primorski uTr'p
?OGA
Živilska industrija d.d./
Industrijska cesta 21, 6310 Izola
JULIJ 2001 leto 7 številka 89 cena 150 SIT/Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
1	.-= II1LBLAJfA 15» V M1E©]EC1J =
ŠAJNI RES, PA JE!
* Troj ni uspeh Izole
*Velika
portoroškega	|
Casinoja in
TT	O V Pq1	^	80 na ^an občinskega praznika, 11. julija, odprli nov 4000
m2 velik zdravstveni dom, lepo obnovljen park Pietra Coppa
--------------------sredi mesta, že od prejšnjega tedna dalje pa imajo vsi turisti prost
vstop na plažo Simonovega zaliva.
•fC Banica Koper
ŽIVLJENJSKI KROG
zavarovalnica triglav
Ig
m
Obalne
občine
ostajajo
celovite
K

< *"5r^r'r r"
W r>, n
:oz
Kar je čisto in jasno je resnično!
Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24, IZOLA Tel.: 64 00 500
Melodije morja in sonca
Festival slovenskih popevk Melodije morja in sonca bo v soboto, 21. 7. 2001 ob 21.00 uri v Amfiteatru Portoroškega Avditorija, v organizaciji Agencije Plahutnik d.o.o. iz Kopra.
Deseta - jubilejna Koprska noč
Od 27. do 29. 7. 2001
turistično društvo Koper, kljub začetnim zapletom, ,l|di letos organizira Koprsko noč, ki naj bi privabila '»krog 100.000 obiskovalcev. Nov koncept, še bolj bleščeča in privlačna, s prireditvami oziroma koncerti ua skorajda vseh trgih, Folkfcstom in sodelovanjem / Mediteran festivalom iz Izole in seveda velika tombola, ki bo v nedeljo ob IS. uri na Ukmarjevem *rUu, na kateri glav ni dobitek bo avto leta Alfa 147. 'reden okroglih 3.5 milijona SIT. Veliki ognjemet bo ' soboto, 28. julija Ob 00.30 nad Koprskim zalivom. V soboto ob 21. uri bo na Titovem trgu izbor MISS in 'ANTA Koprske noči 2001. Ob pomoči številnih sPonzorjev bo na vse prireditvene prostore prost 'stop.
BERNARD
RESORI & CON FERENCE CENTER

.V K **
\

h'
V
Sl
W.:677V^Čl

$
Sporazum podpisan, zamere ostajajo


Gostišče JL Park
Trattoria - Gasthans - Inn
Senčna pot 2, 6320 Portorož Tel.: 00386 05 674 09 50, 674 09 51
*	Odlične izbrane jedi; ribe, dobra kapljica
*	Nudimo tudi abonentska kosila GRILL
Dobrodošli v našem novem gostišču, v neposredni bližini Avditorija!
[T^Jf
NTIR
UDOVIČ
PROD/UA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV
IN KATALIZATORJEV ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA
AVTOKLEPARSTVO - LIČARSTVO
ODKUP IN PRODAJA POŠKODOVANIH VOZIL, PRODAJA IN MONTAŽA VETROBRANSKIH STEKEL Parecag 173a, 6333 Sečovlje tel : 05/672-02-00, fax: 672-02-01
Foto color laboratory
Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 Prvi digitalni laboratorij na Obali - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir
47
I w
primorski utp
5. srečanje lokalnih časopisov Slovenije bo v Slovenski Bistrici
Organizacijski odbor je sklenil, da bo 5. srečanje lokalnih časopisov Slovenije v petek, 7. septembra 2001 v Slovenski Bistrici. Organizator letošnjega že jubilejnega srečanja, je časopis Bistriška Panorama.
Četrto srečanje je bilo septembra lani v kongresnem centru Hoteli morje v Portorožu v organizaciji Primorskega utripa, udeležilo pa se ga je okrog 80 novinarjev, direktorjev časopisnih hiš, propagandistov in visokih gostov. Za organizacijo 5. srečanja so takrat kandidirale tri časopisne hiše. Največ podpore za srečanje v letu 2001 je dobil časopis Bistriška Panorama.
Na letošnjem srečanju bodo predstavniki lokalnih in regionalnih časopisov razpravljali o vroči temi - vplivu (pritisku) politike in gospodarstva na lokalno obveščanje,	statusnem
organiziranju lokalnih medijev in drugih aktualnih temah ter razmerah, ki jih v delo novinarstva prinaša nov zakon o medijih. Uvodničarji na letošnjem srečanju bodo dr. Alja Brglez, Urad Vlade RS za informiranje, Božo Zorko, Janja Božič Marolt, Mediana ter uredniki časopisov Franc Krajnc (Primorski utrip), Franci kotnik (Savinjske novice) in v imenu gostitelja Bojan Sinič (Bistriška panorama).
Delo udeležencev srečanja je predvideno v treh skupinah; Neodvisnost lokalnih medijev -moderator Bojan Sinič, gosta Gregor Repovž, predsednik DNS in Tomislav Ivič, sindikat novinarjev. Posebej se bodo sestali ekonomski propagandisti in govorili o oglaševanju v lokalnih medijih. Letos prvič se bodo na srečanju sestali tudi grafični delavci.
V Sloveniji je trenutno okrog 56 lokalno/regionalnih časopisov, ki premorejo okrog 200.000 izvodov naklade in pokrivajo blizu 18 % slovenskega medijskega prostora. Povprečna naklada znaša okrog 3500 izvodov, kar nekaterim lokalnim časopisom seveda še vedno ne zagotavlja ekonomske računice. Ne omogoča jim, da bi bili zares neodvisni in da bi »svobodno« zadihali. Tudi lokalne skupnosti imajo različen odnos do teh medijev. Nekatere si jih dobesedno »prisvajajo«, nekateri časopisi hočeš nočeš postajajo neobjektivni premalo kritični občinski glasniki in le redki izmed njih lahko zares uresničujejo osnovna načela neodvisnega novinarstva.
Anton Spinelli
Stari Palače naj reši Država!
Tako kot mnogim starejšim portoroškim turističnim delavcem je tudi Antonu Spinelliju, nekdanjemu direktorju portoroške Igralnice, težko pri srcu, ker odgovorni dejavniki vse doslej niso uspeli obnoviti starega lepotca - hotela Palače. Nekoč družbeno premoženje, vpisano v bilanci stanja Hotelov Palače, je po sili zakona o kulturnozgodovinskih objektih pred nekaj leti spremenilo lastnika. Dobila ga je
Občina Piran, kar ni najhujše. Največjo neodpustljivo napako so napravili prav občinski vodilni možje, s tako imenovano zloglasno najemno pogodbo za 99 let. Zgodba je preveč znana, da bi jo ponavljali. Občina Piran kot predlagateljica stečaja kapitalske družbe Imperial Palače že nekaj časa išče nove »strateške« partnerje. Očitno je, da vztraja pri lastništvu in hotela ni pripravljena prodati.
S pravnomočno sodbo o stečaju bo tudi nesrečna dolgoročna pogodba postala nična, s tem pa nastaja tudi več upanja, da se bo res našel kakšen magnat in rešil zgradbo pred dokončnim propadom. Anton Spinelli je prepričani, da bi to lahko bila država, ki bi se morala vključiti v prenovo hotela. Morda bi lahko porabili tudi del koncesijskih sredstev od igralništva, ki se stekajo v državno blagajno. Tudi v Ministrstvu za gospodarstvu so nekoč tudi že dejali, da bi se država morda na nek način lahko vključila... Vse tvorce in botre, ki so dopustili, da se je veličastna zgradba sredi Portoroža znašla v nezavidljivem stanju, bi tako rešila sramote. Ostaja le še edino vprašanje, zakaj se občina ni pripravljena rešiti »bremen« ter pri tem po možnosti še kaj zaslužiti?
Še nikoli tako blizu - in skupaj
Morda je naključje, ali pa tudi ne, da so trenutno najbolj odgovorni in poklicani za rešitev starega Palače hotela v Portorožu, takoj po svečani otvoritvi prenovljenih term in nove garažne hiše sedli za skupno mizo; Vojka Stular županja Občine Piran, ki je nesporna lastnica propadajoče zgradbe - in parka, Danilo Daneu, generalni direktor Hotelov Palače, družbe kateri je vlada »z nezakonito odredbo« izmaknila stari Palače iz bilance stanja ter ministrica za gospodarstvo, dr. Tea Petrin in Darja Radič - podsekretarka za turizem, ki zagotovo imata kaj proračunskih sredstev v rezervi tudi za tako turistično obarvane naložbe. Ugibamo lahko, ali so se po dobrem kosilu, ki so ga bili deležni vsi gostje na otvoritvi, pogovarjali o ustrezni rešitvi portoroškega lepotca. Namreč kaj hitro se lahko zgodi, da bo vse počasneže in kritike prehitel stečajni senat sodišča v Kopru, sprejel sklep o stečaju najemnika Imperial Palače d.o.o - in pot za prenovo, iskanje strateškega partnerja ali prodajo stare zgradbe, bo odprta.
Srečanje predstavnikov sindikatov Luke Koper in Luke Trst
3. julija 2001 so se v Kopru srečali predstavniki Sindikata CGIL iz Luke Trst in sindikatov Luke Koper - Sindikata luških dejavnosti Slovenije in Sindikata pristaniških delavcev Slovenije.
Današnje srečanje, drugo po vrsti, odkar je tržaška pristaniška uprava dodelila sedmi pomol v upravljanje Luki Koper, pomeni utrjevanje stikov in poglabljanje aktivnega sodelovanja med sindikatoma dejavnosti sosednjih pristanišč in regij, skladno z aktivnostmi, ki jih je sprejel Medregijski sindikalni svet za Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo.
Namen današnjega razgovora je bil predvsem izmenjava mnenj oziroma seznanitev s sindikalnimi ugoto-vitvami o dogajanjih od dneva dodelitve sedmega pomola v uprav-ljanje Luki Koper, predvsem z vidika ohranjevanja delovnih mest, povečevanja zaposlovanja in izboljšanja kvalitete uslug, pa tudi možnosti za nadaljnji razvoj prometa v Severnem Jadranu.
Obe delegaciji sta danes ugotovili, da sprejeta odločitev o dodelitvi sedmega pomola v upravljanje Luki Koper omogoča krepitev ekonomskih interesov za pospešitev oziroma čimprejšnjo realizacijo velikih infrastrukturnih projektov in prometnih povezav. Predstavniki sindikata Luke Trst in predstavniki Federacije transportnih delavcev CGIL pozitivno ocenjujejo dose-danja dogajanja in razvoj sedmega pomola, obenem pa poudarjajo, da od prevzema do danes vseskozi potekajo pogajanja s predstavniki družbe Triste International Contajner Terminal (TICT), in da je bilo doseženih že vrsto sporazumov in dogovorov, ki zagotavljajo
ohranitev delovnih mest ter ekonomsko in socialno varnost zaposlenih. Sindikalisti iz Luke Trst so pristali na nekatere spremembe, kot so spremembe urnikov, spremembe v organizaciji dela, dodatno izobraževanje in usposabljanje in tudi na spremembe plačnega sistema.
S ciljem celovitejšega spremljanja dogovorjenega in sprejetega, so sindikalisti s predstavniki družbe TICT oblikovali delovno skupino, ki mesečno spremlja uresničevanje sprejetih dogovorov.
Sindikalisti obeh pristanišč in regij ugotavljajo, da bodo aktivnosti, ki si jih je zastavila TICT (zagotavljanje trgov, nove investicije, izboljšanje železniškega transporta,...) imele pozitivni učinek na nadaljnji razvoj prometa na tem področju in širši razvoj regije kot celote.
Dogovorili so se, da se bodo ponovno srečali jeseni, ko bodo opravili primerjavo obeh luških pogodb.
Sekretar Jadran Čalija
Piran
Vse bolj zaostreno komuniciranje z županjo
V sistemu delovanja lokalne samouprave v občini Piran je očitno nekaj narobe, saj se celo občinski svetniki obračajo na županjo z odprtimi pismi in protestirajo zoper domnevno nezakonita dejanja namesto, da bi to povedali kar na seji.
Potem, ko se je nekoliko polegel prah po protestu krajanov Liminjana zoper črno deponijo	odsluženih
avtomobilov blizu obrtne cone v Luciji in odstopu celotnega Sveta Krajevne skupnosti Nova vas, sta javnost presenetili kar dve odprti pismi. Prvo je naslovila na županjo Vojko Štular skupina devetih občinskih svetnikov in jo posvarila o packarijah v zvezi z naj večjo nedovoljeno gradnjo v Sloveniji - izgradnjo velike trgovine Tuš in Merkur v obrtni coni v Luciji pri Portorožu. Gre za večkratno preseganje omejitev velikosti prodajne površine in očiten primer brezpravnega in brezvestnega ravnanja investitorja. Gradbeni inšpektorje izdal odločbo o povrnitvi v prvotno stanje (rušenju), ki pa ni bila uresničena. Velik trgovski center TUŠ in Merkur deluje že več kot pol leta brez veljavnih dovoljenj. Nastopila je velika dilema - legalizirati nedovoljeno gradnjo ali kaznovati tiste, ki so ignorantsko gradili brez dovoljenj. Za tako imenovano posredno legalizacijo bi moral Občinski svet Piran sprejeti odlok o spremembi zazidalnega načrta v lucijski obrtni coni, da bi s tem omogočil investitorju pridobitev vseh ustreznih dovoljenj. Podpisani občinski svetniki trdijo, da se občinski uradniki niso niti potrudili, da bi našli strokovno in vsebinsko sprejemljivo	rešitev...
»Apeliramo na županjo, da predmetno točko (spremembo odloka op. p.) umakne z dnevnega reda in jo na Občinski svet vrne le tedaj, ko bo sprememba odloka pripravljena tako, da bo sprejemljiva tudi za tiste občinske svetnike, ki jim je mar za pravni red, za enakopravnost vseh gospodarskih subjektov in nenazadnje tudi za kvaliteto življenja naših občanov. S to izjavo odklanjamo tudi vsako odgovornost za posledice sklepov in postopkov, ki jih v občini Piran sprejema in vodi trenutno vladajoča koalicija ZLSD in LDS, ki se podreja le kratkoročnim interesom finančno in politično močnih, brezvestnih inve-stitorjev«. Odpro pismo županji so
podpisali:	Ugo Fonda
(podžupan), Joško Joras, Jože Maver, Dr. Luciano Monica, Emil Grižon, Bojan Veber, Rafael Dodič, Alberto Manzin in Rožana Špeh. In kaj se je na koncu zgodilo? Občinski svet Piran je o zadevi razpravljal na 22. redni seji v četrtek, 5. julija-in kljub negativnemu mnenju matičnega odbora za urbanizem, okolje in prostor (16 za in 4 proti) predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta Obrtna cona v Luciji Kare 3, sprejel ter s tem prižgal investitorju sporne gradnje zeleno luč , ki omogoča legalizacijo velikega trgovskega centra Tuš in Merkur v Luciji. S tem si je občina verjetno tudi zavezala roke za morebitno ukrepanje proti drugim morebitnim črnograditeljem. Občina Piran bo za poseg v javno dobro na območju pri zgradbi, kjer sedaj ni mogoče zgraditi pločnika in predvidene kolesarske steze, zaračunala investitorju 15 milijonov SIT komunalnega prispevka. Sicer pa je občina že prejela plačilo 125 milijonov komunalnega prispevka, kar bo porabila za novo tovorno cesto v obrtno cono. Na seji je bilo izrečeno toliko obtoževalnih besed in "modrosti", da objave ne prenese resen časopis.
Tudi protest krajanov Seče
Drugo, še bolj ostro in obtožujoče pismo piranski županji in svetnikom so poslali krajani Seče. Županji in občinskim svetnikom so posredovali zaključke in sklepe petčlanskega odbora krajanov Seče, ki ga je za to pooblastil zbor krajanov. Imajo številne pripombe na predlagani Odlok o ureditvenem načrtu Seča -Portorož. Zahtevajo dosledno izvajanje že sprejetih občinskih odlokov. So za ureditev Seče, vendar ne morejo razumeti zakaj občinska oblast noče upoštevati njihovih predlogov in stališč.. ■ Pripravljeni so celo organizirati protestni shod pred občinsko palačo v Piranu in se pritožiti na ustavno sodišče. »Ogorčeni smo, da ste občinskemu svetu predložili gradivo, v katerem Vaše strokovne službe stališča krajanov opredeljujejo ko* »romantično zagledanost ^ preteklost in strah p(et spremembami, ki so posledica nepoznavanja stroke, slabih izkušenj z močjo kapitala in politike«. To je le nekaj drobcev, ki nakazujejo, da v piranski občini ni zadostneg3 komuniciranja	pravega
informiranja med občinski*1^ vodstvom, občinskimi službam in krajani - in to kljub dvema lokalnima časopisoma, izhajata v tej občini.
]Pi«we pridobitvre Hotelov Palače
Ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin je v sredo, 4. junija 2001, ob prisotnosti številnih predstavnikov gospodarskega in političnega življenja, svečano odprla novo garažno hišo s sončno teraso in bazenom pri hotelu Mirna ter prenovljene Terme, v katerih je družba Hoteli Palače Portorož dodobra dopolnila in popestrila termalno-zdraviliško ponudbo. Goste je najprej pozdravil generalni direktor Danilo Daneu, nato pa tudi županja Občine Piran Vojka Stular.
Hoteli Palače uresničujejo svojo razvojno pot na štirih osnovnih dejavnikih; kontinuiranem razvoju in dvigu kakovosti storitev, ki izpolnjujejo pričakovanja gostov, dovolj visoki izkoriščenosti razpoložljivih zmogljivosti in učinkovitem izkoriščanju vloženega kapitala, je na dopoldanski novinarski konferenci povedal generalni direktor podjetja Danilo Daneu, ko je skupaj z najožjimi sodelavci iz marketinga in Term novinarjem predstavil osnovno vizijo družbe, njene poslovne rezultate in pričakovanja. »Hiša je stabilna, dobiček soliden, zaposlujemo nove delavce, smo v trendu rasti«, je dejal novinarjem. O razpihani »novici«, da naj bi se družbi Hoteli Palače in Hoteli Morje združili pa je dejal, da je še vedno preveč razlik, tako v lastništvu, kot idejah. O kapitalskih združitvah bodo odločali lastniki in ne toliko direktorji.
V letu 2001 beležijo v Hotelih Palače 110 - letnico delovanja. Zgodovina podjetja je pestra in zanimiva. Tukaj so se skozi stoletje sprehodili oblastniki iz Avstrije, Italije in nekaj časa tudi iz Francije. V zapiskih se Portorož omenja že v 13. stoletju, ko so Benediktinci iz samostana Sv. Lovrenca z morsko vodo in slanico zdravili revmatizem, debelost in vodenico. Leta 1890 je bila ustanovljena delniška družba, z namenom izgradnje zdravilišča in ureditve kopališča (Stabilimento balneare). Leto kasneje je družba Puntigam iz Avstrije pričela z gradnjo hotela z 80 sobami, 120 Posteljami, obednico, okrepčevalnico, čitalnico in igralnico. To je bil predhodnik starega hotela Palače. Leta 1911 so tudi uradno odprli »Kurhotcl« Palače. Leto 1891 pa predstavlja uradni začetek delovanja Hotelov Palače. Osnovna značilnost zgodovinskih dogodkov v okviru rasti družbe je, da
nadaljuje tradicijo obmorskega zdravilišča, z uporabo naravnih faktorjev kot so morska voda, slanica, solinsko blato ( f a n g o ) , termomineralna voda in morska klima, čeprav se tehnika zdravljenja dopolnjuje.
Danes v petih centrih Term Palače s petimi naravnimi zdravilnimi faktorji izvajajo prek 130 terapij in več kot 20 različnih programov. Odločitev o preureditvi term


nalogo za preureditev prostorov v I. in II. nadstropju term. Ta programje v prostor s svojim velikim občutkom in znanjem
je bila sprejeta pred letom dni. Naloga je bila zaupana Frediju Fontanotu in Miranu Stiplošku ter zdravnicama dr. Lepi Veljanovič ter dr. Nastji Lazar, ki so s svojimi sodelavci pripravili programsko
prenesla na papir arhitektka Anka Privšek. Izvajalca del sta bili družbi	Kdo so lastniki
Bitermo in Metalcheramica. Prenovili so družbe delniške I. nadstropje Term Palače in uredili družbe Hoteli Palače?
Zelo različni. Lastniška struktura je zelo razpršena, vendar imajo 25 velikih lastnikov. Glede na stanje v delniški knjigi (junij 2001): Kapitalski sklad (24,82%), PID NFD (21,92 %),

