Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 26. maja 1956
Štev. 119. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
UrecMitvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. tt / laleion uredništva 2440, uprave 2465 Izhaja razen nedelja in praznikov vsak dan ob 14. uri ' Velja mesečno prejeman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po csziiku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poštni čekovni račun it. 11.409
JUTRA
99
Beseda udadua
Po nedeljskih jadranskih slovesnostih.
Modri Sokrat je kot prvi velik psiholog spoznal dostojanstvo človeka, veličino njegove osebnosti in duhovnih vrednot. Baza njegovega filozofskega nauka ie antropocentrična, zgrajena na neminljivih vrednotah naše duševnosti. Torišče vsega duhovnega raziskovanja ni več Priroda, temveč človek. Sofisti so grabili na relativnosti pojmov in fragmentarnosti osebnih mnenj; on pa na resnici duhovne autonomije, na univerzalnih vrednotah duševnih zakonov in definicij, Kot prvi je spoznal, da iz človeka rasle veličina in spoznavanje in ne obratno. Kavno tako se razvija narod iz sebe, Iz svojih resnih, duhovnih in bioloških ■Poči. Samo da se napredni narodi tega Zavedajo in doživljajo veličino svojega Poslanstva in razmaha. Tak narod spo-zna v zgodovinskem dejstvu samega se-ke, svojo voljo in moč. Manj napredni Narodi pa hodijo po stopinjah velikih narodov. Iščejo kažipot pri sosedu, ker ga ■>e najdejo v sebi, da bi zbral razstresene ade državnega telesa, jih organsko po-Vezal in jim vdihnil veličino narodove juše. Če ni srce v redu, organizem peša;
ni duha. veličine in mistike narodnemu edinstva, se moči naroda razdvajajo, drobijo in oportunistično izkoriščajo. Neka idejna statičnost in omrtvičenje se Polasti vsega naroda, politična apatija
111 indiferentnost sc polašča vsega in še Posebno mladine.
Boj brezbrižnosti pa je organizacija, ^obrili in delovnih mladinskih organizacij potrebujemo. Več življenja, zavesti in ■Poči v jedro našega bistva, v roke naše bodočnosti, to je v mladino! Mladina 'hord v svojem elanu in navdušenju '■stvariti čuda. Čc je njeno delo smotre-urejeno, gradi in pogloblja v sebi po-Pos' pokolenja, dviga čast naroda in krvi.
V nedeljo si se zbrala šolska mladina, Pu Glavnem trgu pri svečanosti razvitja Pl predaje praporov P. J. S. To je Tvoj Pfapor, simbol mladih duš, ponos na-Se organizacije in potreba našega naro-a Se danes je problem našega Jadrana PPcrnalo povezan z življenjem vseh Ju-moslovenov. Velika večina jugoslov. na-r°da ne čuti kontakta z morjem, ker mu č° sedaj še morje ni postalo življenjska Potreba in meja.
Svečanim besedam in pesmi naše mlačne pridružimo se še vsi ostali, ki ču-■ttio resnost in težo Časa na braniku Svoje domovine.
»Vse za pomorsko silo Jugoslavije« Pj Postane kategorični imperativ naŠe-mu zdravega jugoslovanstva in naj ures-lc‘. sanj naših prednikov, herojskih gu-tariev, da ostanejo meje slovanstva sve-in nezlomljene, trdne in večne kot je vera v bodočnost.	L.	B.
Konjeniška brigada kraljeve
GARDE
Jc včeraj svečano proslavila svojo krstno ^Uvo. Navzoč je bil tudi Nj. Vel. kralj ,cter II. v sokolski uniformi. Knez na-
Plestnik Pavle je svoj pomembni nago-
t°r za'ključil z vzklikom »Živel kralj Pe-* H.«
*VEZA TISKA balkanskega sporazuma.
i,i.fas*0Pniki tiska balk. sporazuma se sc-t*unejo dne 11. junija v Bukarešti. Ob
bahJ>r^ki se bo ustan°vila Zveza tiska ‘ kanskega sporazuma.
Butanske oMasli utoti kavotu ataAske tevetotifr Ikea h*oU
LONDON, 26. maja. Najnovejša poročila vrhovnega komisarja za Palestino britanski vladi so zbudila v javnosti veliko vznemirjenje. Položaj v Palestini se prikazuje v tem službenem poročilu vrhovnega komisarja kot zelo kritičen. Palestina se je očitno prevalila v stanje splošnega ljudskega upora proti angleškemu gospodstvu. Borba torej ni več naperjena izključno proti židovstvu. V smislu tega poročila so angleška mandatna oblastva proti temu valu arabske revolucije brez moči, četudi se je proglasilo splošno obsedno stanje. Tanki, oklopni avtomobili in bombarderska letala so še edina sredstva, s katerimi se Britanija še lahko drži v Palestini. Iz dneva v dan se množijo nasilna dejanja in napadi na angleške vojake in je bilo doslej že veliko smrtnih žrtev. Vrhovni komisar je pozval arabske župane, da sodelujejo pri zasledovanju revolucijskih tolp. Kot odgovor na to pa so župani odložili svoje častne funkcije. Vrhovni komisar je bil primoran, da nujno zahteva nove angleške čete in so nekateri britanski polki v Egiptu že dobili povelje za Palestino. V vladnih krogih so trdno prepričani, da ne gre v predmetnem slučaju za spontani upor Arabcev, marveč za akcijo, pri kateri ima svoje prste vmes Angliji sovražna velesila. Ta sovražna velesila si očitno prizadeva, da omaja ugled in prestiž britanskega imperija kot največje kolonialne sile.
ih
UihtOiH
PARIZ, 26. maja. Rimski dopisnik »Pariš Midia« doznava, da se navzlic vsem službenim demantijem vodijo med Anglijo in Italijo pogajanja, in sicer ne preko laškega poslanika v Londonu Grandija, marveč preko neke angleške službene osebnosti, ki se incognito nahaja v Rimu in s katero je Mussolini že večkrat konferiral.
Britanski (trn	tedpeoU
u llaPiii
LONDON, 26. maja. V spodnji zbornici je naslovilo na zunanjega ministra več poslancev vprašanje, kakšne korake namerava napraviti vlada, da se prisili k molku anglofobska propaganda v Italiji. Posamezni govorniki so poročali, da oddajajo razne italijanske radijske postaje hujskaške govore v ind-skem in arabskem jeziku, da se na ta način naščuvajo kolonialni narodi proti Londonu. Zunanji minister Eden je izjavil, da je vlada že izročila v Rimu preko svojega poslanika noto, v kateri se proti tej propagandi najostreje protestira z zahtevo, da se odpravi.
Stodtm&ee^ovega ma Mtfuutti kajtHveeevs&i e*ea
DUNAJ, 26. maja. Korblro demantira vesti o proglasitvi izrednega stanja na Dunaju. Tudi se demantirajo govorice o tem, da bi bili napadli Starheni-bergov grad pri Linču nezadovoljni Hajmverovci. Ta vest je brez osnove. Omenjeni napad so marveč izvršili narodni socialisti, in sicer napadalni oddelek narodno-soclalistične stranke iz neke sosedne vasi. Vodji omenjenega oddelka se je posrečilo, da je pobegnil, dočim so vse ostale člane pozaprli. Tudi je preiskava dognala, da bi se ta napad inoral izvršiti kasneje, pa se je datum pomaknil naprej, da bi se zbudil vtis, češ da gre za delo nezadovoljnih Hajmverovcev.
DUNAJ, 26. maja. Varnostni direktor za Gornjo Avstrijo grof Revertera je izjavil v nekem službenem sporočilu, da so bili člani gasilske čete, ki so izvršili napad na Starhembergov grad Waxenberg. Temu sporočilu pa nekateri tukajšnji krogi veliko ne verjamejo, ker je znano, da so gasilske čete v rokah Hajmverovcev.
