. Alojzij Re-pič, je pomaknjen v 8. činovni r27T6d — Karte za kavo se bodo za II. kavino obdobje, to je za čas od 3. septembra do vštetega 28. oktobra 1916 pri vseh desetih komisijah od-dajale v soboto dne 2. septembra 1916, od osmih zjutraj do ene popoldne. Kdor bo hotel karte za kavo preje-mati, pa jih doslej še ni dobival, bo moral podpisati pred komisijo izjavo, da v svojem gospodarstvu nima več kavine zaloge kot po 1 kg za vsako osebo, nevštevši otroke do 4 let, ki do takšnih kart sploh nišo opravičeni. Golice za izjavo se bodo dobivale pri komisijah. Karte velja za 8 tednov in se glase na % kg za osebo. — Krušne in »Udkorne karte. Krušne karte za 72. in 73. krušni te-den, to je za dobo od 3. do vštetega 16. septembra 1916 in pa sladkome karte za VIL sladkorm mesec, to je za dobo od 3. do vštetega 30. septembra 1916, se bodo pri vseh desetih komisijah oddajale v petek dne 1. septembra 1916 od osmih zjutraj do ene popoldne. — Prodaja masti pri mestnl aprovizaciji. Mestna a provi zaci ja pro- fc 4*ia .mast v^vojni proda|alni v Gospo- ski ulici št. 7 in ne več v cerkvi sv. \ Jožefa. — Suh grah 1 kg po 1 K 30 v se prodaja v mestni vojni prodajalni v Gosposki ulici. Gostilničarji, zavodi itd., ki rabijo veCjc množine graha, naj se zgiase zaradi nnkaznice v n^estnem tržnem uradu v III. nad-stropju. — Najvišje ceiie za klobase. Za nadrobno trgovino s klobasami je deželna vlada določila nasiednje naj-višje cene za en kilogram: za kra-kovske in debrecinske klobase 14 K, za brunšviške 10 K, za pariške 10 K oO v, za ekstraklobase 10 K 50 vin., za safalade in hrenovke 10 K, za sveže kranjske klobase 11 K in za polprekajene kranjske klobase 12 K 40 vin. — Poročil se ie danes inženir gospod Ivan B e š t e r z gospodično Anico T h u m a. Bilo srečno! — Kovinska zadruga v LJublfani je imela v nedeljo popoldne ob ude-ležbi 3 Članov v zadružni pisarni pri »Avstrijskem cesarju svoj redni obč-ni zbor pod predsedstvom načelnika K. UrbanČiča. Iz poroci!, podanih na obćhem zboru, posnamemo, da se je vpisalo 23 vajencev, 15 pa je bilo opro^čenih. Dohodkov je imela za-dn v, izdatkov pa 735 K 74 v. tako da zna-*a čisti prebitek koncem leta 1915 ZLcsek 632 K 35 v. Vojnega posojila je r>odpisala zadruga leta 1915 znc-sek 400 K. Umrli so ti-le elani: S p e i! E.. R e m ž g a r I. in B o g 1 ml. V znak sožalja se društveniki dvi^neio s sedeŽev. Računi zadruge se boc*o predložili obrtni oblasti. Koncem zbornvanja ie bilo na pred-lo(? Kg. Babnika in Gradisarja skle-njeno, da mora storiti zadruga potrebne korake, da se prepreci umazana konkurenca ljudi, ki danes nišo obrtniki ali pa izvršujejo drug:o obrt. Tajniku se je dovolila za bilanco posebna nagrada 20 K, nakar je bil občni zbor zaključen. — Zdravstveno stanje mestne obeine Ijublianske. V času od 13. do 19. t. m. se je rodilo v Ljubljani 15 otrok, umrlo pa je 40 oseb, med nji-ini 27 tujcev. Za grižo sta umrli 2, za ietiko 3 osebe. V zavodih je umrlo 32 oseb. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: Za tituzom 1 domaćin in 193 vojakov, za grižo 4 domaćini in 61 vojakov, za difterijo 1 domaćin in 2 tujca in za trahomo 39 vojakov. — Koze in pegasti legar. Od 13. do 19. avgusta so zbolele v Galiciji 3 osebe za kozami, drugod v Avstriji pa je zbolelo 12 oseb, med njimi v Bedaku 1 domaćin. V istem času je zbolelo za pegastim legarjem v Galiciji 53 oseb domačinov, drugod v Avstriji pa 44 oseb. — Prodaja osličkov. C. kr. kmelijska družba kranjska bo oddala dne 1. septembra ob 9. dopol-dne na podkovski soli 20 osličkov (okoli enega leta starih) po zelo nizki ceni brez licitacije. Do nakupa ima vsak pravico. Vlak |e povozil med Veliko Loko in Trebnjem nekega nepoznanega. okoli 50 let starega mota. Obležal *e mrtev. Identitete še ni l.v'o mogoče dognati. VjeJi so s tiralnico /p^ledovani-ga Jožefa Mlakarja iz Starega trga, ki je izvršil več tatvin :n ga izroćiii soćišču v II. Bistrici. O cenah za meso in mast se je razpravljalo v zadnji seji osrednjega odbora c. kr. štajerske kmetijske družbe. Pri tem je predlagal odbornik Lenko, naj dejuje centralni odbor na to, da sje ustavi mesarjem in ži-vinskim prekupcem sedanje nereelno trgovanie z mesom in mesnimi izdel-ki. Mesarji in barantavci prodajajo namreč meso in mast konzumentom zu cene, ki nišo s cenami za živino v nikakem razmerju. Ta gospoda je svoje premoženje v prirneri z letom 1914 podesetorila. Ogrski judje so kupili vnaprej pri naših mesarjih mast po 8 K kilogram; na kakovost se pri tem mnogo ne gleda. Na Ogr-skem se potem ta mast premeša in pric?e nazaj po cenah 12—13 K kilogram. — Živina se sedaj sicer ne srne več prosto prodajati iz ene roke v drugo, mesarji pa svoj posel ne-moteno nadaljujejo. Ako bo šio v tej smeri povoljno naprej, bodemo imeli na Spodnjem Štajerskem kmalu draije goveje meso kakor v največ-Jih mestih. Zasačeoa tatinsJui družba. V okolici Brežic se ie zgodilo zadnji Čas prečej tatvin, dne 16. julija pa so roparji napadli v gozdn pri Dobrovi poštni voz in poropali kakih 7000 K. Zdaj se je vendar posrećilo izslediti družbo, ki je storila ne ie ta zločin, nego še ćelo vrsto dragih v roga-Škem, kozjanskem, slovenjcbistri-škem, mariborskem in ptujskera okraju. Vse te vlome, rope in tatvi-ne je izvršila renomirana ciganska : družina Nikolič. Poglavar te družbe, Ecanc Nikolič, se je z yeč žeaskagg j in otroci naselil v Klanjcu na Hrvat- skem, kjer je vzel v najem lepo po-sestvo ter od tod dejal svoje ropar-ske pojezde. V hiši Nikoličevi so orožniki našli vse polno ukradenih stvari. V kopanšče Krapinske Toplice prispelo je na lečtnje 1481 strank z 2927 osebami. »Druga«. Kino »Ideal« predvaia danes v torek 29., srsdo 30., četrtek 31. t. in. sledeči senzacijski spored: 1. Sascha Messtcr tedeii 5t. 93 b, vojne aktualnosti. 2. »Pri plavem angelju«, burka v dveh dejanjih z A. Miiller - Lincke v glavni vlogi. 