(f—	■
&


Pričakujemo vas v novi trgovini v TPC II
V
- IZDELAVA DIGITALNIH FOTOGRAFIJ
•	direktno iz diapozitiva
•	digitalnih fotoaparatov: compactflash, PC card
•	CD - romov
•	korektura starih fotografij -izboljšanje kontrasta, ostrine, intenzivnosti barv
•	fotografiranje svečanosti in porok
J
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
0
primorski uMp
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, TeL/Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, k ■ pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Mcdia Senice - Storitve za medije in tisk I PA Primorska tiskovna agencija:
0bala 125, Lucija
Tel & fax: 05 677 0185. GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož r,sk: Tiskarna VEK Koper
Ustanovitelj in izdajatelj:
mfi&mri)®
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185,
tel.: 05 6777 140
Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Matična Št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper,
Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246
Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK,
PE Piran, Ag. Lucija
Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur list RS il. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) pa stopnji 8 %.
medicinski lepotni center, prenovili II. nadstropje ter uredili masažni in fizioterapevtski center z ambulantama, prenovili hodnik med Termami in hotelom Apollo, klimatizirali vse prostore v Termah ter prostore v hotelu Apollo. Vrednost celotne naložbe je bila 570 milijonov SIT.
Pri hotelu Mirna, ki je bil v celoti obnovljen leta 1999, so vendarle po nekaj zapletih in pritožbah sosedov uspeli zgraditi garažno hišo z 78 parkirnimi mesti, ki ji je piranska Občina podelila status javne garaže, da jim zato ni bilo treba plačati komunalnega prispevka.
Nad garažno hišo so uredili teraso za sončenje in odprt bazen v velikosti 50 m2. Gostje sedaj ne morejo prehvaliti ideje, zlasti še povezovalnega hodnika med hoteli in Termami.
Vrednost naložbe v garažno hišo z bazenom in sončno teraso je znašala 170 milijonov SIT. Od države so prejeli nepovratna sredstva 15 milijonov SIT.
V letu 2000 so v Hotelih Palače zabeležili 231.681 prenočitev (71 % zasedenost). Razmerje nočitev: Tuji gostje 76%, domači 24%. Dobiček iz poslovanja v lem 2000: 176,4 milijona SIT. V zadnjih letih so tudi veliko investirali, od leta 1994 do leta 2001, na primer, skupaj kar 3,489 milijarde SIT.
Arhitek-t k a Anka Privšek
mali delničarji skupaj (17,97 %), Odškodninski sklad (11,24 %), PID Maksima (7,62	%), ostali
delničarji -praven osebe (6,8 %), PID Triglav (5,09 %) in j Infond Zlat (4,48 %).
Javna garažna hiša z 78 novimi parkirnimi mesti

S prenovljeno igralnico do boljših učinkov
Grand Casino' Portorož
Ob prisotnosti številnih povabljenih gostov in poslovnih partnerjev so v petek, 29. junija na griču Sv. Lovrenca v Portorožu svečano odprli prenovljeno igralnico, z novo blagovno znamko Grand Casino Portorož, v kateri je sedaj na voljo kar 300 igralnih mest Naložba (z DDV) je bila vredna 450 milijonov SIT. Otvoritveni trak sta prerezala županja Občine Pira Vojka Štular in predsednik uprave Casino Portorož d.d., Aldo Babič.
Na fotografiji Primorskega utripa: Svečana otvoritev prenovljene igralnice v Portorožu 29.6.2001.
Bistveno spremembo pri vsem tem je doživela ponudba v salonu igralnih avtomatov. Portoroška igralnica je s podpisom aneksa h koncesijski pogodbi pridobila dovoljenje za razširitev ponudbe s sedanjih 239 na 300 igralnih mest. Poleg tega preizkušajo 28 igralnih avtomatov različnih proizvajalcev, ki jih želijo v prihodnosti vključiti v ponudbo. S postavitvijo novih igralnih avtomatov so v igralnici poskrbeli tudi za dodatne igre, ki jih ti avtomati ponujajo, kakor tudi za mega Jack. Pri oblikovanju notranje podobe igralnice je arhitekt sledil ideji o morju. Ta je navzoča na vsakem koraku, tako pri oblikovanju prostora, dekorativnih elementih, kot pri notranji opremi. S pazljivo izbranimi kakovostnimi materiali, oblikovanjem ter igro svetlobe in vode, se vključuje
Novinarska konferenca: Z leve proti desni arhitekt Franc Erjavec, • Vesna Dolenc, predsednik uprave Aldo Babič, član uprave Rudi Brce, direktor igralnice Aleks Štolfa in prevajalec za italijanske novinarje Eugen Ban
v okolje, v katerem deluje. Tako lahko v prostoru opazujemo številne elemente morja; meduze in ribice iz stekla (steklarje odšel na tečaj kar v Murano), valove na stenah in svetlobne učinke. Skratka, portoroška igralnica je sedaj zares lepa. Casinoju Lipica in Portorož so dodali ime Grand.
Po prenovi imajo v ponudbi vrsto novosti; Grand Casino Portorož ohranja segment »živih iger« in ga celo nadgrajuje, tudi za tiste najbolj zahtevne goste, za katere vsak mesec
pripravi tekmovanje na mizah Chemin de fer. Po prenovi imajo v ponudbi 32 igralnih miz, število igralnih avotmatov pa so povečali s prejšnjih 239 na 300. Podrobnosti o prenovi, njihovi ponudbi in splošnem stanju v igralništvu glede na prihajajočo konkurenco v bližini naših meja, v Italiji, so spregovorili na novinarski konferenci; Aldo Babič, predsednik uprave družbe Casino Portorož d.d., Rudi Brce, član uprave, Aleks Štolfa, direktor Grand Casino in Franc Erjavec, predstavnik družbe Akropola d.d. Aldo Babič je povedal, daje družba Casino Portorož d.d. lani poslovala kar dobro, saj je čisti dobiček znašal skoraj 230 milijonov SIT. Pri tem je družba plačala državi prek 2 milijardi tolarjev davkov in koncesijskih dajatev, kar je odločno preveč, saj to že vpliva na reprodukcijsko -naložbeno sposobnost podjetja. Igralnica si je pridobila vsega skupaj tri koncesije; za Grand Casino Portorož, Grand Casino Lipica, tretjo pa bodo izrabili v Termah Čatež. Pripravili so tudi študijo, s katero želijo državi dokazati, da so dajatve vendarle previsoke in dušijo razvoj slovenskih igralnic. O novih naložbah, razen v razširitev in popestritev ponudbe v obstoječih
igralnicah, ne razmišljajo, ker bi, kot pravi Aldo Babič, dejavnost potem preveč razpršili. Igralnice so namreč zares polne pravzaprav le ob vikendih. Z lanskim obiskom so zadovoljni; v portoroški igralnici so našteli enako število gostov kot predlani, v Lipici pa nekaj več. Aldo Babič je opozoril tudi na dokaj čudno stanje, ko si lahko že vsak kafič, ki poseduje dva igralna avtomata (z dovoljenjem države) na pročelja bifeja postavi tablo z napisom -igralnica.
Kaj se bo zgodilo, ko bodo v Italiji neposredno ob meji zgradili nove igralnice? Na to vprašanje nismo dobili čistega odgovora. Vsekakor je prisoten strah pred konkurenco in prav zato morajo biti še boljši, ponuditi nekaj več... Igralnica naj bo mesto zabave, sprostitve, druženja -in iger na srečo. Portoroška igralnica močno odvisna tudi od gostov, ki prihajajo v ta kraj, zato jih bo na nek način treba pritegniti, so menili na tiskovni konferenci.
Po uradni otvoritvi prenovljen igralnice so priredili kulturno-zabavni program, ki ga je povezovala Lorella Flego, v katerem so plesna skupina Mrhe pod vodstvom nekdanje miss Slovenije Metke Albreht, je nastopila tudi zvezda trenutno vseh pevskih zvezd, Nuša Derenda s pesmijo Ne, ni res! Sledila je odlična sprostitev ob še bolj odlični zakuski.
Na otvoritev je prišla tudi državna podsekretarka za turizem Darja Radič, ki bi morda lahko povedala kaj si v Ljubljani mislijo o portoroškem turizmu.
Anton Spinelli, nekdanji direktor portoroške igralnice in Marino Antolovil z zanimanjem opazujeta novosti.
Ivo Marinič z gostom iz sindikata.
Kdo od gostov Casinoja bo srečen dobitnik športnega mercedesa bo verjetno znano že konec avgusta, ko bodo izžrebali vstopnice
Zmago Jelinčič Tonetu Fornezzi" Tofu na uho: Um ti je dan, sreča tudi, našel jo boš, če prideš v Casino’ Portorot
a
Piran
Označevalne table za turiste
Piranska županja Vojka Štular je na prvi dan poletja, 21. junija 2001, simbolično odkrila prvo od predvidenih 30 označevalnih tabel, ki bodo krasile pročelja stavb kulturno-zgodovinskega pomena v mestu Piran.
V	skladu s projektom celostne podobe občine Piran so v občinski upravi naročili - in doslej na fasade stavb že postavili - sedem označevalnih tabel. Tako na primer na tabli, ki je pritrjena na občinski palači piše, da so jo zgradili med letoma 1877-1879 po zasnovi arhitekta Giovannina Righettija. Na tabli, ki je pritrjena na sodniški palači piše, daje bila zgrajena v času od 1885-1891. leta , zasnovala pa sta jo arhitekta Giuseppe Moso in Enrico Nordio. Na tabli pritrjeni na Bcnečenki piše, daje to beneško-gotska hiša iz sredine 15. stoletja. Ideja o označevalnih tablah v Piranu je nedvomno dobra, saj bodo turisti že na fasadah lahko prebrali osnovne podatke o določeni stavbi. Za vsako označevalno tablo bo občina odštela okrog 40.000 tolarjev.
V	teh dneh so postavili še zadnji dve tabli, s katerimi označujejo naselja. Cilj postavljanja označevalnih in usmerjevalnih tabel na območju občine Piran je boljše obveščanje občank in občanov ter turistov. Veliko časa in skrbi pa jim, kot so poudarili, vzame pridobivanje raznih dovoljenj.
Tudi druge pridobitve
Na Uradu za občinsko inšpekcijo in redarstvo so pripravili zloženko v štirih jezikih z naslovom:	S
pravočasno informacijo do brezskrbnih počitnic! V zloženki najdemo različne osnovne informacije o prometnem režimu, avtobusni vozni red Fomače - Piran ' Tartinijev trg - Fomače ter druge napotke za turiste; urnike lekarn.
tlakovana. Lepo se vidita tudi dva sanirana oboka na severni strani cerkve Sv. Jurija. Na sanacijo čaka še en obok, za kar pa bi potrebovali nove 4 milijone SIT.
Svojevrsten problem je postala	okrog
deset metrov visoka brežina blizu cerkve, po kateri pada kamenje in jo bo treba zaščititi z mrežo. Ljubo Bertok je dejal, da bi občina za ta poseg potrebovala kakšnih 20 milijonov SIT, še največ problemov v tej zvezi pa naj bi imeli s pristojnimi za izdajanje dovoljenja za sanacijo. Županja je Javnemu podjetju OKOLJE naročila naj izvede na plaži pred mestom Piran nujna vzdrževalna dela in postavi tuše in WC.
Županja Vojka Štular je na ladji povedala, da ne pričakujejo več težav z ribnikom v parku pred starim Palače
Nabrežina, ki bi jo bilo treba sanirati
Žusterna
Milica Maslo je novinarjem na ladji podelila Ji nji go Na robovih stoletja.
tank, pošte, galerij...«Zloženka je ,ehnično brezhibna, a jo je treba razumeti kot komunalni (ne tl*ristični) prospekt, s katerim želijo tlsti, ki zaračunavajo parkirnino,
0P°zoriti goste kako naj se v piranski °nčini obnašajo, da ne bodo Kaznovani...«, je izrazil svoje jnnenjc predsednik Turističnega nruštva Piran Gašpar Gašpar Mišič.
^ niorske strani smo si novinarji ahko ogledali večji del urejene Pešpoti Piran - Ficsa, za kar je nčina Piran porabila dobrih 18 ‘Pilijonov tolarjev. Celotna pot še ni
Tiskovna na ladji: Županja Vojka Štular in Andrej Furlan, predstojnik Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo
hotelom sredi Portoroža, v katerem je lani zaradi malomarnosti in sporov, kdo naj plača porabo vode, poginilo nekaj rib. Preživele ribe so še pravočasno rešili sečoveljski gasilci, ki so pripeljali svežo vodo.
S 1. 7. bodo v mestu Piran postavili posebno napravo za snemanje in predvajanje fotografij in različnih aktualnih ------------- podatkov o značilnostih mesta. V juliju prične z nastopi tudi županov klican Andrej Furlan je povedal, da se je sestal tudi varnostni sosvet in razpravljal o nekaterih kritičnih točkah in dogodkih v Portorožu, zlasti v Diskoteki Tivoli, kjer je pred nedavnim prišlo do hudega pretepa. Milica Maslo, predstojnica za družbene dejavnosti v Občini Piran je povedala, da bo letos v občini Piran letovalo okrog 200 otrok. V zavodu Elvira Vatovec v Strunjanu bo otroški tabor UNICEF.
Olimpijski
bazen
odprt
Potem, ko so pristojni ugotovili, da Terme Čatež nimajo vseh potrebnih dovoljenj za obratovanje Aqua parka, sc jc podobno zgodilo Mestni občini Koper v zvezi z njihovim novim olimpijskim bazenom na prostem na mestnem kopališču v Žustcmi, saj gaje občina zgradila brez potrebnih dovoljenj.
Bazen na javnem kopališču je zato bil »do nadaljnjega« zaprt. V sporočilu za javnost so zapisali, da si prizadevajo, da bi bazen na mestnem kopališču v Žusterni čim prej dobil ustrezna dovoljenja in da bi ga kopalci lahko uporabljali. Vstop v novo zgrajen bazen ni bil dovoljen, sam objekt pa je tudi varovan. Bazena niso smeli uporabljati niti člani vaterpolo in plavalnega kluba, ki bodo sicer upravljali z mestnim kopališčem v Žusterni. Načrtovali so, da bo kopališče po sanaciji malega otroškega bazena in dostopov do morja, svoja vrata odprlo s poletno sezono in to sc je tudi zgodilo. Inšpektorji so dali zeleno luč komisiji, ki je izdala poskusno obratovalno dovoljenje. Vstop v bazen bo, kot so zapisali, prost. Občinski svetniki Mestne občine Koper naj bi namreč že 28. junija odločali tudi o subvencioniranju nakupa sezonskih kart za obe mestni kopališči.
Podoben bazen olimpijskih dimenzij naj bi zgradili tudi v Izoli, še najbolj pa bi ga potrebovali v piranski občini, če bi turistično gospodarstvo, ki ima svoje bazenčke, bilo pripravljeno oceniti tovrstno športno ponudbo.
Sečoveljske soline propadajo
Obalni sindikat brani delavce solin
V podjetju Soline d. o. o, ki je v stoodstotni lasti Droge in skrbi za Sečoveljske soline, nameravajo v kratkem odpustiti 8 oziroma 6, od skupno 20 zaposlenih delavcev. Le še dva solinarja?
Sindikalni predstavniki na novinarski konferenci v Sečoveljskih solinah.
Na problematiko propadajočega solinarstva v Sloveniji sta opozorila predstavnik sindikata Soline d.o.o Franc Frumen in predstavnik Obalnega sindikata delavcev agroživilstva Euro Brožič.	Na
novinarski konferenci, ki sojo sklicali v četrtek, 14. junija sredi solin - v upravni stavbi podjetja,	so
spregovorili o ukrepih vodstva družbe in posledicah, ki jih že občutijo zaposleni, odražajo pa se tudi v dejavnosti.
Problem propadanja Sečoveljskih solin je prisoten že kar nekaj let. Republika Slovenija je Krajinski park Sečoveljske soline, skupaj s približno 650 hektari solinskih plantaž (te še zdaleč niso obdelane) in mokriščem, ki je varovano po Ramsarski konvenciji, podržavila. Določila je skrbnika - Drogo. Posebna strokovna
odkupila sol od svoje hčerinske družbe po ceni 6 tolarjev za kilogram, sol pa prodala po znatno višji ceni. Droga naj bi tokrat tudi zadnjič krila izgubo v hčerinski firmi, kar seveda pelje v dokončen zlom.
Soline bi za soje delovanje letno potrebovale od 60 do 70 milijonov tolarjev državne pomoči , pristojno ministrstvo pa jim zaenkrat za vse leto zagotavlja le 18 milijonov tolarjev.
Po najbolj črni varianti naj bi v solinah bilo na koncu zaposlenih le 5 delavcev, od tega samo dva solinarja, je povedal Euro Brožič, sekretar dejavnosti Obalnega sindikata delavcev agroživilstva. Na srečo je Droga našla rešitev za šest delavcev (upokojitev, odpravnine...)
Žalosten ostanek solne sezone- kup lanskoletne pridelane soli kar na prostem - da ne bo pomote, tu sol ni jedilna
skupina je pripravila projekt o nadaljnjem razvoju solinarstva, država je določila skrbnika (Drogo Portorož) , ni pa še sklenila nobene koncesijske pogodbe za upravljanje. Kaže, da noče niti noče slišati o privatni iniciativi, ki bi zagotovo lahko rešila soline. V Sečoveljske soline bi morali spustiti tudi dejavnost turizma, marikulture..., pa (še) nič.
Žimsko veliko deževje je preplavilo in dodobra uničilo dno kar nekaj solinskih bazenov tako, daje letošnji pridelek soli vprašljiv. Časi, ko so v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah letno pridelali 20 ton soli, delo pa je imelo okrog 60 delavcev, so kot kaže za vedno mimo. Lani so v Drogini hčerinski družbi Soline d.o.o. pridelali le še 5400 ton soli in hkrati tudi 18,7 milijona tolarjev izgube. Kot je povedal predstavnik sindikata je matična firma Droga
tako, da bosta dejansko odpuščena le dva. Toda Sindikati se s takim načinom odpuščanja delavcev, zlasti pa izničevanja tradicionalnega solinarstva, kije tukaj živelo 700 let, ne strinja. Sedaj je spet na potezi lastnica - država. Občina Piran je namreč izgubila lastništvo nad solinami, a se kljub temu trudi oživiti ta dragoceni prostor. Eden od programov, ki ga sedaj ponujajo je program AL AS.
■ m*
primorski u^r^
Piran
Tudi letos županov klicar
Pred mnogimi leti, ko še ni bilo sodobnih komunikacijskih sredstev, je v mestu Piran dogodke naznanjal Županov klicar.
Nekdanji običaj so obnovili in prireditev, ki je sprva požela precej zanimanja pri občanih in turistih, je v Piranu uvedel že prejšnji župan Franko Fičur, s tradicijo pa nadaljuje sedanja županja Vojak Štular. Tako je piranski Županov klicar prvič nastopil v soboto, 7. julija ob 20.00 uri zvečer in na elipsi Tartinijevega trga v Piranu naznanil najnovejše dogodke ter sklepe »presvetle« županje.
Nastopil bo vsako soboto v juliju in avgustu ter prvo soboto v septembru. V soboto, 7. junija je po programu hkrati nastopila Plesno akrobatska skupina FLIP, v soboto 14. junija je bil koncert Pihalnega orkestra iz Belgije, v soboto 21. julija pa bo nastopila Folklorna skupina VAL.
Kako obvarovati naravno dediščino Sečoveljskih solin?
Lokalni dejavniki si v okviru projekta ALAS prizadevajo rešiti soline dokončnega propada
V okviru projekta ALAS - Ali abaut Salt - Vse o soli, je Ornitološko društvo Ixobrychus iz Kopra v sodelovanju z Občino Piran pripravilo razstavo »naravna dediščina Sečoveljske soline« v avli občinske mestne palače v Piranu.
O pomenu varovanja naše enkratne naravne dediščine so govorili mag. Robert Turk, županja Vojka Štular in predstavnik Ornitološkega društva iz Kopra.
25 % pa partnerji sami.
Cilji, ki so jih predstavniki posameznih območij zastavili v okviru projekta se med seboj sicer razlikujejo, vendar pa se v glavnem nanašajo na vzpostavitev trajnega sodelovanja med partnerji ter izmenjavo znanja in izkušenj, ohranitev tradicionalne oblike proizvodnje soli in njene prodaje kot enega izmed dejavnikov lokalnega gospodarstva, ustanovitev oziroma
Projekt ALAS je mednarodni projekt, ki ga financira Evropska skupnost s sredstvi Phare in v katerem sodelujejo Levsos (Grčija), Figuera da Foz (Portugalska), Pomorie (Bolgarija in Piran (Slovenija). V slovenski del projekta so vključeni Občina Piran kot glavni partner, ter Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, Pomorski muzej Sergej Mašera in ornitološko društvo lxobrychus. Vrednost piranskega dela projekta je ocenjena na 359 tisoč EUR, pri čemer 75 % sredstev zagotavlja Evropska unija, preostalih
vzpostavitev struktur, katerim bi država podelila koncesijo za proizvodnjo in prodajo soli ter posledično oblikovanje možnosti za nova delovna mesta. V projektu je predvidena tudi podpora ustreznemu gospodarjenju z naravnimi vrednotami in kulturno dediščino, kot pomembnemu dejavniku regionalnega razvoja, posebej razvoja turizma.
Pomemben del aktivnosti, predvidenih za območje (podržavljenih) Sečoveljskih solin, se nanaša na izboljšanje infrastrukture, vezane na obisk Muzeja solinarstva. Ocenili so, da je projekt izjemnega pomena tako za občino Piran kot tudi za državo Slovenijo, saj pomeni pomemben prispevek	k
uresničevanju pravkar sprejete vladne Uredbe o krajinskem parku Sečoveljske soline. Žal se dogaja pravi paradoks. Medtem ko lokalni dejavniki govorijo o imaginarnih rešitvah krajinskega parka, brez državnih pooblastil, soline propadajo, solinarji pa iščejo pomoč pri sindikatih.
Na fotografijah Primorskega utripa: Razstava »Naravna dediščina Sečoveljskih solin« v avli piranske občinske palače.
Koper
Priznanja odličnim učencem
V Pokrajinskem muzeju v Kopru so v sredo 20. junija podelili priznanja Mestne občine Koper 97 učencem iz 12 osnovnih šol, ki so bili odlični vseh osem let. Iz OŠ Pier Paolo Vergerio il vecchio 7 odličnjakov.
Mlade slavljence je pozdravil župan Mestne občine Koper Dino Pucer in jim, skupaj z njihovimi ravnatelji, podelil priznanja.
Biti odličnjak od prvega do osmega razreda osnovne šole je neprecenljiva vrednota vsakega posameznika, mala matura pa hkrati pomeni tudi veliko prelomnico v njegovem življenju. »Na vaš uspeh smo ponosni«, je učencem dejal župan in jim zaželel vesele in brezskrbne počitnice. Za 97 učencev, ki so vse razrede končali končali z odliko zagotovo ne bo problem, ko bodo septembra odšli v nove hrame znanja, na gimnazijo, ekonomsko srednjo šolo ali morda na gostinsko-turistično šolo v Izolo.
Program je popestrila njihova vrstnica, mlada pevka, zmagovalka na TV oddaji Orion, Aleksandra Čermelj iz Kopra in zapela dve pesmi. V Lapidariju muzeja sta nastopila dva para mladih plesalcev, nato pa je župan Dino Pucer povabil slavljence na pogostitev.
Priznanje Mestne občine Koper je prejelo 14 učencev - odličnjakov iz OŠ Antona Ukmarja Koper, 3 učenci iz OŠ Pinka Tomažiča Koper, 8 učencev iz OŠ Dušana Bordona -Semedela, 5 učencev iz OŠ Janka Premrla - Vojka, 9 učencev iz OŠ Prade, 9 učencev iz OŠ Šmarje pri Kopru, 2 učenki iz OŠ Istrskega odreda Gračišče, 4 iz OŠ Dekani, 3 iz OŠ Oskarja Kovačiča Škofije, 6 iz OŠ
Dr. Aleša Beblerja - Primoža iz Flrvatinov, 2 učenki iz OŠ Ivana Babiča-Jagra iz Marezig ter učenci italijanske OŠ Pier Paolo Vergerio II Vecchio Capodistria: Tadej Hrvatin, Kirn Jerman, Sandra Korenika, Mojca Levac, Maša Martič, Melanija Rakar in Emanuel Richter. Ravnateljica OŠ je Oleandra Dekleva. Razrednika: Luciana Fiorencis in Lorena Chrisi.
Veliko število novi diplomantov FPP Portorož
V portoroškem avditoriju je bila v petek, 22. 6. 2001 svečana podelitev diplom 146 študentkam in študentom, ki so uspešno končali univerzitetni študij in dveh nazivov magister prometnih ved.
Dekan Fakultete za pomorstvo in promet prof. Stojan Petelin je podelil diplome 28 študentom Tehnologije in prometa - visokošolski strokovni program in 60 diplom študentom iste smeri v izrednem študiju. Tehnologijo prometa - univerzitetni študij - je uspešno končalo 18 študentov v rednem študiju in 18 v izrednem. Visokošolski strokovni študijski program pomorstva je v rednem študiju končalo 8 študentov, v izrednem 6. Visokošolski strokovni študijski program Prometno-cncrgctskc tehnike (izredni študij) je uspešno končalo 8 študentov. Magistra prometnih ved sta postala Tone Magister in Marino Medeot. Na svečani podelitvi v Avditoriju so bili tudi predstavniki Ministrstva za šolstvo, v imenu Občine Piran pa je nove mlade strokovnjake pozdravil Drago Žerjal, podžupan Občine Piran. Na fotografijah Primorskega utripa: Svečana podelitev diplom v Avditoriju

Na sliki zgoraj Kalija Paljk prejema visokošolsko univerzitetno diplomo.
Julij 2001
stran 7
primorski utp
Pretorsko palačo na Titovem trgu v Kopru si je doslej ogledalo že več kot pet tisoč ljudi. Predvsem so to domačini in posamezni turisti iz Italije. Zal številne turistične skupine ta enkraten biser opazujejo le od zunaj, ker njihovi vodiči morda še ne vedo za možnost brezplačnega ogleda. Po prostorih palače vas popeljejo Kristina, Neža in Nina. V knjigi vtisov le pohvale!
I
Kip pravice
' \
gm
Palača je bila skozi vso svojo zgodovino izkaznica oblasti, prostor preverjanja moči in dokument	najrazličnejših
arhitektonskih slogov. Kratek in jedrnat slogan - Moč lepote - ki so ga pridali avtorji prenovitvenih projektov ob otvoritvi veličastne palače, je prispodoba vsega velikega, pomembnega in vzbuja pozitivne občutke. Palača je
objekta, kot ga je nekoč (v času Serenissimc) že imela. Žal je dolga desetletja samevala in propadala.
Pretorsko palačo so začeli obnavljati leta 1991, slovesno pa so jo odprli 12. maja 2001, tri dni pred uradnim datumom občinskega praznika (15. maj) . Koncept takratne otvoritvene slovesnosti so odlično zasnovali Irena Urbič,
Gašper Malej in Branko Kraljevič ter še nekateri drugi. Za prenovo so porabili 800 milijonov tolarjev, od tega je vložila Mestna občina Koper 600 milijonov, 154 dobili iz sredstev PHARE, 49 pa od Ministrstva za kulturo RS.
V pritličju je sprejemna avla, v kateri so razne razstave in tudi sprejem za obiskovalce. Ob avli je manjša dvorana, v kateri je restavrirana stara koprska lekarna. V nadstropju, pianu nobile, osrednjem delu palače, je sedež županstva - za protokolarne namene, sejna soba občinskega sveta z velikim soncem (občinski znak) vrisanim na tleh na sredini. Dvorana je primerna tudi za druge namene;
jih
Sejna dvorana
izjemen kulturni spomenik, predstavlja dominantno vlogo na bgu, ki ga obdajajo tudi druge pomembne stavbe. Od otvoritve dalje pa je poleg kulturnozgodovinskega in turističnega, dobila tudi vzdevek protokolarnega
simpozije, seje, okrogle mize. V nadstropju je poročna dvorana, kije kot kaže, nekoč tukaj ni bilo. Prva poroka v njej pa je bila 19. maja 2001.
V dobrem mesecu dni od otvoritve je bilo v palači že kar nekaj prireditev,
Kristina Bertok
sprejemov, porok, pa tudi nekaj sto navdušenih obiskovalcev.
Vodička Kristina Bertok nam je povedala, da so ljudje po ogledu palače navdušeni. Na začetku je bilo kar precej zanimanja, palačo si je ogledalo tudi po 400 na dan, nato pa se je zanimanje nekoliko zmanjšalo. Predstavniki turističnih agencij, ki vodijo turistične skupine po Titovem trgu morda niti ne vedo, da si je ta biser mogoče ogledati tudi od znotraj. Meni, da bi ogled palače moral postati sestavni del turistične ponudbe. Ni pa nam vedela povedati, ali bodo v kratkem uvedli vstopnino. Zaenkrat je ogled palače brezplačen. Na dan prvega junija je veljal urnik ogledov vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. V juliju pa naj bi uvedli poletni umik.
Poleg Kristine razkazujeta palačo tudi Neža in Nina, da vse dragocenosti ostanejo na svojem mestu pa skrbita dva varnostnika.
Pohvale tudi v knjigi vtisov
V knjigi vtisov, ki se nahaja v pritličju Pretorske palače smo lahko povzeli le pohvale, saj graj tako rekoč ni! Pa poglejmo nekaj kratkih zapisov: Italijanski turist je zapisal: » Complimenti per guesto magnifico palazzo«. Boris M. Gombač: » Adaptacija Pretorske palače je v ponos temu enkratnemu mestu«. Skupina študentov: »Tale stvarca je prav cool ». »Zgodovina in lepota v enem«. Skupina obiskovalcev: »Le stopnišče ni v skladu s sobami«.
Uspešno zaključena VI. Mednarodna poletna glasbena šola Piran 2001
Letošnja nagrada Jani Fajdiga, flavtiski iz Ajdovščine
poletna glasbena šola.
'tev nagrade Jani Fajdiga v Križnem hodniku
od okriljem organizatorjev Zveze Oh 7 m ih društev Karol Pahor Piran, bčine Piran in Centra za glasbeno zgojo Koper - Glasbene šole Piran
ter v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti je v času od 27. junija do vključno 8. julija 2001 v Piranu potekala VI. Mednarodna
Zaključni koncert je bil v nedeljo, 8. julija 2001 v Križnem hodniku v
Piranu. Letošnjo nagrado je po sklepu strokovne komisije
v sestavi profesorjev poletne glasbene šole, prejela mlada flavtistka Jana Fajdiga iz Ajdovščine. Nagrado ji je izročil podžupan Občine Piran Drago Žerjal.
Udeleženci zaključnega koncerta VI. Poletne glasbene šole 2001 v Piranu
Pobot med KS Nova vas in Občino Piran
Sporazum podpisan, zamere ostale
Občina Piran in Krajevna skupnost Nova vas, ki jo zastopa predsednik v odstopu Emil Grižon, sta se vendarle pobotali glede oprostitve plačila priključnine na javno kanalizacijo. Sporazum z nekoliko nenavadnim naslovom sta 5. 7. 2001 podpisala Emil Grižon in Vojka Štular. Politične zamere ostajajo. Predčasne volitve v KS.
Vojka Štular
Vztrajanje predsednika Sveta Krajevne skupnosti Emila Grižona, da mora Občina Piran priznati vloženo delo krajanov, ki so z lastnimi sredstvi, delom in finančnimi vložki zgradili prvotno vaško kanalizacijo, je končno rodilo sadove. Predsednik Sveta KS Nova vas v odstopu Emil Grižon in županja Občine Piran Vojka Štular sta namreč 5. julija 2001 le podpisala »Sporazum o plačilu priključnine« ter tako vsaj delno oprala madež v (njunih) odnosih, čeprav, kot kaže, za ceno političnih žrtev v ZLSD. Pisali smo že o tem, da je zaradi vztrajanja Občine (na podlagi sklepa Občinskega sveta, da ne bo pomote), da morajo tudi tisti krajani Nove vasi, ki so že prispevali svoj delež k graditvi stare vaške kanalizacije, plačati priključek, odstopil celotni Svet KS Nova vas. Javno dopisovanje prek medijev, ki je sledilo, ni prineslo koristi ne Emilu Grižonu ne Vojki Štular. V Občini so menda pričakovali, da si bodo člani Sveta KS Nova vas premislili in ne bodo vztrajali pri odstopu. To se ni zgodilo, ker naj bi bila razočaranja in zamere prevelike.
Podpisnici v prvem členu sporazuma ugotavljata, da so krajani Nove vasi na podlagi sklepa Občinskega sveta z dne 22. 3. 2001 dolžni plačati priključnine za namen priključitve na javno kanalizacijo. Hkrati tudi ugotavljata, da so isti krajani z lastnimi sredstvi, delom in finančnimi vložki zgradili prvotno staro vaško kanalizacijo, ki pa ni zadostovala več današnjim potrebam in standardom in jo je bilo treba zamenjati z novo.
V	drugem členu so poimensko navedeni vsi krajani (32), za katere je bilo ugotovljeno, da so sovlagali v vaško kanalizacijo.
V	tretjem členu sporazuma piše: »Stranke tega sporazuma soglašajo, da se vložek in vse pravice iz tega naslova pobotajo z obveznostjo plačila priključnine. S tem se šteje obveznost plačila priključnine iz druge alineje 1. člena tega sporazuma za pobotano in s tem plačano s strani krajanov iz prejšnjega člena«.
Ker so podobne akcije imeli tudi krajani Padne in Sv. Petra, morda čaka županjo še kakšen podoben sporazum. Čudno je, da se v piranski občni prav ničesar ne morejo dogovoriti brez afer in aferic. V KS Nova vsa bodo predčasne volitve, s tem pa nastajajo stroški. Emil Grižon nam je povedal, da v organe KS ne misli več kandidirati. Vesel pa je, da mu je uspelo »krajanom priboriti pravico«.
Odprli so razstavo o piranskem mestnem kodeksu
V Galeriji Hermana Pečariča v Piranu so 12. junija zvečer odprli razstavo o piranskem kodeksu PETRVS COPPVS FEC1T De summa totius orbis. Podrobnosti o tem so povedali na novinarski konferenci, na kateri so sodelovali predstavniki občine Piran in Benetk. Omenjeni občini namreč sodelujeta pri projektu CULTUCADSES, katerega del je tudi omenjena razstava, je sporočila služba za odnose z javnostjo.
Poletna glasbena šola v Piranu se je v petih letih uveljavila kot izjemna priložnost izpopolnjevanja glasbenega znanja. Letos seje udeležilo poletne šole 43 mladih v starosti od 10 do 27 let iz Slovenije, Islandije, Nizozemske, Avstrije, Italije in Hrvaške. Udeleženci so izpolnjevali svoje glasbeno znanje na violini, violi, violončelu, flavti, oboi, fagotu in rogu. Poučevali so prof. Volodja Balžallorsky, Svava Bemhardsdottir, Miloš Mlejnik, Aleš Kacjan, Matej Šarc, Paolo Calligaris, Metod Tomac, medtem ko je korcpcticije na klavirju spremljala prof. Bojana Karuza. Umetniški vodja mednarodne poletne glasbene šole je bil prof. Matej Šarc. V sklopu poletne šole so udeleženci in profesorji nastopili na 8 koncertih.
V Križnem hodniku v Piranu je bil otvoritveni koncert, koncert profesorjev in zaključni koncert.
Organizacijska tajnica Elizabeta Fičur se je na zaključku koncerta zahvalila vsem, ki so prispevali k uspešni izvedbi letošnje glasbene šole. Poleg Občine Piran in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti so se prošnji za finančno podporo odzvali: Adriatic -Zavarovalna družba d.d., Banka Koper, Hoteli Piran, Hotel Barbara Fiesa in Oljka d.o.o.
Pri projektu so sodelovali še OŠ Cirila Kosmača Piran, Samostan Sv. Frančiška, Studio Gasspar, župnik Zorko Bajc, župnišče Piran in družina Tomac iz Pirana.
stran 8
primorski irrp
Julij 2001
Ob dnevu slovenske policije
Spomin na tragične dogodke in priznanja za hrabrost
Na svečani obeleiitvi dneva slovenske policije 27. junija 2001 v koprskem Gledališču je zbranim policistom, nagrajencem in gostom spregovoril direktor Policijske uprave Koper Emil Čebokli. Spomnil se je dogodkov in hrabrega odpora Primorcev pred desetimi leti. Zlati znak Anici Jerman, priznanje za hrabro dejanje dvema policistoma PP Piran.
že potekajo intenzivne priprave.
Že danes velja slovenska policija za sodobno in učinkovito organizirano državno institucijo, ki zagotavlja varnost svojim državljanom in drugim ljudem. To nam priznavajo tudi tuji strokovnjaki in eksperti.
Na območju PU Koper delujejo danes varnostni sosveti v vseh treh obalnih občinah, na območju občine Sežana pa je ustanovljena akcijska skupina za spremljanje varnosti.
K stabilnim in dobrim varnostnim razmeram na območju RS smo v preteklem letu prispevali tudi policisti Policijske uprave Koper. Kljub nekaj v javnosti odmevnih varnostnih dogodkov v preteklem letu (eksplozija ročne bombe
Emil Čebokli je v pozdravnem nagovoru izrekel dobrodošlico vsem policistom in sodelavcem ter gostom in še posebej pozdravil namestnika generalnega direktorja slovenske policije dr. Andreja Anžiča, župana Mestne občine Koper Dina Pucerja, kije tudi pozdravil zbrane policiste, predstavnike italijanskih in hrvaških varnostnih organov, upokojene delavce policije, predstavnike Veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko ter predstavnike Združenja veteranov za Slovenijo in piransko županjo Vojko Štular, ki je policistoma Darku Tunanoviču in Denisu Roeku iz Policijske postaje Piran podelila priznanje policije za hrabro dejanje. »Pisala seje sreda, 26. junij 1991, ko so pričele v zgodnjih dopoldanskih urah po brkinskih in kraških cestah prodirati kolone tankov in oklepnih vozil, takrat še formalno JLA, v smeri mejnih prehodov
Zlati znak slovenske policije za Anico Jerman PMP Škofije
na Krasu in Obali. Za Primorce seje zgodil zgodovinski »Dan prej«, dolgo časa zamolčan, danes uradno še vedno nepriznan.
Dolnje Ležeče, Divača, Lokev Obrov, Kozina in Črni kal so kraji, kjer so
Priznanje za hrabro dejanje sta iz rok piranske županje Vojke Štular prejela Darko Tunanovič in Denis Roek PP Piran za njuno požrtvovalno in uspešno reševanje ponesrečenega avtomobilista iz morja.
miličniki v sodelovanju z golorokimi občani postavljali ovire prodirajočim kolonam.V ljudeh se je izoblikovalo spoznanje, ki se je v naslednjih dneh samo še potrdilo, da to ni več njihova ljudska vojska. Z gnevom in jezo so se v ljudeh pojavili skrb, strah in negotovost za sinove in brate, ki so tedaj služili vojaški rok in boleča resnica, da so jih hoteli neodgovorni poslati zoper svoj
narod, svoje starše, sestre in brate.
Živce so izgubljali ošabni in naduti oficirji ob spoznanju, da so v Primorcih in celotnem slovenskem narodu, dokončno izgubili tudi najmanjšo mero zaupanja. Kot, da se ne bi nikoli naučili, da so se ljudje, ki ljubijo svojo domovino, vedno uprli tistim, ki so jim poskušali kratiti to ljubezen in svobodo.
Tako kot Maistrovi borci za severno mejo kot marežganski junaki pred 80. leti in seveda slovenski narod pred 60. leti v uporu zoper okupatorje. Vse to je JLA dokončno spoznala na Škofijah, Fernetičih, v Sežani, Krvavem potoku, Moretinih, Merčah pri Sežani in drugih krajih, kjer so naleteli na organiziran odpor obrambnih sil in ljudi. Slednji so tudi pred desetimi leti svojim braniteljem miličnikom, pripadnikom Teritorialne obrambe, slovenskim carinikom in pripadnikom VIS ter drugim, namenili vso nesebično pomoč in podporo.
Posebna zahvala gre tudi vsem tistim novinarjem, ki v tistem času mnogokrat tudi izpostavljali velikim nevarnostim, zato, da so lahko objektivno obveščali.
Ni slučajno, da je slovenska policija izbrala 27. junij za svoj praznik. Ta datum nedvomno izpričuje, daje v tistih usodnih in težkih časih pogumno in brez omahovanja stopila na stran slovenskega naroda, v bran slovenske samostojnosti in neodvisnosti, izglasovane na plebiscitu. S ponosom se danes lahko spominjamo nalog, ki smo jih opravili v sodelovanju s pripadniki teritorialne obrambe, pripadniki	varnostno
informativne službe, slovenskih carinikov in drugimi.
Po osamosvojitvi je pred nami drugi največji projekt - polnopravno članstvo v EU. Za slovensko policijo bo to pomenilo silno odgovorno izvajanje nalog v okviru Schengenskega pravnega reda na bodoči zunanji meji EU in učinkovito zoperstavljanje	mednarodnemu
organiziranemu kriminalu. V tem smislu
pred Policijsko postajo Piran, požig v gostinskem lokalu v Piranu, razkritje organizirane kriminalne združbe preprodajalcev mamil na obali, odkritje in zaseg večjih količin mamil v Luki Koper, izsleditev filipinskega državljana, ki se je kot ugrabitelj po zasledovanju italijanskih varnostnih organov zatekel na našo stran) pa ocenjujemo, da so bile varnostne razmere tudi na območju Policijske uprave Koper stabilne. Posebno pozornost smo namenjali tudi varovanju državne meje. Na področju varnosti cestnega prometa pa žal ugotavljamo, da v prometnih nesrečah umira še vedno preveč ljudi. Na našem območju je stalno prisotna tudi problematika uživanja prepovedanih drog, v tej zvezi pa tudi vsa ostala nezakonita dejavnost, zlasti preprodaja prepovedanih drog, je med drugim dejal Emil Čebokli.«
Direktor PU Koper Emil Čebokli seje na koncu v imenu vseh policistov in delavcev policije PU Koper zahvalil občanom, drugim državnim organom, ustanovam in organizacijam, lokalnim skupnostim in drugim institucijam za pomoč in sodelovanje.
Prisotni so z minuto molka obudili spomin na štiri padle policiste pri osvobajanju Slovenije pred desetimi leti.
Priznanja organov za notranje zadeve v letu 2001 podeljena v Kopru
Zlati znak je prejela Anica Jerman-PMP Škofije. Priznanje je nagrajenki podelil dr. Andrej Anžič, namestnik generalnega direktorja policije. Srebrni znak sta prejela Ivan Kozlovič - Policijska postaja Koper in zunanji sodelavec Albert Čok. Bronasti znak je prejelo 12 delavcev policije. Isto priznanje so prejeli tudi trije zunanji sodelavci.
Pisne pohvale je prejelo 28 delavcev policije
Priznanje za hrabro dejanje sta prejela Darko Tunanovič in Denis Roek -Policijska postaja Piran.
Na dan policije, 27. junija, so na Titovem trgu pripravili tudi razstavo policijskih vozil, opreme in informativno stojnico.
Fotografije: FK Primorski utrip
Anton Pavlovič
Letalstvo v Portorožu med I. in II. svetovno vojno
Portorož je z letalstvom povezan že od 1921 leta toda, da bi prišli do te letnice je potrebno seči še nekoliko globlje v zgodovino in sicer v leto 1907, ko se je finančni skupini VViener Bankverein, Škodawerke in družbi Gottfried Schenker in Co pod vodstvom Calistro in Albertom Cosulich z Lošinja (direktorja Avstro-ameriške družbe) porodila ideja za gradnjo velike moderne ladjedelnice.
... . ■
HHHhEE

Priložnost je hotela, daje bil teren v Tržiču (Monfalcone) ceneno dostopen zaradi izkopavanja materiala za gradnjo tržaške luke. 3. aprila 1908 je pod vodstvom bratov Cosulich ustanovljena Tržaška Pomorska Ladjedelnica (Cantiere Navale Triestino - CNT). 1908 leta se torej prične ekonomski razvoj delavstva na do tedaj agrarnemu delu tega kraja.
Avstro-ameriška družba se je v glavnem bavila s prekooceanskim prevozom blaga za avstrijskega industrijalca Gottfrieda Schenkerja. Brata Cosulich sta pravilno doumela potrebo po večjem prevozu, kar je zahtevalo več ladij in od tod ideja po veliki modemi ladjedelnici na terenu v tržišču. Za samo gradnjo ladij je Calisto Cosulich zaupal tehnično vodstvo ing. James Stewartu, ki je iz Anglije pripeljal približno 200 kvalificiranih delavcev, ob katerih so se usposabljali okoliški kmetije in vsi ostali, ki so prihajali s Krasa in Istre.
16. decembra 1908 je bila splavljena prva ladja imenovana TRST in takoj za njo ladja Split. 1910. Leta gradijo prvo mešano, tovorno - potniško prekooceanko z imenom Kaiser Franz Josef in 1912 leta splovijo že prvo vojno križarko.
Sledila je prva svetovna vojna in po njej je 1918 leta ladjedelnica prišla pod italijansko oblast. Velika nezaposlenost vračajočih se ubežnikov, demobiliziranih italijanskih vojakov in emigrantov z juga Italije je prisilila novo oblast obnoviti skoraj popolnoma porušeno ladjedelnico pod vodstvom sinov sedaj že pokojnega Callista Cosulich.
V nadaljnjem razvoju ladjedelnice je ob pomanjkanju naročil bilo potrebno razširiti proizvodnjo in tako leta 1921 ustanovijo oddelek za železnice, 1922 oddelek elektromehanike in 1923 tudi oddelek gradnje letal, ki pa ima svoje korenine že v letu 1921 ob ustanovitvi pilotske šole v Portorožu.
Družina Cosulich je namreč praviloma predvidevala razvoj komercialne aviacije in ustanovila v Portorožu družbo S.I.S.A. (Societa Italiana Servizi Aerei) že leta 1921.
Letalska dejavnost v Portorožu datira tako že z letom 1921 in sicer z nabavo enomotomega trisedežnega hidroplana znamke FBA-H, licenčni izdelek italijanske tovarne letal SIAI, sicer francoskega letala. Letalo - vojni veteran pravkar končane vojne je nudilo usluge gostom Cosulichevega hotela v Portorožu. Improviziran je bil leseni spust v vodo med skladiščem soli svetilnikom na Bemardinu.
Dosegajoč velik komercialni uspeh je družba SISA leta 1922 nabavila še tri letala istega tipa in postavila nad spustom velik lesen hangar. Porodila se je tako ideja po ustanovitvi letalske šole za pilote vodnih letal s turistično ponudbo poletov. Mislili so tudi že na stalne turistične zračne proge.
Mišljena je tudi šola za vojne pilote in sporazumno z vojnim letalstvom, ki seje pričelo uradno organizirati, pričela tudi takoj delovati. Vodstvo te šole je zaupano pilotu in organizatorju Antonu Majorani. Leta 1927 postavijo tri velike hangarje, dva spusta v vodo s prostornim pomolom za manavriranje tehničnega osebja. Za pilote je zgrajena stavba izven območja
hangarjev. Piloti učitelji so v glavnem bili veterani iz vojne. Njihov vodja je postal Mario Stopani, kasnejši preizkusni pilot letal zgrajenih v letalskem oddelku ladjedelnice v Tržiču.
Družba SISA je pristopila k zamisli lastnega letala in s tem leta 1923 dala ladjedelnici v Tržiču povod za ustanovitev letalskega oddelka, katerega so kasneje preimenovali iz CNT v CANT (Cantiere Aeronautico Navale Triestino).
Medtem pa je družba SISA v Portorožu nabavljala odslužena vojaška letala in tako do konca leta 1925 razpolagala s 27 letali FBA-H, s sedmimi SIAI-S 6 ter sedmimi Mačehi M-7, katerim so pridružili še 10 izvidniških letal Mačehi M-l 8, vzetih iz vojnega letalstva.
Leta 1924 so vključena v pilotsko šolo v Portorožu tudi modernejša letala CANT-7 in CANT-18 že izdelana v Tržiču. To so bila letala, ki so v tej šoli delovala vse do njenega prenehanja.
Vzporedno s šolo je 1924 leta s starim FBA pričelo delovati potniško letalstvo s poiskusno povezavo Trst - Benetke. Ob močnejši burji so letala vzletavla s portoroškega zaliva. Leta 1925 dobi družba SISA dva nova modema potniška letala CANT-10, s katerim želi 1. septembra 1925 leta vzpostaviti redno linijo Trst (Portorož) - Benetke, vendar so tehnične ovire omogočile poiskusno povezavo teh dveh mest šele 12,23 in 27. marca naslednjega leta.
Pred tem tipom letala je družba SISA dobila moderno trimotomo letalo CANT-6, ki pa je bilo za potniški promet neprimerno in je ostalo v Portorožu le za šolanje pilotov.
V koraku s času se je poleg poletov stopnjevala tudi oprema vzletišč in hangarjev. Letala pa so od 17. junija 1926 dnevno povezala oba mesta. Od 1925 leta dalje je proga povezovala tudi Trst (Portorož) z Zadrom.
2. januarja 1930 je svečano odprta zračna linija Trst-Reka-Zadar in istega dne in leta Trst-Zadar-Drač-Brindisi. Po vsem tem je ministrstvo združilo vse linije v novo družbo imenovano ALA Littoria in s tem ukinilo družbo SISA, ki je tako prenehala delovati potem, ko je ta že pred tem nehala s šolanjem pilotov v Portorožu. Štiri letala CANT-10 ter šest letal CANT-22 R 1 je prešlo v novo družbo kjer so jih potem nadomestila modernejša letala CANT-Z 506.
Letalska dejavnost, ki je vzniknila v Portorožu leta 1921 je tako dala ladjedelnici v Tržiču povod, daje 1923 leta ustanovila oddelek za proizvodnjo letal in prva letala tega oddelka so služila šolanju pilotov v Portorožu. Novi oddelek letalske gradnje je v družbi SISA iz Portoroža kadroval tudi svoje najboljše strokovnjake, ki so tovarni v Tržiču omogočili proizvodnjo vse večjih iu modernejših letal.
Letalstvo in še posebej potniško je bil° šele v svojem razvoju in zato v nenehnem iskanju oblik in moči, zato se včasih podatki med seboj ne ujemajo.
Istemu tipu letala so aerodinamično dograjevali obliko in spreminjali moi motorjev. Tako razni modeli nosij0 ozhake A,B, bis, ter itd. Spreminjane P® so tudi oznake in oblike v serija« izdelave kar je ponavadi označeno z bi ali ter prve, druge ali katerekoli serije kat se morda nanaša samo na zaobljeno^ krila, obliko smernega repa ali pa samo na razpored sedežev v po kabini.
tniški
Julij 2001
stran 9
primorski uVp
IM MOČI * KRONIKA DNEVA IN NOČI * KRONIKA DNIVA IN NOČI
Plesni klub Fredi Izola
Generalka za nastop na MMS
Številni mladi plesalci in plesalke iz Plesnega kluba Fredi Izola, začetne pionirke, pionirke in pionirji, so se pred nedavnim v Kulturnem domu v Izoli preizkusili v plesnih veščinah: Račke, Jazz, Latin kombinacija, Avtki, Hip-Hop in solo plesih, nekateri za nastop na Melodijah morja in sonca. Na Novi sceni v Tivoliju 19.	7. bodo
nastopili športni pari v Latin koreografiji, 21. 7. v Avditoriju ob 21. uri pa bodo nastopile pionirke v HIP-HOP koreografiji,
TATOVI V TEHNIČNI TRGOVINI MERKUR V LUČMI
Neznani vlomilec, je v začetku julija preko noči vlomil v trgovino s tehničnim blagom Merkur v Luciji, iz katere je odnesel več video kamer znamke Sony in digitalni fotoaparat Sony. Podjetje je z dejanjem oškodovano za 4.000.000 SIT.
V PIRANU UKRADLI AVTO
46-letna J.S. iz Pirana je poklicala policijo in prijavila, da ji je zvečer nekdo ukradel osebni avtomobil znamke VW Polo, zelene barve, registrskih številk KP83-45D. S tem dejanjem jo je oškodoval za 1.100.000 sit.
IZOLA
TRČIL V OGRAJO PODJETJA AVTO JEREB
Policija je dobila obvestilo, da seje na Industrijski ulici v Izoli zgodila prometna nesreča v kateri je voznik osebnega nvtomobila znamke BMW, koprske registracije, poškodoval ograjo in nato Poškodovano vozilo pustil na kraju. Ugotovili so, daje okoli 01.30 ure 21-etni p r jz izo|c zara(jj neprilagojene hitrosti trčil v ograjo podjetja Avto Jereb. r' tem se je sopotnik v vozilu, 29-letni zolan B.G. huje poškodoval. Zoper neprevidnega voznika so podali kazensko ovadbo.
LUCIJA
IZ BLAGAJNE V TRGOVINI izMAKNIL SKORAJ 200.000 SIT
Pojavili so, da je do sedaj neznani orilec izkoristil krajšo odsotnost Pindajalca v trgovini Juli-jana v Luciji in Juh večjemu številu kupcev, iz blagajne ko,prodaJanem pultu ukradel nekaj manj
FIESA
yTAT ©KRADEL OTROKE
ta^KN601 tednu je bil dejaven neznani Mlad ' SiE j01** ved sob v Penzionu 9 otr'? . knjige v Fiesi. Tat je na škodo vSo.° ’ ki so v koloniji, ukradel manjše ski . enarja in različne predmete v pm vrednosti 15.000 SIT.
latino solo nastop Tin pa bo imela Tedeja. Nastopajočim so na koncu generalke	podelili
priznanja in priredili družaben večer ob tortici. Klub bo septembra pričel z organizacijo plesnih tečajev.
PRID DISKOTEK® TIVOLI 1ASEOL1 PREPOVEDANO SUiSTANO®
Piranski policisti pa so pred diskoteko Tivoli v Portorožu, pri 20 letnem A.B. iz Portoroža, 18.letnem J.V. iz Lucije in 17 letni B.S. iz Ljubljane našli manjše količine posušenih rastlinskih delcev. Vsem lastnikom so prepovedano snov zasegli, predlagani pa bodo tudi v postopek pri sodniku za prekrške. Piranski policisti so pri 24. letni T.B. iz Portoroža našli 3 grame mamila heroin. Prepovedano substanco so policisti zasegli, lastnico pa bodo kazensko ovadili zaradi storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili.
PORTOROŽ 1MIKAVTS NA DELU
Ponoči je bil na delu tudi tat v Pergoli v Portorožu. Turistka iz notranjosti Slovenije je na stolu odložila torbico in odšla na plesišče. Ko se je vrnila jo je čakalo presenečenje, saj je iz torbice neznano kam izginila denarnica z dokumenti in denarjem.
Brez denarnic, osebnih dokumentov, bančnih kartic in prenosnih telefonov so ostali mladeniča in mladenka iz Ljubljane, ki so se zabavali v portoroški diskoteki Tivoli. Denarnice in telefone so pustili v torbici na eni izmed miz ter odšli na plesišče. To pa je izkoristil nepridiprav in jih skupno oškodoval za 80.000,00 SIT.
Marinko Babič - Lela dobil 4 leta

Marinko Babič pred najetim poslovnim prostorom v Luciji septembra 1996
Sodni senat prvostopenjskega sodišča v Kopru je Marinka Babiča, ki je imel samostojno podjetništvo na Obali 127 v Luciji - firmo Lela s.p., po osmih mesecih sojenja v Kopru spoznal za krivega in ga obsodil na štiri leta zapora. Petim oškodovancem mora povrniti tudi nekaj več kot sto milijonov tolarjev, ki jih je od njih zvabil na goljufiv način. Zaradi begosumnosti so mu podaljšali pripor. Sodba še namreč ni pravnomočna.
Tako kot mnogi, ki v svoji »poslovni vnemi« zaidejo na stranska pota, je tudi Marinko Babič, nekoč na seznamu VIP gostov v piranski občini, na sojenju zatrjeval, da bi svojim dolžnikom denar povrnil, če ga seveda ne bi priprli in da ni imel namena nikogar ogoljufati. Sodišče je menilo drugače; Marinko Babič je kriv za nadaljevano kaznivo dejanje goljufije. Z namenom, da bi si pridobil veliko protipravno premoženjsko korist je druge z lažnivim prikazovanjem spravil v zmoto. Nesrečnikov, ki so mu nasedli (vključno z banko) pa ni bilo tako malo. Babičev največji upnik je znani podjetnik Rajko Hrvatič. Ker Babič nima premoženja bodo nekateri po vsej verjetnosti ostali praznik rok in si bodo lahko le pripisali grehe lastne naivnosti. Marinko Babič je nekoč nosil kovčke v hotelu. Z ženo sta pričela s podjetništvom v dobi največjega razcveta Lucije. Nepremičnine so se prodajale, preprodajale in zastavljale za med. Samo z eno preprodajo se je dalo zaslužiti tudi po sto tisoč mark. Cilji so bili visoki. Vabila na sprejeme so deževala. Naokrog se je vozil s črnim Mercedesom, žena pa Mercedesa ni marala. »Marinko mi bo kupil Audi«. Posel je cvetel, a hoteli so vedno več, preveč! Je bil pri goljufivem maratonu sam, ali je žrtev mafije? Večno vprašanje. Kako to, da je dobil samo štiri leta, se sprašujejo ljudje
Črni kal
MLADI VOZNIK BREZ VOZNIŠKE ZAPELJAL V SMRT
21. 6. se je v Črnem kalu pri Kopru zgodila huda prometna nesreča, v kateri so ugasnila tri mlada življenja.
Nekaj minut pred polnočjo, v noči na četrtek, se je na cesti med Kozino in Koprom zgodila najhujša prometna nesreča v letošnjem letu na območju Policijske uprave Koper. V trenutku nepazljivosti in prehitre vožnje so v zmečkanem Jugu, kije silovito čelno trčil v nasproti vozeči avto ford mondeo, umrli dva 19-letna fanta A.A. in T.R. iz Litije in 17-letna T.G. iz Ihana. Vsi so bili namenjeni na obalo, najverjetneje na zabavo. Voznik mondca in njegova sopotnica sta bila hudo ranjena in soju odpeljali v izolsko bolnišnico. Policija je mladega voznika, ki je red vozil brez vozniškega dovoljenja že večkrat prijavila sodniku za prekrške. Na cestah na Slovenski obali in Krasu je do takrat umrlo že 12 ljudi. Turistična sezona pa seje šele začela.
Bo Jorasovo vztrajanje poplačano?
Joško Joras si je s svojimi aktivnostmi glede obmejnih vprašanj s Hrvaško doslej nakopal že precej visoke denarne kazni. Hrvaški pravosodni organi mu grozijo z zaporom on pa njim z gladovno stavko. Nekateri njegovi »podporniki« so se medtem že elegantno umaknili. Nepričakovano pa se lahko zgodi, da bo njegovo vztrajanje le rodilo sadove in bi se njegova hiša pri razdelitvi zaselkov zares lahko znašla na Slovenskem?
Na fotografiji Primorskega utripa: Joško Joras pred svojo hišo v Sečovljah št. 1, na kateri visita slovenska in evropska zastava. Na že nekaj časa stoji napis : Tukaj je Slovenija. Hiša stoji točno nasproti hrvaškega mejnega prehoda (kontrolne točke) Plovanija.
Ne hrvaška ne slovenska diplomacija pa sedaj nočeta dajati izjav o konkretnih pogovorih glede določitve meje na kopnem in na morju ter o načinu izhoda Slovenije na odprto morje.
20. junija 2001 se je iztekel rok, do katerega bi moral Joško Joras plačati kazen za štiri kratno izobešanje slovenske zastave na svoji hiši na levem bregu Dragonje, v Sečovljah št. 1. z napisom na fasadi «Tukaj je Slovenija«. Če ne bo plačal denarne kazni lahko pričakuje, da ga bo hrvaška policija na silo odvedla na prestajanje 17-dnevne zaporne kazni. Poleg tega ga še čaka plačilo ali prestajanje zaporne kazni za čez hrvaško kontrolno točko prepeljani pomivalni stroj. Skupna kazen za njegovo početje doslej: okrog 15 tisoč kun.
Joško Joras je na podlagi pravnomočnega in izvršilnega sklepa Sodišča za prekrške v Umagu in pravnomočnega sklepa Visokega sodišča za prekrške Republike Hrvaške z dne 27. februarja 2001, dolžan plačati izrečeno mu denarno kazen v skupnem znesku 1.975,00 kun in pripadajoče stroške postopka v znesku 715,00 kun.
V opominu Sodišča za prekrške piše, da Joško Joras ni hotel sprejemati pisemskih pošiljk tega sodišča, zato so mu sklep o izvršbi s prevodom v slovenski jezik, s pripadajočima položnicama vred, prinesli na dom hrvaški policisti. Ker tudi tega ni hotel prevzeti so vse skupaj zataknili za vrata njegove stanovanjske hiše v Sečovljah št. 1.
»Z zadnjim opominom Vas vabimo, da s priloženima nakaznicama prostovoljno nakažete izrečeni znesek denarnih kazni in pripadajoče stroške. Če tega ne želite ali pa ne morete storiti, Vas vabimo, da do 20. junija 2001 pridete na sodišče za prekrške v Umag - Služba za izvrševanje prekršitvenih sankcij, urad št. 5, Trg svobode 7, zaradi prevzema napotnice za prestajanje kazni supletomega zapora v trajanju 17 dni - in sicer kot zamenjavo za neplačani znesek denarne kazni
1.975.00	kun, računajoč za vsakih
115.00	kun neplačane denarne kazni po en dan zapora.
Stroški prekršitvenega postopka bodo izvršeni s prisilnim rubežem na vašo premično premoženje s strani pristojnega upravnega organa Davčne uprave. Če se vabilu ne boste odzvali, Vas bodo pripeljali na vaše stroške«, piše v Opominu Sodišča za prekrške v Umagu.
Joras:	»Dokler se državi ne
dogovorita je moja hiša v Sloveniji!«
Vidno razočaran nad epilogom večmesečnih mučnih dogodkov in situacij, v katere se je ob verbalni pomoči somišljenikov, ki pa so se sedaj kar nekam potuhnili, zapletel, nam je Joško
Joras na novinarski konferenci le dan pred tem ,ko bi ga morali Hrvati aretirati in odpeljati v zapor, povedal: »Kot državljan Republike Slovenije ne sprejemam diktata Republike Hrvaške. Tudi ne razumem politike sosednje Hrvaške in pravim, da dokler se državi ne dogovorita o meji je moja hiša Sečovlje št. 1 v Sloveniji! Smatram tudi da stvari, ki se sedaj dogajajo okrog meje, gredo na škodo Slovenije.
Prejel sem tudi vabilo naj se udeležim proslave ob obletnici slovenske države, vendar se kot svetnik zaradi represije in pod takšnim pritiskom kot ga doživljam, proslave ne morem udeležiti.«
»Ali je obešanje zastave res prekršek? V trenutku, ko mi bodo odvzeli prostost bom začel z gladovno stavko«
»Hrvaški sodni organi mi vztrajno pošiljajo mandatne kazni za izobešanje slovenske in evropske zastave na moji hiši. Ali je to res prekršek? Mislim da me bodo jutri, pojutrišnjem odpeljali... Izvedel bom takšno samoobrambo, da me ne bodo mogli. Slovenci smo morali prestati že veliko žrtev v obrambi naše domovine. Orožja nimam in takšnega načina obrambe pred silo ne mislim uporabljati. V trenutku, ko mi bodo odvzeli prostost bom začel gladovno stavkati, vse dokler me ne bodo izpustili«. Njegov strankarski kolega iz vrst SLS + SKD iz Vrhnike pa je razmišljal o trših prijemih - zaporo mejnega prehoda, delitev protestnih letakov, nošenje transparentov v času aretacije Joška Jorasa.
To bi vsekakor pomenilo tudi hud udarec za tukajšnji turizem, je menil.
S to pravnomočno izrečeno sodbo o prekršku pa se primer Joško Joras žal še ne konča. Hrvaški upravni organi ga bremenijo s kaznijo za čez mejo prepeljani pomivalni stroj, ko na zahtevo mejnih organov ni hotel plačati carine.Tudi ta znesek ni nedolžen, kar 14.000 kun!
Slovenski vladni vrh se ne odziva
»Večkrat sem pisal gospodu predsedniku Vlade dr. Drnovšku, ki pa se ne odziva. Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc pa mi je le odgovoril, vendar pismo ni prispelo neposredno na moj naslov, na levi breg Dragonje - Sečovlje št. 1, ampak na Občino Piran, Tartinijev trg 2. Res je, da sem tam opravljam dolžnosti občinskega svetnika«. Morda pa nekdo iz Slovenije ni hotel javno priznati, daje moja hiša v Sečovljah št. 1 na Slovenskem?
Prebivalcem zaselkov Mlini, Škodelin in Bužini dajem pobudo za zahtevek za referendum, na katerem naj se sami odločijo v kateri državi želijo živeti«, pravi Joško Joras.
Problematika (pre) visokih cen oskrbe v piranskih vrtcih
Občina
podala
obrazložitev
V prejšnji številki Primorskega utripa smo pisali o protestu staršev, ki so prepričani, da je oskrba (izobraževalno-vzgojni program) v piranskih vrtcih, v primerjavi z nekaterimi drugimi vrtci po Sloveniji, dražja.
Na naslov županje Vojke Štular je 7. junija prispel protest staršev, vendar tam glede tega niso bili preveč presenečeni, saj so o problematiki že prebrali v Primorskem utripu. Vzeli so si nekaj časa, zadeve preučili, upoštevali predpise ter navodila. S predstavnicama Občine Piran Milico Maslo, ki je odgovorna za družbene dejavnosti na občini in Kazimiro Čeme seje v Luciji v Vrtcu Morje 2. 7. 2001 sestal Svet staršev. Na začudenje je bila udeležba zelo skromna. Vprašanje pa je zakaj so sklicali samo svet staršev, zakaj ne podpisnikov, ki jih je bilo kar okrog 40. Milica Maslo je obrazložila položaj, podala pregled vseh izračunov. Občina Piran je »nadstandardna«, zato morajo starši plačevati tudi nekaj več. Dejala je, da ona ni kriva, če je v vsakem naselju po en vrtec, saj se zaradi tega povečajo tudi stroški na enoto. Pri izračunu upošteva občina predpisane normative in metodologijo. Do leta 2002/2003 morajo namreč v posameznih oddelkih znižati število otrok, ceno za to zmanjševanje pa menda že sedaj plačujejo straši, ki imajo svoje otroke v piranskih vrtcih. Milica Maslo je povedala, da Občina Piran za letošnje leto, za predšolsko vzgojo, zagotavlja 410 milijonov SIT, kar je 14 % celotnega proračuna in predstavlja 37,6 % več sredstev kot v letu 2000. Če v letu 2001 ne bi povišali cen programov, bi moral občinski svet zagotoviti še 70,3 milijona SIT dodatnih proračunskih sredstev. Dejala je, da bo to predlagala Občinskemu svetu, vprašanje pa je, če bo sprejeto. Eden od prisotnih staršev je dejal, daje zanj že obstoječa cena previsoka, zato bo svojega drugega otroka dal v varstvo k noni, čeprav se zaveda, da lahko otrok s tem tudi kaj izgubi. Pogovor je bil koristen, rezultatov pa žal ni.
A.K.V.
Banka Koper v novem delu TPC
Prve dni je bilo treba malce potrpeti

IMIiff,
Uporabniki bančnih storitev so prve dni potrpežljivo čakali v vrstah. Nekateri so to komentirali, ko pa so videli, da se dekleta za bančnimi okenci, v povsem novem okolju na prvi dan odprtja (26. 6. 2001) spopadajo še z novo tehnologijo in novim računalniškim programom, kar jim je vzelo tudi nekaj več časa za vsako bančno operacijo, so komitenti čakanje v vrstah sprejeli z razumevanjem.
Glasnih pritožb ni bilo.
Sicer pa je razpored prostorov bistveno drugačen in praktičen ter omogoča več zasebnosti pri urejanju bančnih zadev, nam je povedala Maksimiljana Troha, vodja Poslovne enote v Luciji.
Izvršni direktor Banke Koper d.d. Darjo Valentič je povedal, da so v Banki Koper za nove prostore v TPC Lucija, skupaj z opremo, porabili okrog 300 milijonov SIT. Prostore bivše agencije pri marketu M-Degro pa bodo prodali, je dejal Darjo Valentič. Več o preselitvi banke na 16. strani.
Hotel Lucija vedno prijazno sprejme in pogosti Rally oldtimerjev
Odbor za morje in obalni pas doživlja krče
Dr. Jože
Štirn
odstopil
Član Odbora za morje in obalni pas dr. Jože Štirn je konec junija Občinskemu svetu Piran poslal nepreklicno odstopno izjavo. »Razlogov za to je več, mogoče vam bodo na občini hoteli povedati zakaj sem se odločil za tak ukrep. Nisem pripravljen »požegnati« zadev, s katerimi se ne strinjam. Da, tudi Bernardin..., je bil kratek v odgovoru. Odbor za morje in obalni pas je Občinski svet Piran ustanovil predvsem zaradi varovanja in zaščite javnega dobra - morja in obalnega pasu, ki bi si ga marsikdo želel preprosto prisvojiti, olastniniti. Če ne bi delovale tako imenovane »družbeno	relevantne
obrambne sile«, bi že sedaj imeli obalo zamreženo po koščkih z napisi STOP -PREPOVEDAN PREHOD. Prvi predsednik Odbora za morje in obalni pas, ki je odlok tudi pripravil, je bil občinski svetnik mag. prava Josip Rugelj, ki pa je prav (in predvsem) zaradi nameravane gradnje bernardinske Lagune protestno odstopil z vse funkcij. Problem je zlasti tudi v nedorečeni zakonodaji in pristojnosti. Zakon o vodah naj bi nekatera vprašanja obalnega pasu in morja vendarle spravil na jasno svetlo točko. Novi predsednik odbora je Bogdan Lulik.
Tako je bilo tudi letos poleti, ko se je skupina voznikov s starimi vozili ustavila pred hotelom Lucija. Rudolf Klicper iz Oldtimer kluba v Zagrebu se je pripeljal z Velorex Oscarjem 16, ki so ga prvič registrirali na hrvaškem leta 1956. Pravi, da je to morda edini primerek na Hrvaškem, v svetu pa bi jih bilo še okrog 300 (od serije 10.000). Avtomobil je češke proizvodnje in je bil sprva namenjen za invalide. »Še odrasel človek ga težko vozi«, je povedal. Vendar mu je v ponos in veselje, tako kot vsem drugim, ki se radi vračajo v Slovenijo. Sicer pa je tudi letošnji Rally oldtimerjev pritegnil veliko radovednih domačinov in turistov.
Na fotografiji Primorskega utripa: Diretor Hotela Lucija Boris Butinar z lastnikom Velorex Oscarjem 16, Klicper Rudolfom
Banka Koper pridobila dovoljenje
Agencija za trg vrednostnih papirjev je izdala dovoljenje za delovanje Odprtemu vzajemnemu pokojninskemu skladu Banke Koper d.d.
Banka Koper je pridobila vsa dovoljenja za delovanje Odprtega vzajemnega pokojninskega sklada Banke Koper d.d.. Zadnje dovoljenje s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev predstavlja formalno podlago, da lahko gospodarske družbe ali posamezniki pričnejo vplačevati premije. V pokojninski sklad so se že vključili zaposleni Banke Koper. Banka Koper d.d., je kot ustanoviteljica Odprtega vzajemnega pokojninskega sklada, pridobila vsa potrebna dovoljenja za delovanje pokojninskega sklada. Agencija za trg vrednostnih papirjev je 22. junija letos izdala dovoljenje za delovanje Odprtega vzajemnega pokojninskega sklada Banke Koper d.d.. To pomeni, da je pokojninski sklad pravno-formalno ustanovljen in lahko tudi začne sprejemati vplačila premij.
Značilnosti Odprtega vzajemnega pokojninskega sklada Banke Koper d.d. so sledeče:
*	Pri vplačilu premij se obračunajo eni izmed najnižjih vstopnih stroškov na trgu;
*	Skozi celotno obdobje plačevanja premij ima zavarovanec veliko različnih možnosti za prilagajanje sprotnim dogodkom v svojem privatnem in poslovnem življenju;
*	Posebno pozornost banka posveča skupni pripravi najugodnejše sheme pokojninskega zavarovanja za vsako posamezno pravno osebo, ki v polni meri upošteva njene potrebe. Pri svetovanju in pripravi pokojninske sheme ne zaračunava nobenih dodatnih stroškov;
*	Vsak zavarovanec si samostojno izbere izplačnika pokojninske rente ob zaključku zavarovanja. To pomeni, da zavarovanec, po koncu dobe varčevanja, ob pomoči banke samostojno izbere zanj najugodnejšega izplačevalca pokojninske rente;
*	Velik jamstveni potencial Banke Koper za dano obljubo zajamčenega donosa, saj | za donose garantira banka;
*	Izkušnje in znanje, ki si ga je skozi dolgoletno poslovanje s posamezniki in pravnimi osebami pridobila Banka Koper so zagotovilo, da bodo poslovne usmeritve sklada tudi dejansko uresničene.
V Odprti vzajemni pokojninski sklad Banke Koper d.d. so se kot prvi vključili zaposleni Banke Koper, za katere bo banka vplačala prve premije ob izplačilu junijskih plač. S tem je izpolnjen tudi formalni pogoj za pridobivanje davčnih olajšav tistih delodajalcev, ki samostojno ne izpolnjujejo pogojev za veliko družbo.
Koliko stane kopanje na slovenskih plažah?
S prvim junijem so tudi na slovenskih plažah, na nekaterih ponosno vihrajo modre zastave, začeli pobirati vstopnino. Cene kopanja so si zelo podobne. Še najbolj zabavno za kopalca je lahko na osrednji portoroški plaži. Če plačate vstopnino na blagajni OKOLJA vas bo dnevna karta veljala 500 SIT, če pa to isto storite na drugem koncu iste plaže, na blagajni Hotela Metropol, boste prihranili 100 SIT. V Simonovem zalivu v Izoli pa naj bi se domačini tudi letos kopah brezplačno, zato pa tam znajo toliko bolj mastno zaračunati parkirnino. Kakor koli že, lenarjenje na vzdrževani plaži ni več tako poceni, saj je treba računati tudi na plačilo parkirnine. Razlik s tem še ni konec. Na portoroški osrednji plaži se srečata dva gosta. Tisti, ki stanuje pri zasebnem sobodajalcu mora plačati polno ceno vstopnine, gost iz bližnjega hotela pa že ob prihodu prejme brezplačno karto za kopanje.
KOPALNA SEZONA 2001 CENIK	J.P. OKOLJE OSREDNJA PORTOROŠKA PLAŽA	PLAŽA HOTELI MORJE PORTOROŽ	PLAŽA METROPOL GROUP LUCIJA	HOTELI BERNARDIN PLAŽA VILE PARK	HOTELI PIRAN PLAŽA- KOPALIŠČE »SALINERA« STRUNJAN	PLAŽA HOTELI SIMONOV ZALIV IZOLA	PLAŽA KRKA ZDRAVILIŠČE STRUNJAN
DNEVNA KARTA (odrasli)	500 SIT	500 SIT	400 SIT	600 SIT	600 SIT	PROST VSTOP	500 SIT
DNEVNA KARTA (otroci)	300 SIT	300 SIT	250 SIT	300 SIT	300 SIT	-	300 SIT
POPOLDANSKA KARTA (odrasli)	400 SIT	400 SIT	-	(po 16.uri vstop prost)	300 srr	-	400 SIT
POPOLDANSKA KARTA (otroci)	200 SIT	200 SIT	-	(po 16.uri vstop prost)	150 SIT	-	200 SIT
SEZONSAK KARTA (za občane - odrasli)	2.600 SIT	1.300 SIT	2.400 SIT	2.600 SIT	-	-	5.000 SIT
SEZONSAK KARTA (za občane - otroci)	1.300 SIT	800 SIT	1.200 SIT	1.300 SIT	-	-	3.000 SIT
LEŽALNIK	600 SIT	700-800 SIT	500-600 SIT	350-700 SIT	600 SIT	500 SIT	650 SIT
SENČNIK	600 SIT	700 SIT	400 SIT	600 SIT	600 SIT	500 SIT	600 SIT
TEDENSKI ABONMA (odrasli)	3.000 SIT	3.000 SIT	2.300 SIT	3.000 SIT	-	-	3.000 SIT
TEDENSKI ABONMA (otroci)	2.000 SIT	2.000 SIT	1.400 SIT	1.800 SIT	-	-	1.800 SIT
PARKIRIŠČE					500 SIT	700 SIT		
PRIREDITVE *KINQ ^KONGRESI
LAGUNA BERNARDIN POLETNI GLASBENO-ZABAVN1 .PROGRAM »LAGUNA BERNARDIN 2001«
Od 14.7. - 19.8. - glasba na glavnem odru v Laguni
•	15.7. - 20.7. - »Kalamari«
•21.7. - »Babilon«
•	22.7 - 31.7. - »Faraoni«
V terminu od 21.7. do 31.7. - bo program popestren z animacijo (čarovnik, itd)
•	1.8. - 19.8. - »Victory«
•	4.8. - 11.8 - Dnevi Piva Union
•	4.8. - »Mesečniki«
•	7.8 - »Nuša Derenda in Victory«
•	9.8. - Sebastijan s plesavkami
•	11.8. - »Mesečniki«
Od 20.8. naprej - glasba na terasi restavracije Taverna
Vsak večer z Živo glasbo.
DRUGE PRIREDITVE
Ponedeljek, 16. 7., ob 21.00, Križni hodnik Minoritskega samostana Sv. Frančiška v Piranu KONCERT
I SOLISTI Dl CREMONA Komorni godalni kvartet iz Italije Vstopnina: 1.500 SIT (študentje, upokojenci 1.000 SIT)
Četrtek, 19. 7., ob 21.00, Prvomajski trg v Piranu
OŽIVLJANJE PIRANA SEAN CANNON (Dubliners)
Prost vstop
Petek, 20. 7., ob 21.00, Križni hodnik Minoritskega samostana Sv. Frančiška v Piranu
XXIII. Piranski glasbeni večeri Solisti iz Sankt Petersburga Vstopnina: 1.500 SIT (študentje, upokojenci 1000 SIT)
Petek, 20. 7., ob 21.00, Gledališče Tartini Piran
KONCERT ZABAVNE GLASBE MIROSLAV TADIČ (kitara) in PETER EPSTEIN (saksofon) Vstopnina: 2.500 SIT
Sobota, 21.	7., ob 21.00,
Amfiteater Avditorija Portorož FESTIVAL SLOVENSKIH POPEVK
Melodije morja in sonca
Nedelja, 22.7., ob 21.30, Gledališče Tartini Piran GLEDALIŠKA PREDSTAVA T. McNally: MASTER CLASS Vstopnina: 2.000 SIT (študentje, upokojenci 1000 SIT)
Četrtek, 26. 7., ob 21.00, Prvomajski trg v Piranu
OŽIVLJANJE PIRANA Annie Oakley Country Band Prost vstop
Četrtek, 26. 7., ob 22.30, Caffe Teater v Piranu
koncert zabavne glasbe
No NAME BLUES BAND Prost vstop
Petek, 27. 7., ob 21.00, Križni hodnik Minoritskega samostana Sv. Frančiška v Piranu
XXIII. Piranski glasbeni večeri Trio Lorenz
Vstopnina: 1.500 SIT (študentje, upokojenci 1000 SIT)
Sobota, 28. 7., ob 21.00, Gledališče Tartini Piran
GLEDALIŠKA PREDSTAVA -MONOKOMEDIJA OD BOGA POSLAN Vstopnina: 1.500 SIT (študenti in upokojenci 1000 SIT)
KINO
Sreda, 4. 7., ob 21.30 SLOVENSKA PREDPREMIERA ^cijska vojna srhljivka PODMORNICA U-571 (U-571) i^delja, 8.7., ob 21.30 Orama
ZELENA MILJA (Green Mile) i>: Erank Darabont. I: Tom Hanks, uavid Morse
Torek, 10. 7., ob 21.30 Komedija
ZADNJA VEČERJA
R: Vojko Anzeljc. I: Matjaž Javšnik,
Drago Milinovič
Petek, 13. 7., ob 21.30 Romantična komedija ČOKOLADA (Chocolat)
R: Lasse Hallstrom. I: Juliette Binoche, Johnny Depp
Nedelja, 15. 7., ob 21.30
Akcija
SMRTNI UDAREC (Exit Wounds)
R: Andrzej Bartkowiak. I: Števen Seagal, DMX
Torek, 17. 7., ob 21.30 Drama
PLESALKA V TEMI (Dancer I n The Dark)
R: Lars Von Trier. I: Bjork, Catherine Deneuve
Petek, 20. 7., ob 21.30 Kriminalka
KDO JE TU NOR? (O Brother, Where Art Thou?)
R: Ethan Coen, Joel Coen. I: George Clooney, John Turturro
Nedelja, 22. 7., ob 21.30
Akcija
V PAJKOVI MREŽI (Along Came A Spider)
R:	Lee Tamahori. I: Morgan
Freeman, Monica Potter
Torek, 24. 7., ob 21.30 Komedija
NJEN TASTARI (Meet The Parents) R: Jay Roac. I: Robert DeNiro, Ben Stillcr
Petek, 27. 7., ob 21.30
Romantična drama
POT DOMOV (Wo De Fu Quin Mu
Quin)
R: Yimou Zhang. I: Wencheng Sung, Bin Li, Hao Zeng
Nedelja, 29. 7., ob 21.30 Znanstveno-fantastična komedija STARI, KJE JE MOJ AVTO? (Dude, where’s my car?)
R: Danny Leiner. I: Maria Sokoloff, Jennifer Gamer
Cena vstopnice za filmske predstave je 700 SIT.
Vstopnice lahko kupite vsak delavnik med 8.00 in 18.00 uro na recepciji Avditorija (tel. 05/67 66 700) ali dve uri pred predstavo pri blagajni Avditorija (tel. 05/ 76 66 777)
FIESKANOC
V soboto, 21. julija 2001, od 16. ure do 2. ure zjutraj
Ansambel Ljubljanske korenine v živo, bogat in pester program za otroke in odrasle, nočna tekmovanja, srečelov,...
Veselje v Avditoriju, jeza na parkiriščih

Verdijeva opera Nabucco je do zadnjega kotička napolnila Amfiteater Avditorija. Zanimanje je bilo tako veliko, da so bile vstopnice razprodane že veliko pred prireditvijo.
Medtem, ko so se obiskovalci navduševali nad izvajanjem Nabucca, so okrog Avditorija in Avtobusne postaje bliskali fotoaparati občinskih redarjev, ki so si pridno zapisovali registrske številke avtomobilov in postavljali opozorila za vetrobranska stekla vozil obiskovalcev. Teh istih obiskovalcev, ki jih je povabil na predstavo občinski javni zavod. Zamislite si, da poleg cene, ki ste jo plačali za predstavo, dobite še položnico za »napačno« parkirano vozilo. Želimo si veliko kulturnih prireditev, a z
druge strani tako rekoč onemogočamo dostop do dogajanj. Predstave ponavadi trajajo 2-3 ure. Triurno parkiranje z obveznostjo plačila pa je lahko za večino onih, ki imajo nizke plače in pokojnine, neprijeten strošek. Pa ne gre le za to. Gre za širši problem, ki ga vsi poznamo.
Avtor izdelave horoskopa: Štev, 090 - 44-2.T
OVLN Ž1.3.-Ž0.4,
lf.V 25.7.-2Ž.&.
Zdravje: Razburjate se za čiste malenkosti, velike stvari pa pustite mimo, spremenite način odzi-_ vanja, boljše bo počutje. Ljubezen: Ne mislite, da če ne tvegate, nič ne bo. Delajte to, kar vam srce narekuje, daje prav.
Posel: Počasi se že boste navadili na spremembe.

E
Bl(
21.4.-21.5.
Zdravje: Iščete naklonjenost, žalostni ste, sami pa ste tako zadržani, da vas je prav neprijetno pogledati. Nasmeh na
obraz.
Ljubezen: Ne skrivajte svojih čustev. Odprite se, obojestranska simpatija. Posel: Uspešno poslovno nadaljevanje sledi.
Zdravje: Spočiti in pripravljeni na nove izzive. Zdravje O.K. Ljubezen: Sedaj se odigrava pomembna igra za vaše življenje, ne zamudite je. Posel: Kmalu boste na cilju. Ne biti nestrpni.
DE VICA 23. Q. - 22.9.
Zdravje: Videlo se bo, ali ste stavili na pravo karto.
Ljubezen:	Kujete
načrte, ki jih ne boste težko uresničiti. Romantika.
Posel: Le malo več treznosti vnesite v svoje poslovne načrte.
STRELEC 22.il. -21.12.
f4n Zdravje: Nenačrtovane stvar' so vedno bolj A A D prijetne in doživete. O.K.
Ljubezen: V ljubezni ste sedaj razočarani, se že odvija v vašo korist.
Posel: Nestrpnost nikomur ne koristi, tudi vam ne. Umirjenost.
KPZORPCj 22.12.-20.1.
Zdravje: Cenijo vas, da so lahko z vami, pomagajte jim prebroditi težave. Ljubezen:	Delujete
občudovanja vredno, umirjeno in sproščeno, ko bi drugi divjali kot nori, vi ste mirni.
Posel: Preveč se naprezate, popolnoma se boste izčrpali.
DVOJČKA 22.5,21.6. TEHTNICA 25.9,22.10. VODNAR 21.1,20.1.
n
Zdravje:	Če ste
nezadovoljni sami ste krivi, dobili boste še eno priložnost, in to je zadnja. Ljubezen: Nekako bo priznal da vas ljubi, vi pa boste malce zadržani, če ravno to že veste, boste malce presenečeni.
Posel: vse se lepo odvija, počasi in sigurno do bogastva.
RAK 22.6.-22. Z
Zdravje: Vznemirjenje, srce močnejše bije, potenje, čustvo na pohodu.
Ljubezen: Vznemirljivo obdobje, a srečno.
Posel: Ne zanemarite službe, ko ste zaljubljeni.
Zdravje: Preveč ste obljubili, sedaj pa ne morete držati besede.
I| Ljubezen:	Srce
ukazuje, vi pa nočete prisluhniti, le kaj vam je?
Posel: Vzpostavite ravnovesje med razum in sicer pa bo šlo.
ŠKORR/JON 23.10.-21.11.
Zdravje:	Različnost
mnenj in stališč vas bega, ste nervozni, premislek.
Ljubezen: Bega vas, da ima partner drugačno mnenje od vašega. Kaj bi bilo, da bi imela vedno isto mnenje. Katastrofa.
Posel: V poslu nič novega, ustavljen tempo.

Zdravje: V zadregi ste, pa vam zato bije srce 100 km/h.
Ljubezen: Nekomu ste prirasli močno k srcu, občuduje vas, želi biti z vami, a si ne upa povedati.
Posel: V drugi polovici obdobja boste želeli poseben uspeh. Presenečenje.
RJB! 19.2.-20.3.

Zdravje: Ni vse zlato, kar se sveti. Le previdno.
Ljubezen: Sonce sije na vaše srce, tudi partner je v vzponu.
Posel: Veselo in uspešno obdobje.
dgancija JO a ura
Uresničila svoje sanje, želje, ! spoznajte pravega partnerja z nami. *
šoRličih 031/733-122 \
Haša sreča naše zadovoljstvo •
o-<JKQ i.o.o.. Slovenska vBisMca *
• ••••••••••••••••••
Radio Tartimi P i r a m ©
C 05 6730 081 Id 05 6730 085 H radio-tartini@siol.com
Avditorij že od samega začetka ne more ponuditi spodobnih parkirišč. Ob vsaki večji prireditvi zato prihaja do popolnega prometnega kaosa nepotrebne jeze. Tipično za Portorož in očitno se nihče ne zaveda dolgoročne škode.
Mislim, da bi morali redarji ob takih priložnostih nadzorovati le divje parkiranje, torej zagotavljati, da ostane cesta prevozna. Kupci kart bi morali hkrati dobiti tudi pavšalni listič za parkiranje, ki ne bi smelo biti predrago.
Morda 100 SIT. Še prej pa bi morali zagotoviti parkirišča! Ali pa naj bi bil	zagotovljen
organiziran prevoz do prizorišča.
Skrajni čas za nas in za naš turizem je, da nehamo le govoričiti o garažah, ampak, da se te začnejo graditi in to po sledečem vrstnem redu: najprej Piran, nato Portorož in šele nato Beli križ. Če razmišljam prav presodite vi, bralci.
G. P.
Rogla pri Zrečah in Termah Oddam vikend ob jezeru in komfortne apartmaje, ugodno. Tel.: 035 760 332 Gsm: 041/218 237
Ste osamljeni in iščete partnerja ali partnerko za občasno ali resno zvezo, pokličite Agencijo za stike -Laura na tel.: 031/733-122 (24 ur) in skupaj bomo poiskali partnerja ali partnerko po vaših željah in osamljenost bo minila.
Kamp kmetija na Slovenski Obali vabi
Nudimo prikolice z možnostjo kuhanja, prostor pa je tudi za vašo prikolico in šotore, za krajše in daljše obdobje.
Upokojenci, šolarji, študentje imajo poseben popust. Prav tako tudi večje skupine s šotori. Informacije in rezervacije: GSM 041/950068
Nova rubrika VEDEŽEVANJE
Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož.
Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk.
primorski u^p
Brezplačno vam odgovarja vedcževalka LUCA
S - MC d.o.o., Slovenska Bistrica

Vprašanje:
Ime:	
Rojstni datum:	
Šifra:	—I
L	

Vodni skuter ugodno prodam
Dolžina 3,40 m širina 1,80 m, motor Honda - štiritaktni, 30 KM.
GSM: 041/863367
i
Harry Potter že četrtič v Sloveniji
Dolgo pričakovani četrti del Harryja Potterja v slovenščini z naslovom Ognjeni kelih bodo po vsej Sloveniji, v knjigarnah Mladinske knjige Trgovine, začeli prodajati v torek, 17. julija. Najbolj navdušeni Harryjevci pa bodo do svojega izvoda knjige lahko prišli že nekoliko prej.
Knjigarna Mladinska knjiga na Pristaniški 5 v Kopru bo posebej za Harryja ponovno odprla svoja vrata ob osmih zvečer. V sodelovanju z založbo Epta pripravljajo zabavo v čarovniških kostimih, reševanje čarovniškega rebusa in kviza in drugo. Vabijo vse primorske čarovnike in čarovnice, čarovniške vajenke in vajence, da se jim v ponedeljek po osmi uri zvečer pridružijo in si kot prvi zagotovijo svoj izvod četrte knjige o Harryju Potterju. Zabava bo trajala pozno v noč.
stran 12
Julij 2001
I w
primorski utp
Uspešna velika predstava
NABUCCO
Foto: Primorski utrip
Skoraj triurna operna predstava Nabucco v štirih dejanjih in sedmih slikah, ki so jo v Amfiteatru portoroškega Avditorija v soboto, 7. julija 2001 uprizorili odlični igralci -Zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana, je pritegnila številne gledalce, ki so napolnili letno prizorišče do zadnjega kotička. Dirigent: Loris Voltolini. Režiser: Guenter Loshe. Scenografija: Bemd Leister. Osebe: Nabucco- Marko Kobal, Ismaele: Branko Robinšak, Zaccaria: Juan Vasle, Abigaille: Ana Pusar Jerič, Fenena: Simona Kranjc, Veliki duhoven: Zoran Potočan, Abdallo: Rusmir Redžič, Anna: Marina Čonlič. Vstopnice so bile po cenah od 2500 do 3800 SIT. Avditorij se je tako letos že drugič spomnil Verdijeve stote obletnice smrti, saj je opera Nabucco tukaj že gostovala, vendar z bolj avtentičnimi kulisami, kar takrat tudi ni zastiralo pogleda gledalcem, ki so sedeli ob straneh.
Prvo dejanje seje začelo s predstavo
kako Hebrejci klečijo v Salomonovem templju v Jeruzalemu in molijo k Jehovi za pomoč in rešitev pred Babilonci, ki pod vodstvom asirskega kralja Nabucca napadajo mesto. V drugem dejanju prizor, kako v Nabuccovi palači veliki Baalov svečenik izroči Abigaille listino, iz katere izve, da je ona sama hči suženjske matere, Fenena	pa	zakonita
prestolonaslednica. Tretje dejanje: Abigaille zasede očetov prestol s pomočjo svečenikov. Veliki svečenik zahteva naj pobije ujete Hebrejce in sestro Feneno, ki je izdala svojega boga. Abigaille pripravi z zvijačo Nabucca, da podpiše tak ukaz. Tedaj se mu posveti, da je na seznamu tudi njegova hči Fenena. Abigaille raztrga listino o svojem rodu, Nabucco pokliče na pomoč straže, Abigaille pa ga da zapreti. Hebrejci na bregu Evfrata objokujejo svojo usodo in izgubljeno domovino. Po preroškem videnju Zaccaria oznani skorajšnji propad Babilona. Nabucco na koncu hebrejskim ujetnikom podari prostost in prizna hebrejskega boga Jehovo. Abigaille se v obupu zastrupi. Ismaele in Fenena si podata roke, Nabucco pa zavlada vsemu svetu.
#
iščete fepo (tarifo ?
Proda/a keramičnih izdelkov ATELJE
Koprska Z Izola
SnmiciKnjncsf.
Domači in ametimtlna obit
csM;om97-72S	Odprto: 10.00-13.00 in17.00-20.00
POLETNA PLESNA ŠOLA
Ples je treba vzeti za zabavo
Predstavitev poletne plesne šole, ki tradicionalno poteka v Kopru že 4. leto zapored, pod vodstvom Uroša Andiča.
Uroš Andič je učitelj družabnega plesa in šole za otroke in mladino, nekdanji plesalec akrobatskega R"n"R in Sho>v danca in strokovnjak za latino plese, predvsem za argentinski tango
Uroš Andič seje prvič spoznal s plesom pri trinajstih letih in nato celo srednjo šolo in pa naslednjih sedem let tekmoval. Od takrat se ukvarja s plesom že 12 let profesionalno. Je profesionalni učitelj in opravlja samo pedagoško delo in ne nastopa. Je samostojni kulturni delavec, pogodbeno največ dela v plesni šoli Urška, poleg tega ima tudi pogodbe
premalo takih poletnih šol oziroma srečanj po Sloveniji. S poletno plesno šolo so poskušali tudi v Ljubljani in v Mariboru, vendar največ odziva je bilo prav v Kopru,
z zavodom za šolstvo, za različne druge šole, spremlja razna povabila, poletne šole, seminarje za pedagoge. Sedaj dela z defektologi že četrto leto, s katerimi pripravljajo tudi priročnik uvajanje plesa za te otroke z zmerno težjo motnjo v razvoju, in pa vse druge stvari povezane s plesom.
Letos je poletna šola potekala v Kopru od 7. - 14.7.2001, po tri ure na dan, sicer pa je tudi že četrto leto zapored in je vsako leto bolje obiskana. To šolo je letos obiskalo 20 parov (začetna in nadaljevalna skupina). Tradicionalno imajo vedno argentinski tango in salso oziroma latinske plese. Poletne plesne šole se udeležujejo predvsem plesalci, kateri že čez leto obiskujejo razne tečaje, to pa je predvsem populacija nad 30 let, ki se s tem ljubiteljsko ukvarja. Za tiste, ki bi želeli tudi kaj več, kot samo druženje na tečajih, se sedaj počasi že oblikuje show - teater skupina, ki bi kasneje lahko tudi nastopala, kajti med njimi je veliko zagretih in sposobnih plesalcev. Uroš Andič meni, daje
kjer bo šola potekala drugo Namreč poletna šola poleg dru omogoča veliko več. V osmih lahko udeleženec razvije d občutek za ples, figure. Te, če j obnavljaš, pozabiš. Telo v tem veliko osvoji. Veliko pridol občutku, ritmu, hitrosti, ker o mišični spomin, je za Primorski povedal Uroš Andič, ki meni, ples potrebno vzeti za zabavo.
Besedilo in Jotograjije: Breda K
Študijski krožki v piranski občini
Kako postati prostovoljec?
V vrtcu Mornarček Piran že več let potekajo pod okriljem Andragoškega centra študijski krožki. To je neformalna oblika izobraževanja odraslih, ki ima to prednost, da si člani sami oblikujejo izobraževalni program v skladu s potrebami.
Leto 2001 je posvečeno Mednarodnemu letu prostovoljstva. To je bilo vodilo posameznikom, ki čutijo premajhno povezanost in sodelovanje med vsemi, ki si v piranski občini na različne načine prizadevajo izboljšati ter popestriti dejavnost ljudem, ki so tega potrebni. Posamezniki, ki delujejo v različnih društvih, klubih in organizacijah večkrat naletijo na ovire in težave pri svojem delu. Člani krožka so na desetih srečanji spoznavali pomen prostovoljnega dela v naši družbi, delovanje prostovoljcev na področju šolstva, zdravstva, sociale in humanitarnih dejavnosti. Prva srečanja so bila namenjena splošnemu spoznavanju prostovoljstva. Nadaljnja srečanja pa so bila posvečena proučevanju značilnosti skupin, ki jim je pomoč potrebna, prepoznavanju potreb posameznikov ter primernosti pristopov, vlogi mentorjev, oblikam PD, in sc seznanjali z izdelavo posameznih projektov. Pripravili so tudi seznam različnih dejavnosti, ki jih lahko organizatorji različnih programov uporabijo. Glede na to, da so bili v krožek vključeni pretežno tisti, ki delujejo na področju dela z mladimi so bile vsebine namenjene prav njim.
Nekateri člani krožka so vključeni v programski svet novo nastajajočega Mladinskega centra v Piranu. Delo MC bo temeljilo pretežno na prostovoljni bazi. Zato je še kako pomembno, da imamo v naši sredini skupino občanov, ki so podrobneje seznanjeni z vlogo PD. Mladim, ki sc bodo vključevali kot uporabniki ali kot izvajalci bo potrebno nuditi strokovno podporo in pomoč ter jih tudi usposabljati za delo.
Člani krožka so sc medsebojno seznanili s področji delovanja in tudi že navezali določene stike ter izpeljali prve aktivnosti. Srednješolci so v okviru izbirnih vsebin lahko izbirali tudi prostovoljne dejavnosti. Tako so prihajale dijakinje iz gimnazije Piran v vrtce Mornarček in enoto Barčica v Portorožu, kjer so malčkom nudile pomoč in druženje.
Člani krožka so ob zaključku ocenili veliko vrednost srečevanj v tem, da so si pridobili nove sodelavce, veliko informacij in vedenj kam in kako sc lahko vključiš kot prostovoljec, predvsem pa skupino somišljenikov, ki so si med seboj pripravljeni pomagati ter nuditi podporo. Menimo, da ima prostovoljno delo v naši občini Piran dobre možnosti za razvoj in ob pozitivnem posluhu Urada za družbene dejavnosti, ki nudi strokovno pomoč in podporo.
Odgovorneje do dediščine
Drugi krožek, ki je tudi potekal v vrtcu Mornarček Piran (v enoti Starega vrtca) pa je bil usmerjen v ozavcščanjc in oblikovanje odnosa do naše kulturnozgodovinske preteklosti.
Piran je izjemno dragocen biser naše dediščine in posamezniki sc premalo zavedamo njegovih lepot in posebnosti. Krajani premalo poznamo specifične posebnosti našega mesta, ki jih največkrat ob vsakodnevnih skrbeh prezremo. V krožek so se vključili člani, ki so bili pripravljeni te vrednote spoznavati in jih prenašati tudi na druge. Člani krožka so spoznavali mestno obzidje, posebnosti obzidnih mest, sakralne spomenike, reliefe in detajle v kamnu, arhitekturo, slikarstvo in kiparstvo ter te posebnosti vnašali v ustvarjalnost pri oblikovanju in modeliranju z glino. Obogateni z novimi znanji in doživetji so si člani krožka dali poleta pri ustvarjalnosti, ki so jo predstavili na razstavi keramičnih ploščic z značilnimi piranskimi detajli. Članice krožka so bile tudi nekatere vzgojiteljice vrtca, ki so v tem letu izvajale projekt »Obzidna mesta Piran-Ptuj-Škofja Loka« z uspešno javno predstavitvijo in razstavami otroških izdelkov v vseh galerijah mesta Piran. Najdragoccncjšc pri učenju v študijskih krožkih je vsekakor dejstvo, da si člani krožka dajejo med seboj podporo in pomoč ter si pridobivajo nove sodelavce in somišljenike. S tem, ko je zadovoljen posameznik lahko to pozitivno in ustvarjalno kreativnost prenaša na druge in za delo z drugimi.
Vodja študijskega krožka Natalija Planinc
Julij 2001
primorski u¥p
stran 13
Pestra sobota v Piranu
V soboto 14. julija so v Piranu zabeležili več dogodkov; Obisk beograjske županje Radmile Hrustanovič, nastop županjinega klicarja, dveh orkestrov, pevke Alenke Godec in ulična predstava Primorskega poletnega festivala
Županja Vojka Štular na Tartinijevem trgu pozdravlja škofjeloškega podžupana Boruta Bajžlja.
Potem, ko je županjin klicar napovedal najnovejše poletne prireditve in druge aktualne dogodke je najprej zaigral belgijski orkester iz občine, s katero je pobratena Škofja Loka, ki je orkester pripeljala na obisk v Piran, nato pa je nastopil orkester Big Band s pevko Alenko Godec. Nad Piranom so bili vsi navdušeni; tako gospod
Pogovor z beograjsko županjo Radmilo Hrustanovič
Jeff Albrecht, predstavnik občine iz Belgije, iz katere je pripotoval orkester, kakor tudi podžupan Občine Škofja Loka, Borut Bajželj.
Piran je ta dan obiskala tudi beograjska županja Radmila Hrustanovič, kije bila na uradnem obisku v Ljubljani, kjer je beograjsko delegacijo sprejela tudi županja Mestne občine Ljubljana Vika Potočnik. Županja Radmila Hrustanovič je v Počitniškem domu Piran, Vrtna ulica, la, obiskala skupino 20 beograjskih otrok, ki bili do IS.julija v okviru ljubljanskega Zavoda za letovanje in rekreacijo otrok p.o. na letovanju v Piranu. Beograjsko županjo je ob prihodu pozdravil podžupan Drago Žerjal pozneje pa tudi županja Vojka Stular in ji podarila knjigo Piran na robovih stoletja.
Foto: Atilio Radojkovič
Na Mediteranskem večeru v Piranu
Sardele in vino zastonj
Županja Občine Piran Vojka Štular je v petek , 6. julija zvečer na Trgu 1. maja v Piranu občankam in občanom ter turistom podelila kar lepo Število brezplačnih porcij pečenih sardel, za nameček in veselo razpoloženje pa je bila namenjena tudi dobra kapljica.
FOTO: Atilio Radojkovič
Primorski
ogOsnjk
Č+rq***4<* I7„ *.fi. 721 «001 KOPU
Ktip:'‘,'i*rw^.pHm3rmki-o^o«r4k.c®m
Tržni informator Primonkt ZA VAS STIK 5 PIHMOftSKlM TtŽJj&# j
BREZPLAČNI MALI OGLASI
NAJBOGATEJŠA ponudba NEPREMIČNIN in rabljenih AVTOMOBILOV nc
Primorskem.
MALI OGLASI
it ITALIJE in HRVAŠKE
{ Kupite mc lahko j
IvsAK PETEkJ
Na Slovenski obali že plapolajo vse za leto 2001 pridobljene Modre zastave
Ekološko priznanje - modro zastavo 2001 na Slovenski obali so razobesili v treh naravnih kopališčih in v vseh treh slovenskih marinah.
okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji gospod Janez Pečar. Na osrednji plaži v Portorožu pa je prisotne najprej pozdravil direktor JP OKOLJE Piran Robert Časar, zastavo pa mu je predal član odbora Društva za okoljevarstveno vzojo Evrope v Sloveniji Branko Mahne.
Modre zastave v Portorožu si letos ni prislužila (ali pa se ni prijavila?) plaža Hotelov Morje. Piran pa zanjo tako ali tako še nima pogojev.
Na fotografiji Primorskega utripa: Zaslužna delavca Okolja Piran dvigata Modro zastavo 2001 na osrednji portoroški plaži.
Kot zadnji dve so razobesili na kopališču Salinera Strunjanu v petek 15. junija 2001 ter na osrednji plaži JP OKOLJE v Portorožu v petek, 22. junija 2001.
V Salineri je novi direktorici « Hotelov Piran Ani Žerjal čestital * za dosežke sekretar Društva za
Gostje opazujejo dvig Modre zastave na osrednji plaži v Portorožu.
Na fotografiji Primorskega utripa: Čestitke direktorici Hotelov Piran Ani Žerjal in modra zastava na
kopališču Salinera.
Nova Gorica
Sodelovanje dveh televizij
Vodstvi TV PRIMORKA IN TELEFRIULI Videm - Italija, sta 19. junija 2001 v Gostišču Mark nad Šempetrom na novinarski konferenci predstavili projekt sodelovanja na informativnem področju.
Sečovlje
Prireditev ob krajevnem prazniku SAN DORLIGO
Turistično društvo Sečovlje jc v soboto, 7. julija v središču Sečovelj priredilo praznovanje krajevnega praznika in krajani so ob melodijah ansambla Tramontana skupaj preživeli nekaj prijetnih uric. Pripravili so tudi razstavo likovnih del 11. Ex tempera. Podelili so štiri nagrade za najboljša likovna dela. V kategoriji odrasli je 1. nagrado (40.000 SIT) prejel Teo Tavželj, 2. nagrado (35.000) je prejela slikarka Martina Žerjal, 3. nagrado (25.000) za sliko, na kateri so upodobljeni stari rudnik, soline in nekdanja proga Parcnzana, pa je osvojil Atilio Radojkovič. Vsi trije odrasli slikarji so poleg denarnih, prejeli tudi praktične nagrade; prvi nagrajenec darilni paket Droge in Krasa, drugi in tretji darilni paket Droge. Za otroke so bile namenjene le praktične nagrade Droge. Podelili so samo eno. Dobil jo jc Ivan Rocco. Nagrade je podelil podžupan Ugo Fonda.
Na fotografiji Primorskega utripa: Krajevni praznik v Sečovljah.
stran 14
primorski uTr'p
Julij 2001
Veliki uspeh Plesno akrobatske skupine Flip iz Pirana
Zmaga na mednarodnem tekmovanju v koreografiji v Spolettu - Italija
Na večkratna povabila se je Plesno akrobatska skupina Flip odzvala povabilu Gimnastične zveze Italije in prvič sodelovala na mednarodnem tekmovanju v koreografiji v kraju Spoletto sredi italijanske Umbric. Tekmovanja sta se udeležili dve Flipovi skupini in sicer srednješolski prva selekcija ter mlajša druga selekcija. Vsaka je sodelovala s tremi koreografijami. Poleg skupine Flip je bilo na tekmovanju predstavljenih še 90 plesov. V finale so prišli poleg italijanskih, ruskih in finskih skupin, štirje plesi Flipic koreografov Mojke Mehora Lavrič in Mitje Mehora. Skupina je dobila na tekmovanju kar dve zmagi. S plesom Nune pojejo je prejela pokal za najboljšo kombinacijo plesa in akrobatike in najboljšo izvedbo težjih akrobatskih elementov. Za kompletno izvedbo posameznih plesov in najboljšo koreografijo pa sta obe skupini zbrali največ možnih točk za koreografijo in prejeli pokal kot najboljša skupina na tekmovanju.
Flipice pa številnih tekmovalcev in gledalcev niso navdušile samo s svojo zmago, ampak predvsem z očarljivim nastopom ob zaključku tekmovanja, ko so zanimirale tudi ostale tekmovalce, da so skupaj odplesali dva plesa.
Tekmovanje seje tako zaključilo v prijetnem vzdušju, Flipice in seveda tudi Flipovi fantje in trenerji Stasja in Mitja Mehora in Borut Žerjal pa so se morali kar nekaj časa še postavljati pred fotoaparate ostalih skupin in dajati avtograme tekmovalcem. Prijetna izkušnja piranskih Flipic, ki so letos slavile kar nekaj zmag na državnih prvenstvih, z najmlajšo skupino so se odpravile tudi v Grčijo na gimnastični festival, z drugo selekcijo pa na Euro gym festival v Avstrijo. Nato jih čaka še nastop na Melodijah morja in sonca, kjer so bile izbrane štiri njihove pesmi v otroški tekmovalni del in Športni tabor v Mozirju s katerimi bodo zaključile letošnjo poletno potepanje.
Krajinsko arhitekturna delavnica Piran 2001
Študenti krajinske arhitekture bi dodobra izboljšali lunkcionalnost in videz središča Portoroža, krajinskega parka Sečoveljske soline, Seče...
23 študentov arhitekture je v Piranu predstavilo kar 26 zanimivih oblikovalskih rešitev
Izola: Končan tudi 9. Eurofest
Na najbolj množični rokometni prireditvi 106 ekip iz 11 držav — zmaga članske ekipe iz Izole
prJeSfs“ovenijl,°rSke8a	0tvoritvena ^čanost na 9. Eurofestu v Izoli, najbolj množične rokometne
Že na otvoritvi 9. tradicionalnega Eurofesta v nedeljo, 1. julija na velikem parkirnem prostoru pri gostinski šoli, na kateri so številne mlade športnike iz Avstrije, Češke, Danske, Hrvaške, Italije, Madžarske, Poljske, Slovaške, Slovenije, Tajvana
in Jugoslavije pozdravila županja Občine Izola Breda Pečan in predsednik Rokometne zveze Slovenije Zoran Jankovič, je bilo vzdušje enkratno. Izredno pisana druščina mladih športnikov -rokometašev si je poleg športnega
udejstvovanja našla čas tudi za ogled turističnih in drugih zanimivosti Izole. Direktor in gonilna sila Sportmaestral Cluba , organizatorja Eurofesta, Tone Barič, je bil na koncu zadovoljen. »Vse seje lepo izšlo, prepričan sem, da bodo mladi ponesli v svet lepo besedo o naši gostoljubnosti in o turističnem mestu. Upamo, da smo z letošnjo organizacijo prepričali še zadnje skeptike in da bomo prihodnje leto, ob desetem jubilejnem evropskem rokometnem festivalu, uspeli zagotoviti generalnega sponzorja in pripraviti vrhunsko prireditev«.
Pri moških je zmagala ekipa iz Izole (pred Jugoslovani), pri dekletih pa RK Jadran Reka (pred Tung - Kuang iz Tajvana).
Mladi gostje so tudi nekoliko zapolnili tradicionalno julijsko »turistično luknjo«.
Levji delež za kritje stroškov organizacije Eurofesta je prispevala izolska občina, ki je 11. julija praznovala tudi svoj občinski praznik.
Rokomet - Mlajši dečki A (MRK Izola)
Kot vsako leto od 5. Eurofesta, se je tudi letošnjega, že 9.Eurofesta, udeležila generacija izolskih rokometašev, letnik 1988. Vse od 6.Eurofesta so v svoji kategoriji na samem vrhu in tudi tokrat ni bilo drugače.
Mladi bodoči arhitekti, pod vodstvom doc. dr. Davorina Gazvode z Biotehniške fakultete - Oddelek za krajinsko arhitekturo v Ljubljani so v organizaciji Občine Piran in Hortikulturnega društva Portorož, ki je dalo pobudo za delavnico, v torek, 3. julija 2001 v veliki sejni dvorani občinske palače v Piranu pripravili razstavo oblikovalskih del krajinsko arhitekturne delavnice Piran 2001. Študente in goste je najprej pozdravila županja Vojka Štular in izrazila prepričanje, da bo kakšno zanimivo njihovo delo uporabno tudi v praksi, saj občina ne nazadnje tesno sodeluje tudi z Ministrstvom za okolje in prostor. Dve študentki iz Ljubljane sta na primer predstavili
krajinsko (prometno) rešitev dela Portoroža. Ukinili, ali vsaj upočasnili, bi promet po štiripasovnici med hoteli in plažo (pešci bi imeli prednost), arhitekturno bi rešili še nekatere druge štrleče probleme. Sicer pa so študenti krajinske arhitekture obdelali 17 točk, od krajinskega parka Sečoveljske soline, Seče, Lucije, središča Portoroža do Bernardina, Pirana in Fiese. Mladi se menda niso dotaknili piranske prometne problematike, ker je zanje preprosto nerazrešljiv primer. Kot je povedal Miran Starič si bo razstavljena dela mogoče ogledati tudi v posameznih krajevnih skupnostih.
Zmagovalci so od veselja poskakali kar v morje
V predtekmovanju so bile tekme večinoma nezanimive, saj so naši dečki premagovali nasprotnike z visokimi razlikami, le proti Krškem so pokazali slabšo igro in komaj zmagali.
Rezultati:
MRK Izola Adriacomputers : TJ JM
Chodov (Češka) 20 : 7
RK Krško (Slovenija) : MRK Izola
Adriacomputers 17:20 MRK Izola Adriacomputers : Szuts JozsefDSE (Madžarska) 14: 6 MRK Izola Adriacomputers : RK Kvamer (Hrvaška) 21:5 RD Mobitel Prule 67 : MRK Izola Adriacomputers 8:16
V sredo 4.7.2001 so Izolani imeli
prost dan, tako da so si lahko spočili do četrtkovega polfinala. Tam so se srečali s tajvansko ekipo PENG-FU in jih zanesljivo premagali, čutila pa se je že utrujenost, rezultat je bil MRK Izola Adriacomputers : Peng-Fu 18: 12.
In tako so naši z solidnimi igrami prišli do finala. Tam so se že »tradicionalno« pomerili s Koprom. Prav tako so »tradicionalno« zmagali.
V prvem polčasu so naši z dobro obrambo ustavljali Koprčane (5:2), ki pa so se v drugem polčasu pobrali in v vsega 5 minutah izenačili na 6:6. Naši niso našli prave rešitve v igri in so igrali slabo. Takrat se je začel veliki derbi. Koper je prešel v vodstvo z 6:7 in 7:8. Nato pa sta se izkazala predvsem vratar Dedič, kije bil zagotovo najboljši izolski igralec na Eurofestu in do 2 minute pred koncem nerazpoloženi Gomezelj, ki je z dvema zaporednima goloma pokopal upe Kopra. Rezultat tekme je bil MRK Izola : RK Koper 9 : 8
Za Izolo so igrali: Amel Redžič, Matej Srabotič, Rok Gomezelj, Rok Jurman, Jasmin Dedič, Jan Radojkovič, Matjaž Piantoni-Žeger, Matej Kleva, Igor Čuk, Žiga Matovina, Marko Cvetkovič, Miran Kaligarič, Borut Reščič
ROK GOMEZELJ
Julij 2001
primorski u¥p
stran 15
Obalne občine ostajajo celovite?
Ne razbijajmo obalnih občin, raje združimo skupne dejavnosti in interese ter si prizadevajmo za prenos večjih pooblastil z državne ravni no novo statusno obliko delovanja druge stopnje lokalne samouprave - pokrajino!
Poskusi, da bi razdrobili Mestno občino Koper na več manjših, celo malo Izolo, pa tudi napovedi o cepitvi piranske občine (na Lucijo in Piran) so zaenkrat ostali le v glavah posameznikov ali morda celo tudi na papirju. Rok za dostavo predlogov Državnemu zboruje potekel 30. junija 2001 in podobna vprašanja bodo morda spet aktualna čez štiri leta. Ne ve pa se še kako se bo končalo z Mestno občino Koper, zlasti glede dolžine mandata sedanjega Mestnega sveta. Posebna tema, ki bo zaposlovala slovensko politiko ter seveda medije, bo dokument, ki nosi naslov Izhodišče za nadaljnji razvoj lokalne samouprave in uvedbo pokrajin, o čemer je v Pretorski palači 9. julija novinarjem nekaj povedal notranji minister dr. Rado Bohinc, kije skupaj z županom Mestne občine Koper, po delovnem srečanju s predstavniki upravnih enot in občin, posredoval izjavo za javnost. Dejal je, da si v Sloveniji želimo prijazno državno upravo. Takšno, da ne bo občana pošiljala od okenca do okenca. Glede mandata koprskih občinskih svetnic in svetnikov, ki so nastopili leto dni pozneje (zaradi zapoznelih volitev v Kopru) pa da bi svoj mandat časovno nekako izravnali... Če bo Vlada RS Izhodišče za nadaljnji razvoj lokalne samouprave in uvedbo pokrajin sprejela in takoj začela obravnavati ter seveda pravočasno poslala v obravnavo Državnemu zboru, bi že septembra ali najkasneje oktobra letos lahko izvedeli nekaj več o tem kako bo z lokalnimi volitvami prihodnje leto v Kopru, kako bo z mandatom sedanjega mestnega sveta te občine, kako se bo organizirala državna uprava po novem, kaj bo s Krajevnimi skupnostmi, koliko novih občin bomo imeli v Sloveniji (trenutno 192) in poglavitno vprašanje, koliko pokrajin? Dr. Rado Bohinc ni želel govoriti o številu pokrajin v Sloveniji, saj je treba najprej razrešiti vsebinska vprašanja. »Želimo si, da bi pokrajine bile po vzoru evropskih načel - da bi nastajale od spodaj navzgor ter da bi njihova ustanovitev hkrati predstavljala instrument decentralizacije oblasti«. Pri tem je treba obvezno spremeniti tudi člen ustave, ki govori o tako imenovanem prostovoljnem ustanavljanju pokrajin, ne da bi bilo določeno katerim pristojnostim se je država pripravljena odpovedati ter kdo bo nosil stroške, ki pri tem nedvomno tudi nastajajo.
O regijah, za katere velja, da ne najdejo zakonske podlage niti ustreznega terena za delovanje, pa raje kdaj drugič.
Franc Krajnc
Kaštel se dokončno poslavlja
Delavci so že počistili in odpeljali vso kramo, jeseni pa naj bi odstranili tudi šotor
Na fotografiji Primorskega utripa: Delavci odvažajo stojnice iz Kostela
Slovo portoroškega Kaštela bo tiho in neboleče. Letos tako ali tako ne obratuje več, dokončno pa naj bi ga odtranili takoj, ko najdejo zanj drugo bolj primerno mesto. Šotor bi lahko odlično služil za prireditve, tržnico z zelenjavo, predvolilne shode in podobno. Delavci so pred dnevi že počistili notranjost Kaštela, pospravili vso nesnago in kramo ter odpeljali stojnice, mize in drugo opremo. Vse dokler ne bodo odstranili platnene strehe (obljubljajo, da se bo to dokončno zgodilo jeseni) bo Kaštel lahko služil za zatočišče osamljenih pred dežjem, pozneje pa naj bi tam nastalo začasno parkirišče.

Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja na tržaškem. Izbrana glasba za vse okuse,
zanimive oddaje v živo.
UKW frekvence 90,6 in 1 00,5,STEREO, 24 ur Tel.: 0039040 21 26 58, fax.: 0039040 21 32 95
(Nadaljevanje s prve strani)
Trojni uspeh Izole
V	Izoli so na dan občinskega praznika, 11. julija, odprli nov 4000 m2 velik zdravstveni dom, lepo obnovljen park Pietra Coppa sredi mesta, že od prejšnjega tedna dalje pa imajo vsi turisti prost vstop na plažo Simonovega zaliva.
Zdravstveni dom so začeli graditi natanko pred enim letom, zanj pa so potrošili 863 milijonov tolarjev. Svečano sta jo predala namenu županja Breda Pečan in minister za zdravje dr. Dušan Keber. Slavnostni trak pa sta prerezala Majda Ceglar, zaposlena v ZD na otroškem dispanzerju in Marko Juriševič, invalid tetraplegig na vozičku. Otvoritev se je zgodila točno po enem letu, ko so položili temeljni kamen. Prav zato je županja pohvalila vse delavce - gradbince in monterje. Zanimivo, da je, razen skromnih 15 milijonov SIT državnih sredste^ denar zagotovila občina sama. Županja je med drugim poudarila, daje občinski svet Izole sprejel pomemben sklep, po katerem morajo zdravstvene službe ostati na enem mestu - skupaj v osrednji zdravstveni ustanovi, ne glede na to ali zdravnik dela privatno ali v državni službi. Številne prisotne je pozdravil tudi Minister dr. Dušan Keber, ki je napovedal zdravstveni tolar od kajenja in alkohola. Prve paciente v novem ZD bodo začeli sprejemati septembra. Prisotne je v italijanščini pozdravil podžupan Silvano Sao.	Direktor
Zdravstvenega doma je dr. Marino Ferfolja.
Občina Izola se lahko pohvali tudi z lepo obnovljenim mestnim parkom, ki nosi ime po slavnem geografu in kartografu , rojaku Pietru Coppu, ki je izdal knjigo zemljevidov in prvi narisal najpopolnejšo in natančno karto Istre. Za ureditev parka so porabili okrog 30 milijonov SIT.
V	času praznovanja občinskega praznika je bila v hotelu Haliaetum v Simonovem zalivu tudi okrogla miza izolskih gospodarstvenikov na temo »Priložnosti Izole«. Skupna ocena: Izola beleži trende hitre rasti., kar zlasti velja tudi za turizem.
Na dan praznovanja občinskega praznika, 11. julija zvečer so v hotelu Riviera v Izoli podelili tudi občinska priznanja - štiri plakete z zlatim grbom. Dobili sojih Maksimiljan Šiško, Prostovoljno gasilsko društvo Korte, Bigband Orchestra ter Srednja gostinska in turistična šola Izola. Podelili so tudi dve denarni nagradi po 200 tisoč SIT. Prejela sta jih pevski zbor Haliaetum in Kulturno društvo likovnih umetnikov.
Ob 21. uri zvečer so na Manziolijevem trgu priredili koncert Big Banda RTV Slovenija.
Jože Černelič vedno v gibanju
V naš objektiv smo ga ujeli na eni izmed vse številnejših prireditev v Izoli. Sodeč po fotografiji drži Izolo trdno v rokah.
Hoteli Piran v prizadevanjih za boljše poslovanje
Nadzorni svet družbe Hoteli Piran je poslovni načrt za leto 2001 sprejel šele sredi leta. Podjetje z okrog 850 milijoni tolarjev raznih obremenitev ima le minimalne možnosti, da se že letos, ko je sezona zanje le nekoliko boljša, izvleče iz težav.
Ukrepi, ki so jih sprejeli in s katerimi je direktorica Ana Žerjal seznanila javnost, vlivajo upanje vsem, da se bo ta družba, čeprav na vse mogoče načine lastninsko in kadrovsko preoblikovana, le počasi izkopala iz težav. Nadzorni svet družbe seje sestal 1.6. 2001 in sprejel poslovni načrt za leto 2001, ki so ga pripravili in uskladili s člani kolegija. Nova direktorica Ana Žerjal optimistično in hkrati tudi kritično gleda na stanje in seveda upa, da bo s pomočjo vseh obrnila list zgodovine tega podjetja. Glede na sklepe, ki sojih sprejeli, želijo povečati prihodke hotelirstva in gostinstva za 20 %, kar naj bi pomenilo skupaj prihodke iz tega naslova v višini 535 milijonov SIT. Načrtujejo 20% izgube iz poslovanja na ravni iz lanskega leta. Precejšnje finančne obveznosti iz preteklih let pa bodo, kot so zapisali, vplivale na izgubo v končnem rezultatu tudi v letu 2001. Zapisali so tudi celo vrsto ukrepov za izboljšanje poslovanja, od boljše izkoriščenosti hotelskih nastanitvenih zmogljivosti, zmanjšanja stroškov nabave do racionalnejše izrabe delovnega časa. Med ukrepe, ki so jih že uvedli oziroma jih izvajajo sodijo pripojitev Salinere d.o.o. Strunjan k materinskemu podjetju Hoteli Piran d.d. (s. 6. 2001) ter mesečno ugotavljanje rezultatov poslovanja za vsako delovno enoto. Kako so te ukrepe sprejeli delavci, ki prejemajo plačo z veliko zamudo, ni povsem znano. Namreč 18. 6. so menda prejeli plačo za maj, 9. 7. za februar, 30. 7. bodo prejeli plačo za junij, 20. 8. za julij, 18. 9 za avgust, regres pa šele potem, ko bodo vsi Slovenci že prišli z dopustov (1. 10.). Kdo je kriv za tako stanje, ki spremlja Hotele Piran že nekaj let? Premajhna vpetost podjetja v portoroško turistično ponudbo, prejšnje vodstvo, nezainteresirani lastniki ali tudi Občina Piran, ki že leta zapira mesto z rampo?
Piran
Sejnine za seje, ki jih ni
Občinski svetnik Občine Piran Rafael Dodič je Občinskemu svetu predlagal spremembo akta, po katerem člani občinskega sveta in drugi člani organov Občinskega sveta dobijo nadomestila oziroma nagrado za svoje delo. To nadomestilo bi jim, kot je predlagal, moralo pripadati (v zmanjšanem znesku) tudi za mesece, ko Županja ne skliče seje Občinskega sveta. Občinski svetniki so voljeni funkcionarji, zato njihovo delovanje ni vezano samo na seje Občinskega sveta - in ali njegovih organov (matičnih teles). Zapisal je, da imajo občinski svetniki obveznost tudi do volivcev in političnih strank, kijih zastopajo v Občinskem svetu. Pravi, da so pravice svetnikov tako urejene v veliki večini slovenskih občin. Spremembe pa je potrebno uveljaviti tudi zato, ker se pričakuje, da bodo seje občinskega sveta proti koncu mandata še bolj poredkoma sklicane oziroma jih sploh ne bo. (Zato, ker ne bodo sklicane oziroma zato, ker ne bodo sklepčne).
Županja Vojka Štular je Dodičev predlog posredovala Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (predsednik Luciano Milok ZLSD) in predlog je bil tudi sprejet.
Žaklin Trajkovič iz Pirana in Boštjan Trbižan iz Sečovelj sta se poročila 7.7.2001 v Piranu.
Nada Perič iz Kopra in Andrej Knez iz Kamnika sta si rekla svoj DA 7.7.2001 v Kopru.
Mojca Rotar iz Pivke in Gennaro Giorgino iz Neaplja sta se poročila 30.6.2001 v Kopru.
Razstava v refektoriju Frančiškanskega samostana v Piranu
Borromini in rimski barok
Razstavo, ki bo odprta do 30. julija 2001 je v sredo 11. julija zvečer odprla kulturna atašejka Veleposlaništva Republike Italije v Sloveniji, gospa Maria Burri. Na otvoritvi je nastopil mešani pevski zbor piranske Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini, ki ga vodi maestra Milada Monica.
V Lucji je začela delovati Turistična ambulanta
Nahaja se v prostorih lucijskega Zdravstvenega doma, Cesta solinarjev 1.
Delovni čas: Od 1. julija do 20. julija in 20. avgusta do 2. septembra 2001 od 8.00 do 12.00 ure in od 16.00 do 20.00 ure.
Od 21. julija do 19. avgusta 2001 od 8.00 do 20.00 ure , z opoldanskim premorom med 14.00 in 15.00 uro.
Preostali čas sc za nujne primere lahko oglasite v dežurni službi splošne medicine Zdravstvenega doma v Piranu, vsak dan od 20.00 ure zvečer do 7.00 ure zjutraj na tel. številko: 05/ 677 33 20. Nujne zobozdravstvene storitve v dežurstvu ob nedeljah in praznikih -Zdravstvenem domu v Luciji med 8.00 in 12.00 uro.
stran 16
Julij 2001
primorski utp
Zoom pritegnil in presenečal
1. julij 2001 bo morda kmalu pozabljen, nikakor pa ne dvestoti ZOOM - odlična oddaja zabavne glasbe z Mariom Galuničcm v sodelovanju z RTV Slovenija v Amfiteatru portoroškega Avditorija. Presenečenje za presenečenjem, odlično vzdušje, veliko glasbe, skupinske pesmi.
Desa Muck: “Mario, včasih me moraš poslušati. ”
Pesem estradnih umetnic, ki je ravznelu publiko.
Naj lepša med lepimi.
Izola
Otroci iz vrtca Livade so prišli na delavnico
»Prav veseli smo, da nas je keramičarka Snežiča Krajnc povabila na delavnico«, sta nam povedali tovarišici, ki sta pred kratkim pripeljali v atelje Snežiče Krajnc v Koprsko 2 v Izoli dvanajst malčkov iz vrtca Livade. Letos zaživelo 22 lokalov »za en tolar«.
Vesela in razigrana skupinica se je posedla na zanje primerne stolčke in se ob delovnih mizicah preizkusila v gnetenju gline in oblikovanju majhnih posodic. Za spodbudo »delovne« vneme so otroci najprej dobili kokice, potem pa so ob strokovni pomoči keramičarke Snežiča Krajnc navaljali glino in napravili čudovite posodice. Izdelkov mladih umetnikov se bodo zagotovo veseli tudi njihovi starši. Otroci tako spoznavajo različne dejavnosti, ljudi in premete za delo ter se pri tem tudi kaj naučijo.
I gina I
O B U ¥*EV CALZATIf RE ^ II
Gina Prinčič s.p., Obala 114 Lucija, 6320 Portorož
Sezonsko znižanje cen moške in ženske obutve
Od 16«7*2001 do 12.8.2001
V novem delu TPC Lucija
----1
Banka Koper v poslovnem središču
Banka Koper ima od 26. junija letos svojo poslovno enoto v TPC Lucija, s čimer postaja Lucija pravo poslovno središče z zaokroženo ponudbo.
IValter in Anneliese Reischman
Že 30 let zvesta gosta Hotelov Palače v Portorožu
Na fotografiji Primorskega utripa: Nemška gosta IValter in Anneliese Reischman z recepcionerjem iz hotela Mirna Davorom Furlanom.
Walter in Anneliese Reischman iz kraja Lage - Lipe (Nemčija) sta prvič prišla v Portorož pred 30 leti. Bivala sta že v Grand hotelu Palače, v hotelu Neptun, letošnji junijski tritedenski dopust pa sta preživela v lepo urejenem hotelu Mirna. Z razumevanjem sta prenašala tudi gradnjo garažne hiše pred hotelom, zelo pa sta vesela tudi neposredne povezave hotelov s hodnikom do term in bazenov. Pa tudi uprava se jih spomni ob novem letu in jim pošlje čestitko.
»V Portorožu se počutiva kot doma. Sedaj že kar dobro poznava hotelsko osebje in z njihovo postrežbo sva kar zadovoljna. Ogledala sva si tudi že skorajda vse kraje v Istri in na Krasu; Piran, Motovun, Škocjanske jame, jamo Vilenico, Lipico in tako spoznala življenje in delo tukajšnjih ljudi. Vedno odkrijeva kaj novega. Še bova prišla v vaš lepi Portorož.«
V poslovni enoti Banke Koper bo potekalo celotno poslovanje z občani, gospodarskimi družbami in samostojnimi podjetniki - kreditno in depozitno poslovanje, plačilni promet in gotovinsko poslovanje. Večji in primernejši prostori bodo omogočali večjo zasebnost pri urejanju finančnih zadev in bolj individualno obravnavo, saj so bili dosedanji prostori poslovne enote na Tartinijevem trgu v Piranu premajhni glede na število komitentov in raznolikost storitev, ki jih je banka nudila. V Piranu se bo obstoječa poslovna enota preoblikovala v agencijo Banke Koper za poslovanje z občani, ohranila pa bo tudi manjši del poslovanja z gospodarskimi družbami in samostojnimi podjetniki,
predvsem gotovinsko poslovanje in plačilni promet. Ravno tako bo s poslovanjem nadaljevala agencija v Portorožu, poslovanje agencije v Luciji na dosedanji lokaciji ob Pošti, pa bo prenehalo. Razvoj bančništva gre v povečevanje elektronskega poslovanja in uporabo negotovinskih plačilnih sredstev, ob tem pa postaja vse pomembnejše finančno svetovanje, pri katerem komitenti pričakujejo individualno obravnavo in neposreden stik z bančnimi strokovnjaki. To bo v novih prostorih poslovne enote Banke Koper v TPC Lucija mogoče od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro in od 15. do 17. ure, ob sobotah pa bo potekalo zgolj blagajniško poslovanje in sicer od 8.30 do 12. ure.	(EP)