Htvaue ta&uke 'm atadefaufe ftti fotoiiltu
TRŽIČ, 26. maja. Znano zdravilišče za jetične na Golniku obiskujejo večkrat brezposelni, ki dobijo tamkaj hrano. Tudi včeraj je prispelo tjakaj okoli IS brezposelnih, ki so prejeli hrano. Nato so se podali vneko gostilno v bližnjo vas Gorica, kjer so se napili in kjer so prišli v spor s štirimi kmetskimi fanti. Pri spopadu so bili brezposelni vrženi iz gostilne, nato pa so v popolni pobesnelosti demolirali gostilno. Nato so se podali v vas in razbili na kmečkih hišah okna ter pobili šipe, vpili kakor obsedeni in nato prispeli pred farovž, na katerem so pobili vse šipe. Medtem pa so se zbrali od vseh strani kmetje. Brezposelni so pritisnili proti cerkvi In so bili že na tem, da razbijejo vrata. Kmetje so s samokresi in streli iz lovskih pušk prisilili brezposelne k umiku. Škoda znaša več tisoč dinarjev. Oblastva so uvedla preiskavo in je bilo več udeležencev pri teh rabukah aretiranih.
ItA ffifimr gff# 664eiiMk-&
fPIP
POMEMBEN GOVOR DR. S. POPOVIČA.
V včerajšnji številki smo poročali o kra sno uspelem nedeljskem banovinskem zboru JNS v Ljubljani. Na zboru je imel pomemben govor tudi bivši minister dr.
S.	Popovič, iz čigar važnih izvajanj povzemamo sledeče glavne misli: Vsak Jugosloven iskreno želi demokratično u-pravo in ureditev države, ker ni večje m močnejše sile, na kateri more sloneti država, nego je volja in podpora, ki jo lahko da samo narod, samo ljudstvo. Toda pri tem se moramo zavedati, da v smislu naše usodne povezanosti, ki nas vodi kot osnovna misel, more dati koristne rezultate samo ona demokracija, ki je zasnovana na iskrenem jugoslovenskem pojmovanju in čuvstvovanju. Vsaka politi-tična opredelitev poedincev ali skupina, ki ne subordinira interesov in pojmovanja svojega kraja in svojega plemena bitnim interesom in pojmovanju naroda kot celine, vsako tako pojmovanje mora ne-minovno dovesti demokracijo do nasprot ja z načelom našega narodnega in državnega edinstva. Med demokracijo raznih krajev in pokrajin lahko obstoja začasen sporazum, toda nobena «demokracija' na odpoved« ne more zaščititi in zasigurati usode naroda in države. Kolikorkrat pripovedujejo o demokraciji, stoje zaradi tega oni, ki snujejo naše politično življenje na prošlosti, v popolnem nasprotju s samo možnostjo prave in resnične demokracije.
Mi kot iskreni Jugosloveni danes ne vodimo samo borbe za demokracijo, nego tudi borbo za ustvaritev onih predpogojev, brez katerih ne more biti demokracije. Pravice, ki jih zahtevamo zase, moramo priznavati tudi drugim. Zaradi tega naj se vsak svobodno opredeli, kakor hoče, in vsakdo naj zastopa svoje mnenje: toda nihče izmed nas, nihče iz vse naše generacije ne bi smel in ne sme dopustiti, da se naše politično življenje formira na osnovah, ki niso jugosloven-ske! Kajti naše domovine ni ustvarila samo naša generacija, nego ’ generacija pred nami a mi moramo to domovino izročiti generaciji, ki pride za nami. V tem je jedro 6. januarja, to je ono veliko ve-ličanstveno, kar predstavlja 6. januar. Za to idejo, za to misel so ljudje med vojno žrtvovali svojo svobodo in svoje življenje, zanjo se moramo bo-riti tudi mi.
Tudi vse vaše današnje in bodoče delo mora služiti edino le temu velikemu cilju vseh resničnih in iskrenih Jugoslove-nov. Poleg vseh ostalih sredstev, ki vplivajo na življenje naroda, je potrebna tudi od naroda samega izvedena in vodena strankarska organizacija, preko katere more ljudstvo dati izraza svojemu razpoloženju in izvršiti svojo dolžnost do naroda in države. Zaradi tega jo delo, ki ga danes vršite, važno, a še važnejša je dolžnost nas vseh, da stalno poučujemo ljudstvo o pravem stanju stvari ter da spravimo na noge ves narod in ga povedemo v borbo za to misel. Zato je predvsem naša naloga, da se organiziramo, da postavimo vse na svoje mesto. Potem bomo v tej državi moč in sila, ki bo mogla do kraja izvesti naš veliki jugoslovenski program.
NOVI ŠEF.
Po nalogu predsednika vlade in zunanjega ministra opravlja posle šefa protokola zunanjega ministrstva g. Božidar Stojadinovič, svetnik v zunanjem ministrstvu.
Okna jtt svet
dum (Um m Sovjetske Rusije?
LONDON, 25. maja. Po poročilu »Sunday Dispath« izvirajo naboji dum-dum, ki so jih Italijani našli v Abesiniji, pretežno iz sovjetske Rusije. Omenjeni list trdi, da so šle tik pred izbruhom vojne velike količine teh nabojev preko Turčije, Perzije in pristanišč ob Rdečem morju v Abesinije. Sovjetski poslanik v Londonu je nekaj ur po objavi te vesti to senzačno poročilo najodločneje demantiral.
Ham sovjetska ustava
PARIZ, 25. maja. Havas poroča, da bo nova sovjetska ustava predvidevala parlament dveh zbornic. V prvi zbornici bodo narodni poslanci izvoljeni direktno na temelju splošne volilne pravice, drugo zbornico, ki se bo nazivala nacionalna zbornica, pa bodo tvorili delegati posameznih sovjetskih republik. V glavnem je posneta ustava po švicarskem vzorcu. Poslanci ne bodo kandidirani od strani volilcev, ampak od posameznih organizacij, predvsem tvor-nic, trustov in priznanih društev.
*	^	■	••	•	■	•	m	fVVPIVVVVIPP
Seviljski brivec v naiem Narodnem gledališču
Dobrih sedem let je minilo od zadnjega gostovanja ljubljanske opere. Tli in tam so nas med tem obiskali le posamezni solisti, ki smo jih vedno z veseljem pozdravili. Tem bolj nas je vzra-dostila vest, da poseti naš Maribor ljubljanska opera s svojimi solisti in z lastnim orkestrom. Saj pomeni tako gostovanje nedvomno ojačenje kulturnih stikov med Ljubljano kot središčem in med Mariborom, ki si las,tne opere žal ne more vzdrževati.
Ljubljančani so dali v četrtek dne 21. in v petek, dne 22. maja »Seviljskega brivca«, butomelodramo znanega skladatelja Gioachina Antonija Rossinija — 1792—1868. S to mojstrsko komično opero. ki je leta 1816. pod skladateljevo taktirko doživela svojo krstno predstavo, si je Rossini pridobil svetovno slavo. Za nimivo je, da je istoimensko opero z ena kim besedilom uglasbil že leta 1782. G. Paisiello. Rossinijevo delo je melodijoz-no, Sterbinijevo besedilo pa ima že samo na sebi polno lahkega južnjaškega humorja, ki se mu glasba izborno prilega. Dejanje je živo, šegavih domislekov in vragolij je v njem od začetka do konca. V »Seviljskem brivcu« vidimo veren odsev njegovega tvorca, v njem so značilnosti narodnega temperamenta zado-bile individualen izraz in umetniško obliko. Glasba je nasičena s toplo življenjskostjo, naivnim realizmom in s kipečo in vriskajočo prešernostjo. Veliko vlogo imajo recitativi. Spiritus agens v tej operi je navihani brivec Figaro, ki za dober denar privede oba zaljubljenca preko mnogih ovir do poroke.
