Velenje, 9. septembra 1977 Leto XIII Številka 35/394/ Cena 3 din lanifestacija na Muti nadvse uspela ežke in razvojne načrte zelenega programa na Muti v okviru manifestacije „Sreča v Henju in cvetju" so si ogledali številni poslovni partnerji sozda Gorenje iz vseh krajev Jugoslavije _ Z odprtjem novega poslopja ta šolski center so zadnjo šoto, 3. septembra, na zgornji iti sklenili nadvse uspelo lifestacijo „Sreča v zelenju cvetju", v okviru katere so dstavili dosežke in razvojne ičrte zelenega programa Gore- nje. Manifestacija je uspela veliko bolj, kot so pričakovali njeni organizatorji — sozd Gorenje ter tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Gorenje - Muta. Številni poslovni partnerji sozda Gorenje iz vseh krajev Odkrili spominsko ploščo ' D/win/iKAr 7ocoucVn coviniclrp. nnnVrtienr.fiv Velenie. so se ude Pododbor zasavsko savinjske-področja 4. VDV brigade je niziral skupaj s krajevno žarijo ZZB NOV Kavče občinskim odborom ZZB )V Velenje v petek popoldne .ed Naveršnikovo domačijo v avčah spominsko svečanost z ~~ ritjem spominske plošče jema Janku Lončarju z nskega in Martinu Pokleki— irku s Paskih vrhov, ki sta na kraju 9. februarja 1945 Dvala življenje za svobodo. Svečanosti s kulturnim prodom, ki so ga izvedli mladi Kavč in pevski zbor društva upokojencev Velenje, so se udeležili poleg brata padlega kurirja Martina Pokleka-Mirka tudi drugi nekdanji kurirji oziroma borci, domačini in predstavniki naše občine. Na slovesnosti je govoril nekdanji komandant relejne postaje TV 32 Franc Udovič—Florijan in poudaril pomembno nalogo, ki so jo opravili kurirji med vojno. Spominsko ploščo na steni Naver-šnikove domačije v Kavč ah pa je odkril bivši komandant TV postaj za Štajersko Edi Gole— Svigelj. Spomin na padla kurirja so vsi navzoči počastili z eno-minutnim molkom. Jugoslavije ter drugi so se med obiskom na Muti kar najbolj neposredno seznanili s proizvodnjo zelenega programa Gorenje. Na tej prvi razstavi, ki bo poslej tradicionalna, so predstavili tudi del novosti, sicer pa je s srednjeročnim razvojnim načrtom predvidena nadaljnja izpopolnitev programa proizvodnje kmetijske mehanizacije ter modernizacije procesa proizvodnje poljedelskega, vrtnega in cvetličnega orodja. Gorenje je med manifestacijo na Muti sklenilo s poslovnimi partnerji iz vse Jugoslavije vrsto pogodb za prodajo izdelkov zelenega programa za prihodnje leto. Sicer pa si je nadvse uspelo razstavo dosežkov in razvojnih načrtov zelenega programa Gorenje ogledalo več tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije, ki so bili prijetno presenečeni nad manifestacijo „Sreča v zelenju in cvetju". Prejšnji teden je bila na obisku med našimi rojaki na avstrijskem Koroškem delegacija družbenopolitičnih delavcev celjskega območja (o tem pišemo na 3. strani). Gostje iz Slovenije so se 29. avgusta ustavili tudi pri skupini slovenskih mladincev iz Pliberka ob dvojezičnem napisu. Nekaj ur pozneje je avstrijska žandarmerija s pomočjo delavcev cestne uprave nasilno odstranila napis. Odstranitev dvojezičnega napisa v Pliberku je dokaz več, da tega, kar avstrijska vlada tako vehamentno javno deklarira, ne prizna! V Pliberku zdaj znova stoji dvojezični napis. Koliko časa bo stal ta drugi, pa je seveda vprašanje? Petkov večer odpira kulturno sezono V galeriji knjižnice Velenje bodo od 16. septembra dalje spet zaživeli petkovi večeri z otvoritvijo razstave slikanic in mladinskih ilustracij Spominska plošča na steni Naveršnikove domačije v Kavčah Na pobudo Zveze prijateljev mladine Slovenije je Mladinska knjiga Ljubljana pripravila razstavo slikanic in mladinskih ilustracij pod geslom Dobro knjigo predšolskemu otroku, ki bo razstavljena v več krajih v Sloveniji, najprej pa v naši občini. Razstavo bomo odprli 16. septembra, ko se bo s prvim petkovim večerom v novem šolskem letu uradno začela tudi sezona kulturnih prireditev, ki jih pripravlja naš Kulturni center. Proslava ob dnevu slovenskega sodstva fcem delavcem sodišč Celjske regije čestitamo za praznik in izrekamo dobrodošlico v našem mestu! Osrednja proslava dneva slo-:ega sodstva bo za celotno Ijsko regijo v Velenju v soboto, 10. septembra. Vsi sodniki in delavci sodišča nženega dela v Celju, okrož-sodišča v Celju ter občin-sodišč iz Slovenskih (Konjic, Šmarja pri Jelšah, Žalca |n Velenja se bodo ta dan zbrali ob 8. uri na sodišču v Velenju, kjer bodo imeli pogovor o problemih njihovega dela. Da bi povezali koristno s prijetnim bodo tudi izvedli tekmovanje v strojepisju in v šahu. Nato se bodo vsi, skupno z vabljenimi družbeno-političnimi predstavniki celotne celjske regije in republike, udeležili centralne proslave, ki bo v kulturnem domu. „ , Slavnostm govornik bo tovariš Janez ZAHRASTNIK, sekretar MK ZKS. V kulturnem programu bo sodeloval dekliški pevski zbor gimnazije in Šaleška folklorna skupina iz Velenja. Predsednik SO Velenje, NE-STL ŽGANK, pa bo priredil za udeležence proslave sprejem. Vsem sodnikom, delavcem na sodiščih in vsem udeležencem osrednje proslave ob dnevu slovenskega sodstva v Velenju čestitamo in želimo prijetno počutje v našem mestu. Na razstavi sodelujejo znani ilustratorji slikanic in mladinske literature Jelka Reichman, Marjana Jemec—Božič, Lidija Osterc in Božo Kos. Na dan otvoritve bodo ti ilustratorji obiskali vrtce v Velenju in Šoštanju. Na petkovem večeru, ki bo tako, kot v preteldi sezoni ob 19. uri, bodo v kulturnem programu poleg ilustratorjev sodelovali pionirji osnovne šole Anton Aškerc in cicibani Vzgojno varstvenih zavodov Velenie. Razstava ima še poseben pomen, saj jo prirejamo v počastitev 10. obletnice tekmovanja za Kajuhovo bralno značko. Ta zelo pribljubljena kulturna akcija pa s takšno prireditvijo še po- trjuje svoj vzgojno izobraževalni namen. Na razstavi bodo podelili Kajuhove plakate najbolj prizadevnim tovarišicam in tovarišem za njihov trud pri razvoju tega tekmovanja. Otvoritve razstave se bo udeležil tudi Leopold Suhodolčan, mladinski pisatelj in predsednik republiškega odbora za bralno značko pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Razstava bo kasneje odprta tudi v Šoštanju. Delavci Kulturnega centra upajo, da bodo petkovi večeri in druge kulturne prireditve, ki jih nameravajo organizirati prav tako, ali še bolje obiskani kot v minuli sezoni. Praznik občine I Mozirje Franc Leskošek-Luka na Muti Manifestacijo „Sreča v zelenju in cvetju", združeno z razstavo zelenega programa Gorenja, si je med številnimi gosti ogledal tudi član sveta federacije, Franc Leskošek-Luka. Med obiskom na Muti so ga predstavniki tovarne poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Gorenje-Muta seznanili zlasti podrobno z razvojnimi načrti in hotenji. Tovariš Franc Leskošek-Luka se je po obisku na zgornji RAZGRNJEN ZAZIDALNI NAČRT ZA TOPOLSICO Na velenjskem Zavodu za urbanizem so pred dnevi razgrnili zazidalni načrt za stanovanjsko gradnjo v Topolšici. Sklep o razgrnitvi je sprejel na predzadnji seji Izvršni svet skupščine občine Velenje. Zazidalni načrt predvideva individualno zazidavo, le del stanovanj pa bo v blokih. Predvidena je gradnja okrog 1.200 stanovanj. Poleg stanovanjske gradnje predvideva zazidalni načrt tudi gradnjo drugih objektov, kot so šola, prostori za otroško varstvo - skratka objekte, ki so potrebni za funkcioniranje takšnega naselja. Muti odpeljal na Pernice na Kozjaku na slavje lovcev. ZASLUZENO PRIZNANJE Ob dnevu slovenskega sodstva je bil v Ljubljani pretekli petek sprejem, ki ga je pripravilo Slovensko sodniško društvo. Na sprejemu je govoril Jože PAVLIČIČ, predsednik republiškega Vrhovnega sodišča. Na sprejemu je več slovenskih sodnikov sprejelo najvišje priznanje slovenskega sodniškega društva. Priznanje za dolgoletno in prizadevno delo v sodstvu je sprejel tudi Miran TOPOLO-VEC, predsednik občinskega sodišča v Velenju. Priznanje je dobil tudi Ludvik GORENJAK, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Številnim čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Občani Mozirske občine slavijo 12. septembra občinski praznik. Praznujejo ga v spomin ; na osvoboditev Zgornje Savinj-' ske doline septembra leta 1944 in na dan, ko je padla zadnja j sovražnikova postojanka na tem ; območju. Prireditve ob njihovem leto-: šnjem prazniku so se začele v soboto 3. septembra. Ob 9. uri • tega dne so v Dol Suhi pri Rečici: ob Savinji odkrili spominsko i ploščo padlim kurirjem, ob 11. j uri pa je bilo v Kokarjih srečanje j kurirjev IV. VDV brigade savinj- j sko zasavskega področja. Prire-« ditve se nadaljujejo tudi ta j teden. Danes dopoldne ob 9. uri bodo odprli novo osnovno šolo v • Lučah in modernizirano cesto v Podvolovjek. Popoldne ob 16. uri bodo na Ljubnem odprli otroško igrišče, zvečer ob 19. h pa bo v Novi Štifti partizanski miting. Jutri, v soboto se bo začelo ob 9. uri v Novi Štifti občinsko strelsko tekmovanje z malokali-bersko puško, ob 10. uri bodo na Križu pri Gornjem gradu odprli modernizirano cesto, ob 13. uri pa položili temeljni kamen za novo osnovno šolo v Gornjem gradu. Ob 13.40 se bodo v Novi Štifti sešli na slavnostno sejo delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje. Ob 13.40 pa bodo predali namenu del modernizirane ceste Gornji grad — Črnivec, ob 14.30 pa se bo začela proslava s kulturnim programom ob letošnjem prazniku občine Mozirje. lU Ob koncu tedna se bo zadrževalo v Sloveniji lepo vreme z normalnimi temperaturami. VEČINSKI „ZA" V večini novoustanovljenih tozdov rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje so bih v torek, 6. septembra, referendumi, na katerih so zaposleni odločali o sprejemu samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v tozdih, organiziranju novih delovnih organizacij ter o reorganizaciji REK Velenje v sestavljeno organizacijo združenega dela. Volilna udeležba je presegla 75 %, velika večina tistih, ki so prišli na volišča, pa se je odločila z „ZA" za sprejem predloženih dokumentov. V preostalih tozdih (termoelektrarna Šoštanj, avto-park Velenje in zunanji obrati Velenje) pa bodo referendumi 9 oz. 12. septembra. Ob koncu septembra pa bodo delavci sozda REK Velenje volili delegate v delavske svete ter v disciplinske komisije in komisije samoupravne delavske kontrole. Ob polletnih rezultatih gospodarjenja Zmerni optimizem članov občinskega izvršnega sveta — Potrebna bo temeljita analiza opravljenega dela po tozdih Izvršni svet občine Velenje je na torkovi seji analiziral izvajanje nalog družbenoekonomskega razvoja v letu 1977 in ocenil gospodarske rezultate v prvem polletju letošnjega leta. Ker del ocene temelji na lanskih polletnih rezultatih, ki so bili izredno slabi, je mena primerljivost vprašljiva. Le malo veijetno je, da bomo tudi v letošnjem drugem polletju priče tako visoke konjukture kot lani. Najbolj primerljiv je tisti del ocene, ki obravnava razmerje med planiranimi in doseženimi rezultati. Pregled pokaže, da so tozdi za letošnje leto ponovno sprejeli preoptimistične programe in jih ne dosegajo. Dosežen ni niti plan občine za letošnje leto. Tako smo ustvarili za 100 do 150 milijonov dinarjev dohodka premalo, močno pod planom pa so tudi sredstva za amortizacijo. Ob tem pa so se osebni dohodki na zaposlenega povečali v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 14,5 odstotka in se gibljejo nekoliko nad planskimi predvidevanji. Tudi v zaposlovanju smo že davno presegli planirano stopnjo 2,3 odstotka v gospodarstvu in 2,9 odstotka v negospodarstvu. Samo v letošnjem polletju smo na novo zaposlili 1571 delavcev. Nekateri člani izvršnega sveta so menili, da je letošnja rast zaposlovanja vendarle sprejemljiva za našo občino. Takšno mnenje pa je najbrž še najbolj podobno kapitulaciji pred nastalim položajem. Vsekakor pa bi bilo iz te problematike nujno potrebno v najkrajšem času dokončati strokovno analizo. Visoko zaposlovanje v naši občini vleče že nekaj časa za sabo vse posledice in pritiske na gospodarstvo, na kar pa v tozdih ob sprejetju novih delavcev kaj malo razmišljajo. Izredno slabi so tudi izvozni rezultati. Očitno je, da so naši izdelki ha mednarodnih tržiščih premalo konkurenčni, saj dosegamo le 29 odstotkov planiranega izvoza v letošnjem letu in ni izgledov, da bomo dosegli načrtovano vrednost. Ta podatek bi moral biti za nekatere tozde zelo resno opozorilo. Člani izvršnega sveta so opozorili na nizko produktivnost v delovnih organizacijah, ki je največkrat posledica nevestnega odnosa do dela. Poseben problem je tudi nadurno delo. Občinski svet zveze sindikatov, ki je ugotavljal število opravljenih nadur v posameznih tozdih, je prišel do zaskrbljujočih podatkov. Visoko število opravljenih nadur močno zmanjšuje produktivnost, obenem pa skupno s ponovnim delom upokojencev onemogoča zaposlitev mladim kadrom. Ob koncu je bil sprejet predlog, da v tozdih v najkrajšem času obravnavajo nastalo gospodarsko situacijo ter primerno ukrepajo. BORIS ZAKOSEK Stopamo v dvajseto leto delovanja RŠC Začelo se je novo šolsko leto 1977/78. V njem bo'šolski prag naših šol prvikrat prestopila dvajseta generacija mladih in manj mladih, pripravljenih, da si v nekajletnem šolanju pridobijo dobršno zalogo splošnega in strokovnega znanja ter delovnih in življenjskih izkušenj. Nič ni danes neobičajnega, ko gledamo več kot 2000 učencev, dijakov in študentov, kako vsako jutro ali opoldne hitijo v šolske zgradbe, na jašek Škale ali v elektro-kovinarske obrate našega centra, hitijo naproti svojemu lastnemu razvoju kot temelju njihove današnje in jutrišnje eksistence. Toda še ne v tako daljnji pre- dar niso razvile v trajne institu-teklosti slika ni bila takšna. Organizirana vzgoja in izobrazba sta bili privilegij manjšine premožnih, v naprej namenjenih za upravljavske in lastniške položaje, vsi drugi pa so bih obsojeni na golo životaijenje, ne da bi razen dela lahko uživali. druge bogate pridobitve človeške kulture. Začetki organiziranega izobraževanja širokih ljudskih množic segajo namreč komajda dobrih dvesto let nazaj, toda le začetki, širši razmah pa je v naših deželah doseglo šele pred dobrimi sto leti, ko so uvedli splošno šolsko obveznost. Obdobje prve industrijske revolucije je z razvojem strojne proizvodnje zahtevalo vsaj pismenost delavcev, medtem ko je kmečko prebivalstvo ostajalo slej ko prej neuko, vdano v usodnost naravnih in družbenih razmer. Sploh pa ni potrebno tako daleč nazaj, da bi ugotovili izredno skromne možnosti, ki so jih ljudske množice imele za pridobitev splošne, kaj šele strokovne izobrazbe. Osemletna obveznost obiskovanja osnovne, ljudske šole, to je obveznost in hkrati možnost za vsakega, da si pridobi temeljno izobrazbo, je namreč na Slovenskem uresničena šele po II. svetovni vojni, v socialistični Jugoslaviji. Ko pa smo to dosegli, se začenja ne-sluten razvoj izobraževanja po osnovni šoli. Takšno izobraževanje je danes že normalni pojav, vse bolj pa postaja nujna sestavina v vseh obdobjih človekovega življenja. V tem kontekstu laže razumemo, zakaj se je poklicno izobraževanje v Šaleški dolini začelo razvijati šele v tem stoletju z ohrtmi, obrtnonadaljevalnimi in kmetijsko-nadaljevalnimi šolami od 1902. do 1925. leta ter strokovno šolo za rudarje in profesioniste okrog 1928. leta. Vse do leta 1958. pa so te in podobne oblike poklicnega izobraževanja le občasne, sicer, dobri zametki a vendar se nik- cije, ki bi rasle vzporedno z družbeno - gospodarskim razvojem Šaleške doline. Mi, ki danes delamo in se učimo v rudarskem šolskem centru Velenje, imamo svoje korenine v letu 1958, v industrijski rudarski šoli, ki jo je ustanovil rudnik lignita Velenje, da bi se v njej poklicno usposabljali delavci za potrebe proizvodnje premoga. V tej šoli so delovale: poklicna rudarska šola, v katero se je vpisalo leta 1958/59 62 učencev, po 20 učencev pa se je vpisalo v tem letu tudi v poklicno kovinarsko in poklicno elektro šolo; skupaj torej 102 učenca. Tudi nadzorniško rudarsko šolo, ustanovljeno leta 1960, poklicno šolo za rudarje strojnike iz leta 1963 in tehniško rudarsko šolo, ki je začela z delom 1962. leta, lahko prištevamo v prvo obdobje razvoja centra. V tem obdobju do leta 1966 je center usposabljal pretežno ali pa kar vse učence za rudarske poklice. Absolventi so se v pretežni večini zaposlovali v rudniku lignita Velenje vse do leta 1966, in 1967, ko so odmevi svetovne rudarske krize povzročili veliko zmanjšanje proizvodnje, preusmerjanje rudaijev na druga dela in v druge poklice (okrog 600 delavcev - rudarjev se je takrat zaposlilo na drugih področjih). To je seveda precej zavrlo razvoj rudarskega šolstva in zameglilo njegovo perspektivo. Na srečo se v tem času začenja intenzivnejši razvoj drugih industrijskih panog v Šaleški dolini (predvsem strojno-predelovalna in elektro industrija v TGO Gorenje). Prav ta razvoj pomeni tudi prelomnico v razvoju našega centra. V vzgojno-izobraževalni in proizvodni dejavnosti centra se začenja tehtnica nagibati v korist dejavnosti elektro in strojne stroke. O tem priča porast števila učencev v elektro in kovinarski šoli, ki se ne izobražujejo več za rudarsko dejavnost, predvsem pa ustanavljanje in razvoj novih vzgoj-no-izobraževalnih smeri - novih šol. Med njimi so tehniška elektro šola za šibki tok z letom ustanovitve 1969, poklicno elektro šolo za šibki tok (1971), tehniško elektro šolo za jaki tok (1972), poklicno šolo za tehniške risarje (1972) in tehniško strojno šolo (1973). V letu 1973 začnejo z delom tudi oddelki za izobraževanje ob delu v vseh šolah našega centra, kar priča o prizadevanjih našega centra, da gre v korak s sodobnim razvojem izobraževanja, v katerega se morajo vključevati vse starostne strukture. Najnovejše obdobje v razvoju centra pa predstavlja ustanavljanje in razvoj višješolskega izobraževanja v strokah: organizacija dela (1972), elektro in strojna (1973) in rudarska Revija narodnozabavnih ansamblov V Rdeči dvorani v Velenju se bo v soboto 17. tega meseca 26 narodno zabavnih ansamblov v revialnem nastopu potegovalo za nagrado Velenja. Prijavili so se ansambli iz raz- šalce in odnesli prvo nagrado občinstva. ličnih krajev Slovenije. Prijavo pa je poslal tudi; Tista. a si al tudi ansambel iz zamejstva, iz Letošnja revija bo zelo kvalitetna, na njej bo sodelovalo tudi dvajset ansamblov, ki so se udeležili Ptujskega in steveijanskega festivala. Tako bo tudi konkurenca za prva mesta hujša. Program je pnpravljen tako, da bo vsak ansambel izvajal dve skladbi, ki jo bo ocenjevala posebna komisija pod vodstvom prof. Cirila Vertacnika. Med bolj znanimi ansambli bo tudi ansambel Cite Zakojnšek. Razigrani sestri Cita in Erika, prva s citrami, druga z violino, sta na ptujskem festivalu močno ogreli poslu- (1976). To je obdobje organizacijske in vsebinske zaokrožitve ene etape razvoja centra; ni treba dvomiti, da ta razvoj v obdobju znan-stveno-tehnološke revolucije še daleč ni zaključen. Nekaj zadnjih let je ena izmed značilnosti delovanja našega centra na vzgojno-izobraževalnem področju tudi sodelovanje in pomoč območjem, ki nimajo razvitih izobraževalnih ustanov za poklicno izobraževanje. Tako ima naš center dislocirane enote svojih šol v Muti ob Dravi, v Slovenskih Konjicah in Trbovljah. Predvsem v prvih dveh krajih obstajajo tendence, da se iz teh oddelkov razvijajo izobraževalni centri usmerjenega izobraževanja. Ob začetku jubilejnega, dvajsetega leta delovanja našega centra, je vredno naglasiti, da pomeni razvoj našega centra, predvsem pa rezultati vzgojno-izobraževalnega dela v njem, zgodovinsko prelomnico v razvoju Šaleške doline, kakor tudi revolucijo v zavesti ljudi. Težko si je zamisliti družbeno-ekonomski razvoj združenega dela in družbenopolitične skupnosti v Šaleški dolini brez preko 4.500 absolventov izobraževalnih smeri in oblik našega centra; nobenega dvoma ni, da so danes prav oni glavni nosilci razvojnih nalog in ciljev v dolini, prav gotovo pa bodo jutri to še v večji meri. I1 k< Drugi „znanec" je