ILUSTRIRANI SLOVENEC Leto VI 23. februarja 1930 Štev. 8 PogleD na Kostanjevico in Krško polje xzOpatove gore 58 Na levi: Načrt za novo pravoslavno cerkev v Ljubljani Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljnbljani je že lansko leto sklenila, da si )ostavi svojo cerkev tudi v naši beli Ljubljani. Mestna občina ji je v to svrlio odstopila prostor v Trubarjevem parku, cerkvena občina sama je pa začela z intenzivno nabiralno akcijo. Sedaj so dovršeni tudi potrebni načrti iu letošnje poletje začno z zidavo. Zgrajena bo v srbskem zgodovinskem slogu in sicer tako, da bo kombiniran tako zvani dečanski slog (preddurje) z gračaniškim (ostala cerkev). Posvečena bo cerkev sv. Cirilu in Metodu. S to cerkvijo dobi Ljubljana prvo stavbo v sličnem vzhodnem slogu. Spodaj: Franc Zoreč, zlatomašnik in župnik v p., ki je umrl dne 1. februarja na G. Sušicah pri Toplicah. Pokojnik je bil rojen 1. 1854. v St. Lovrencu ob Temenici, v mašnika je bil posvečen 1. 1879. ter je bil daleč naokrog znan kot izredno izobražen in duhovit mož. Današnji rod gotovo ne ve več tega, da je bil umrli Zoreč tudi izboren risar in karikaturist ter je bil dolga leta eden glavnih sotrudnikov nekdanjega Alešovčevega »Brenc-Ija«, v katerega je narisal večino karikatur. Otvoritev novega radgonskega mostu. Avstrija in Jugoslavija sta sporazumno zgradili v Radgoni čez Muro nov železobe-tonski most, čigar slovesna otvoritev je bila 10. februarja. Našo državo je zastopal ban g. inž. Sernec s spremstvom, sosedno republiko pa sam kancler dr. Schober, min. Hainisch in šta j. dež. glavar. Prisostvovale so otvoritvi številne množice. Zgornja slika kaže novi most po otvoritvi, spodnja pa zastopnike obeh držav. Motiv z vojaškega smuškega pa-trulnega teka, ki se je vršil v nedeljo, dne 2. t. m. v Bohinju na progi, dolgi 28 km. To je bila prva slična prireditev naše vojske in se obnesla jako dobro. Tekmovale so patrulje vseh petih naših armad in obmejnih čet, zmagala je pa pa-trula pete, to je niške armade, do-čim je odnesla zagrebška armada drugo mesto. V obeh patrulah so se izkazali najbolje naši slovenski fantje. Zgorajšnja slika nam kaže patruljo pri streljanju v Stari Fužini. 59 Kostanjevica na Krki Na levi: Znhodna vrata samostanske cerkve v Kostanjevici. Na desni: Cerkev Matere božje dobrega sveta pri Kostanjevici. Ob vznožju Gorjancev, tipičnega kraškega, a poraščenega pogorja, na otoku reke Krke leži majhno il zgodovinsko imenitno mesto Kostanjevica v melanholiji melikih oblik košatih gajev in razneženih vinskili goric. Postanek naselbine sega gotovo že v prva stoletja po Kristusu. Pokrajinska pripravljenost za prehode in prevažanje, so storile pokrajino za torišče zgodovinskih (Dalje iia 60. in f! strnni.) Pogled lin KdstiinjfN ico. Življfiijf na Krki «. kostanjev iško žiipiio ccrkNijo \ ozadju. Kostanjevica na Krki in delom Krškega polja. 60 61 Kostanjevica in nje zanimivosti dogodkov. Številni rimski grobovi izpričujejo, da so tod imeli Rimljani svojo postojanko, utrjeno taborišče. Do pravega razvoja pa se je Kostanjevica povzpela pod Spanhajmci, ker je tvorila središče njihovih posestev na Dolenjskem. Negotovo in nikdar varno mejo proti Hrvaški so zavarovali z močno trdnjavo na otoku Krke, ki so jo imenovali Landstrost, ki bi se morda pravilneje tolmačila kot Landstrutztrotz, kar pomeni nemški Feste v pravem pomenu trdnjava — grad. Od tod nemško ime mesta Landstrass. Slovenci so jo pa krstili v Kostanjevico, menda radi razsežnili kostanjevih gozdov v okolici. Okoli leta 1250. je moralo biti dobro trgovinsko središče. V tej