»Seviljski brivec« je v izvedbi ljubljanske opere doživel izreden uspeh. Dirigent A. N e f f a t vodi mirno, elegantno, z absolutno varnostjo. Orkester sestavljajo izborni godbeniki, ki so izvrstno vigrani, izvajajo razne dinamične in ago gične finese disciplinirano enotno in se pod dirigentovim vodstvom znajo pravil no prilagoditi pevcem na odru. Grofa Almavivo je pel naš znanec iz prejšnjih gostovanj. Joža G o s t i č. Njegov prijeten tenor je poln toplote. V tej operi ima nekaj mest, prepletenih s pevskimi okraski - koloraturami. Ugajal je zlasti v spevih »Glej, že se smeje zora«, »če ime želite moje znati« in »Komaj od sreče te' se zavedam«. Malo več igralske razgibanosti bi Gostičev odrski lik še izpopolnilo.
Sijajen buffo je D, Z u p a n v vlogi zdravnika Bartola. Pristen komičen junak iz Boccaccia. Glas zna takim vlogam izborno prilagoditi, njegova maska in igra sta prvovrstni, humor izraža živo v mimiki in petju. Šaljiv spev »Doktor, ki je moje vrste«, je zbudil živahno odobravanje.
Zelo simpatična Rosina je Z. Ž u p e v-č e v a. Krasno Šolan sopran obvladuje vse tehnične težkoče, višine in ko-lorature z lahkoto in prožnostjo. Igra naravno. Za arijo »Kadar vprašam si srce« (I. dejanje) in za spev v II. dejanju — vložko iz opere »Semiramis« — je žela burno priznanje. Naslovna vloga brivca Figara je v V. J a n k u vtele-šena tako, da si boljše kar misliti ne mo-
remo. Svež, naravno lep bariton ter sila okretna in prikupna igra sta njegovi odliki. Neprisiljena hudomušnost mu izborno pristoja. Po spevu »Desna sem roka vsega sveta«, se je upravičeno vzdignilo navdušeno ploskanje.
V petju in igri nedosežen lik Basilija je ustvaril naš veliki B e t e t t o. Precej mefistovska maska se tej vlogi dobro prilega. Krasen, daleč po svetu znan bas našega mojstra in njegova izrazita igra jamčita že kar vnaprej za popoln umetniški uspeh. Takih Basilijev bomo nemara tudi na večjih, svetovnih odrih bolj malo našli. Sijajna je bila njegovi.-arija o klevetah (»Klevetanje je kakor vetrič«), ki je sprožila vihar odobravanja. —
Izborno se ti igralci važnejših vlog postavijo kot solisti, izredno lepo se pa njihovi glasovi zlivajo tudi na večglasnih mestih (dvospevi, trospevi itd.) — Izmed manjših vlog naj omenimo N. Španovo (sobarica Berta), ki je s pesnijo »Starec bi se rad oženil« (II. dejanje) doživela prisrčen aplavz. Tudi M. Škabar (Fiorello), A. P e r k o (vodja straže) in Z. O c v i r k (notar), so se uspešno včlenili v celoto. — God-čevski in vojaški zbor so oskrbeli po večini člani mariborskega gledališkega zbora, ki so z ljubljanskimi tovariši svojo nalogo prav dobro opravili.
Celotna uprizoritev je v umetniškem pogledu na taki višini, da se ljubljanska opera s to izvedbo lahko povsod — doma in na tujem — častno postavi. Ponosni smo Slovenci na take umetnike in bi jih radi v Mariboru večkrat slišali. — Gledališče je bilo pri obeh predstavah do zadnjega prostora polno hvaležnega, navdušenega občinstva.
—c—s—
Spomnite se CHD1
Oblačilna stroka v stiski
Zadnji ponedeljek 18. t. m. so v Ormožu zborovali krojaški in čevljarski mojstri in mojstrinje, katerim je vodstvo strokovnega združenja pod predsedstvom g. Zabavnika polagalo račun o svojem poslovanju. Udeležba je bila povoljna, ker je kljub skrajno slabemu vremenu in veliki oddaljenosti prišla na zborovanje polovica članov. V tem združenju se je letos vršila X. skupščina. Značilno je za kritičen položaj, v katerem se nahajajo oblačilne stroke, da je število članov od prejšnjih 217 v par letih zdrknilo na 96, med katerimi je pa tudi še nekaj takih revežev, da ne zmorejo niti borne letne članarine, katera znaša v tem zdru-
ženju samo Din 10 na vsakega mojstra. Skupščina je potekla v najlepšem redu in se ie tudi za prihodnjo triletno dobo izvolila skoro brez izjeme dosedanja uprava pod predsedstvom g. Zabavnika. Mnogo pritožb je bilo tudi na tej skupščini slišati o visokih davkih in o šuš-marstvu. Skupščina je sklenjila zahtevati, da se vrnejo iz strokovnih združenj obrtniki pletiljske in klobučarske stroke. Na zborovanju sta zastopala Zbornico za trgovino, obrt in industrijo g. Založnik, Okrožni odbor pa g. Krajcer. ki sta uavzoče članstvo v daljših izvajanjih informirala o aktualnih obrtniških problemih.
dornm
KuHurni razori na koziaku
V četrtek 21. t. m. se je ob skrajni točki naše severfie meje pri Sv. Treh Kraljih nad Marenbergom otvorila javna knjižnica Ciril-Metodove družbe. Za to velevažno obmejno svečanost je vladalo med obmejnimi Slovenci veliko zanimanje in veselje, kar je dokaz, kako je obmejni narod vesel, če mu človek ustreže in izpolni dolgoletne želje. Mlada, pred dobrim mesecem osnovana podružnica C. M. D. si je postavila kot prvo nalogo ustanovitev javne knjižnice za vse obmejne Slovence tega kraja. In uspelo ji je, da to nalogo izvrši v teku dobrega mesca obstoja. V tej kratki dobi je nabrala 126 knjig za knjižnico, ki se je v četrtek svečano otvorila. Knjižnica bo v šoli in bo za člane C. M. D. brezplačno na razpolago.
Naš narod, ki živi zapuščen visoko na Kozjaku, nima nobene knjige, iz katere bi lahko spoznaval lepoto naše domovine in jezika. Ko zapusti šolo, ne dobi v roko nobene knjige več. Sam nima sredstev, da bi si nabavil knjig, a drugi mu jih ne dajo. Zato bo ta knjižnica tem
večje važnosti, ker bo poslovala daleč vstran iz trga, na vrhu Kozjaka na meji med našimi narodno ogroženimi zavednimi Slovenci. Obenem bo pa knjiga edina, ki bo pomagala kmetu, da bo tudi on hodil po poti naprednosti, kar danes zahteva tudi njegov stan.
Da pa je mladi podružnici uspelo v tako kratkem času otvoriti javno knjižnico, gre zahvala sledečim darovateljeni-ki so darovali meji številne knjige: Ci* ril-Metodova družba v Ljubljani, Mohorjeva družba, Cankarjeva družba. Ženski Svet, Jutro, Učiteljska tiskarna, Modra Ptica, Vilko Weixl Maribor. Iz svojil' privatnih knjižnic pa sta darovala notar Mekhart Makso iz Marenberga ter učitelj Kolar Vilko, ki je obenem ustanovitelj podružnice. Vsem najlepša hvala-Obmejni Slovenci bodo vedeli ceniti to požrtvovalnost za našo mejo. Ko bi se vsi, katerim je podružnica poslala prošnje, odzvali vabilu, bi bila naša zbirka in vaše veselje še večje. Mal položi dar domu na oltar!