3. »Druga«, žaloigra dveh deklet v 3 dejanjih, Eva Speier in Lota Neu-maao, odlični igraiki v glavnih vlo-gah. — Ta spored maldini ni prime-ren. »Ideal« Kino. Nagla smrt. Ko je šel v soboto zvečer /čietni mestni ubožec Fran Pavlin iz Jubilejske ubožnice mimo Katoliške bukvarne je nagloma osla-bel in se zgrudil. Prenesli so ga v bližnjo vežo. k]er je umri. Trupla so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Kri-šictu. . KO Feber 1916«. Ako bi bila kje prodana ali zastavljena, prosim, da se mi to takoj sporoči. Zinka Grum, Zalokar-jeva ulica 13, Ljubljana. Izgubljene stvari. Jakob Sreč-nik, stanujoč v Ljubljani na Radec-kega cesti št. 1 je dne 26. avgusta ob tri četrt na 1. izgubil na potu od Vodrikovega trga do Pollakove to-varne tri bankovce po 20 kron in lepo prosi poštenega najditelja, naj mu jih vrne. Zgubila se le na potu iz hotela »Union<- do domobranske vojašnice zlata urska verižica. Odda se naj v hotelu »Union«, portirju. mm stuoiL * Skrivnosten slučaj. Meseca julija sta umrla v znanem franco-skem postajališču Biarritzu marki Montalon in princ Pignatello. Reklo se je, da sta umrla, ker sta zaužila preveč kokaina. Zdaj je pristojna oblast odredila zdravniško preiska-vo teles in je obenem zaprla nekega velearistokrata. na katerega leti sum, da je svoja prijatelja zastrupil. * Papir za časopise na Nem-škera. 2e meseca junija 1. 1. je nem-ška vlada izdala posebno naredbo, ki je omejila in uredila porabo papir-ja sploh in zlasti za časopise. Zdaj je nemška vlada izdala novo raredbo, ki določa, da sinejo časopisi v septembru porabiti le polovico tište množine papirja, ki jim je bila z naredbo iz meseca junija odkazana. * Zadrževanfe kave na Angle-škem. Kodanjska poročila javljajo, da švedska parobrodna družba »Jatpa-son« ne pošilja več svojih parnikov v brazilske pristane, ker ni tam ni-kjer več dobiti kave. Vso kavo so pokupili Angleži. Zdaj je na Angle-Škem že na stotisoč vreč kave, ki jo tam zadržujejo, da bi čez Švedsko ne prišla na Nemško. * Metaki in trdi ovratnik. Na Du-naju je neki trgovec prodajal trde ovratnike po visokih cenah in ]e pri-šel vsled tega pred sodišče, obtožen navijanja cen. Zaslišani izvedenec je izpovedal, da so trdi ovratniki luk-sus in da se jih bodo morali Ijudje i tak kmalu od vaditi, kakor tuđi trdih manšet. Sodnik se je pridružil temu mnenju in proglasil trde ovratnike in manšete za luksus, ie obtoženca oprostil. * Nagrade za potopljene ladje. Londonsko sodišče je priznalo fflo- štvu angleških vojnih ladij »Glas-gow«, »Inflexible«, »ComwaJe« in »Kent« 12.600 funtov (to Je 302.400 kron) nagrade, ker so potopili nem-ške vofne ladje »Schartihorst«. »Qneiser.au«, »Nurnberg« in »Leip-zig<^. Moštvo ladje »E \% je dobilo 1410 funtpv (33.840 K), ker je potopilo nemško vojno ladjo»Undine« in moštvo ladje »Sidney« Je dobilo 985 funtov (23.640 K). ker je potopilo nemško vojno ladjo »Emden«. * Likvidacija nemškth in av-sirijskih zemljisč na Ruskern. Ča-sih so se Nemci pa tuđi Avstrijci jako radi naseljevali na Ruskem, kjer so dobili zemljo, če ne zastonj, pa vsaj za malenkostno ceno. Ruska vlada je kmalu po izbruhu vojne odredila likvidacijo vseh teti posestev; to se pravi, dala ie posestva ceniti — seveda nizko — in prodati. Zdaj se poroča, da je samo v evropskem delu Rusije likvidirala 31/4 milijona desetin nemških in 80.000 desetin av-strijskih zemljisč. Kaj je iz naseljen-cev postalo, o tem molče porocila. * Nezakonski otroci. Leta 1912. je bilo v Avstriji rojenih 903.407 otrok, med njimi 106.801 nezakonski, tor ej skoro 12 odstotkov. Izmed