dobi je bila v mestu tudi kovnica za denar, ki se je nazival »moneta Landestrostensis«. Leta 1435. je dobila Kostanjevica mestne pravice. Mnogo je pretrpelo mesto pod turškimi navali in napadi drugih sovražnih tolp. Bilo je večkrat uničeno. Leta 1663. pa je mesto docela pogorelo. Ostala je le še cerkev sv. Jakoba. Mesto je tudi silno trpelo od kuge in lakote, kar nam pričajo posebno letnice: 1650, 1663, 1670 in 1676. Mestno prebivalstvo je čestokrat želo pohvalo za svojo hrabrost in mestni bram-bovci so bili pravi junaki. Zato je Bernard Spanhajmovec priznal mestu več ugodnosti, zahtevajoč pa obrambno dolžnost. Tudi za dobo Celjskih grofov je uživalo mesto razne privilegije. Celjski grofi so postavljali tu sem viteze kot sodnike in oskrbnike, burggrafe, rihtarje in pflegerje. Po smrti Ulriha je zapadlo mesto avstrijski vladarski hiši. Spanhajmci pa niso mesto samo zavarovali, temveč tudi versko in gospodarsko močno utrdili. V ta namen je vojvoda Bernard Koroški ustanovil prav blizu Kostanjevice samostan, kamor so se naselili — cistercijani, ki so zelo utemeljili versko življenje in navezali trgovske stike z južnimi pokrajinami. Opatiji so dali ime jMarijin studenec* (Mariabrunn) in tudi cerkev te opatije je bila posvečena Mariji »Beatae Mariae Virginis ad Fontes«. Samostan je igral veliko vlogo, postal je sčasoma skoraj največji imetnik na Kranjskem, saj je imel nad 100 podložnih vasi in oskrboval je več župnij. Papež Inocenc IV. je priznal samostanu vse pravice drugih samostanov. Od bana Štefana in njegovih sinov in kralja Bele IV. je dobival bogate darove. Radi tega je bil samostan vedno ogrožen in večkrat napaden od roparjev, zlasti iz sosednjih hrvatskih krajev od Uskokov ali Vlahov, kakor jih ljudstvo še sedaj naziva. Nad Vlahi so se menihi maščevali z napisom, ki se še sedaj bere nad vhodom v samostan. eCCe lanVa CoeLI non fVres neC VaLLaChI negVe Latrones ast IVstI IntrabVnt In eaM »Glej, vrata nebeška, niti tatje, niti Vlahi, niti razbojniki, ampak pravični bodo vanje vstopili«. Tudi ta samostan je zapadel odpravam cesarja Jožefa 11. in je prišel v last verskega zaklada. Nekdanja tako veličastiia stavba se je porabila za državne urade in za stanovanja uradnikov in državnih uslužbencev. Sedaj so tu nastanjeni: šumska uprava pod upraviteljstvom višjega šumarskega svetnika ing. Kosjeka, okrajno sodišče, ki mu načeluje svetnik dr. Franc Lozar, notarijat, delovodstvo banske drevesnice in privatne stranke. Cerkev tega samostana je bila krasna gotska stavba, pozneje v stranskih ladjah preurejena v romanskem, oziroma venecijanskem slogu. Cerkveno zidovje je še dobro ohranjeno, pozna pa se, da je zlobna roka cerkev namenoma poškodovala. Neizmerna je škoda, da se je ta nekdanja tako imenitna stavba prepustila zobu časa. V tej cerkvi je našla leta 1237. svoj dom Juta. soproga vojvode Bernarda, iii v letu 1249. njegov sin Bernard. Tu sem je bilo tudi najbrže (ako ne v cerkvi s\. Jakoba) položeno k velikemu snu truplo nesrečnega Viljema Ostrovrharja. Mesto Kostanjevica šteje danes približno 700 duš. Na severozapadnem delu mesta je stara zidana stavba — cerkev sv. Jakoba. Nekdaj je bila gotska, kar se jasno vidi pod streho na zidovih, ki so bili mnogo višji kakor je sedanji obok. Zelo značilen je vhod v cerkev, ki je od stebričkov obdan obokan portai (rimski slog). Na desni strani malih vrat v cerkev je relief-spomenik »Hans Franz v Thurni am Hardt Pfandherr der Herschaft Landstrass«. Nekdaj je bila v mestu tudi cerkev sv, Martina. Tam stoji sedaj hiša A. Gatscha. Poleg mestne cerkve je ostala samo še cerkev sv. Miklavža \ sredini mesta. Značilno zidano je župnišče, ki je bilo prvotno grad in last različnih ple-mičev. V njem se nahaja še danes lepa grajska kapela sv. Ane. ki jo je leta 1752., na tretjo adventno nedeljo, blagoslovil ^Aleksander .