Radvanjske občinske zadeve
Novoizvoljena uprava radvanjske občine se je na svoji seji konstituirala v naslednje odseke: gradbenega, krajevno-šolskega, cestnega, pokopališkega, ubož-nega, zdravstvenega, kmetijskega, cerkvenega in eksekucijskega. Vsi odseki so prevzeli svoje posle in Šli takoj na delo, k sestavi novega občinskega proračuna, ki je bil prav tako na zadnji seji soglasno sprejet. Novi proračun ne predvideva novih davčnih obremenitev ir» so tudi izdatki skrčeni na minimum. Posebno skrb je občinska uprava posvetila socialnemu vprašanju, ki stopa vedno bolj v ospredje.
V novem proračunu so predvideni izdatki na 176.432 Din in prav toliko tudi dohodki. Med izdatki so največje postavke za vzdrževanje šole, v predvidenem iznosu 64.700 Din, za ceste 33.000 Din,
za elektrifikacijo 10.000 Din, za socialno skrbstvo pa okrog 31.000 Din. Glavni vir dohodkov črpa občina iz dajatev davkoplačevalcev. V novem proračunu je predvidena trošarina na vino na 114.847 Di»> na pivo pa na 4230 Din. Novi proraču’1 ie bil predložen banski upravi v odobritev.
Grenak spomin.
— Zakaj si tako žalosten, ko je vendar tu ob morju tako lepo?
— Na tem kraju se je utopila žena.
r— Po njeni tragični smrti si se ven' dar poročil z drugo, mlajšo in lepšo.
— Res je, toda moja druga žena se boji vode...
Utvovi Hkuolta!
— Kakor, da se nič ni bilo zgodilo je Lahbid sedel k meni, izvlekel pismo pisano z arabskimi črkami in mi ga začel čitati.
— V tem pismu je vrhovni voditelj Abd el kin poročal Lahbidu, da se mora sestaviti odred, ki naj zavzame položaj George Sux in naj onemogoči koloni Castro Girona prehod od Tangera do La-rache, kar se bo zgodilo v roku dvanajstih dni.
— »Bo li sploh mogoče 'osvojiti to postojanko?« sem vprašal Lahbida.
—• Zato sem prišel k tebi, da se posvetujeva. Samo z zvitostjo si moremo to utrdbo prisvojiti in da se obenem izognemo velikih žrtev.«
Lahbid mi,je razlagal teren, na katerem se mora izvršiti napad.
— Med mednarodnim pasom in Lara-che se nahaja položaj Georges Sud, glavna zaščita vsem kolonam na poti iz Tangera proti Larachu. To je postojanka na vrhu krševitega hriba Elamis, na višini
800 metrov. Postojanka nalikuje trdnjavi: zavarovana je s težkimi strojnicami in z enim 37 mm topom. Utrjena posadka ima enega častnika in petdeset vojakov. Utrdbo je mogoče zavzeti le z oble ganjeni, radi česar bi bila onemogočena oskrba posadke z vodo.
— »Lahbid, ali imajo tvoji vojaki špa-njolske vojaške uniforme?«
— Lahbid me je začudeno pogledal:
— »Da, prijatelj, vsaka hiša ima nekoliko teli uniform, ki so bile ugrabljene iz raznih utrdb in v raznih bitkah.«
— »Potem te prosim, zapovej svojim vojakom, naj izbero 40 najsmelejših izmed njih in naj se oblečejo vanje. Za o-stalo se bom pobrigal jaz.«
— Še istega dne smo zajahali konje in se podali na pregled področja okoli Georges Sur, ki je dan in pol ježe oddaljen od Arbasa.
— Ustavili smo se pred malim izvirom, kjer so se vojaki iz utrdbe preskrbovali z vodo. Izvir se je nahajal v globoki go-Ijavi, obkrožen s stenami in samo skozi ozek in skalnat prehod je bil mogoč prihod k njemu.
— Potrepljal sem Lahbida po ramenu-
in mu dejal, da mi je zdaj jasno, kaj mi je storiti. Končno me je vprašal, jj’ me morda ne peče vest in če tnord3 ne čutim usmiljenje do teh ljudi m05®
vere.
Dolgo časa sem ga motril, ne da & izpregovoril besedico', ko pa sem konc' no zinil in mu povedal, da se bolj eti' tim za njihovega in da me je njihov^ gostoljubje že davno pridobilo za n) ! »Povej mi, prijatelj, ali hočeš biti n* pobratim?« — Namesto odgovora tni > krepko stisnil roko.
*
Pred palačo nas je čakal stari k®*^ z Aiso in Zuriho, ki sta se zaposli" ' našimi konji. Lahbid je povedal s*ar^ ku, kaj sva počela na terenu in me P hvalil kot človeka, ki se hoče iskre zanje žrtvovati. Stari kaid se je n smejal in pogledal značilno svoji nc (| ki, ki sta stali sklonjenih glav, zakr s pajčolani.
— Malo me je bilo sram, toda n sem dvignil glavo, pa počasi in po*10 odšel v dvor
(Se bo nadaljeval
Io-l
HUUsiSmsttŽ Uš	unutto.
$u$ntmte6 M$tum si&a m k$a£m dkUtištoa
V restavraciji Narodnega doma je bil sinoči dobro obiskan redni letni občni £bor Združenja mariborskih obrtnikov. Občnega zbora se je'udeležil tudi zastopnik mestne občine obrtni referent g. dr. S e n kovic, Okrožni odbor obrtniških združenj pa je zastopal g. Franjo N o-vak. Zborovanje je oivoril in vodil agil-ni predsednik Združenja g. Miho V a h-ter. Pa pozdravu in ugotovitvi o sklepčnosti občnega zbora je podal širše pomočilo o gospodarskem položaju obrtništva v splošnem. Zlasti je naglasil, da je naihujša šiba za legalno obrtništvo šuš-marstvo, ki je razširjeno v vseh panogah obrtništva.
Iz tajniškega poročila ,ki ga je podal S- Jernej K o s e r, je razvidno obširno delovanje uprave Združenja v preteklem Poslovnem letu. Združenje šteje 95 članov, 47 pomočnikov in 49 vajenccv. Vajencev jc bilo lani oproščenih 11, ki so dobili pomočniška spričevala. Obrtna po-
oblastila je dobilo 9 obrtnikov, trem o-brtnikom pa se je-izbrisala pravica obrti. Tajnik je v svojem poročilu med drugim tudi omenil, da se je proti šušmarstvu zavzela zelo energično zbornica TOI in je pričakovati, da bodo merodajne oblasti upoštevale zadevne predloge in poslušale glas obrtništva. Obrtniki zahtevajo občutno kazen tako za šušmarje, kakor za posameznika, ki podpira z naročilom šuš-marstvo. Prav tako se zavzemajo naši obrtniki za spopolnitev obrtnega zakona, zlasti v točkah, ki govore o šušmarstvu. Svoje stališče pa so zavzeli tudi proti starinarjem.
Član nadzornega odbora g. Filipič jc poročal 0‘ blagajniškem stanju. Dohodki so znašali 14.464 Din in prav toliko tudi izdatki. Blagajniku in upravnemu odboru se je izrekla soglasno razrešnica. Odobren je tudi proračun, ki predvideva 10.420 Din dohodkov in prav toliko izdatkov.
Drzn1 roparski napad pri belem dnevu v Minorfski ulici
V Minoritski ulici jc včeraj popoldne izvršil neki mladenič grd napad na 74-letno zasebnico Terezijo Vrhovnikovo. Strgal ji je pri belem dnevu iz rok pleteno ročno torbico, v kateri je imela denarnico s 84 dinarji in pobegnil proti Vojaškemu trgu. Tu je bežečega fantalina zgrabil stražnik in ga odgnal na stražnico. Povedal je stražnikom, ki so našli Pri njem ukradeno denarnico z denarjem 'n evidenčno tablico štev. 10278, da se Piše Franc Zornik in da je doma pri Sv. barbari v Slov. gor. Tega. mu pa stražni-
ki niso verjeli in jc po daljšem oklevanju priznal, da sc piše Matija Lisja, da je 21 let star, in da je sin posestnika v Bren-govi pri Sv. Trojici. Ko so ga vprašali, zakaj je iztrgal starki torbico iz rok, je odgovarjal, da ne ve, kaj ga je zmešalo. Končno je tudi priznal, da je pred dnevi, ko se je mudil v Mariboru ukradel kolo neznancu na Meljski cesti. Kolo je dal v popravilo, evidenčno tablico pa je nosil s seboj. Policija jc fantalina izročilu sodišču.
K(Uh fiOidattC?
Kino-kavarna. Od 20. ure koncertira Priznana Slamičeva godba, od 9. uje da-lie ples itd. Sveže pijače, najboljši sladoled, izvrstna jedila, prvovrstna postrežba, solidne cene!
HI. redni občni zbor zadruge »Mariborski teden« se vrši, dne 29. maja 1936 °b 18. uri v posvetovalnici Mestne hranilnice v Mariboru.
Drevi debitira kot Zina Sušnikova v Kranjčevi zanimivi drami »Direktor Čam Pa« hči ljubljanskega režiserja in igralca Skrbinška Majda S k r b i n š k o v a. Ker je to obenem zadnja uprizoritev tega jtela, opozarjamo na predstavo še posebej. Globoko znižane cene. To je zadnja Predstava te sezone, zato izrabite drani-s^e bloke!
Novinarski klub. Drevi ob 18. uri važna "duhova seja v kavarni »Bristol«.
Obvezno predavanje in sicer za aktivne- rezervne in upokojene oficirje bo v j-^trtek dne 28. t. m. ob 20. v dvorani bivšega kina »Apolo •
0 U*h iu
OMtH
Posestva iz rok v roke. Posestnica He-leria Robaus jc prodala inž. Valterju Abtu i^sebniku v Mariboru, parcelo v grajam predmestju za 250.000 dinarjev. Dr. ”|ario Polil, zasebnik v Mariboru je pro-7*1 zasebniku Alfonzu Stergarju parcelo v}9? m3) v graškem predmestju za 44.531 farjev, zasebnici Mafaldi Stergarjsvi pa 814 m3 veliko parcelo v graškem pred Pestjo,
za 72.934 dinarjev. Mestna občina 'Mariborska je prodala soprogi policijske-uradnika Angeli Stergarjevi parcelo mi ms) v magciaienskem predmestju za °-7«S dinarjev.
Himen! V Mariboru so se te dni poro-*h; Anton Gliha, administrativni dnevnl-Aleksandrova cesta 79, in Justina j/r°žir, nameš&snka. — Maks Šumcr, e&ar, Poljčane 2, in Marija Grunter, poviška hči. - Emerik Krajnc, lastnik j0.?rtIe* in Elza Verbovšek, zasebnica. — * Ze Govedič, mestni manipulant, Pre-Vj,r.n°Vu ulica 19 in Ljudmila Bržnik, ši-vJA " Drago Babič, magistratni sluga, ulica 2, Roza Grahovec, kuharica.
— Adolf Kumer, ključevničar, Pobrežje, Čopova 11, in Amalija Marh, tkalka. — Janez Gosak, kamnosek, Zobrežje, Aleksandrova cesta 38, in Frančiška Dermol, tovarniška delavka. — Andrej Renzi, Pobrežje, Gozdna ulica 17. in Antonija Gre-ger, tkalka. — Hubert Barbarič, tkalec, Studenci, Aleksandrova cesta 35, in Marija Novak, kuharica, Adolf Kopič, ključavničarski pomočnik, Tezno, Ptujska c. 57, in Angela Šmid. brivska pomočnica. Bilo srečno!
Iz banovinske službe. Za uradniškega pripravnika pri mariborski splošni bolnišnici je imenovan g. Franjo Urbančič. — Tajnik sreskega cestnega odbora Martin Forjan je premeščen iz Dolnje Lendave v Ljutomer.	1
Grob pri grobu. V Židovski ulici št. 3 je preminila v visoki starosti 76 let soproga vpok. sprevodnika drž. že. Marija Pukmeistrova. V splošni bolnišnici je u-mrla 39 letna žena mizarja dnž. žel. Evgenija Može. Žalujočim toplo sočutje!
Iz prometne službe. Z odlokom prometnega ministra sta bila na novo sprejeta in imenovana kot uradniška pripravnika pri postaji Maribor glav. kol. Novo Meh-med in Uzeir Muhič. V Ptuj pa pride v istem svojstvu Kosta Letič.
Benešev rojstni dan. Rojstni dan češko slovaškega prezidenta dr. Edvarda Be-neša proslavi J ugoslovensko-češkoslovaška liga s češkim klubom na predvečer, to je jutri, v sredo ob 20. uri v lovski sobi pri Orlu. Na slavnostni seji spregovori predsednik lige, g. minister dr. Vekoslav Kukovec. Prijatelji dobrodošli.
Najmlajši Sokoličl so se postavili. K zadevnemu poročilu pod tem naslovom v sobotni številki našega lista pristavljamo, da gre glavna zasluga za lepi uspeh prireditve vrlemu načelniku Cilenšku. Naknadno pa dodajamo še zadevnemu poročilu, da je po končanem nastopu v toplih besedah spodbudno in pohvalno spregovoril br. načelnik sokolski deci pri srčne priznalne besede.
Hranilne vloge pri Mestni hranilnici izkazujejo v preteklem letu 112.41 milijonov dinarjev. Na seji upravnega odbora dne 22. t. m. so sc izvolili v ravnateljstvo gg. Grčar, dr. Jan, Hrastelj, dr. Miiller, inž. DraČer in dr. Juvan, ki je obenem tudi pravni svetovalec Mestne hranilnice.
Sledile so volitve, pri katerih je brl ponovno izvoljen za predsednika g. Miho
V ah tar, za podpredsednika g. Lovro Širec, v odbor pa gg.: Fran Novak, Al. K o č i j a ž, Josip Karl o, Franjo F i 1 i-pič, Franc Pajk, Franc Fras, Štefan
V rent uš a in Peter Semko. V nadzornem odboru so:	Anton P o d k r i ž-•n i k, Ivan H e r i č g o in Anton Čerin ml.
Pri raznoterostih je bil sprejet predlog, da se učna doba vajencev v vseh panogah, ki jih Združenje zastopa, podaljša na 4 leta. S tem hočejo doseči obrtniki boljšo izobrazbo naraščaja, obenem pa se bo na ta način sistematično zatiralo sušmar-stvo. Izrečena je bila tudi želja, naj bi obrtništvo v' čim večji meri sodelovalo pri razstavo ob priliki letošnjega Mariborskega tedna. Po stvarni debati je predsednik o polnoči zaključil lepo uspeli občni zbor.
Nočno lekarniško službo imata danes v torek Konigova in Albaneževa, jutri v sredo Vidmarjeva in Savostova lekarna.
Ljubezen in bunke. V neki gostilni v Strmi ulici je sinoči popivala večja družba, ki ji je podžigala dobro razpoloženje neka živahna ženska. Ko je vino razgrelo družbi glave, je postajal vedno glasnejši neki delavec Ivan, ki mu ni bilo všeč, da je njegova dobra znanka preveč ljubeznivo kramljala s 371etnim Rudolfom Š. Ivan je sicer odločno protestiral in očital svoji znanki same grde lastnosti, vendar pa se njegova znanka in Rudolf za vse to nista zmenila. Ivana je na to pograbila huda jeza. Zgrabil je steklenico in treščil z njo po glavi svojega tekmeca Rudolfa s tako silo, da se je zgrudil krvav na tla. Poklicani reševalci so Rudolfa Š. prepeljali v bolnišnico, Ivana in njegovo znanko pa je vzel stražnik.
Nesreča ne počiva. Ko je včeraj popoldne v Bresternici šla proti domu po poti ob strmem nasipu 611etna zasebnica Marija Šutova, jo je doletela hujša nesreča. Na kraju, kjer je bila pot izpodjedena, je Šutova padla in se skotalila v precej globok prepad. Pri tem je dobila hude notranje poškodbe in poškodbe na rebrih. Reševalci so jo morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
Lastniki blokov, porabite svoje bloke, ker bo letos le še nekaj predstav. Zadnji glasbeni predstavi bosta o binkoštnih praznikih: v nedeljo zvečer zadnja uprizoritev silno priljubljene in zabavne operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih pa-tron« po znižanih cenah, na binkoštni ponedeljek zvečer pa kot zaključna predstava »Ples v Savoyu« tudi po znižanih cenah.
Lastniki dramskih blokov pa imajo drevi zadnjo predstavo »Direktorja Čampo«
Smola. 30 letni viničar Ferdo Slavič iz Gornje Radgone se je hotel ubraniti napadajočemu psu, s tem, da je krepko zamahnil s kolom proti mrcini, ki pa je v zadnjem trenutku tako spretno in naglo odskočila, da se je Slavič pri tem udaril po glavi in si precej občutno poškodoval desno oko. Prepsljali so ga v mariborsko splošno bolnišnico.
Razdejanje. V noči na nedeljo je skupina vinjenih fantov vdrla v gostilniške prostore Frančiške Warnerjeve na Zrkovski cesti na Pobrežju. Napadalci so razbili nekaj stolov in kozarcev, tako da trpi gostilničarka okrog 2000 dinarjev škode. Po junaškem dejanju so napadalci zopet izginili. O zadevi so bili takoj obveščeni tezenski orožniki, ki se jim je posrečilo že tekom nedelje izslediti storilce. Epilog napadalne »akcije« bo pred sodiščem.
Vlamljajo in kradejo. V noči na pretekli ponedeljek je neki Ivam K. vlomil skozi okno v gostilniške prostore Franca Kremžarja v Šmartnem pri Slovenjgrad-cu. Prebrskal je razne predale in odnesel za 550 Din drobiža. Mariborskemu trgovcu Ludviku Uhlerju pa je neznan storilec odnesel iz avtomobila, ko se je za trenotek mudil na obisku pri ožbolškem župniku, razne predmete vredne 450 Din.
Mašit* Jusetetdotn!
Binkoštna številka „Veiernika“
bo izšla v povečani nakladi in v pomnoženem obsegu ter ostane
3 dni
v rokah čitateljev! Trgovci in gostfhfi-čarji imajo najugodnejšo insercijsko priliko, da potom oglasov opozorijo odjemalce:
trgovci na bogato zalogo blaga po zelo ugodnih cenah, gostilničarji na sloves svoje kuhinje in kleti.
Oglase sprejema uprava lista do sobote
30.	maja
do 9. ure dopoldne v Gosposki uliti 11.
ftedoiisže
REPERTOAR.
Torek, 26. maja ob 20. uri: »Direktor čainpa«. Globoko znižane cene. ZadnMč.
Debut Majde Skrbinškove.
Sreda, 27. maja: Zaprto.
Četrtek, 28. maja: Zaprto.
Petek, 29. maja ob 20. uri: »Seviljski brivec«. Gostovanje ljubljankse opere. Red B.
GRAJSKI KINO. Danes najfepši film o Indijanki, ki sc jc omožila z milijonarjem.
»INDIJANKA«
je velefilm o veliki ljubezni milijonarja do uboge Indijanke. Samo Silvya Sidney lahko igra tako dovršeno vlogo Indijanke, ker je rojena Indijanka. Pride »Mladi grof«.
Kino Union. Danes svetovni velefilm prekrasne vsebine »Stradivari«, Gustav Frohlich, Svbille Schmitz.
Ka.i^ vse kradejo! Na stopnišču hiše v Slomškovi ul. 3 v Krčevini pri Mariboru je izginila od sobote na nedeljo slika v \ elikosti 90 krat 80 cm s pozlačenim pas-portujem v barvotisku, ki predstavlja dečka jahajočega na psu čez vodo. Iz iste hiše je najbrže isti tat odnesel drugo sliko približno iste velikosti in oblike okvira, ki predočuje zaljubljeni par, kako povpra sujeta cvetlico o ljubezni. Kdor bi fe dve sliki zapazil, naj iz prijaznosti javi to u-pravitelju dotične hiše. Pred nakupom se svari!
Kako bo z vremenom. Po večini jasno, temperatura se bo polagoma dvignila. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
Mluiske
Mewte
Sinova priznala, oče taji. Pri posestniku Antonu Fuksu v Kicarju so vlomilci odnesli 3100 Din gotovine, srebrno žepno
'Z' y,?rižico iu znaša skupna škoda Din 3500. Vlomna tatvina je bila izvršena ob casu, ko sta bila Fuks in njegova žena Koza pri maši v Ptuju. Ko sta se vrnila, sta našla vežna iti sobna vrata na stežaj odprta, omaro, v kateri se je nahajl denar,^ pa razbito. Fuks je tatvino prijavil orožnikom v Ptuju, ki so dognali, da je vlom n e tatvine osumljen 54 letni delavec Franc H. v Kicarju. Pri vlomili tatvini sta mu pomagala sinova 151teni Anton iu 12 letni Stefan. Oba sinova sta orožnikom pokazala, na kak način so vsi trije skupaj izvršili vlom. Obadva sinova sta iz-ia^° .,ponovi'a -tudi Pred preiskovalnim sodnikom ^— vpričo svojega očeta. Horvat pa kljub jasni izpovedi svojih sinov vlomno tatvino odločno zanika. Pripomniti je, da je isti radi tatvine že 14 krat predkaznovan. Ukradenega denarja iu ure kliub iskanju orožniki niso mogli najti in ga je H. najbrž v bližnjem gozdu zakopal. Horvat se nahaja v zaporih sreskega sodišča v Ptuju.
Kino. V sredo 27. in v četrtek 28. t. m. obakrat ob 20. uri se predvaja filtri ^Kraljica ljubezni«. V soboto 30. t. m. ob 20. uri, v nedeljo 31. t. m. in v ponedeljek L junija obakrat ob 18.30 in 20.30 pa je na vrsti film »Eva« z Magdo Schneider v »lavni vlogi.
Darujte za azilni sklad PTil
_______________________________________________  Mariborski	»Ve	če	mik«	Jutra	V	Mariboru	’dn*	cf
CMGENIJ SABANOV:
fteofesotja Maja
ROMAN
To, česar mogočni Vezuv ni mogel doseči niti ne v tisočletnem neprestanem prizadevanju, so dosegle pošasti profesorja Kabaja in dr. Servacija Evarista v nekaj urah. Mesta, o katerem se je stoletja dolgo po vsem svetu širil pregovor: »Veder Napolie poi morire!« (Videti Neapelj in potem umreti!), naenkrat m bilo več. Kajti kupi nepreglednih ruševin se vendar niso mogli več imenovati milijonsko, bajno južno mesto Neapelj. In stari Vezuv je strmel in od strmenja še bolj srdito puhal iz žrela oblake črnega, dušečega in smrdečega dima.
XX.
Apolonija Kabajeva, inženjer Atana-zij Gal in pilot Bonifacij Urban so ostali kljub znanim sklepom ministrskega sveta še dalje v zaporu. Vlada se je hotela najprej dodobra prepričati o resničnosti njihovih izpovedi, preden jim vrne svobodo. Ko pa je prejela vznemirljiva poročila, da so pošasti napadle policijska letala in jih najbrže uničele, je nastala v prestolnici nepopisna zmeda. Pošasti, ki so bile poprej po splošni sobi še tako zelo daleč, da se njihovo morenje
in divjanje po Italiji nikogar ni tikalo, so sc sedaj naenkrat približale in postale iz sanj resnica, trda in grozna stvarnost. Vlada je odposlala v kraje, kjer naj bi bili nestvori napadli policijo, velik oddelek najmočnejših tankov in celo eskadrilo vojaških letal. Ministri so v napeti razburjenosti pričakovali prvih poročil, ki so k sreči kmalu prišle. Poveljstvo proti pošastim odposlane vojske je poročalo po radiu, da ni nikjer nobenih živalskih velikanov. Najbrže so priletele čez mejo samo mimogrede in so se nato takoj umaknile v Italijo.
Vendar se vlada s tem ni zadovoljila. Izdala je ukaz, da preiščejo natančno vse ozemlje, kjer so bila napadena policijska letala in najdejo njihove ostanke. Nekaj je vendar moralo ostati. Kovinskih delov letal pošasti prav gotovo niso požrle. Tako se je pričelo počasno in skrajno naporno iskanje, pri katerem se je uporabila gorska pehota. Napravljena je bila fronta vojakov od enega do drugega konca pragozdov in skalnih gora. Vojaki so preiskali vsak kot posebej, vendar brez vsakega uspeha. Ni- |
I kjer ni bilo najmanjšega sledu za ostanki letal.
I Le manjši skupini vojakov se je posrečilo izslediti v najbolj divji samoti te-j nian prepad, in mladi častnik, ki jih je vodil, si je vbil v glavo, da je treba preiskati tudi to globino. Toda delo ni bilo lahko. Le z ogromnimi napori in silnim junaštvom se je vojakom nazadnje posrečilo doseči dno globokega prepada in ga razsvetliti. In — groza! Na dnu so našli gnijoča in razpadajoča trupla neznancev, o katerih so ugotovili, da so mongolskega plemena.
To je bil edini izsledek vse vojaške ekspedicije, vendar velikega pomena. Vlada se je takoj sešla k posvetovanju. Iz zaprašenega arhiva so se potegnile izpovedi dr. Vang-Čenga in zaslišal se je tudi inženjer Atanazij Gal. Preiskavo je vodil notranji minister sam.
»Gospod inženjer«, je vprašal Gala, »ste poznali nekega Kitajca dr. Vang-Čenga?«
»Odgovor na to vprašanje ni tako lahek«, je odgovoril Gal. »Poznal sem ga in ga zopet nisem poznal«.
»Kako naj to razumemo, je vprašal minister.
»Tako: poznal sem ga, a nisem vedel kdo in kaj je.«
»Kje ste ga spoznali?«
»Osebno nikjer, ker z njim nisem niti
enkrat samkrat govoril. Videl sem & v vzrejevališču pošasti mojega sorodnika dr. Servacija Evarista na Makle-nu.«
»Je bil edini Kitajec?«
»Ne, bilo jih je več.«
»Koliko?«
»Tega natanko ne vem. Videl sem štiri.«
»Štiri?«
»Da.«
»Med njimi dr. Vang-Čenga?«
»Najbrže. Kateri med njimi je bil on, tega nisem vedel. Mislil sem, da so vsi navadni kuliji. Šele ko je pobegnil •— kar sem šele te dni izvedel — se je izdal in povedal kdo in kaj je.«
»Bi ga spoznali, ako bi vam pokazali njegovo sliko?«
»Morda.«
Minister je posegel v akt in poiskal Kitajčevo sliko. Dal jo je Galu in se pozorno zastrmel vanj. Potem je vprašal:
»Je ta?«
»Da«, je odgovoril inženjer.
»Torej je bil res na Meklenu in ie res pobegnil od tam?«
»Da.«
»In ostali trije Kitajci? Kaj se je zgodilo z njimi?« je vprašal dalje minister.
(Dalie sledi 1
konjske dirke v Ljutomeru
V nedeljo popoldne so se ob najlepšem vremenu vršile glavne spomladanske konjske dirke na dirkališču Cven. Dirke so bile tako od domačega občinstva kakor tudi iz oddaljenejših krajev prav dobro obiskane. Med odličniki, ki so prisostvovali dirkam, moramo zlasti omeniti brigadnega generala gospoda Isakoviča in pomočnika komandanta, konjiškega polka podpolkovnika gospoda Stepanoviča s številnimi gg. oficirji vi Čakovca in Varaždina, zastopnika banske uprave g. referenta ing. Oblaka, srez kega načelnika iz Ljutomera, predsednika konjerejskega društva g. Petovarja in predsednika centrale kasaških društev g. Lippitta ter še mnogo drugih. — Dirke so pod vodstvom predsednika Lju tomerskega kola vozačev in jahačev g. Škofa potekle v najlepšem redu in je njih rezultat sledeči:
I. Dirka »Plunger«. — L Pelikan, Slavič Joško, Bunčani, 1920 m, 1.46; 2. Krka, Bežati Anton, Salinci, 1900 m, 1.52.7; 3. Lord, Vaupotič Jakob, Lukavci, 1900 m, 1.57; 4. Oriksa, Razlag Vekoslav Sidarovci, 1880 m, 2.00; 5. Piistra, Do-manjko Alojz, Bučečovci, 1900 m, 1.09;
6.	Dorče, Duh Blaž, Grabe. Dalje Muki, Lipa.
II. Dirka srez. kmet. odbora Ljutomer. — 1. Lepa, Košnik Franjo, Pristava, 2140 m, 1.55.5; 2. Gora, Cimerman Franjo, Badinci, 2100 m, 1.58.7; 3. Poka, Perič Franjo, Boreči, 2100 m, 1.59.2; 4. Donko, Galunder Franjo, Veržej, 2100 m, 1.59.7. Nadalje: Fortuna in Kadet.
III. Dirka dravske banovine. — 1. Pika, Slavič Ludvik, Grabe, 2240 m, 1.34; 2. Frlks, Meric Franjo, Boreči, 2100 m, 1.41.5; 3. Nevenka, Slavič Alojz, Banov-
fasfKHj&aka aidjekje
Kako je s točilnimi taksami
»Službene tiovine« so objavile pravilnik, ki ga je izdal finančni minister. Alkoholne pijače srne točiti ali prodajati v originalnih zaprtih steklenicah le oiii, ki dobi za to posebno dovoljenje. Za izdajanje teh dovoljenj j1’- pristojna finančna direkcija. Alkoholne pijače se lahko točijo na drobno ali na debelo. Na drobno se točijo tedaj, ko se prodajajo vse ali ne nekatere vrste alkoholnih pijač v neomejenih prostorih, za druge konzumeute izven teh prostorov. Na debelo se točijo, če se naenkrat proda nad 50 1 vina ali 25 1 pi-
ci, 2180 m, 1.38.5; 4. Peter Pilot, Slavič Ludvik, Grabe, 2300 m, 1.33.5; 5. Lasta Novak Alojzij, Banovci, 2260 m, 1.35.7.
IV. Dirka »Tolažilni handicap«. — 1. Fortuna, Prelog Ivan, Grlava, 2140 m, 1.57.7; 2. Dorče, Duh Blaž, Grabe, 2140 m, 1.59.2; 3. Muki, Krajnc Anton, Babin-ci, 2120 m, 2.10.
V. Dirka kmetijskega ministrstva. —
1. Pika, Peter, Pilot, Pika. 3030 m, 1.49,
2. Nevenka, Pelikan, 2820 m, 1.57;	3. Oriksa, Lepa, 2790 m, 2.07; 4. Friks, Poka, izostala.
Razen četrte dirke so bile vse druge skrajno napete in so se zmagovalci šele po hudem boju plasirali na prva mesta. Rezultati so presenetljivi, če pomislimo, da so se z vsemi temi konji opravila vsa težka kmetijska dela. Po uspehih Pike in Laste moramo računati, da bosta ti dve kobili naše kmetske reje imeli važno vlogo pri letošnjem Jugoslovanskem derby-ju, ki bo v Mariboru dne 14. junija. Med dirkami je g. Slavič Ludvik predvajal svojega petletnega licenciranega žrebca Peter-Pilota, ki je na 2000 m dolgi progi dosegel km čas 1.30.2 in je ta čas zaznamovati kot najhitrejši domačih konjev na Cvenskem dirkališču. Hod žrebca pa ni bil povsem neoporečen. Ljutomerskemu kolu jahačev in vozačev gre priznanje radi lepega uspeha te prireditve.
Predpoldne se je vršil na Moti občni zbor konjerejskega društva, ki je pokazal, kako nezadostna so sredstva za pospeševanje konjereje v dravski banovini. Na zbor so prišli konjerejci iz vse dravske banovine, zlasti številno so bili zastopani konjerejci iz Dolenjske s predsednikom g. Gliho iz Krškega.
va, nad 50 1 špirita odnosno 25 1 žganja,
pridobljenega z destilacijo iz sadja in o-stalih oslajenih alkoholnih pijač. Oseba, ki prodaja vino ali žganje lastnega pri-
delka in z lastnega zemljišča v svoji kle-
ti, ki se nahaja na tem zemljišču ali pa
v hiši, kjer dotična oseba stalno prebiva, in sicer po vaseh nad 5 1, v mestih pa nad 10 1 vina naenkrat, se ne smatra za to-čilca alkoholnih pijač. Take osebe se ne smatrajo za točilce alkoholnih pijač, če prodajajo lastni pridelek z lastnega zemljišča izven svojih kleti na zemljišču ali pa v svojem stalnem bivališču v kolinah nad 50 1 vina ali nad 25 1 žganja naenkrat, toda le če ga ne prodajajo v odprtem lokalu, nego na vozeli ali drugih prevoznih sredstvih. Alkoholne pijače se
smejo točiti na drobno v restavracijah, gostilnah, kavarnah, penzionih, buffetih, krčmah, oficirskih domovih, zaprtih društvenih lokalih, planinskih kočah, restavracijskih vagonih, na potniških ladjah, sej mih, taborih, ljudskih veselicah, slavah itd. V trgovinah s kolonijalnim blagom, delikatesami in drugih takih prodajalnah se smejo prodajati alkoholne pijače v neomejenih količinah, toda le v originalnih zaprtih steklenicah.
Pravilnik vsebuje tudi podrobna določila o točenju alkoholnih pijač in določa končno takse za omenjena dovoljenja, ki se izdajajo po kategorijah, v katera so razdeljena posamezna mesta in kraji v državi. Za dovoljenje v mestih, ki spadajo v kategorijo A (Beograd, Zagreb, Ljub liana, Maribor itd.) so določene takse po 1500, 750, 500, 300 in 200 Din, v kategoriji B (mesta spreko 15.000 prebivalci po 1000, 750, 500, 300 in 150, v kategoriji C (2 do 15 tisoč prebivalcev) po 750, 500, 300, 200, 150 in 100, ter v kategoriji D (do 2000 prebivalcev) po 500. 300, 200, 150, 100 in 50 Din.
pMUtikoue navite
IPutnik-ovi Binkoštni izleti z autoka-rom. Na Bled: Odhod iz Maribora (Hotel »Orel«) v nedeljo 31. maja ob pol 6 uri, povratek z Bleda v ponedeljek 1. junija ob 18. uri. Kompleten aranžma (vožnja, oskrba in prenočišče v dobrem hotelu na Bledu) stane le Din 245. — V Logarsko dolino: Odhod v ponedeljek 1. junija izpred hotela »Orel« ob pol 6. uri, povratek v Maribor istega dne ob približno 24. uri. Cena vožnje tja in nazaj le 110 Din. — Na Vrbsko jezero: Odhod v nedeljo
31.	maja izpred hotela »Orel« ob pol 6. uri, povratek v Maribor istega dne ob približno 24. Cena vožnje tja in nazaj le Din 110. Vse nadaljnje informacije in prijave pri Putniku v Mariboru in Celju.
Veliko zanimanje za naša letovišča!
Tujsko-prometna zveza — »Putnik« v Mariboru nam sporoča, da dobiva dnevno številna od tu-in inozemskih letoviščarjev za tekočo sezono, in sicer nek glede privatnih stanovanj. Zato prosi glede privatnih stanovanj. Zato prosti Tujsko-prometna zveza - »Putnik« v Mariboru vse občinske uprave in tudi privatnike. ki oddajajo sobe s hrano ali souporabo kuhinje, z območja Tujsko-pro-metne zveze v Mariboru, to je bivše mariborske oblasti, Dravska, Savinjska k Dravinjska dolina, Pohorje, Slovenske gorice. Haloze itd.), naj pošljejo vse zadevne točne podatke na naslov »Potnika« v Mariboru. Tako bo Tujsko-promet-na zveza v stanju, da ustreže interesentom letoviščarjem in obenem tudi domačemu prebivalstvu, za katerega pomeni tujski promet lep zaslužek.___________ _
h živtfeuja m sveto
PAJČEVINA TRDNEJŠA OD JEKLA*
Med najtrdnejše naravne proizvode spada pajčevina. Tehniki doslej še ni n-spelo sestaviti enakovrednega materija* la. Profesor Inglis iz Hambridgea je dokazal, da je pajčevina trdnejša od najmočnejše jeklene žice. Najfinejše jeklo za klavirske strune vzdrži 380 kg natrga na kvadratni milimeter, enako debela nit iž pajčevine pa bi prenesla breme 900 kž' Vsaka obešena žica ima neko skrajni dolžino, do katere še lahko nosi sama sebe. Od te dolžine je med drugim odvisna tudi največja razpetina visečih mostov* Pretežna dolžina pajčevine je po Iriglis0' vem računu tako velika, da bi s tem nis-terijalom lahko zgradili viseči most Rakovski preliv, če bi ga bilo mogoč0 dobiti zadostno množino.__
^^CUVAjn^IUGOS^VIJO^^
Razno
DIN 20.—
ženske jopice dobite	pri
Trpinu, Vetrinjska 15.	2261
ZA BIRMO
sozelo praktična darila male ročne torbice in denarnice v veliki izbiri in po nizki ceni pri Kravosu, Aleksandrova c. 13._____________________2433
SREDSTVA ZOPER SADNE ŠKODLJIVCE:
modra galica, žveplo, nospra sen, nosprasit, Urauia zelenilo, kalcijev arzenjat, aplii-don, žvepleno apnena brozga, tabočni Izvleček, sulikol itd. oddaja Kmetijska družba Meljska c. 12. Tel. 2083, 2479
Prodam
POSTELJA
in drugo naprodaj. Kralja Petra c. 10, Studenci. 2555
Sobo odda
Opremljeno, solnčno SOBO
oddam. Naslov v upravi »Vc-černika«.	2561
Stanovame
DVA GOSPODA
sprejmem na stanovanje. Koroška c. 41, dvorišče. 2558
STANOVANJE
3 sobe. predsoba kuhinj®’ oddani. Naslov v upravi D1 ’ 2556
Službo dobi
tn-
Iščcm pridno, pošteno teligentno GOSPODINJO
imeti mora gospodinjsko šok Samo pismene ponudbe na • Tičar. Jezdarska 10.
POSTRE2KINJO
sprejmem. Soukup, KetteMt1 ul. 3/II-6.	2^
»
Darujte za Pomožno akciio
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.