teh jih je že v prvem letu umrlo 139.212 zakonskih, torej I/V2 odstotka, ter 24.715 nezakonskih, torej 23 odstotkov. V drugem letu starosti je umrlo 28.129 zakonskih in 3233 nezakonskih otrok. Dognano je, da se od leta 1908. zmanjšuje ste vilo porodov, tako zakonskih kakor nezakonskih. Po vojni bo, tako sodijo strokovnjaki, še slabše m sicer bo posebno nazadovalo število zakonskih novorojenč-kov, število nezakonskih pa se bo množilo. Vojna bo vzela mnogo rno-ških in bo že vsled tega dosti manj zakonov, kakor pred vojno. Tuđi ni dvoma, da bodo sinovi premožnih staršev, ravno ker jih ne bo nič preveč, gledali še bolj kakor doslej na doto, zlasti ker ni dvoma, da bo tuđi po vojni vladala velika draginja. De-lavstvo bo seveda še huje čutilo draginjo in si bo tuđi premislil, pred-no se bo oženil in si nakopal množi-co otrok. Strokovnjaki menijo, da se bo število nezakonskih porodov po vojni znatno pomnožilo in opozarja-jo. da je treba pravočasno preskrbe-ti, da se bodo nezakonski otroci ohranili pri življenju, ne iz »humani-tete« in iz »sočutja«, nego ker po-# trebuje država vojakov in davko-plačevalcev, tovarnarji delavcev, zemlja pa kmetovalcev. Umrli so v Ljubljani: Dne 22. avgusta: Rubin MOnzer, domobranec, v rezevni vojaški bolnid na obrtni soli. — Florijan Tvimacz, honved, v rezervni vojaški bolnici v MarijaniŠču. Dne 23. avgusta: Ana Dolinar, rejenka, 13 mesecev, Streliška ul. 15. Elizabeta Janež, mestna uboga, 70 let, Japljeva ulica 2. Dne 27. avgusta: Bruno Sirca, sin strojevodje, 5 mesecev, Marije Te-režije cesta 13. — Jera Vidmar, bivša kuharica, 83 let, Komenskega ul. 16. Dne 29. avgusta: Marija Sterniša, vdova železniškega sprevodnika, 69 let, Jenkova ulica 4. — Antonija Klun, žena trgovca in posestnika, 53 let, Bo-horičeva ulica 13. Dne 29. avgusta: Anton. Grošelj, hišna ppsestnica, 90 let, Dolinska steza v Sp. Šiški 96. V deželni bolnici. Dne 20. avgusta: Elizabeta Mon-tag, redovniška kandidatinja, 19 let. Marija Nadaja, delavčeva hči-begunka, 14 let. Dne 24. avgusta: Fran Stopar potuj oči godec, 36 let. Dne 26. avgusta: Andrej Drašler, delavec, 75 let. — Ivan Slabe, kočarje*' sin, 1 uro. Dne 27. avgusta: Josipina ReŠ, žena izdelovalca glasovirjev, 26 let. Današnji list obscga 4 strani. Izdajatelj in odgovora! urednik; Valentin Kopitar« Lastnlna In tisk »Narodne tlskarne«. Prvi film Iz nove serije Erne Horene v „Kino Central". Samo 3 dni! Samo 3 dni! „SKANDAL". Igra b ftlrl)«^« » lr«h đe]aa|lb. py Ema Moreiaa v glavni vlogL ^*1** **- .SLOVENSKI NAROD\ dne 29. avgusta 1916, 197. Stev. Mamfaktno mago ▼šake vrste, sukna, podvleke i t. cL tapuje ▼o|ao opremati zavod He*raaauH.*tnaaj, tadi v provinen Dama, I. Btckeratraase 9. 2692 Impoaođ. — takof Jako tofcor glasovir (Stutzfliigel) tvrdke J. Czapka & sin, proti zmernl najemnfni. VpraSa se pri Pr. Oftrt-mmrfm, TmrJaAki trg it- 4, II aadatropi*. 2762 Učiteljica prevzame vzgojo otrok kakor tadi gospodinjstvo. Kdo, po*€ upravn. »Slov. Naroda«. 