celjski instrumentalni kvintet. Ansambel igra že 10 let. Vodi ga Mirko Polutnik, ki je napisal par vrstic za bralce. „Naš ansambel praznuje . letos svoj jubilej 10-letnico delovanja. Sodelovali smo že na vseh večjih prireditvah, udeležili smo se pa tudi festivala v Stcverjanu in Ptuju. Zato smo se odločili, da pridemo v vaše lepo rudarsko mesto in vas razvedrimo z našimi skladbami Na vseh dosedanjih koncertih v Italiji, Avstriji, Švici in v vseh naših republikah smo bili dobro sprejeti, zato upamo, da bomo tudi vašo publiko pridobili na svojo stran in dokazali svojo vrednost." Na reviji bodo sodelovale tudi članice godbe iz Logatca, celotno prireditev pa bosta tudi letos vodila napovedovalka Jana Cede in Drago Seme. Za veselo razpoloženje bosta poskrbela tudi naša znanca iz TV žehtnika. MIRKO MELANŠEK da iščemo nove poti, da spoznavamo nova sredstva ..izobraževalne tehnologije", da jih kritično ovrednotimo, pripravimo projekte, nakar nam ne preostane drugega, kot da se gremo pogovaijat z združenim delom, ki bo prej ali slej moralo spoznati, da je investicija v ljudi, poleg tega, da je nujna, tudi najbolj rentabilna. Seveda pa bo v svobodni I menjavi dela odločilna pred kvaliteta vzgojno-izobraževalnih zul tatov. V dvajseto leto stopimo optimistično, z delovno voljo, sti kovno zagnanostjo in druži" političnim posluhom za sodol in prihodnost, ki jo naš center del „učeče se družbe" prav ima! KULTURNI CENTER VELENJE Titov trg 5 63320 VELENJE V šolskem letu, v katerega pravkar stopamo, se bo v rednih oblikah izobraževanja in ob delu usposabljalo v našem centru okrog 2.500 učencev, dijakov, študentov in slušateljev. To je 24-kiat več kot v začetnem letu 1958/59. Za toliko smeri, stopenj, oblik, za takšen razpon vzgojno-izobraževalnega dela (od poklicne do višje izobrazbe) in za koncept izobraževanja iz dela, ob delu, za delo, je bilo potrebno zagotoviti ustrezne pogoje. Velikanski napori so bili potrebni za izgradnjo šolskih in proizvodnih kapacitet, za zagotovitev ustrezne kadrovske zasedbe, za redni dotok finančnih sredstev, predvsem pa za uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Pa vendar se kolektiv, ki je začel pri 25 entuzia-stih in danes nadaljuje s 1070 delavci, teh naporov ni nikoli ustrašil. Od prve šolske zgradbe v 1959. letu preko dijaških domov, usposobitve jame Skale za potrebe praktičnega pouka rudarjev, postavitve dveh novih šolskih zgradb in telovadnicama, postavitve dveh proizvodnih hal za potrebe kovinarske in elektro roizvodnje ter praktičnega pouka »vinarjev in elektrikaijev z vso tehnologijo, do novega dijaškega doma, ki je v gradnji; vse to so materialni sadovi prizadevanj našega kolektiva. Mnogo manj vidni, zato pa dosti vrednejši so sadovi vzgojno-izobraževalnega dela, ki jih pobira celotna družbena skupnost, združeno delo, delovni kolektivi, kot sta REK Velenje in Gorenje Velenje, kakor tudi vsak posameznik, ki je s pridobljenim znanjem postal svobodnejši, ustvaijalnejši, aktivnejši, družbeni človek in danes ustvarja odnose, v katerih je vsestranski razvoj posameznika pogoj skupnega razvoja. Ti rezultati in predvsem ti so nagrada za naše delo in velika obveznost hkrati. V jubilejnem letu na nek način zaključujemo dosedanji razvoj in prehajamo v novo etapo intenzivnih priprav na reformiranje dosedanjega izobraževanja po osnovni šoli; stopamo v obdobje usmerjenega izobraževanja. Za nas prehod ne bo posebej boleč, saj smo že danes zelo blizu sodobnim izobraževalnim konceptom. Seveda pa to nikakor ne pomeni, da lahko prekrižanih rok in zakrnelih misli čakamo na razvoj dogodkov. Daleč od tega! Čakajo nas velike naloge, tako glede zagotavljanja še boljših materialnih in kadrovskih pogojev vzgojno-izobraževalnega dela, glede spreminjanja obsega, vsebine, oblik, načinov in metod tega dela, kakor tudi glede naše delovne in samoupravne organiziranosti ter povezanosti z uporabniki naših vzgojno-izobraževalnih storitev. To niso naloge samo delavcev, ampak morajo postati osnovni motiv dela in učenja vsaj 2.400 mladih. Zelo se namreč varamo, če .mislimo, da je dovolj mladim povedati, pokazati, prinesti in demonstrirati; oni morajo znanje osvajati z lastno aktivnostjo. Naloga vzgojiteljev je, da jim aktivnosti organiziramo tako, da bo ob njih raslo njihovo znanje, se razvijale njihove sposobnosti in človeške lastnosti. Tako razumljeni vzgojno-izobraže-valni proces pa je neprimerno teže organizirati in voditi kot klasično šolo ali učno uro. Zato morata biti izpolnjena vsaj dva pogoja: veliko, veliko več znanja, kot ga premoremo danes ter povsem drugačni vzgojni odnosi, odnosi sodelovanja in medsebojnega zaupanja, namesto odnosov apriorne avtoritete. V večji aktivnosti, ustvarjalnosti in kreativnosti kolektivov in posameznikov ter v oblikovanju drugačnih vzgojnih odnosov, so po moji sodbi še ncizčrpane velike potencialno rezerve za izboljšanje delnih ih končnih vzgojnih rezultatov. Druga, nič manj pomembna naloga nas, delavcev vzgojiteljev, pa je, /. Razpisuje delovno mesto TAJNIK - OBČINSKE KULTURNE SKUPI NOSTI IN ORGANIZATOR KULTURNE DE-I JAVNOSTI. Pogoj za zasedbo razpisanega delovnega mesta je višja ali I srednja izobrazba humanitarne smeri in najmanj 3 letal delovnih izkušenj. Kandidati oz. kandidatke morajo poznati splošne kulturnel razmere, pripraviti program dela in biti moralno politično| neoporečeni. Soglasje o sprejetem kandidatu mora izreči še občinsk kulturna skupnost. Vabi k sodelovanju VODIČE ZA STROKOVNO VODSTVO PO MUZEJSKIH ZBIRKAH. Kandidati oz. kandidatke za to delo morajo imeti najmanj nepopolno srednjo izobrazbo, — aktivno morajo obvladati nemški ali angleški jezik, znati morajo podajati snov o grajskem objektu in posameznih zbirkah, ter imeti prt vilen odnos do kulturne dediščine in obiskovalcev. Delo vodičev se opravlja v deljenem delovnem času ali s skrajšanim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kulturni center Velenje, Velenje, Titov trg 5, v 15-ih dneh po objavi. rudarsko elektroenergetski kombinat velenje ! i ^ ženem delu pri ^ TOZD Plastika in zaščitna sredstva Kadrovsko-socialni sektor Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev v zdru- I 5 OBJ A VLJA naslednja prosta delovna mesta: 1. VEC NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV DELO V PREDELAVI PLASTIKE ZA Pogoji: — odslužen vojaški rok — rešeno stanovanjsko vprašanje — zdravstveno sposoben za izmensko delo 2. STROJNI KLJUČAVNIČAR ZA DELA PREDELAVI PLASTIKE - VZDRŽEVANJE Pogoji: — KV strojni ključavničar — odslužen vojaški rok — sposoben za izmensko delo Poskusna doba traja 40 dni. Rok prijave 8 dni od dneva objave! Pismene prijave sprejema kadrovsko-socialni sektor Velenje, Rudarska 6. REK \ I NAS CAS St. 35 (394) - 9. septembra 197 „Svet končno ve, da živimo in za kaj se borimo!" našimi rojaki na avstrijskem Koroškem je bila prejšnji teden delegacija družbenopo- Snih delavcev celjskega območja - Gostje so se srečali tudi z dr. Francijem Zvvittrom, dipl. inž. Feliksom VVieserjem ter Jankom Vutejem - Lucom legacija družbenopoli-delavcev celjskega ob-:ja je bila v dneh od 29. do L avgusta na obisku na avstrij-Koroškem. Med vrsto sre-j in pogovorov z našimi roja-ija omeniti še posebej raz-rora s predsednikom Zveze venskih organizacij, dr. Fran-em Zvvittrom, tajnikom tze slovenskih organizacij inž. Feliksom Wieserjem podpredsednikom Zveze roških partizanov iz Celovca, lezom Vutejem - Lucom. )ružbenopolitični delavci skega območja so se med Inevnim bivanjem med naši-rojaki na avstrijskem Koroš-m lahko prepričali, da med mi narašča borbeni duh ter Slovenci na avstrijskem »roškem ne bodo popustili v nfrontaciji z nacionalistič-mi krogi v zahtevah za uvelja- vitev praric, ki izhajajo iz avstrijske državne pogodbe. Sicer prevladuje splošno prepričanje, da je sprejem predstavnikov Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev pri generalnemu sekretarju OZN, dr. Kur-tu Waldheimu uspeh za obe organizaciji. Dr. Kurt Waldheim je sprejel predstavnike obeh osrednjih slovenskih organizacij. ki jih avstrijska oblast sicer ne priznava, generalni sekretar OZN pa je med kratkim sprejemom poudaril, da je treba za rešitev problemov najti sporazumno rešitev. Pomembno je, da je med obema osrednjima slovenskima organizacijama na avstrijskem Koroškem, Zvezo slovenskih organizacij ter Narodnim svetom koroških Slovencev, dosežena popolna enotnost do vseh ključnih vprašanj, ki zadevajo Cs T /i acija družbeno političnih delavcev celjskega območja pred enikom padlim za svobodo v borbi proti fašizmu v Velikovcu .VVXXXXXXXXXXXXNVXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXV\.X\XXXXY\XX\.XXXXXXXXV..XXXXXXXXXXXXXVX'^ V prvem polletju j dobro gospodarili ( —-—.- £ Na Elektrostrojnih obratih so zadovoljni kljub teža- \ vam, ki soi nastale zaradi preseljevanja v nove pro- £ store in zaradi pomanjkanja delavcev, z rezultati \ gospodarjenja v prvih šestih mesecih letos - Načrto- 2 vane naloge presegli za 7 odstotkov Ž Letos poteka 25 let, odkar se Je začelo kontinuirano delo Elektrosttojnih obratov, tozda Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Dejavnost so začeli razvijati v delavnicah na jašku Preloge in od takrat naprej beležijo organiziran in spontan razvoj. Njihove naloge so naraščale in še naraščajo skladno z razvojem rudlnika. Vseskozi je bila namreč mjihova glavna naloga, da opravljjajo remontna dela .in izdelujejo nadomestno ter novo opremo za rudnik. V tem času je zabeležen tudi njihov Dipl. ingg. Viktor Barle pomemben i delež pri gradnji nove termoeldektrame Šoštanj 4, in siccr pri izdelavi transporta premoga, soddelujejo pa tudi pri napeljavi elekktrike. V Elektraostrojnih obratih kljub nekatecrim težavam dobro fospodarijo. Rezultati prvih sstih meseceev letošnjega leta so spodbudni," ' je dejal direktor dipL inž. Viliktor Barle. Planske naloge dosegigajo kljub težavam, ki jih imajo j s preseljevanjem v nove prostoiore. Sedaj namreč poteka njihov>vo delo v več delavnicah od Šoš>štanja pa do „Stare-ga jaška," poioleg tega pa imajo še montažne skikupine, ki delajo na terenu. Šele i s končno preselitvijo bodo d; dani pogoji za čim-boljšo izpolnlnitev nalog, ki so pred njimi. Letos so načrtovali, da bodo ustvarili 270 milijonov dinarjev prihodka. Polletni rezultati kažejo, da so dobro gbspodarili, saj so dosegli 57 odstotkov načrtovane naloge. „Glede na naloge, ki so pred nami", je dejal direktor Viktor Barle, „lahko pričakujemo, da bodo tudi v drugem polletju rezultati prav tako uspešni" . Poleg lokacijskih težav pesti Elektrostrojne obrate tudi pomanjkanje delavcev. Že lani so načrtovali 530 zaposlenih, vendar toliko delavcev niso mogli dobiti, tako da jih je bilo zaposlenih največ 497. V tem letu pa so prvič presegli številko petsto. Sedaj imajo 518 zaposlenih. Pomanjkanje oziroma veliko fluktuacijo delavcev zapolnjujejo z nadurnim delom in z močno udeležbo kooperantov. ..Seveda stremimo za tem," je dejal Viktor Barle, „da odpravimo nadurno delo in da za vse uveljavimo 42-urni delovni teden ter da čimveč dela opravimo v lastnih prostorih, kajti to je edino gospodarno. Kooperacija jc koristna in jo bomo tudi še v naprej razvijali, vendar s to razliko, da bomo odsie; tudi mi ponujali svoje usluge drugim, torej da bo to sodelovanje dvostransko, na pa samo enostransko kot doslej." Ena pomembnejših njihovih nalog je še večja usposobitev proizvodnje za potrebe elektroenergetskega kombinata in velenjske občine. V zvezi s tem imajo že izdelane določene programe. Nadalje se združujejo tudi s panožnimi organizacijami. Tako sodelujejo v združenem podjetju slovenske strojegradnje, razvijajo proizvodnjo mehanizacije in podporja, zlasti tisto, katero je bilo treba doslej uvažati, vzporedno s tem pa razvijajo tudi montažno inštalaterske skupine. Med drugim je prav sedaj v izdelavi študija o jamskem pod-porju in težkih odkopnih transporterjih. Skratka, njihov razvoj je usmerjen v težko strojno industrijo in v kompleksnost izvajanja poslov. S. VOVK našo manjšino in uresničevanje določb avstrijske državne pogodbe. V ta skupni boj si prizadevajo vključiti vse demokratične politične strukture v Avstriji. Ob tem pa ugotavljajo, da stranke menjajo stališča in zahteve brž, ko pridejo na oblast. Predstavniki socialistične stranke so, na primer, pred volitvami obljubljali, da bodo podprli zahteve po dvojezičnih napisih. Ko pa so prišli na oblast, se obnašajo povsem drugače. Proti Slovencem na Koroškem tako nastopa združena fronta nemških nacionalistov; pred to enotno fronto nemškega nacionalizma pa je dunajska vlada, kot vse kaže, povsem klonila. Avstrijska vlada je ukinila vso zakonodajo. izhajajočo iz avstrijske državne pogodbe, posebej še njenega 7. člena, ki je v preteklosti že obstojala. Odpravila je zakon o dvojezičnih napisih ter o dvojezičnem šolstvu ter sprejela nov zakon o narodnostnih skupnostih. Slovensko in hrvatsko narodnostno skupnost je tako uradni Dunaj izenačil s Cehi in Madžari, s tem pa razvrednotil njihova prizadevanja na boj za pravice, ki izhajajo iz avstrijske državne pogodbe. Z zakonom o narodnostnih skupnostih je avstrijska vlada skrčila naselitveno ozemlje Slovencev za dve tretjini. Razumljivo je, da Slovenci takih odločitev, oziroma tike politike ne sprejemajo. Novembra lani, na primer, so zaradi uspelega bojkota preštevanja, našteli na Dunaju več Slovencev kot na Koroškem. Kljub bojkotu so rezultate preštevanja vzeli za osnovo novega zakona o dvojezičnih napisih. To je nedvomno tipičen primer revizije avstrijske državne pogodbe. Slovenci so bojkotirali tudi akcijo za ustanovitev sosvetov itd. Naši rojaki na avstrijskem koroškem zatrjujejo, da njihov boj za pravice, ki jih jim daje avstrijska državna pogodba, ni boj za današnji dan, ampak odločitev za prihodnost. Če bi namreč pristali na novo zakonodajo in klonili pred pritiski nemških nacionalistov bi gotovo po nekaj preštevanjih lahko ugotovili, da Slovencev na avstrijskem Koroškem ni. Tega pa naši rojaki ne bodo dovolili. Dovolj dolgo, kar 20 let, so naši rojaki v sosednji Avstriji čakali in živeli od obljub obla sti. Obljube so pripeljale do novega preštevanja, do katerega je prišlo na zahtevo nemških nacionalistov! Med pogovori z delegacijo družbenopolitičnih delavcev celjskega območja so predstavniki Zveze slovenskih organizacij posebej poudarili, da cenijo vso podporo tako Slovenije kot Jugoslavije njihovemu boju za dosego pravic, ki jim gredo iz avstrijske državne pogodbe. Pomembno je tudi, da je v zadnjem času tudi svetovna javnost izvedela za položaj slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem. O tem so razpravljale tudi specialne podkomisije OZN, Slovence na avstrijskem Koroškem so obiskali strokovnjaki iz več dežel ter ocenjevali njegov položaj itd. ,.Svet končno ve. da živimo in za kaj se borimo!", pravijo naši rojaki. Delegacija družbenopolitičnih delavcev celjskega območja se je s tridnevnega obiska med našimi rojaki na avstrijskem Koroškem vrnila s spoznanjem, da so koroški Slovenci dobro pripravljeni za boj za dosego njihovih pravic ter da ne bodo klonili tudi pred vse večjim pritiskom nemških nacionalistov. Letos praznuje gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje 20-letnico delovanja. V tem času si je delovna organizacija pridobila velik ugled med gradbenimi podjetji in se uvršča v sam vrh slovenskega gradbeništva. Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje ima zasnove v 25 članskem kolektivu rudarjev in sobopleskarjev, ki so izkoriščali pes-kokop in prodajali boksitno rudo. Opravljali so tudi zidarska popravila. Ko se jc podjetje nekoliko razširilo, pa so sprejeli prvo gradbeno delo, ki jim ga je zaupal Rudnik lignita Velenje. Dela so opravljali preprosto, obrtniško, saj so bili praktično brez mehanizacije. Pa vendar stojijo v Velenju nekateri pomembni objekti, kot so poslopje občinske skupščine, hotel Paka, delavski klub in še neka- -X^XVVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\4 Leta 1973 so zgradili tovarno Vemont konstrukcij in betonske galanterije. Na ta način sestavijo industrijsko halo v desetih dneh teri drugi, ki jih je podjetje zgradilo v prvih treh letih svojega delovanja. Obseg gradbenih del je vedno bolj raseL Leta 1961 se je podjetje preimenovalo v splošno gradbeno podjetje Vegrad Velenje. Kljub pomanjkljivi opremi se je kolektiv loteval zahtevnejših del v Šaleški dolini in si kmalu pridobil sloves solidnega in cenenega graditelja. Občinske meje so postale pretesne in podjetje je svojo dejavnost razširilo tudi na mozirsko, žalsko, celjsko in slovcnj-graško občino. Pojavile so se tudi prve oblike gradbene organiziranosti s tehnično pripravo, komercialo, ustanovili pa so tudi gradbene sekcije in projektivni biro. Leto 1967 ie bilo za Vegrad izredno težko. V Velenju je primanjkovalo gradbenih del in le 13 odstotkov realizacije so dosegli v domači občini. Razširili so trg na področje Zagreba, Karlove^, Beograda, pa tudi v inozemstvo, predvsem v Zvezno republiko Nemčijo. To pa je bil tudi prehod k srednjevelikim gradbenim podjetjem, ki pa jc bil za zaposlene v tej delovni organizaciji nadvse zahteven. V delovni organizaciji jc vladala velika notranja napetost, potrebne so bile velike kadrovske in organizacijske spremembe. Tudi v naslednjem obdobju so se srečevali z mnogimi težavami. V letu 1970 so uspeli največje težave premagati Delovna organizacija doživi zatem hiter napredek. V tujini so se srečevali z novimi tehnologijami in leta 1972 so se odločili, da tudi sami industrializirajo proizvodnjo. Velik napredek pri stanovanjski gradnji je bil outinor sistem, konec leta 1973 pa so pričeli graditi tovarno za izdelavo vement konstrukcij in betonske galanterije. Ustanovili pa so tudi dve temeljni, organizaciji združenega dela in pa spremenili ime delovne organizacije v gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje, vključili pa so se tudi v sozd 1MOS. S svojimi novimi izdelki so na tržišče kaj hitro prodrli in izdelki 4 __. ' Izjava direktorja TGO Gorenje Velenje, Slavka $ £ Geratiča o poglavitnih nalogah te delovne organi- S £ zacije za leto 1978 $ 20 let VEGRADA 20-letnico bodo na Vegradu proslavili s pomembno delovno zmago: iz tovarne bo prišla prva celica — Na poti, da tudi gradbeni delavec postane industrijski delavec — Jubilej bodo počastili s proslavo 19. novembra letos Produktivnost moramo zvišati za 25% * \ \ \ \ \ \ \ X \ \ \ X \ Poročali smo že. da je delavski svet tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje na zadnjem zasedanju potrdil predlog gospodarskega načrta delovne organizacije za leto 1978 ter ga poslal v obravnavo in potrditev v vse temeljne organizacije združenega dela TGO Gorenje Velenje. Ker čakajo delovne skupnosti TGO Gorenje Velenje v letu 1978 znova dokaj zahtevne naloge smo zaprosili za izjavo direktorja TGO Gorenje Velenje, Slavka Geratiča. Tole je povedal: „Poglavitne naloge, ki izhajajo iz predloga gospodarskega načrta TGO Gorenje Velenje za leto 1978 so naslednje: K' rTjf J| jflkjfg litetL Zmanjšati moramo „škart" na vseh področjih. Veliko pa bomo lahko vplivali na višjo produktivnost tudi s tehnološko disciplino dela prav v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Svoje pa morajo prispevati k dvigu produktivnosti £ tudi nove tehnološke naložbe; samo za tehnične izboljšave naj bi porabili okrog 60 milijonov din, za investicije v razširjeno reprodukcijo pa okrog 250 milijonov dinarjev. Investicijska dejavnost se ^ bo torej spet razmahnila. J Načrtujemo dokončanje ( rekonstrukcije proizvodnje J zamrzovalnikov, kjer preu- -smerjamo proizvodnjo na izdelavo sodobnejših aparatov s sodobnejšo tehnologijo (obstoječa tehnologija namreč ni več tržno interesant- Predvsem želimo in moramo zvišati kvalitetno raveft prav vseh izdelkov TGO Gorenje. Tržne raziskave namreč kažejo, da nam bo večja kvaliteta izdelkov zagotovila še večji obseg