\bbas & Archi-diaconus ad Fontes Marianos« kot podnižno kapelico cerkve sv. Jakoba, kajti fara kot podružnica je bila ustanovljena že leta 1220. Načeloval ji je župnik -\dalbert. Od tedaj do izgnanstva pa so po Adalbertu pastirovali izključno cistercijanski menihi. Sedaj vodi župnijo sv. Jakoba zelo zaslužni in ugledni župnik g. Franc Golob, ki je pravi naslednik g. župnika Jerneja Podbevška, čigar ime ostane častno zapisano v zgodovini župnije radi njegovih velikih zaslug za povzdigo kraja in mesta. V mestu so nastanjeni župnijski in poštni urad. šestrazredna osnovna šola, orožniška postaja, sedež okrajnega odbora, mestne korporacije in županstva. Denarni promet oskrbujeta dve posojilnici, za gospodarski podvig veliko storita mlekarska in nanovo ustanovljena vinarska zadruga, ki ji načeluje trgovec in posestnik g. Albert Gatsch. Prav marljivo deluje na prosvetnem polju Katoliško izobraževalno društvo. Razen teh obstojata še: Prostovoljno gasilno društvo pod poveljstvom posestnika in hotelirja g. Leopolda Bučarja, in uniformirana meščanska garda. jI (Konec članka na 62. strani.) Grad pri Kostanjevici, nekoč cistercijanski samostan. Na levi: Glavni vhod v kostanjeviški grad. .Spodaj : Pogled s hodnikov kostanje-viškega gradu. Spodaj na levi: Franc Golob, sedanji kostanjeviški mestni župnik. Kostanjeviško župnišče, nekoč grad plemičev Landstrost. Na desni: Glavni vhod v prejšnjo . samostansko cerkev. Spodaj : Krški ribiči pri svojem posliu Spodaj na desni: Ivan Colarič, kostanjeviški mestni župan. S(kiiIhi: Pogled /. \odei\ic na Opatovo goro pri K.i>staiije\it-i. Spodaj: Življenje na Krki pozimi. Pogled na kosUnjeviški grad. I Za prepustitev slik za to serijo se zahvaljujemo gg-Fr. Rabuseju in inž. Jos. Likarju v Kostanjevici. 62 Kostanjevica Mesto ima razvito trgovstvo, oi)rt-ništvo, usnjanio, parno žago, moderno urejeno lekarno gdčne Mr. Emilije Fonove. Že dolga leta skrbi za naše zdravje požrtvovalni in daleč naokrog znani okr. zdravnik g. dr. 1. Ivaniševie. V mestu je hotel, restavracija in nekaj prav dobrih gostiln, ki nudijo potniku vso udobnost. Mesto je središče a\toinobil-ske proge, ki spaja Ljuhljiino z Zagrebom. Goji živahno knijčijo z vinom, sadjem, lesom in živino. Zu sniotreno eksploutucijo ogromnih pozdnili konijjleksov lui Opatovi gori se je napravila \zpenj;\ča. 7.a povzdigo tujskega prometii pa so je ustanovilo Društvo za tujski promet, ki je razvilo ])rav živahno delavnost. Izvaniedna slikovitost in milina pokrajine. / Jako ugodnim ijodneb-jeni in z vsemi priložnostmi za športna u(lejst^ovanja kakor: turi-stiko. plavanje, veslanje dela pokrajino kaj pripravno za letovišče. Gosto zarasla Opatova gora nudi krasen razgled po vsem Krškem polju do Kamniških planin, Aleksandrova koča ])od vrhom pa udobno zavetišče. Romantična, vijugasta Krka, ki objema Kostanjevico, vabi poleti vesele kopalce in nudi izredne užitke, kakor nialokatera voda. Slikovita okolica Kostanjevice s pestro floro, krasnimi gozdnimi potmi, zasenčena od orjaških bukev, hrastov, kostanjev in smrek, zadivi tudi razvajeno oko ter neodoljivo vabi na prijetne izprehode. Tipika Krasa, podzemske jame s krasjiimi kapniki na Opatovi gori pa nudijo jamskim veščakom in znanstvenikom zanimivo gradivo za raziskovanje kra.škega sveta. Gojimo najboljše upanje, da se ho naša javnost vendar zganila in se pričela zanimati za ta blagoslovljeni kotiček naše pestre domovine. Proc\ it Kostanjevice same pa naj bi dvignila samozavest in pa vztrajnost lastnega truda, iskrenega prizadevanja za napredek in usmerjeno delu za gospodarsko blagostanje. Ing. Josip Likar. Koča na Opatovi gori. Idila z Opatove gore pri Kostanjevici: Konjički spravljajo drva na cesto. Spodaj: Jernej Podbevšek, zaslužni prejšnji kostanjeviški mestni župnik in častni o )čan. Pogled v notranjost razpadajoče prej.šnje samostanske cerkve: Od presbiterija proti korn. )ltar Matere božje v kostanjeviški -Na levi: župni cerkvi sv. Jakoba. Dr. Iv. Ivaniševie, kostanjeviški zdravnik. Ing. Kosjek, gozdarski nadsvetnik. Na levi: Notranjost priljubljene Fonove lekarne, ki jo je izdelal mizarski mojster Gruden no načrtih arh.Kobeja; nad vhodom v laboratorij njegova slika sv. Miklavža. 63 Na desni: Pred likvidacijo diktature na Španskem čeprav so vse vesti iz Španije v zadnjili mesecili označevale tamoš-njo vojaško diktaturo Prime de Rivera za nevzdržno, je njegov nenadni padec vendarle vse presenetil. Novi ministrski predsednik, general Bereugner, je takoj začel z jako energično likvidacijo dosedanjega režima. Razveljavil je celo vrsto diktatorjevih zakonov, izdal obsežno amnestijo političnih kaznjencev iu slovesno izjavil, da vzpostavi v najkrajšem času vse ustavno življenje ter razpiše vse volitve v avtonomne zastope ter v parlament. Naša slika nam kaže skupine časnikarjev, ki preže pred ministrskim predsedstvom od zore do mraka na nove senzacije. Spodaj: Pascual Orliz Kubio, novi predsedjiik mehiške republike, na katerega je bil ob priliki prevzema predsedniških poslov dne 5. t. m. izvršen atentat. Rubio je bil zadet s strelom v čeljust, toda ne smrtno nevarno. Spodnja slika nam kaže jredsednika v krogu njegove rod-iine ob priliki zadnjega obiska v Zdrnženih državah. .•Vvstrijski kancler dr. Schober se je prve dni t. m. mudil v Rimu ter podpisal prijateljsko in razsodiščuo pogodbo med Avstrijo in Italijo. Obisk ^ pomeni znatno približanje Avstrije Italiji. Ker se je prav tiste dni vršil tudi pogreb umrlega ital. ministru Biancilija, sta se ga udeležila tudi j oba državnika. Spodaj : Romunska princezin ja Ileana, sestra naše kraljice, se je pred kratkim zaročila z grofom A. Frider. Hochbergom, drugim sinom kneza Plessa in nečakom anglešk. kralja. General Berenguer, novi španski min. predsednik, ki je izjavil, da je glavni cilj njegove vlade vrniti deželi zopet ustavno in demokratično vladavino. Berenguer je bil doslej šef kraljeve vojaške pisarne in znan nasprotnik diktature Prime de Ri-vera, zaradi česar ga je dal ta pred par leti za nekaj časa celo zapreti. Ameriški letalec Eiel-son, znameniti polarni raziskovalec, ki se je pred kratkim smrtno ponesrečil v polarnem ledu. 64 S prve jugoslovanske kuharske razstave Dne 4. februarja je bila otvorjena v dvoranah ljubljanskega Uniona tridnevna kuharska razstava, ki je vzbudila nepričakovano zanimanje vsega žen-stva celo daleč izven Ljubljane, tako da se je občinstvo vse dni kar trlo med razstavljenimi predmeti. Bila je pa tudi nekaj izrednega ter je nazorno pokazala, kaj vse premorejo kuharji, slaščičarji, natakarji, mesarji itd. naše slovenske prestolnice. Vzbudila je zato splošno občudovanje in odobravanje in naše gospodinje so se na njej marsikaj naučile, zato je verjetno, da na drugo tako razstavo ne bo treba čakati rredolgo. Spodaj : Servirana poročna miza. Pogled na del kuharske razstave._ Spodaj: i Iz mesarskega oddelka razstave. Babinek, prvi šef Unionske kuhinje ter iniciator kuharske razstave. A. Uerental : Singapurska krasotica Povest V teh trenutkih izumlja nove, nepi-ičakovane like in kretnje, in Kate mu pokorno sledi. Brezhibno ugane, ali se mora zasukati na levo ali na desno, ali se odtrgali od njega iu samostojno plesati dalje, tako da se njeni prsti le narahlo oprijemajo njegove iztegnjene, kakor jeklo trde roke... Redno vsak večer pomeni njun nastop največji uspeh. ICdo se bi z njima meril: humorist Raga-Matu, ki v vseh jezikih enako zoprno prepeva svoje smeš-nice? Ali pa stara upokojenka, mademoiselle Fifi, ki je bila v Parizu zvezdnica menda še v časih Drugega cesarstva? Vsi rejeui holandski »minherji«, vsi angleški in ameriški suni smistri« se v tobačnem dimu in vinskem vzduhu nejasno zavedajo, da jih nihče drugi ne more za trenutek poglobiti v slično ubranost in lepoto. Zato si potegnejo smotke iz ust, kričijo »sijajno!«, zahtevajo ponovitev in cepetajo z nogami kakor čreda nenadoma podivjanih konj... A v zadnjem času je Rahmanov stalno opažal, da ga Kate ne gleda tovariško-ravnodušno |kakor poprej, temveč drugače: malce zmedeno in milo proseče. Ta pogled mu je bil neprijeten. Navadil se je smatrati Kate samo za sotrudnico, za družico v svojem poklicu in nikakor ni hotel otežkočiti dosedanjega prijateljskega pa preprostega medsebojnega razmerja. Če Kate pri plesu zdaj ni gledala stran, temveč njemu naravnost v oči. je dvignil glavo in se izognil temu pogledu, čeprav bi jo s tem lahko razžalil. Na noben način tudi ni hotel z njo več ostati na samem in zato si je vedno izmislil kako pretvezo... A tudi ni maral ostati sam s svojimi mislimi. To bi mu bilo pretežko, ker se je bil navadil stalne družbe. Tudi danes, ko je radi pretepa v kavarni ostal zvečer prost, se je bal samote. > Ali ne bi stopil v gledališče?< si je nenadoma izmislil. »Saj vendar ne razumem niti besedice malajsko! A kaj za to! Ogledam si vsaj to Harum Čandano, slovečo krasotico Zondskega otočja... To bo najbrž samo kaka črna pošast!« Vesel, da se mu ni treba takoj vrniti domov, je Rahmanov pospešil korak. Nekoliko trenutkov pozneje, še preden je utegnil pojesti svoj ua-rezljani ananas, je že stal pred blagajno Malajskega gledališča. 11. Blagajuikova črna, gola desnica mu je skozi okence pomolila vstopnico. Predstava se je bila že pričela. Preko stegnjenih nog gledalcev se je Rahmanov preril v prvo vrsto. Kot Evropec sploh ni smel ^ po tamošnjih pojmih — sedeti z domačini vred na cenenem prostoru in še posebno ne — v Fraku. Njegov prihod in za slične okoliščine nenavadna obleka sta itak povzročila presenečenje. Vse glave so se obrnile proti njemu. Nihče se ni ozrl na oder. dokler je sluga, po izrednem obisku počaščen, vljudno počepal pred uglednim inozemcem ter mu iskal pripravnega prostora. Na srečo so ga spravili v neki preStalno priljubljeno singapursko mestno gledališče« je bila samo iz desk zbita uta z nizkim in od petrolejk zakajenim stropom; sličilo je velikanski in izredno umazani konjušnici, in od ene stene do druge so se vlekle vrste dolgih lesenih klopi. Zdaj so bile te klopi nabito polne pisanega občinstva najrazličnejše polti in obleke. Tik zadaj ob hlevu, kjer je čepel Rahmanov (ta hlev je menda predstavljal ložo), so na primer sedeli v eni vrsti: Kitajec v sinji jopi in dve, kakor iz rumene slonovine izrezljana kipa drobni Anamitinji v težkih črnih svilenih oblekah ter z velikimi uhani. Njima je delal družbo mala-barski zakonski par. BaRrottsR JugOSlOV. tisicarnc v CfubltO.nl — Vonatta posamexntQ alUc aovollcn |e s privolfenfem ureantiiva