2770 VILA »Sa vica« s gospodarskim poslopiem na Đohinjski Bistrici se takoj proda. Poizve se pri D. REPEy Bled. Fotograf tprejme še negativno retuširanje. Pooadbe pod „A. 9250 2759" as apravništfo »Slovenskega Naroda«. r 2759 ^^^^^^^^^^^^K BMaaaaaaaal ^^^^^^^^^Ha^_ I staijtslnii 2765 za dijaka in dijakinjo Cenjene ponudbe na uprav »Slov. Naroda« pod šifro ifJL K /ITtS". Oženjen llipec kateri zna sejati in razume vsa kmeč- ka dela, »• •pro|a.o «• 1. oktofcro. Dopisi na i Oskrtaiitvo ftomokt p. Braslovče * Saviaakl toliaL 2761 fiSlii špecenjske in galanterijske stroke, vešč obeh dežetnih iezikov, iell vstopHI « manjlem mettu ali trgu. 2763 Naslov pove upravništvo »Slov Naroda«. ——— Kupi se —^— ' Mio ali posestvB bodi si v mestu ali na dežeh na Kranjskem. Ponudbe pod „Kranjska) 2757" na upravn. »Slov. Naroda«. 2757 \ Inzenir Ican Bester Anica Bester roj. Thuma \ poročena. Jfranfeka gora, J^adovljiea. 4Mft ^ Nafiiove|sa izbera :: == umetniških in drugih == razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA Ijubljana prešemon ulica stet. 7. Zalostno je I ako se čutimo slabotne, bolne in nervozne in ako nam ginevajo telesne moči. I Neprava prehrana, nepravo živetie, skrb in bol in druge du§evnc muke pov-zročrjo v krvi zmanjSanje redilnih snovi in tako slede temu nepravilen obtok krvi, glavobol, pomanjkanje teka, zagatenje, bolečine v želodcu in črevesu in mnogo drugih bolečin. Živci so utrujeni. Nespanje, trudnost, duševna otopelost, nemislečnost raztresenost In bolečine v udih nastanejo in nam vzamejo možnost, da svoje mesto izpolnimo. Nove moči — novo življenje j daje naše redilno sredstvo, posveži kri, vzbudi boljSe presnavljanje in ofhri naS pogum. Vsakemu, kdor piše ponj, poStjemo gratis knjigo nekega zdravnika. I V naši knjigi, ki vsebuje dragocena pojasnila, kažemo uporabo in nCinek tisočkTat preizkušenega in od slovitih zdravnikov priporočenega sredstva. Mnogo važnega boste iz nje izvedeli. — Zato pišite takoj na EUnll|u|i SOLI sprejema naročita po rmernih cettah. 26r9 Gospođino 22 let stara, z večletno prakso v me-šani trgovini, zmoena slovenskega, češ* kega in nemškega jezika ter strojeoisja na »Oliver«, tfil prtBMittl ■•«!• v mešaao ali manufakturno trgovino. Ponudbe sprejema V. PftUtok, #• realavas sai tkolfa) Lako. teli ii Hi (tepke) za kuhanje, plača vsako množino po K 30— za 100 kilogramov. Veležganjarna sad ja H. Rosner i CoM Ljubljana. lite se ▼ sredini mests meblo-▼ano sli nemeblevane stonovonie obstoječe iz 1 ali 2 sob in kuhinje. Plačin 20 K oneraa, k! poišče stanovanje. Kdo, pove upravn. »Slov. Naroda«. 2760 m 500 kron! ^5t ^^^H Vam plaćam, ako moj uni-BrlM^a^kVJaV čevalec korenin Rla balxaai ne odrravi v 3 dneh brez bolečin Vaših k«r)lh oćes, bradavfc, ob«4ćanc«T. Cena lončku z jamstvenim pismom 1.50 K, 3 lončki K f-—, 6 lonCkov K 5.90. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. Poteat© Bog, rok, pasdnhe naglo oderavi Ita-prašek. Cena I1 2 krone, 3 škatljice 3*/2 krone. Kemeny, — Koitce (Katsa) I Postfach 12 824, Ogrsko. 