prodaje. Ugotavljati je mogoče, da smo dosegli pomemben napredek kar zadeva funkcionalnost izdelkov TGO Gorenje, zdaj pa moramo napredovati še na področju oblikovanja in kvalitete posameznih elementov, vgrajenih v izdelke Gorenja. To pa ni več samo razvojni in tehnični problem TGO Gorenje, pač pa v veliki meri tudi kooperantske industrije, ki z nami sodeluje. Izdelkom TGO Gorenje moramo torej zagotoviti tako še večjo kvaliteto in trajnost. To bo prav gotovo osnovno vodilo naših prizadevanj v letu 1978. Ob tem pa seveda ne kaže prezreti nalog v zvezi z nadaljnjim dvigom produktivnosti dela, in to na vseh ravneh. Če želimo, na primer, doseči povprečni osebni dohodek 4.500 din na zaposlenega na mesec, moramo za najmanj 25 % zvišati produktivnost. Ta višja produktivnost pa mora biti že vgrajena v elemente kooperantov; nabavna služba skupaj s tehničnimi službami torej ne bo imela lahkih nalog, zlasti še, če vemo, da je v končnem izdelku Gorenja kar precejšen odstotek kooperantskih delov. Drugi del bitke za višjo produktivnost je v kva- na). Proizvodnjo kuhinjskih S elementov bomo povečali za ^ 3 krat in jo posodobili V S kuhinje bomo v še večji meri J kot doslej vključevali vgrad- S ne elemente gospodinjskih ^ aparatov, kar bo pogojilo J tudi premik v proizvodnji 4 gospodinjskih aparatov na ' elemente, ki jih bomo pro- * zanimivo tudi ' dajali skupaj s pohištvenimi elementi kuhinje. To področje bo zaradi spremembe prodaje, £ saj bomo v prihodnje doba- g vljali kuhinje kupcem nepo- £ sredno in jih tudi montirali £ Omeniti moramo še začetek 4 investicij v okviru II. faze J izgradnje tovarne keramič- 4 nih ploščic, saj zahteva trži- J šče oblikovno poenotenje J talnih in zidnih keramičnih £ ploščic; Gorenje pa trenutno J proizvaja le talne keramične + ploščice. Proizvodnjo bo £ povečal tudi tozd Mali gos- 4 podinjski aparati Nazarje 4 itd. Sicer pa računamo, da < bo prihodnje leto sleherni ~ tozd v okviru tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje povečal obseg proizvodnje za okrog 20 %. Predpogoj za to pa so gotovo pravočasno zaključena inve- Jj sticijska vlaganja. Upamo, da to nalogo kljub številnim težavam, s katerimi se sreču \ bomo uspeli uresničiti tudi J • . .„„. . jemo pri pridobivanju uvoz- 4 nih dovoljenj. Znano je, da j je tovarna gospodinjske ' opreme Gorenje Velenje opremljena z najsodobnejšo tehnologijo, katere povečanje ali izboljšanje ni mogoče opraviti z domačo opremo, ki je na tržišču enostavno še ni Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje bo kot računamo, dosegla v letu 1978 blizu 6 milijard 120 milijonov din celotnega dohodka; četrtino proizvodnje pa naj bi prodali na tuje. Število zaposlenih pa se bo, po zdajšnih ocenah, povečalo za okrog 700." tozda Gradbena industrija so danes znani že po vsej Jugoslaviji. Zavedali pa so se, da to ni dovolj in razmišljali so tudi o industrijski gradnji stanovanj. Skupaj z Gorenjem so izdelali program DOM 101 in že prihodnji mesec naj bi prišla iz njihove nove tovarne cclica. Po tem programu bi stanovanje kar 85-odstotno izdelali v tovarni in ga na terenu le sestavili. Vegrad je torej na poti, da bo tudi gradbeni delavec postal industrijski delavec. Ker pa novega programa sami ne bi zmogli, se je GIP Vegrad Velenje v letošnjem letu povezal v sozd Gorenje in pritegnil k sodelovanju še nekatere sorodne organizacije združenega dela. Kolektiv Vegrada bo torej svojo 20-letnico obeležil s pomembno delovno zmago in še s pomembnejšimi razvojnimi nalogami, ki pa jih bodo nedvomno uresničili, saj so doslej premagali marsikatero preizkušnjo. Pravijo, da za proslavljanje nimajo časa in se bodo 20-letnice spomnili bolj simbolično na proslavi 19. novembra letos. Želimo jim, da bi naloge ki so si jih zastavili, uresničili. M. TAMŠE t. 35 (3944) - 9. septembra 1977 NAS CAS Vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje čestitamo za občinski praznik — 12. september Skupščina občine Mozirje Občinska konferenca SZDL Mozirje Občinska konferenca ZKS Mozirje Občinski svet zveze sindikatov Mozirje Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Občinska konferenca ZSMS Mozirje Občinski odbor ZRVS Mozirje Delovni kolektivi sestavljene organizacije združenega dela gorenje čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom OBČINE MOZIRJE za občinski praznik — 12. september! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADBENIK LJUBNO OB SAVINJI TOZD KOVINARSTVO TOZD GRADBENIŠTVO GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE s tozdi: - TOZD GOZDARSTVO LUCE OB SAVINJI - TOZD GOZDARSTVO GORNJI GRAD - TOZD GOZDARSTVO ŠOŠTANJ - TOZD TRANSPORT IN GRADNJE - OGK NAZARJE -OG K ŠOŠTANJ Čestita vsem delovnim ljudem za praznik občine Mozirje! Vsem prebivalcem občine Mozirje čestitamo za občinski praznik — 12. september. GLIN LESNA INDUSTRIJA Proizvodni program: - /VERNE PLOŠČE -STA VBNO POHIŠTVO - ŽAGARSKI SO RTI M EN T - PODSTREŠNE STOPNICE - OPAŽI (SMREKOVI) ZA PRAZNIK OBČINE MOZIRJE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM! PODJETJE ZA PTT PROMET CELJE TOZD ZA PTT PROMET VELENJE Z ENOTAMI NA OBMOČJU OBČIN VELENJE IN MOZIRJE čestitamo ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje vsem prebivalcem Mozirske občine! t * P * S * * > + * i * i * * * * ŠALEŠKO SAVINJSKO ZDRAVSTVENI ZAVODI VELENJE - SAVINJSKO ŠALEŠKI ZDRAVSTVENI DOM - BOLNIŠNICA TOPOLŠICA -ZDRUŽENE LEKARNE Za praznik občine Mozirje, 12. september, čestitamo vsem prebivalcem občine Mozirje! \ > s s s s I C komunalno podjetje mozirje - KOMUNALNE STORITVE - NIZKE GRADNJE - UREJANJE OKOLJA - STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO - PREVOZNIŠTVO - OBRTNE STORITVE - GOSTINSTVO Delovnim in drugim organizacijam ter občanom občine Mozirje čestitamo k njihovemu prazniku! t * t * * * * 5 S * s * * 5 5 5 cj,aenf e> ! d i aui ŠOŠTANJ slovenski reprezentant na državnih prvenstvih leta 1974 — 75 in 76. Največji uspeh je dosegel lani, ko je osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu v športnih disciplinah. Bil je tudi reprezentant naše države na 14. svetovnem prvenstvu v športnih disciplinah v Varni v Bolgariji. Ribiška zveza Jugoslavije ga je med letošnjim državnim prvenstvom posmrtno odlikovala za zasluge pri razvijanju tekmovalnega športa v Jugoslaviji. Na nedeljskem memorialnem tekmovanju v lovu rib s plovcem je zmagal Silvo Zobovič iz Brežic, 2. dr. Ivo Podrgaj, Novo mesto, 3. Ivan Cviiak, Črnomelj. Nedeljskega tekmovanja na družmirskem jezeru se je udeležilo okrog 180 ribičev. Nalovili so okrog 200 kg rib, kar potrjuje, da je družmirsko jezero zelo bogato. Seveda pa je treba poudariti, da so ribiči kar blizu 70 kg rib v glavnem krapov vrgli nazaj v vodo. Najtežji krap, ki so ga ujeli je tehtal okoli 4 kg, ni pa bilo nobenega ribiča, ki . ne bi bil na trnek ujel vsaj eno ribo. Sicer pa je najmanjša teža ulovljenih rib znašala samo 7 dkg — dve mah ribici. Po končanem osmem med-družinskem tekmovanju v lovu rib s plovcem so v nedeljo v Šoštanju razglasili tudi slovenske prvake v lovljenju rib in v tekmovanju na suhem za leto 1977. Slovenski prvak v lovljenju rib s plovcem je Anton Buta iz Črnomlja, ribiška družina iz Črnomlja je tudi ekipni prvak. V ribiškem tekmovanju na suhem je bil med člani najboljši za leto 1977 Vlado Mešič (R. D. Mozirje), 2. Rudi Mešič, 3. Karel Polutnik, vsi trije R. D. Mozirje. Ekipno: 1. R. D. Mozirje, 2. R. D. Velenje, 3. R. D. Vevče. Mcmorialno plaketo, ki jo bodo odslej podeljevali vsako leto najboljšemu slovenskemu športnemu ribiču, pa je za leto 1977 prejel Štefan Sarkanj iz k Murske Sobote. ^ Piše: JAKOB GROŠL Na tem tekmovanju o uspehu ne odloča hitrost nog, temveč glava, veliko lahko prispeva tudi športna sreča pri startnem zaporedju. Zaradi posebnosti se na teh tekmovanjih zgodi marsikaj, za kar si na atletskih tekmovanjih prikrajšan. V Mozirju sem kmalu po prvi kontrolni točki ugotovil, da sem izgubil kontrolni karton. Vrnili smo se, da bi ga poiskali, toda kako najti v gozdu listič velikosti dopisnice. Kakšna sreča! Kmalu smo ga našli v suhi strugi. Izkušnja več! Od takrat smo delili delo. Specialko in kompas sem imel sam, karton pa sem oddal. V naslednjih treh letih sva s Kosljem iskala pot, Vedenik pa luknjal karton. V Mozirju smo se uvrstili na peto mesto; za začetek smo bili zadovoljni. Naslednji dve leti smo tekmovali v Škofji Loki. Tukaj je bila proga enosmerna in so nas z avtobusi odpeljali na start v Zgornje Bitnje. Prvo leto' je iskanje točk potekalo brez večjih zapctljajev, samo cilj. .. Prej smo se zbrali pri vojašnici in sem pričakoval, da bo cilj na istem mestu. Po zadnji kontrolni točki sem napačno določil pot proti cilju. Smola je bila tem večja, ker me v „pravilnost" odločitve med nadaljnjo potjo zavaja velika sličnost terena. Slišali smo streljanje in kmalu naleteli na vojaka, ki nas je opozoril, da zaradi tega ne moremo nadaljevati v željeni smeri. Ubrali smo drugo pot in ker za nas ni smelo biti ovir, kar po bližnjici na zbirališče. Cilj je bil zunaj mesta, z „osvaja-njem" vojaških položajev smo veliko izgubili, zasedli smo sedmo mesto. Leto kasneje sem pogrešil pri četrti točki. Zatavali smo in nič več kot tretje mesto. V letu 1974 je Koslja na Otočcu nadomestil Balek. Mislili smo, da bo tokratno tekmovanje samo sprehod oziroma zmagovit pohod. Prvič smo dobili črnobele zemljevide, na katerih ni bilo jasno razločiti poti, izo-hips ali potočkov. Na zemljevid se ne smem izgovarjati, ker smo dobili vsi enake, res pa je, da me je iztiril. Kmalu po startu smo bili premočeni skoraj do kolen v močvirju ob Krki. Težave smo imeli skoraj pri vseh točkah, zlasti pa pri neki točki, ki ni bila na označenem mestu. Tam smo se vrnili na izhodiščno točko in ponovno iskali. Namesto prvega smo zasedli šele deseto mesto. V letu 1975 sta prvič datumsko sovpadala orientacijsko tekmovanje in kros za pokale Dela. Najboljši so nastopili na krosu, na orientacijo smo odšli Ivan Bizjak, Koselj in jaz. Na specialki 1:50.000 sem doma proučeval teren, s Kosljem sva opravila tudi dve praktični vaji na bližnjem, toda nepoznanem terenu. Orientacije se namreč ne naučiš za mizo. Drugače je v naravi: teren primerjaš s pomanjšano sliko na specialki. V nepoznanem svetu se vsaj meni razdalje povečajo in je potrebno dobiti občutek za razdalje. Več kot vse najine priprave skupaj je odtehtal Bizjak. Ze predhodno leto je vodil mladinsko ekipo zmagi nasproti in tudi tokrat ni mislil na kaj drugega. Takoj po startu je nama dejal: zmagali bomo. Med prvo in drugo kontrolno točko je bilo 700 metrov gozda brez kakšnih primernih točk za orientacijo. Odločili smo se za daljšo pot, kar pa se je bogato obrestovalo. Vrnili smo se na start in ob potočku iskali točko. Nekdo izmed članov ekipe, ki smo jo srečali med vračanjem je menil, da smo se že izgubili; Bizjak mu je odgovoril, da pa bomo zmagali. Kar strmel sem ob njegovem občutku za prostor. Taktika glede izbire poti bi bila približno enaka, vendar je on napravil na pamet, za kar bi sam potreboval kompas. Pojasnil je, da mu je lažje zato, ker jc na tem področju bilo tekmovanje pred letom dni in si je veliko zapomnil. Po prihodu na cilj si je ogledoval razstavljene pokale in prisotnim razlagal, da bo najlepši naš. Bal sem se, da govori prezgodaj, ker bitke z našim prihodom na cilj seveda ni bilo konec. Mirni smo bili šele, ko je po našem prihodu preteklo toliko časa, kolikor je za nami startala zadnja ekipa. Zmagali smo s prednostjo 31 minut; najbrž je odločilo iskanje druge točke. V letu 1976 je bilo tekmovanje? Zbiljah. Razmišljal sem, kako se pripraviti, da bi obranili prvo mesta Praktično vajo sem zaradi dela opravil le eno, bila pa jc dolga. Smer Ljubno - Šmartno ob Dreti - Dro-bovljc - Braslovče. Seveda je razlika med takšnim pohodom in iskanjem točk. Kraja skoraj ne moreš zgrešiti, teže pa najdeš v grmovju rdeče-bclt oznake. Ponovno sta se ujela orientacija in kros za pokale Dela, zato smo r Zbiljah nastopili v enaki postavi kot leto prej. Že po uvrstitvah prejšnjih let smo vedeli, da nam bo tokrat trda predla zaradi bližine Ljubljane. Ekipe Partizana Narodni dom Ljubljana so vedno osvajale najvišja mesta. Kljub vsemu sem mislil, da je Bizjak le eden in nam jamči za ponovno zmago. V svoj sistem iskanja smo vnesli dve novosti, ki sta nam omogočili boljše obveščanje in večjo samostojnost. Na tekmovanji smo se ponovno srečali po letu cfati in smo novosti šele preizkušali, vendar smo na trenutke delali usklajeno, kot bi če dolgo vadili. Ponov no je lepo teklo, dokler se nam ni ustavilo pri deveti izmed dvanajstih točk. Pri tej smo izgubili precej časa. Na terenu ni bilo izrazite orientacijske točke, v gozdu pa visoka praprot. Uspeha nismo ponovili, zmagala je po pričakovanju ena izmed ekip Partizana Narodni dom Ljubljana. Za razliko drugih tekmovanj, gledalci pri orientaciji skoraj nimajo kaj videti, tekmovanje pa je vedno » oktobru, da tekmovalci ne napravijo škode na poljščinah. Osebno uživam v orientaciji. Po specialki prideš na vnaprej zamišljeno točko, že vnaprej veš, kaj bo in čutiš zadovoljstvo, ko najdeš ravno tisto, kar ti specialka pove. Menim, da bi morali že v šoli na privlačen način vzbuditi zanimanje za orientacijo pri vsakem učencu, saj je iznajdljivost na terenu še kako pomembna pri obrambnih nrioravah. Nekaj utrinkov s treninga. Večina treninga je pot na delo in nazaj, le malo ga odpade na tek zaradi teka. Največ pridobim na kakšnem dodatnem jutranjem krogu po Velenju. Podobno kot na tekmovanjih imamo tudi na treningu kdaj pa kdaj svoj dan. Imel sem ga verjetno tedaj, ko sem od Šentilja do Velenja trikrat prehitel avtobus in prišel celor škarje. Avtobus sem razumljim lahko prehitel le na postajah. Imd sem ga tudi, ko sem ob poznem odhodu od doma stopal voznico, ki pa je imela še opravek in sem do takrat, ko me je dohitela, že nadoknadil zamudo in v najboljšem tekaškem razpoloženju odklonil ponudbo. Škoda, da ni tekmovanje ravno na tak dan! Kot velik dosežek na treningu moram omeniti Vedenikov tek s Polzele od odcepa za Podvin do vrha Gore Oljke v novembru 1975. Po dolgem ogrevanju od Velenja do Polzele je to razdaljo pretekel v 28 minutah. Novih pripomb glede teka skoraj ne slišim več, človeška domiselnost se ob stari stvari počasi le izčrpa. Omenil bi le dve: moral bi iti v Zel-tweg, da bi dobil občutek za hitrost, in hudomušna - ob približnem izračunu, da sem doslej izgubil zaradi teka dve toni: joj, kakšen bi bil, de ne bi treniral. Da kar veliko potil sem že pretočil. Ob nastopu v maratonu kot svoji najdaljši progi nisem meril zmanjšanja teže, ob letošnjem novoletnem teku v Mislinjo in nazaj sem izgubil tri kilograme. Zadnji dve zimi je bila nekajkrat močna poledica. Takrat so najboljši obramba šprinterice. V njih, z obrabljenimi žeblji seveda, sem bil na cesti resnično gospod, še pretanek ledje bil. Nasprotno je bilo bolj žalostno ob raznih nezgodah. Pred štirimi leti se mi je v gozdu zvalil preko noge bukov hlod, kar sem občasno čutil še leto in pol. Lani februarja sem s v jutranji temi zaletel v vrata avtomobila, ki jih je izstopajoča potnica odprla na pločnik. Takojšnja oteklina velikosti kranjske klobase nad kolenom ni veliko vplivala na tek, saj sem že čez štiri dni na trnovskem maratonu tekel brez težav, na nogi pa se še pozna mesto udarca. Trčenje tri, štiri centimetre v desno -» koleno - bi najbrž pustilo hujfc posledice. (Nadaljevanje prihodnjič) koledar Petek 9. september: Peter Sobota 10. september: Otokar Nedelja 11. september: Milan Ponedeljek 12. september: Gvido Torek 13. september: Janez Sreda 14. september: Rastko Četrtek 15. september: Mara dežurstva i- VELENJE: 9. 9. 1977 dr. Pavel Grošelj 10. 9. 1977 dr. Željko Radič 11.9. 1977 dr. Željko Radič 12. 9. 1977 dr. Marjan Leban ŠOŠTANJ: 9. 9. do 12. 9. 1977 dr. Peter Lazar mali oglasi ŠKODO S 100, letnik 1970, prodam, ogled popoldan, Slavko Petalinšek, Šalek ul. Vrnjač-ka Banja d 1/7 nad. INVALIDSKI VOZIČEK na motorni pogon prodam. Lenart Pačnik, Silova 41, Šentilj. PREDMETNA UČITELJICA išče v Velenju, ali v najbližji okolici, sobo z uporabo kopalnice. Naslov v uredništvu. AVTO Z—750, letnik il968—69 poceni prodam; registriran do konca leta. Ogled •vsak dan popcoldne. M. Jenko, Menkova ul. 18 a, Velenje. PRODAM dobro ohranjen zložljiv otroški globok voziček. Naslov v uredništvu. SOBO v Velenju ah v okolici iščeta dve zaposleni dekleti. Naslov v uredništvu, f ŠKODO 100, obnovljeno, registrirano, ugodno prodam; delno na kredit. Ogled od 18. h do 20 h Mavec, Cankarjeva 1 c pri Novi tržnici (tel. 850-717). Štiričlanska družina išče stanovanje v Velenju — po možnosti v bližini nove osnovne šole (1 ah 2-sob.). Naslov v uredništvu. kino REDNI KINO VELENJE 9. 9. - peitek ob 17.30 in 19.30 V ZMAJEVEM GNEZDU — hong-komški 10. 9. - solbota ob 17.30 in 20.00 PEKLENSKI STOLP -ameriški. Režijja: John Guiller-min. Igrajo: iSteve McQueen, Paul Newman 11. 9. - necdelja ob 17.30 in 20.00 PEKLEINSKI STOLP -ameriški 12. 9. - pomedeljek ob 17.30 in 19.30 HOMtO EROTIKUS -italijanska koamedija. Režija: Marco Vicarioj. Igrajo: Rossana Podesta, Landoo Buzzanca 13. 9. - toorek ob 17.30 in 19.30 Vohljač: - angleški triler. Režija: Josephh L. Mankiewicz. Igrajo: Lavrencce Oliver, Michael Caine 14. 9. - srireda ob (7.30 in 19.30 VOHLJJAC - angleški triler 15. 9. - čettrtekob 17.30 in 19.30 TRIJE I DOLARJI SEJE-JO SMRT - ititalijansko-nemški vestem. Režija a: Jirving Jacobs. Igrajo: Charirles Southwood, John Heston FILMSKO GLEDALIŠČE 9. 9. - petek ob 20. uri PEKLENSKI STOLP - ameriški barvni. Režija: John Guller-min. Igrajo: Steve McQuen, Paul Nevvman > 10. 9. - nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA AVANTURE HAKELBERI FINA — otroški igrani. Režija: Evgenij Leonov 12. 9. - ponedeljek ob 20. uri KRVNA BRATA - nemški vestem. Režija: Warner Valrot. Igrajo: Gojko Mitič, Din Reed 14. 9. — sreda ob 20. uri FILM JUGOSLOVANSKE KINO TEKE SLIKA DORIA-NA GRAYA - ameriški. Režija: BAlbert Lewin. Igrajo: George Sandre, Angela Lans-bery KINO ŠOŠTANJ 10. 9. - sobota ob 17.30 OTROŠKA MATINEJA AVANTURE HEKELBERY FINA - otroški igrani film 10. 9. - sobota ob 19.30 KRVNA BRATA - nemški vestem. Režija: \^arner Valrot. Igrajo: Gojko Mitič, Din Reed 11. 9. - nedelja ob 17.30 in 19.30 HOMO EROTIKUS -italijanska komedija. Režija: Marco Vicario. Igrajo: Rossana Podesta, Lando Buzzanca 12. 9. - ponedeljek ob 17.30 in 20.00 PEKLENSKI STOLP — ameriški barvni. Režija: John Gulermin. Igrajo: Rossana Podesta, Lando Buzazanca 14. 9. - sreda ob 19.30 uri TRIJE DOLARJI SEJEJO SMRT - italijansko ameriški vestem. Režija: Irving Jacobs. Igrajo: Charles Southvvood, John Heston 15. 9. - četrtek ob 19.30 VOHLJAČ - angleški trilet. Režija: Joseph L. Mankievvicz. Igrajo: Lavrence 01iwer, Michael Caine prebi?aist$a ŠOŠTANJ UMRLI: Kancijan Kurent, upokojeni uslužbenec, Celje, Vojkova 3, star 63 let; Ignac Rebevšek, upokojenec, Paški Kozjak št. 23, 74 let; Franjo Vojsk, skladiščnik, Šoštanj, Prešernov trg 10, 47 let; radio velenje ODDAJAMO NA ULTRA-KRATKOVALOVNEM OBMOČJU NA FREKVENCI 88,9 MHz. ČETRTEK: 15.30 Igramo in pojemo, 15.35 Iz našega sporeda, 15.45 Poročila, obvestila, 16.00 Osrednja četrtkova informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 16.20 Domači napevi, 16.30 Turistični kažipot, 16.45 Ekonomsko propagandni spored, 16.55 Poročila, obvestila, 17.00 Zaključek oddaje. NEDELJA: 10.00 Glasba za nedeljsko popoldne, 10.05 Iz našega sporeda, 10.15 Poročila, obvestila, 10.30 Osrednja nedeljska informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 10.50 Minute z ... 11.00 Turistični kažipot, 11.15 Glasba za vas, 11.30 Ekonomsko propagandni spored, 11.50 Šport, telesna kultura, rekreacija, 12.00 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo, 12.50 Poročila, obvestila, 13.00 Zaključek oddaje. na naš tednik? SKUPŠČINA OBČINE VELENJE razpisuje na podlagi 62. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) prosto mesto SODNIKA OBČINSKEGA SODIŠČA V VELENJU Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za sodnika, naj pošljejo svoje vloge z vsemi dokazili in podrobnejšim življenjepisom v 30 dneh, po objavi razpisa. Kadrovski službi Skupščine občine Velenje. Kandidati morajo v svojo vlogi navesti tudi svojo družbenopolitično udejstvovanje. Za objave, naročene po zaključku rcdakcijc lista zaračunamo dodatne stroške, najmanj pa 30 dinaijev. Zasebni naročniki ..Našega časa" s plačano ccloletno naročnino pa imajo: - pri mulih oglasih 20 7> popusta, - pri uokvirjenih osmrtnicah in zahvalah pa 50 % popusta. CTNTF.R ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO .IN ZALOŽNIŠTVO VULENJE ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre FILOMENE MOVH se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena hvala vsem, ki so nam ob težkih trenutkih karkoli pomagali. Hvala dr. Menihu, ki ji je lajšal bolečine ob njeni bolezni, ter njenim prijateljicam, ki so ji stale ob strani. Iskrena hvala duhovščini, pevcem, ter govornikom za tolažilne besede. Žalujoči: mož Ivan, hčerka Mira, sinova Vane in Drago z družinami, brat Rudi in ostalo sorodstvo. NAROČNIKOM NAŠEGA ČASA Od 1. januaija 1977 velja nov cenik plačanih objav. V stolpcu, Širokem 4,5 centimetre, velja 1 cm reklamnega oglasa, razpisa, obvestila oziroma druge objave odslej 80 dinarjev. Za male oglase je osnovna cena do 10 besed 35 dinarjev, vsaka nadaljnja beseda stane 3 di-nare, pribitek za „naslov v upravi" pa je 10 dinarjev. KOMISIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE VELENJE razpisuje predloge za podelitev 1. nagrade Karla Destovnika-Kajuha 2. srebrni grb občine Velenje I. Razpisni pogoji: Ad 1) nagrada se podeljuje za izredne uspehe in dosežke na vseh področjih ustvarjalnosti in pospeševanja razvoja občine Velenje Ad 2) nagrada se podeljuje posameznikom in organizacijam za izredno sodelovanje pri razvoju občine Velenje ter za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na kulturnem, športnem in drugih področjih. II. Nagrade in priznanja se lahko dajo posameznikom, skupinam, samoupravnim organom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim, drugim organizacijam in organom ter enotam oboroženih sil SFRJ. III. Predloge za podelitev priznanj in nagrad lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter družbene organizacije in društva. Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine Velenje za leto 1977 sprejema Komisija za podeljevanje priznanj in nagrad občine Velenje do 20. 9. 1977. Predsednik komisije za podeljevanje priznanj in nagrad občine Velenje DRAGO TRATNIK, s. r. OBVESTILO MOŠKI PEVSKI ZBOR ..KAJUH" VELENJE vabi k sodelovanju vse ljubitelje lepe slovenske pesmi. t Vsi, ki imate veselje do lepega pe.tja, se vključite v zbor. Oglasite se lahko vsak torek in petek ob 18. uri v pevski sobi v Domu kulture Velenje, III. nadstropje, kjer boste prejeli vsa nadaljna napotila. Izvršni svet Skupščine občine Velenje je na podlagi 11. in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS št. 16/67 in 27/72) ter 2. člena Odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Velenje (Ur. vestnik občine Velenje št. 7/74) sprejel na seji dne 1. 9. 1977 SKLEP o razgrnitvi zazidalnih načrtov ..Rekreacijski center Velenje" in ..Topolšica — stanovanjski del" 1. Javno se razgrneta zazidalna načrta „Rekreacijski center Velenje" in ..Topolšica — stanovanjski del", ki ju je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod številkama P—125 in P—133. 2. Zazidalna načrta bosta razgrnjena 30 dni od objave tega sklepa v glasilu Naš čas v prostorih Zavoda za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16, vsak delovni dan med 6. in 14. uro in ob sredah do 16. ure. 3. V času razgrnitve lahko k zazidalnima načrtoma poda svoje pripombe in predloge vsak občan in zainteresirane delovne in druge organizacije in skupnosti. 4. Sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje ter v glasilu Naš čas. Številka: 06-50/77-1 Datum: 1. 9. 1977 PREDSEDNIK Izvršnega sveta SO Velenje FRANJO KLJUN dipl. ing. str., s. r. PROSTORI ZA OBRTNIKE Po zazidalnem načrtu za SELO - VELENJE je predvidena izgradnja obrtniške hale v velikosti približno 1800 m2. Namenjena bo obrtnikom za opravljanje proizvodne in storitvene obrti. S to anketo želimo ugotoviti interes in potrebe po prostorih za opravljanje obrti. Cena za odkup m2 površine je približno 3.000.— din komplet s komunalnimi priključki, na razpolago pa bodo prostori od 50 m2 do 400 m2 (predelne stene postavijo interesenti sami). Za razvoj obrtne dejavnosti v naši občini se pričakuje tudi ugodna kreditna politika pri nakupu prostorov. Prosimo, da odgovorite na naslednja vprašanja: 1. Priimek, ime in naslov: ........................... 2. Naziv obrti ali dejavnosti: ........................ 3. Sedanji prostorski pogoji za opravljanje obrti: ............................... (velikost, priključki, oddaljenost, itd.) 4. Ali imate interes za prostor: za odkup : kot najemnina : nimam interesa 5. Kakšno velikost prostora bi potrebovali: ......... m2 -elektrika ........................ kVA (kW) -voda ...............................l/sek — telefon da ne 6. Približno število zaposlenih delavcev v obrti........... Prosimo, da odgovore na vprašanja pošljete do 20. 9. 1977 na naslov Zavod za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16. Na vprašanja naj odgovorijo tudi tisti, ki še ne opravljajo obrti, imajo pa zato interes in sposobnost. ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE "l St. 35 (394)l) -9. septembra 1977 NAŠ ČAS 7 12. september, praznik občine Mozirje * Franc Šarb, predsednik skupšči-$ ne občine Mozirje „V občini Mozirje smo si zastavili za poglavitni razvojni cilj — dohiteti v gospodarskem razvoju razvitejše ter ob koncu leta 1930 doseči slovensko poprečje. V tej zvezi velja omeniti, da naj bi dosegli realno gospodarsko rast 11,5 % ter odprli 170 novih proizvodnih delovnih mest letno, z vlaganji v nove proizvodne dejavnosti pa izboljšati strukturo gospodarstva. Tem smernicam slede vse naše delovne organizacije, pri čemer pa dosegajo različne uspehe. Pomembno vsebinsko preobrazbo v družbenoekonomskih odnosih beležimo na področju družbenih služb. Letos smo k osnovni šoli v Lučah zgradili prizidek ter zagotovili sodoben pouk v modernih učilnicah in kabinetih, šola pa je dobila tudi telovadnico. V Lučah smo poskrbeli še za varstvo otrok. Začenjamo z gradnjo prizidka k osnovni šoli v Gornjem Gradu. Letos smo dobili nov vrtec v Nazarjih. Zdravstvena služba je bogatejša za ambulanto v Lučah. Zgrajeni so bili novi športni in rekreacijski objekti itd. Pomembni uspehi so bili doseženi tudi pri komunalni izgradnji. V občini Mozirje so izrednio aktivne krajevne skupnosti, kar izpričujejo številne akcije. Krajevne skupnosti so postale resnično nenadomestljive samoupravne institucije za urejanje lokalnih problemov, sicer pa se krajevne skupnosti vse pogosteje lotevajo akcij na področju šolstva, kulture, otroškega varstva ter urejanja okolja. V naporih za hitrejši napredek smo v občini Mozirje v zadnjem letu dni dosegli marsikateri cilj. Ostajajo pa seveda še nove naloge. Te pa bomo zmogli, če bo k skupnemu razvoju prispeval vsak po svojih močeh. To pa je porok za lepši jutri! V imenu skupščine občine Mozirje in v svojem imenu čestitam vsem občanom naše občine za letošnji občinski praznik." v FRANC ŠARB, predsednik skupščine občine Mozirje ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ * * ★ * ★ * * * * ★ * ★ * ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ * * ★ Doseči čim večjo gospodarsko rast Ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje smo zaprosili za pogovor predsednika izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje Toneta Vrhovnika. — V teh dneh v vaši občini že potekajo prireditve ob občinskem prazniku. Kaj je bilo značilno za gospodarjenje v vaši občini, v obdobju med lanskim in letošnjim praznikom? Naša občina sodi med večje občine v Sloveniji, zavzema kar 2,6 odstotka slovenskega prostora. Glede na to, da je relief občine razgiban in geografsko sorazmerno zaprt, je naše območje redko naseljeno, saj je na našem območju le 0,85 odstotka vsega slovenskega prebivalstva. Glede na to, da gospodarimo v težjih pogojih, je družbeni -proizvod znašal lani le 0,55 od- Tone Vrhovnik, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje stotkov slovenskega povprečja. Prav zaradi takšnih danih pogojev gospodarjenja, smo sprejeli srednjeročni program razvoja s poglavitnim ciljem dohiteti v gospodarskem razvoju razvitejše. Gospodarstvo naj bi raslo po stopnji 1,5 odstotkov na leto. Na leto naj bi zaposlovali 170 novih delavcev, kajti danes se približno petina vseh zaposlenih vozi na delo v druge občine. V strukturi gospodarstva ima največji delež kmetijstvo, potem gozdarstvo, primarna lesna industrija, v zadnjem času pa se vse bolj krepijo industrijske dejavnosti kot konfekcija, gradbeništvo in kovinska industrija. V kmetijstvu gre napredek razmeroma hitro naprej, zahvaljujoč dobro izdelanim storitvenim programom, katerih prvi začetki segajo že več kot deset let nazaj. Tržni viški kmetijskih izdelkov rastejo po povprečni stopnji 10 odstotkov na leto. Da bi še povečali storilnost v kmetijstvu ustanavljamo strojne in proizvodne skupnosti. Lani smo ustanovili 19 takšnih skupnosti. Na področju gozdarstva povečujemo tržne viške hlodovine z graditvijo gozdnih cest in z izkoriščenjem lesa, pomembno mesto pa ima gozdarstvo tudi pri nadaljnem kreditiranju in razvoju kmetijstva. Gozdarstvo in lesno industrijo smo letos povezali v tozd Stik Mo- zirje s tremi delovnimi organizacijami, vendar se tudi ta sestavljena organizacija ubada z težavami, ki izhajajo iz sistemsko neurejenih razmer v lesno predelovalni industriji. Znotraj industrije širimo poleg lesno predelovalne industrije tudi druge dejavnosti. Kolektiv Ko-vinarstva z Ljubnega — na primer - je našel svoj proizvodni program v nadaljnem sodelovanju z železarno Ravne. Pomemben delež v razvoju manj razvitih krajevnih skupnostih, to velja zlasti za Solčavo, ima tudi Iskra Feriti, tozd izolacijskih materialov Ljubljana, ki je odprl novo poslovno enoto v tem obmejnem kraju ter se tako vključil v prizadevanja občine za hitrejši razvoj manj razvitih obmejnih krajevnih skupnosti. V naše napore se je vključila tudi sozd Gorenje s tem, da nadaljuje gradnjo hale tozda MGA v Nazarjih. Tu bodo našli zaposlitev novi delavci iz naše občine. Na Ljubnem pa raste proizvodnja gradbenih elementov. V gospodarstvu občine ugotavljamo, da postaja nadvse pomemben tercialni sektor; to je področje trgovine, gostinstva - vključujoč turizem. V tem razvoju smo doslej zaostajali. Zaradi slabo organizirane prodajne mreže trgovine na drobno, smo se odločili za izgradnjo blagovnice v Mozirju in turistično trgovskega objekta v Solčavi. Na področju gostinstva smo pred združitvijo delovne organizacije Turist Mozirje z Zgornjo savinjsko Kmetijsko zadrugo. S tem bomo povezali gostinstvo v obeh delovnih organizacijah ter obenem dali hrbtenico razvoju kmečkega turizma, ki si uspešno utira pot v naši dolini. Ustanovili bomo tudi enotno recepcijsko službo, ki naj bi poenotila turistično ponudbo in omogočila, da bomo organizirano nastopali pri nudenju turističnih uslug. — Običaj je že, da prazniki minevajo ob proslavlanju raznih delovnih zmag, s katerimi delovnimi dosežki oziroma pridobitvami se lahko pohvalite v vaši občini letos? Največ prizadevanj vlagamo v to, da bi dosegli čim večjo gospodarsko rast. To želimo doseči s temeljito študijo proizvodnih procesov, povečati storilnost na vsakem delovnem mestu, s koristnimi investicijami pa povečati število delovnih mest, prek teh pa tudi proizvodnjo. Delovne organizacije Smreka, Elkroj, Glin so se med drugim že lotile študije svoje tehnologije. Največ uspeha beleži pri tem Smreka, ki je približno za 25 odstotkov povečala storilnost. V Solčavi smo odprli, kot sem že omenil — obrat tozda delovne organizacije izolacijski materiali Ljubljana, v tozdu mali gospodinjski aparati v Nazarjih bo našlo zaposlitev okrog 150 novih delavcev, svoje prostore povečuje tudi Elkroj. Še večje uspehe pa beležimo v družbeni dejavnosti. Ob letošnjem občinskem prazniku bomo izročili namenu novo osnovno šolo v Lučah in položili temeljni kamen za novo osnovno šolo v Gorenjem gradu. V jesenskih mesecih se bomo na referendumu znova odločali za nadaljni razvoj šolstva. Pomemben delež ima tudi otroško varstvo. Tako smo letos odprli nov vrtec v Nazarjih, ustanovili pa bomo tudi nov vzgojno varstveni zavod, ki bo lahko bolj strokovno in odgovorno opravljal naloge s področja vzgoje. Na področju Luč in Šolčave smo pridobili novo ambulanto s potrebnimi zdravniki. Letos smo izpopolnili tudi telefonsko mrežo na območju nekaterih krajevnih skupnosti (Luče, Solčava, Mozirje). Do lanskega leta so imeli prebivalci spodnjega dela naše doline precejšne težave z oskrbo z vodo. Z dokonžanjem vodovoda Le-tošč, pa smo to pereče vprašanje dokončno odpravili. S prostovoljnim delom je bilo v preteklih 12 mesecih opravljenega več kot katero leto poprej. Tako smo na primer na Ljubnem izročili namenu 8 kilometrov novih asfaltiranih cest, v Novi Štifti bomo v teh dneh izročili namenu 3.600 m nove asfaltirane ceste, ki nas bo povezala s Kamnikom oziroma z ljubljansko kotlino. Gradijo pa se Se ceste v Lučah in Rečici. Letos so naši občani začeli s prostovoljnim delom uresničevati tudi zamisel, da bi bil prihodnje leto pri nas slovenski praznik hortikulture. V Mozirju namreč pripravljamo savinjski gaj, kjer bomo poleg hortikulture prikazali vse etnografske značilnosti našega območja hkrati pa nudili turistu počitek v naravi. - In kakšne so vaše želje ob prazniku? Lahko rečem, da smo v letošnjem letu kljub vsemu veliko naredili. Čaka pa nas še veliko nalog, vendar se jih ne bojimo, ampak jih z veseljem pričakujemo. Prepričani smo, da se vsak krajan zaveda potrebe, da pomaga skupnemu razvoju po svojih močeh. Zato verjamemo v še lepši jutri in s tem prepričanjem čestitam vsem občanom za praznik in želim, da bi kar največ prispevali za nadaljni razvoj naše občine. Z odkritjem spominske plošče padlim kurirjem v Dol Suhi pri Rečici ob Savinji ter s kurirjev 4. VDV brigade savinjsko-zasavskega področja so se v soboto začele slovesnosti ob prazniku mozirske občine. Srečanja bivših partizanskih kurirjev ter vezistov se je udeležil tudi sednik republiške konference SZDL, Mitja Ribičič. Na srečanju je govoril Henrik Ribič, relejnega sektorja in poudaril veliko vlogo kurirjev med NOB. Kulturni program so izvedli gornjesavinjskega študentskega kluba, mešani pevski zbor iz Mozirja in godba na pihala. a želia - zaposlitev doma Naši sogovorniki: Jože Laznik, Jože Petek in Ivan Pistotnik Osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku občine Mozirje bo v Novi Štifti. Ta krajevna skupnost je ena izmed najmanjših v mozirski občini glede števila prebivalcev (v njej živi okrog 750 krajanov) kot po površini. Je pa tudi med najmlajšimi, saj je bila ustanovljena šele pred tremi leti, ko se je tedanja krajevna skupnost Gornji Grad razcepila na tri: na krajevno skupnost Gornji Grad, Bočno in Novo Štifto. V teh. dneh, ko se v občini Mozirje že vrstijo prireditve ob prazniku, smo se pogovarjali s predsednikom sveta, krajevne skupnosti Nova Štifta - Jože-tom Laznikom, predsednikom r zbora krajevne skupnosti Jože-tom Petkom in predsednikom krajevne organizacije zveze združenj borcev NOB Ivanom Pistotnikom. Naši sogovorniki so povedali, da so za krajevno skupnost značilne posamezne kmetije, da v njej ni večjega strnjenega naselja, da središče ni več pri šoli, ampak pri zadružnem domu, kjer imajo trgovino, gostišče, prostore krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Okrog 200 krajanov se še vedno ukvarja s kmetijstvom, „Kot v mnogih krajevnih skupnostih," je dejal predsednik sveta, „se tudi v naši srečujemo z vpraša-njme odseljevanja ljudi s kmetij. Odhajajo predvsem mladi. Tako imamo že nekaj kmetij, ki so nenaseljene. Soočamo se tudi z odhajanjem ljudi iz kraja, v glavnem mladih. Še vedno namreč beležimo padanje števila prebivalcev, čeprav ne v tolikšnem obsegu kot pred leti. Glavni vzrok odhajanja ljudi iz našega območja je v tem, da v kraju ni možnosti zaposlitve. V Novi Štifti imajo danes poleg dveh obrtnikov le še trgovino in gostilno in podružnično šolo. Na območju mozirske občine, je zaposlenih približno 80 krajanov, ostali pa so si poiskali zaposlitev na območju kamniške občine, nekaj pa tudi v Velenju in Ljubljani, kamor se vozijo v glavnem z avtobusi. Čeprav je krajevna skupnost Nova Štifta še zelo mlada, smo našim sogovornikom kljub temu zastavili vprašanje, katere uspehe beležijo v tem času. „Z nekimi posebnimi uspehi se ne moremo pohvaliti," je odgovoril Jože Laznik. „Pomemb-no pa je že to, da smo dosegli tesnejšo povezanost med krajani, z njihovo pomočjo uredili središče krajevne skupnosti pa tudi ob pomoči zadruge in občinske skupščine. Ob ustanovitvi smo bili brez izkušenj, prostorov, pa tudi brez denarja. Danes je delo krajevne skupnosti ob pomoči krajanov že dobro steklo in pokazali so se tudi prvi rezultati. Tako smo vsi dobili veselje do dela. Zadovoljivo urejamo krajevne ceste, krajevna skupnost je bila nosilec akcije za asfaltiranje tako imenovanega Slugovega križišča, ki ga uporabljamo v glavnem vsi, (na njem obračajo avtobusi), in pa nosilec del pri postavitvi plesnega plošče pred zadružnim domom. Uredili smo tudi dvorano prosvetnega društva v zadružnem domu." Seveda so se v Novi Štifti razveselili predloga, da bo osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku občine v njihovem kraju. To je za njih veliko priznanje, pravijo, in velika spodbuda, da bodo v prihodnje še složneje delali, in da se bodo pokazali še vidnejši rezultati skupnega dela. Med najpomembnejšimi prido- bitvami kraja ob prazniku nedvomno otvoritev ola 3600 metrov asfaltiranega od ka od Rogačnika do Ambra cesti Gornji Grad—Žrnivec. „ je prvi asfalt, ki je bil poloi na območju naše krajevne slo nosti. Želimo, da bi se grad te ceste nadaljevala, da bit preostalih dvanajst kilometi ceste prek Černovica asfaltir saj bi se s tem nedvomno po čale možnosti tudi za razi turizma na našem območju," poudarili naši sogovorniki. Pa še želje in načrti krajei skupnosti? ,,Radi bi modernizirali t činsko cesto do šole v dola 1800 metrov ter uredili pni pališče. Naša največja želja^ je, da bi v bližini krajevne stol nosti ob sodelovanju dru) ustanovili manjši ii sredi obrat, v katerem bi se zapos vali krajani, ki se morajo sei voziti na delo tudi po 25 km pa še več in pa predvsem ži ske. Krajani Nove Štifte so p dobno kot mnogi drugi prest veliko gorja med narod osvobodilnim bojem. V njih* krajevni skupnosti je sovraži med vojno porušil 120 gosp darskih poslopij, hiš oziroi drugih objektov, 40 domačin pa je darovalo življenje za si bodo. 6. junij praznujejo kraj ni praznik v spomin na ta d leta 1942, ko so partizani pt podnevi na Štajerskem unii sovražnikovo postojanko Črnivcu. Na sliki: sporne NOB v Novi Štifti. pro- „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2, p.o. „NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠAL1ŠK1 RUDAR" kot tednik pa izhaja „NAŠ ČAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika) Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna naročnina 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Vele rje 52800 - 601 -21420. Grafična priprava ČZP „Do-lenjski list „Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov fotografij ne vračamo. Za „NAŠ ČAS" se po mneijo I Sekretariata za informaeje iz-1 vršnega sveta Skupščine SR Sloj venije številka 421-1/72 odi februarja 1974 ne plačuje t» meljnega davka od prometa f izvodov.