193J Učenka v knjigarno in papirno trgovino se takoj sprejme. Zahteva se dobr > računarico zmožno slovenščine in nemščine. Pismene ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „Ratuarlca". IliMi maiivfaktiarist, vojaščine prost, se sprefaie takef. Istotam se sprejme v poduk krepak 2586 vajenec Ponudbe na postili predal 100, Ljubljana. MH IZBIRO poSilja tuđi na dež*elo: Kasne 2652 ff% 1 linf pl»*6«f joploe, III II I L kHla9 kostumev Hl II I I noćnehalj«, poli I III I rilo.modnepr«d II L U L li m«t«t »portaeklo bake im stesalke. /pio solidna -vrdka M. Krištofič - Bučar Lfvbllana, Stsrt tr« 9. Lutaa feUa. Fine otroške oblekce k in krstne oprave, n Pri iinijknji uleta! Slili iij aati Slfil je aaJMj zdrava ia tadi aajceaejit ~ krana za dojenekc. S Bag^MB •• ■ lahkoto odpomore pomanjkanja mleka in »U** uporabi m mmmnt pnhranha dv tretjioi mleka in ena tntjiM aladkotia. — Od nroogđi prtananj trn urno •na eosM aaaM pL TfeBh6**7 * **^WtMr]ajva) B]ajt|| «> ■*•**» 1 Ljobi «*»k > Hotan Ti ipo-roači, da dajeina Elsiaeraa malema Sladln (sfadni bj) n di h vboroo raraja, «•!•< «^««*r « Sladm lahko najtopi«]« pciporoća- D«M m ari lekarMJa 1klaV0Mr|B v &paV H>bi ■■■■■ ii»ia». ctow ."ff.^: SL*r2?1 I » Ivb^b«b«bwJH •afBaMCa^f • •Ca»aajW^a^a^ara^Ba»»BB^aT ««i «^^^wi— PIANINO In prafajaHm gtaaowir •• bihi-ala v Krafcovski ulioi it. 19. 2684 STAHOUAHJE 2—3 sob s kuhinjo se Išče ▼ nalem. Ponudbe na portirja v hotelu pri Slonu. 2752 = Sprelme se ===== blagajničarka starejša, resna, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe na „Po&tul predal št. 29, Ljubljana. 2769 Poštne dopisnice dunajskih umetnikov, vojaSke, svetniške, pokrajinske, galerija v useh izveđbah ; gra-tulacijske dopisnice z briljantno pisavo in s cvetlicami konfekcijonirane v vseh jezikih dobavlia trgovinam zelo ceno: Zaloaja poftt-aUb doirisnlc MItosUt Elseauneager« DmaaJ ZV. LAhrg. 4. Cenik zastonj. 2701 Kot debavltelf paikinlh koplt xa c kr. armado k«pn|em orehov les v vsaki množini po najvišji ceni. KunsflePf Litija. Pridno In saneslflva dek Ie katera bi znala tuđi nekoliko kuhati, liče uradniška rodbina na Dolenjskem. Plača po dogovoru. Ponudbe pod „đekla 2753" na I upravn. »Slov. Naroda«. 2753 Peki za crni kruh ki so že delalt kot delavci pri peči, ================ se sprejmejo v stalno službo. ====== . Stroški za voznino do zneska 10 K se povrnejo. Pobližnja pojasnila pismeno ali ustmeno v Ankerbrot-tovarni, Dunaj X., Absberggasse 35. 5 kg mila za pranje ' I v blok - zavojčkih I Ia kakorest, garant llo/o maMobe, samo 14-50 E. 10° ono belo nar I tronovo aaile v ćebrlćklh 21 kg Ind. ćebrićek 44 K. I Za izkuhanje perila izborno! Vsaka gospodinja, hoteli, bolnice in trgovci naj I bi je poskusili. Poiilja se po povzetju. 2689 I Emil Stiassnyy Mytilie - razpošiljalnica mila, I DUNAJ I, Bfickerstrasse 2. Tel. 5849. I Kostanjev les, tx:z Mode kupim po najvišji dnevni ceni. mm—mmm—L—a— a—aaaa——» Ponudbe na —.».— Josip Kralj. Ljubljana. Franca Jožeffa cesta št. 7. M li—ir*"* ilB1< ti—ii— "—Vj Jtfestm trg št. tO. gkJ7«? <________________________________) I (lastnica Jadvigs Sare) I LJabllana, Selenbnrgova nlica stev. 5. s=?2~ PERILO I namizno & HllIIIV I Caino imerne. Solidno delo. I ^pcciolni oddelelt zo ncuc^tine opreme. I perile zo gc^pede po meri. 1703 ■aU&aaaBB.aaaaB.aVBaaaaaaaaaaaaBaaaaaBaaaBaaBBaaavaBaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaa