Leto V., štev. 260 Uublfana, sreda, 5. novemOra 1924 Poštnina pavšaBrana Cena 2 Din Izhaja ob t »)utraj. Stane mesečno 20-— Dir 0 inozemstvo 30"— , neobvezna Oglari po tarifa Uredništvo i Miklošičeva cesta it 16/1 Telefon ti. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova al. št. 54. Telet. St 36. Podružnici« Maribor. Barvarska ul. L Celje, Aleksandrova e. Račun pri pošta, čekor. zavodu šter. 11.842. Ljubljana, 4. oktobra. Iz Beograda prihaja poročilo, da se bo po sodbi optimistov gospodu Timo-tijeviču vendarle posrečilo sestaviti nov o vlado. V optimizmu in v pesimizmu je pri nas treba previdnosti in naše politične krize so polne presenetljivih obratov. Vsekakor moramo kon-statirati, da so radikali pod jako milimi pogoji pristali na poslovno koalicijsko v Lado in da je ožji blok pripravljen sodelovati Še je treba, da gg. Korošec in Spaho premagata svoj strah pred Radičem. še se ni pričela bitka za portfelie. ki že v naprej razburja blokaše, še je računati z rasnimi nepredvidenimi težkočami, toda g. Timotijevič ima najbrž le prav, če upa, da se mu misija posreči. Kot trezen mož si je postavil skromen cilj. Njemu gre predvsem zato, da sprovede skozi parlament nekatere najnujše zakone, predvsem pa zakon o invalidih. Gotovo tudi sam dobro vidi. da bo vlada, sestavljena brez enotne osnove, s tajnimi pridržki od ene in druge strani, iz včerajšnih in jutrišnjih najostrejših nasprotnikov pri volitvah, tudi sama invalid od prvega trenutka svojega postanka. Gotovo se tudi zaveda ogromnih težkoč, ki bodo izvirale že iz dejstva, da bo njegov kabinet vlada »druje garniture*, v ka teri ne bo pravih šefov udeleženih strank in torej tudi ne neposrednih arbitrov v porajajočih se sporih, ki morajo priti tem sigurnejše. ker nikdo ne dvomi, da bi bil Timotiievičev kabinet le prehod k volilni vladi. Mi smo že včeraj navedli argumente, ki branijo samostojnim demokratom podpirati vlado, kakoršna se sedaj sestavlja. Navzlic temu smo zadovoljni. ako se misija g. Timotijeviča posreči. Nova vlada sicer ne prinese narodu ničesar pozitivnega v smeri rešitve našega glavnega notranjega problema, izvora težke krize, v kateri živimo. toda ona morda le zaključi dobo. ko se je dopuščalo, da se je pod plaščem plemenskih gesel odigravala nizkotna borba političnih špekulantov za moč v državi. S pristopom ožjega bloka v poslovilo koalicijsko vlado z radikali je sporazumaška politika prostega režima razkrinkana kot fraza, ki se mirno odvrže, kadar se je ne rabi, in velika protikorupeijonistična gesta je razodeta tudi večjemu naivnežu kot igralska kretnja na odru. Podučno je študirati vso to nemoralno igro na politiki klerikalne stranke. SLS je svoj vstop v Da vido vide v kabinet utemeljila z veliko besedo o sporazumu, z mogočnimi akordi o bratskem sodelovanju gg. Korošca in Radiča za slovenske in hrvatske pravice kakor angel ji Gospodovi so se klerikalci postavljali pred vrata režima ter z ognjenim mečem pretili zlasti nam demokratom, češ niti blizu ne smejo velikemu templju narodne sloge. Demokrati nočejo z Radičem, brez Radiča ni sporazuma, torej so sovražniki sporazuma. A danes? Glavno glasilo SLS slovesno proglaša konec širšega bloka in napoveduje politiko »tudi brez Radiča*,' kar je milejši izraz za besedo »proti Radiču*. Kje pa je po tem ostal »sporazum* s Hrvati, ki je bil po logiki prejšnega režima brez Radiča nemogoč, ker da je Radič predstavnik hrvatskega naroda? Politični šarlatani, ki so slepili javnost s »sporazumom* so zagazili tako daleč, da z Radičevimi Hrvati »sporazuma* nočejo. jugoslovensko orijentirane Hrvate pa so od »sporazuma* radi Radiča že v naprej izključili! Preostaja torej le še sporazum med gg. Korošcem in Spahom... A sveti Jurij, ki je šel ubijat korup-':ijonistionpga zmaja? Njegov meč se je spremenil v gracijozno pahljačo, s katero stara politična devica sramež Ijivo pokriva oči, ko se podaja na ples s celokupno tisto radikalsko stranko, katero je do včeraj proglašala za no-siteljico korupcije, obtoževala njenega fcefa očetovstva vsega zla ter vlagala proti njenim voditeljem obtožbe radi najnezaslišanejšib zlorab. Ali so klerikalci zahtevali da naj radikalna stranka najprej izključi Pašiča. Markoviča, Kojiea, Stojanoviča, Srskiča? Ne, oni »o "danes z veseljem vzeli na znanje, da je g. Pašič pristal na koalicijo ž nji ni in eden od glavnih delegatov pri pog" .janjih je dr. Srskič, v kabinetu bo >a poleg njih sedel najbrž dr. Sto-jadinovič... Za klerikalno moralo karakteristično je, da je »Slovenec* še v soboto pisal o samem svojem bodočem min. predsedniku Timotijeviču. da je pravzaprav korupeiionist advokat, ki se udejstvuje v politiki radi — svoje pisarne! Dobro in zdravo bo, ako se g.- Timotijeviču posreči sestava koalicijske vlade. Do kosti osramočenim klerikalcem bodo v takem kabinetu tudMz-ruvani sfaroeni zobje. Reducirani v Kaj bo s Timotijevičevo vlado Macdonald odstopil — Baldwin naslednik OPTIMISTI SODIJO, DA BO TIMOTIJEVIČEVA MISIJA USPELA. — RADIKALI PRISTALI NA DELOVNO KOALICIJO Z OŽJIM BLOKOM. — NJI HOVE ZAHTEVE — NEODLOČNOST PRI BLOKAŠIH IN STRAH PRED RADIČEM. — BITKA ZA PORTFELJE SE ŠE LE PRIČNE. šestih let naša država. Obenem uvidevajo Beograd, 4. novembra, r. Danes dopoldne se je v predsedstvu vlade vršila seja šefov bloka, kateri je pozneje prisostvoval tudi Timotijevič. Na seji se je ugotavljalo da blok želi obrazovanje koncentracijske vlade s Timotijevidem, kateremu so bile dane instrukcije za na-daljne razgovore z radikali Radikalni klub je svojo za 9. uro napovedano sejo radi zaostrenosti, ki je nastopila sinoči po nasvetu Pašiča odgodil. Kosta Timotijevič je izjavil vašemu dopisniku, da radikali smatrajo, da je mandat širše koncentracijske vlade propadel, ker v njo ne H vstopili samostojni demokrati, zemljoradniki in radičevci Za časa seje šefov vladnih grup je v predsedstvu narodne skupščine Ljuba Jovanovič konferiral z ožjim krogom prijateljev, nakar se je vršila seja peterih ra-dikalskih delegatov. Po končanih posvetovanjih se je Ljuba Jovanovič podal k Pašiču, odkoder se je kmalu vrnil in so radikalski delegati konferenco nadaljevali Po zaključeni konferenci je Ljuba Jovanovič odšel na dvor, kjer je ostal pol ure. Po njegovem povratku so se radikalski delegati sestali ob pol 11. s Ti-motijevičem v ministrski sobi narodne skupščine; Kosta Timotijevič je tu prejel nove predloge, s katerimi je odšel v svoj klub, kjer se je kratko posvetoval, nato pa ob 11. odšel na dvor. V tem času so se pri Pašiču mudili Srškič, Marko Gjuričič in Marko Trifkovič, ter mu sporočili Timotijevičevo protipredloge. Po 11. uri so so ti delegatje vrnili od Pašiča v Jovanovičevo pisarno, kjer so po-do vno konferirali. Ob pol 12. je v kratki seji radikalski klub načelno osvojil da radikali vstopijo v Timotijevičevo vlado. V to svrho je bil Marko Gjuričič pooblaščen, da stopi s Timotijevičem v pogajanja. Ko se je Timotijevič vrnil ir. dvora, se je takoj sestal z Markom Gjuričičem. ki mu je izročil pismene zahtevke radikalskega kluba. Opoldne je Timotijevič radikalske zahteve sporočil Ljubi Davidoviču. Istočasno je tudi ožji blok pretresal svoj vstop v vlado. Tej seji je prisostvoval i radičevski emisar Rude Bačinič, ki je o pogajanjih takoj telefonično obvestil nredsedstvo HRSS v Zagrebu. Veiezanimiv je položaj v radikalskem kluba. Ogromna večina v klubu je enodušna v kritičnem motrenju situacije napram dosedanji Davidovičevi politiki. Od sinoči do danes zarana se je med radikali pojavila ideja, da se da pristanek Ie za poslovno vlado brez kake politične primesi. Med tem se je tekom dopoldneva to stališče nekoliko ublažilo in je na seji ra,-dikalskega kluba bil soglasno sprejet zaključek, ki je bil opoldne izročen Timotijeviču pod pogojem, da se ne sme obelodaniti. Vendar se je kmalu dognalo, da je zaključek radikalov v bistvu formuliran nastopno: Radikalski klub načelno pristaja na delovno koalicijsko vlado pod Timotijevi-cevim predsedstvom. Radikali izjavljajo, da je radikalna stranka vedno stremela za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci in da bo takšno svojo politiko nadaljevala tudi v bodoče. Radikalna stranka pristaja da nova poslovna vlada stavi v program dopolnitve zakonov o invalidih, o korupciji, o zemljoradniških kreditih, zahteva pa tudi dovršitev obrtniškega zakona, zakona o pomoči proti ujmam ter zakonov o tisku in proračunu. Poteg tega zahteva strogo izvajanje zakonov napram vsem In vsakomur, posebno pa, da se zaščitijo pred napadi držav?., kralj in vojska. Četudi so te zahteve v radikalskem klubu bile sklenpne soglasno, so v klubu mišljenja o efektu teh zaključkov vrlo deljena. Pojavlja se velik skepti-cizem in predvsem se povdarja, da bo nova vlada, ako do nje pride, najslabct-nejša, kar jih .ie Imela tekom zadnjih vsi, da se šele s»daj pojavljajo poglavitne težave, ko bo šlo za. sestavo kabineta. Radikali se postavljajo na stališče, da bi bilo razmerje v novi vladi med njimi in ožjim blokom 107 : 72, kar odgovarja številu poslancev obeh skupin. Z ozirom na dejstvo, da dobi manjšina predsedništvo vlar de zahtevajo radikali predvsem sledeča ministrstva: zunanje in notranje, finančno, prometno in agrarne reforme. Število ministrov naj bi bilo tako-le: Od radikalov 10, 3 davidovičevci, 2 klerikalca in 1 do 2 spahovca. Blok zopet skuša vztrajati na stališču, da mu je prišteti tudi Radičeve glasove Opoldne so se sestali k seji načelniki bloka, na kateri so bili preStani pogoji radikalov. Istočasno je konferiralo v stanovanju g. Pašiča nekaj radikalskih prvakov. Popoldne so imeli sejo delegati radikalske stranke, v kabinetu g. Jovanoviča, nakar sta gg. Gjuričič in Trifkovič konferrrala z g. Timotijevičem ter nato poročala radikalnemu klubu v seji, s katere je šel predsednik skupščine Jovanovič na dvor. Svojih zahtev glede razdelitve resortov radikali še niso formalno sporočili. Zgodilo se bo to šele jutri. G. Timotijevič je poročal kroni o po-popoldanskib pogajanjih. Menda je bila v ministrskem predsedništvu seja načelnikov bloka, na kateri se je razpravljalo o radikalskih zahtevah. Med člani ožjera bloka so se pojavila velika naSprotstva. Dr. Spaho je izjavil nocoj ob 6. g. Timotijeviču, da so po njegovem mnenju te zahteve ovira za njegov mandat posebno ona točka, ki govori o uporabi zakona zoper vsakogar, Češ da se r tem vidi staro metodo radikalov. Dr. Spaho je zatem delj časa razpravljal z dr. Korošcem. Temu posvetovanju je deloma prisostvoval tudi Radičev odposlanec Bačinič. ki je nocoj govoril telefonično z Radičem in dobil od njega nova navodila. Nasprotstva v vrstah vladnih skupin izvirajo iz tega, da je še vedno odprto vprašanje razmerja nove vlade do Radi. ča. Radič je napovedal Timotijevičevi vladi najostrejši boj. Klerikalci in spa. hovci se iz znanih razlogov silno bojijo Radiča in skušajo doseči formulacijo programa nove vlade po starem vzorcu: volk sit in koza cela. Zlasti spahovci so v strahu in naglašajo nocoj, da so radi. kalske zahteve nesprejemljive. Ugleden član spahovega kluba je izjavil nocoj Vašemu dopisniku, da dvomi v uspeh misije g. Timotijeviča. Po njegovem mne nju hočejo radikali popolnoma osvojiti moč v novem kabinetu ter delajo po svoji stari metodi. Njihov odgovor je isti kot je bil takrat, ko je šlo za kon« centracijo g. Trifkoviča. Po njegovem mnenju ni mogoče doseči sporazuma s Hrvati, ako se a priori izključuje Radič kot vodja hrvatskega naroda in stran, ke, ki predstavlja hrvatski narod. Tudi da se federalistični blok ne sme cepiti, in ločiti od Radiča. Pesimist je naravno tudi g. Petrovič, že iz slabe volje, ker za njega ,ni mesta v event. novi vladi. G. Petrovič je nocoj razlagal novinar, jem, da dvomi v uspeh misije g. Tirno, tijeviča. G. Petrovič meni, da sta možni Ie dve soluciji, ker je propadla politika sporazuma: ali stara vlada, ali pa je treba iskati vlado v nasprotnem taboru in se pripraviti na nove volitve. Kakor se vidi iz vsega tega, ni še re= šitve iz dolgotrajne vladne krize. Za ju. tri dopoldne je napovedana seja David o. vičevega kluba, na kateri bodo razprav, ljali o pogojih radikalov. Istočasno ima. jo seje vsi ostali poslanski klubi. Zato je pričakovati, da se bodo jutri dogodki hitreje razvijali. svoji moči, postavljeni v skromni kot drugovrstnih resortov. izgnani iz pro-svete, ne bodo mogli več svoje t igro v-| ske besnosti uveljavljati proti napred-inemu elementu v svoji ožji domovini, i Notranja vez nacionalnega bloka osta !ne nepretrgana in oseba designiranega i min. predsednika Timotijeviča je porok, da je doba klerikalnega terorja proti vsemu, kar čuti nacijonalno in napredno pri kraju. Naj gredo torej v vlado in naj se skompromitirajo do i konca. KRALJ JE SPREJEL MACDONALDOVO DEMISIJO IN POVERIL SESTAVO VLADE BALDWINU. — MACDONALD ODSTOPI TUDI OD VODSTVA LABOLR PARTY. London, 4. novembra, s. Po dana- stranka še ni demantirala. Ce Macdonald šnjem ministrskem svetu se je podal Macdonald ob 5. popoldne v bucking-hamsko palačo, da izroči kralju demisijo celokupnega kabineta. Kralj je demisijo sprejel. Baldwin je prevzel sestavo nove vlade. London, 4. novembra, s. Razdelitev portfeljev v konservativnem taboru se vrši za zaprtimi vrati, ker se po angleški tradiciji ministrska lista ne objavi javnosti prej, dokler je ne potrdi kralj. Ker bo imelo ministrstvo za Indijo in za kolonije reševati zelo važna vprašanja, se je razpravljalo o tem. da se lordu Birkenheadu odvzame lordkanclerstvo in se mu poveri ministrstvo za Indijo ali za kolonije. London, 4. novembra, j. V političnih krogih se vzdržuje govorica, da bo Macdonald odstopil tudi kot vodja delavske stranke. Te govorice dosedaj delavska odstopi, se bo morala stranka odložiti, da poseže po politiki desnega ali levega krila v stranki Njena odločitev bo padla z izvolitvijo bivšega kolonijalnega ministru Thomasa. Smatrajo, da bo desno krilo zmagalo. Za morebitni odstop Macdonalda se navaja kot vzrok slabo zdravstveno stanje, ki je še tem slabše, ker je Macdonald kot ministrski predsednik vodi! tudi zunanje ministrstvo ia bil vsled tega do skrajnosti preobložen z delom. ZIN0VJEV0 PISMO. London, 4. novembra, s. Od vlade določeni preiskovalni odbor, ki naj bi ugotovil pristnost Zinovjeva pisma, bo po poročilu izjavo, v kateri obeležuje stališče, ki ga bo HRSS. zavzela napram eventualni Timotijevičevi vladi Izjavil je, da ni izključena možnost, da bo klub HRSS. nadaljeval napram taki vladi borbo izven parlamenta. Odvisno bo od deklaracije nove vlade ali bodo radičevski poslanci Se nadalje ostali v >Beoerado. Umetniške štipendije Beograd, 4. novembra, p. Prosvetno ministrstvo je izbralo sledeče gospode, ki dobe vladno štipendijo za nadaljeva. nje umetniškega študija: Janez G a s p a. r i č za nadaljevanje cerkvenega petja za Dunaj, za glasbo: Jadviga Požene, lova za Pariz, Vida Jera jeva za Pariz, Anton Ravnik za Prago: Boži. dar J a k a c za nadaljevanje slikarstva za Pariz, vsi iz Ljubljane. Nadalje so bi» li izbrani za petje po en stipendist še iz Zagreba za Pariz in iz Beograda za Dunaj, za kiparstvo eden iz Zagreba za Pariz, za slikarstvo dva iz Beograda za Pariz, dva iz Zagreba za Pariz, po eden iz Ercegnovega za Pariz in iz Sarajeva za Dunaj. POGREB POSLANIKA G A VR ILOVICA. Beograd, 4. novembra, r. Vlada je sklenila, da se naš pokojni poslanik v Londonu dr. Mihajlo Gavrilovič pokoplje na državne stroške in prepelje v Beograd. IZVOZ KORUZE. Beograd, 4. novembra, r. Vest, da jc trgovinsko ministrstvo prepovedalo iz« voz koruze, zanika današnje »Vreme* in pravi, da tako stvar lahko sklene le ce« i lotna vlada. Vest ni le netočna, marveč ; tudi zlobna, ker lahko škodu je našemu izvozu v inozemstvo. Prometna nesreče London, 4. novembra, j. Potniški vlak, ki je vozil proti Liverpoolu, je danes v bližini Londona skočil s tira. 12 oseb je j bilo usmrčenib, 32 pa ranjenih. Gdansko, 4. novembra, j. Potniški zri. koplov, ki vozi med Maricnburgom in Gdanskim, sc jc danes dopoldne ponc--srečil. Zašel je v vihar, ki ga je razbil. Pilot in trije potniki so se ubili. Katastrofalna poplava v Por en; u Berlin, 4. novembra, s. Katastrofalna povodenj v Porenju se stalno širi. Staro mesto Duisburga je pod vodo. Nižje le« žeči deli mesta Hannau so poplavljeni. Ceste v Frankfurtu so pod vodo. Doli« na reke Main je podobna jezeru, reka sama pa divjemu veletoku, ki vali s sc« boj dele hiš, izruvana drevesa in razno« vrstno drugo blago. Brzojavni in tele« fonski promet med Berlinom in zapad« no < evropskimi glavnimi mesti jc pre« kinjen. Krvavi izgredi v Rimu Rim, 4. novembra. 1. Danes se praznuje po vsej Italiji narodni epraznik zma-ge». Pri svečanih ceremonijah je prišlo v Rimu do spopadov med fašisti in republikanci, katerim so hoteli fašisti ooerao-| gočiti udeležbo pri proslavi 10 ranjen-| cev so prepeljali v bolneo; na obeh stra-! oev so prepeljali v bolnico; na obeh stra-! mest Južne Italije poročajo o izgredih, ! zlasti iz Messine in Palerma. OTVORITEV FRANCOSKEGA PAR« LAMENTA. Pariz, 4. novembra, s. Danes je bilo otvorjeno jesensko zasedanje obeh izboroic. 4. novembra: CURIH: Beograd 7.55, New-York 510. London 23.56, Pariz 27.15, Milan 22.60, Praga 15.475, Budimpešta 0.0063, Bukarešta 2.90, Sofija 3.75, Dunaj 0.007325. DUNAJ: Beograd 1028 do 1032, Budimpešta 93 do 93.80, Milan 3084 do 309*. New-York 70.935 do 71.185, Praga 2113 do 2123, Sofija 514 do 518, Curih 13.6^> do 13.715, dinarji 1022 do 1028. dolarji 70.460 do 70.860, lire 3050 do 3070. PRAGA: Beograd 49.20. Rim 14S.-, New-York 33.95, Curih 655. BERLIN: Beograd 6.075, Milan 18.25, Praga 12.495, New-York 4.19. LONDON: Beograd 312, Pariz 88.S05; Rim 104.25, Dunaj 320.000, Praga 152.25. NEW-Y0RK: Vsled današnjih volitev t je bila bona zaprta. Nujno vprašanje v interesa konsamentov 5000 vagonov žita in moke po znižanih cenah za Slovenijo. — Kdo bo deležen 52miIijonske državno podpore? V .Službenih Novinah> št. 245 od 25. oktobra t. 1. je razglašen tarifaričen popust zs prevos žita, moke in koruze v pasivne kraje naše kraljevine. Odredba veli, da potrebuje Črna gora letno 3000 vagonov, Dalmacija 4000, Bosna in Hercegovina 2500, Lika 1500, Hrvatsko Zagorje 8000 in Slovenija 5000 vagonov žita, moke, oziroma koruze. Razdelitev teh kontingentov prevzamejo razne zadružne zveze, in sicer za Slovenijo Zadružna zveza v Ljubljani, Zadružna zveza v Celju in Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani Naslovnik mora biti samo ena izmed navedenih zvez, vozni listi pa morajo imeti pečat ministrstva prometa. Vozni listi se bodo žigosali takoj, ko položi dotična zadružna zveza kavcijo v znesku 100.000 Din. V kak namen naj služi ta kavcija, ni povedano. Žito in žitni proizvodi, opremljeni s tako žigosanimi voznimi listi, plačajo samo 60 odstot. normalne tarife, ako se transportirajo preko 400 km daleč. Odredba, da veljšjo znižani tarifi za prevoz žita in moke v pasivne kraje, je na sebi umestna. Tudi prejšnja leta so se dajali popusti, a skrbelo se je pri tem, da je dobilo ljudstvo žito, oziroma moko za toliko ceneje, kolikor je znašal popust Radi tega so dobile popust občine, konznmna društva ter korporacije, ki direktno zalagajo konzumenta z žitom, oziroma moko. Na ta način se je onemogočilo, da bi kdo drugi mesto potrebnega konzumenta profitiral iz takega popusta. Gosp. Sušnik pa je sedaj odločil drugače. Popusta ne dobijo občine ali kon-zumna društva, nego zadružne zveze, predvsem seveda klerikalna Zadružna zveza v Ljubljani, ki je rezervirala za sebe nič manj kakor 4000 vagonov od 5000, ki so določeni za vso Slovenijo. Pri vsakem vagonu znaša popust najmanj 1600 Din, torej pri 4000 vagonih nič manj krkor 6,400.000 Din. Pri tem je znano, da Zadružna zveza nima blagovnega oddelka ter torej koncesije ne bo mogla sama izkoristiti. Zatrjuje se, da bo mesto nje to koncesijo izrabila Gospodarska zveza v Ljubljani, Id je formalno sicer .zadruga*, v resnici pa običajno pridobino podjetje, ki le uživa zaščito zadružnega zakona in zavzema napram kenzumentu natančno isto stališče, kakor vsak trgovec. Komu bo torej ngromna državna podpora r zneska vei nego 25 milijonov kron, ki jo predstavlja tarifni popust gosp. Sušnika, v prid? Ali in koliko bo cena moke vsled tega popusta nižja? Katere garancije so predvidene, da bo ogromni znesek porabljen res le v prid potrebnim konzumentom? Kdo bo kontroliral, da ogromne količine moke in žita, ki jih nabavi Gospodarska zveza, ne pridejo v eksport, medtem ko bodo morali naši trgovci zalagati konzumenta pod mnogo neugodnejšimi pogoji? Na ta vprašanja bi bilo treba v pomirjen je javnosti čim prejšnjega točnega odgovora. j ničnikov povrh še norčujejo. Ni treba,! splošnega mira vedno našla ravno v kon-' da je kdo minister, pa bi moral vedeti, da se zavožene uredbe o regulaciji penzijskih prejemkov za zvaničnike na zakonit način' ne da drugače popra- vativci sed;:i začeli izvajati svoj program servativnih krogih najprepričanejše zagovornike. .Oeuvre* pričakuje, da bodo koncer Zvonenie po toči Opetovano smo opozarjali na usodno nesposobnost klerikalne parlamentarne delegacije, ge vsem je v spominu kako so tigri zagrešili kuluk, ker so takrat, ko se je tozadevni zakon v skupščini reševal, igrali najklaver-nejšo vlogo. Šele, ko smo mi opozo-.rili javnost na nesposobnost klerikalne politike, so se tigri zdramili. Da je pa bil kuluk pri na« odpravljen, je ;morala priti na vlado narodna koalicija. Isto je bilo z bolnicami v Sloveniji "Klerikalci so imeli 21 poslancev v .skupščini, a mesto da bi ob proračunski debati gledali, da obvarujejo slovensko ljudstvo težke škode, so v parlamentu menda dremali. Niti enemu od te gospode ni prišlo na um, da bi stavil predlog za, povišanje kreditov v prilog bolnicam v Sloveniji. Nato so pa klerikalci še kravalirali radi bolnic in jih niti sram ni bilo same sebe tolči po zobeh. In zopet je bila tn narodna koalicija, ki je s svojim pristankom omogočila povišanje kreditov za bolnice v Sloveniji. Sedaj pa imamo že tre+ji večji slučaj, ki je na las podoben onima zgoraj. Tigrovska vlada je uredbo o regulaciji prejemkov za upokojence tako lahkomiselno in površno napravila, da se je sedaj pri njeni izvedbi pokazalo, da bodo v bodoče dobili vpoko-jenci-zvanJčniki (poduTadniki) občutno tcanj penzijskih prejemkov kot dosedaj in pred regulacijo. Zopet je moralo biti »Jutro«, ki je opozorilo klerikalne poslance na. to krivico, nastalo /»sled njihove nesposobnosti. Z ozirom na naše opozorilo poroča včerajšnji »Slovenec*, da .ie dr. Korošec kot m-čelnik ».Tugoslov. kluba* obiskal Spaha. ministra za finance, in ž njim razpravljal o tem. da se uredi vprašanje pokojnine zvaničnikov. S tem je SLS znova priznala, da so njeni poslanci za nič. Zakaj ni govoril dr. Korošec s Snahom. predno je bila v finančnem odboru sprejeti tozadevna uredba? Zakaj niso tigri, od katerih sta menda celo dva sedela v finančnem odboru, že preje mislili na popravo krivic podnradnikom. Menda zato ker jih njihova žalostna usoda ni zanimala in morda tudi zato. da sedaj lahko zvone oo toči in se iz zva- viti, kakor s korekturo v samem finančnem odboru. Zato pa tudi ta slu-i čaj kaže, da je vsa klerikalna politika ; posvečena le zasledovanju interesov i male tigrovske klike, slovensko ljud-j stvo kot tako in celi njegovi stanovi 'so pa na milost in nemilost izročeni j brezvestnesti in varanju te neodkrito-srčne in nesposobne družbe. Vlada Sn visoko] enci (Iz krogov državnih upokojencev). Po dolgih mesecih je vlada vendarle dovolila upokojencem zvišanje pokojnin. Zvišala jih je za nekaj dinarjev, zato pa je drugim precej rzela. Čujemo, da je mnogo teh ubogih državnih par, ki so prejele manj kot doslej. Da bi šlo za pomoto, ne verjamemo. — Nekaj pa je, kar zadeva nas, državne upokojence, ki slučajno stanujemo zunaj mesta vsled pomanjkanja stanovanj v mestu. Sedaj smo naenkrat prikrajšani kar za sto dinarjev na mesec! Vlada je namreč odredila, da spadajo male občine v in. krajevni razred. Stanujemo le par korakov izven meje ljubljanske občine, toda v njenem policijskem rajonu- in vendar nas je vlada že vrinila v HI. krajevni razred in nas prikrajšala za. sto dinarjev na mpsec. Že v stari Avstriji, ki tudi ni očetovsko skrbela za upokojence, se je bližja okolica ki vedno gravitira k me-stu, v prvi vrsti v cenah smatrala v tem pogledu enako z mestom. Čudno je. da prejema.*) aktivni državni nameščenci, ki tudi Nastopa doba protekcijonizma. Bnldwin bo zdaj izpolnil svoječasno obljubo in bo uvedel preferenčne tarife za dominiione v prepričanju, da bo s Jem zmanjšal brezposelnost in učvrstil vezi med posameznimi deli britanskega imperija. Lšon Ba!by v .Intransigeantu* napoveduje, da bo konservativna politika in-spirirana od interesov velikih industrij-cev in finančnikov City, ki niso najboljše razpoloženi za francosko-angleški gospodarski sporazum. Istim krogom tudi prav nič ne laska naglica, s katero je Herriot prihitel na pomoč .prijatelju Macdonal-du» s prehitrim priznanjem sovjetov. Zato je podoba, da prvi čas razmerje med obema silama antanta ne bo posebno prisrčno. Tudi .Matin* naglsša, da v konservativnih krogih vlada nerazpoloženje napram Franciji. On zve, da je Baldwin par dni pred volitvami opozoril Herriota na tri stvari: 1.) naj se ne ešofira preveč za Macdonalda, ki bo tepen pri volitvah; 2.) da se je s priznanjem Rusije prenaglil, ker misli Anglija umakniti nekatere že dovoljene koncesije in 3.) da je šel v približanju k Nemčiji dalje, kot bi šla sama Anglija. Navzlic takemu izidu angleških volitev za sedanjo francosko vlado še ni neposredne nevarnosti zlasti sedaj, ko je socialistični kongres sklenil še nadalje brezpogojno podpirati Herriotov kabinet. Vendar utegnejo bodoče zunanjepolitične težkoče privesti do nregrupacije v parlamentu ia s tem tudi do spremembe pri državnem krmilo. Paradoks današnjega političnega polo- j jc zanje glavno! Toda veseije bo kratko | in grevenga bo bridka. ; -j- Kako klerikalci rešujejo pereča so-| cijalna vprašanja. V ljubljanskem arze-! :ialu. tako zvani cArtiljerijski radionlcb | je bilo zadnji ča3 pod tigrovsko vlado dobesedno vrženih na cesto 70 delavcev, med katerimi so večinoma družinski očetje z večimi otroci. V petek zvečer pred praznikom je namreč poklical k sebi upravitelj vseh 70 delavcev in jim povedal, da nima v blagajni zanje nobenega denarja več. Povedal jim je pa tudi še to, da niso odpuščeni, marveč .postavlje-ni na razpoloženje* ter da imajo sedaj brezplačen dopust. Mesto, da bi se klerikalci telefonsko obrnili na tigrovske ministre v Beograd ter takoj dosegli od-pomoč za uboge delavske rodbine na mrzli cesti, čitamo v .Slovencu*, da je neki tajnik klerikalne strokovne delavske organizacije vodil deputacijo teh nesrečnih de'avcev okoli delavske zbornice in okoli g. Sporna, ki lahko obadva delavcem ravno toliko pomagata kot delavci njima. Tako se pereča socijalna vprašanja ne rešujejo, gospodje klerikalci! In če jih vi tako rešujete, je to tem grše, ker so arzenalski delavci vašega režima! Naravnost surov cinizem pa veje iz tozadevnega cSlovenčevega* poročila, ki ima drzno čelo in skrbno ter dolgovezno razmotriva, kje leži krivda, da so delavci V Kostanjevici ob pol 8. zj. P reda vi g. major Colarič «0 vojaški obveznosti« V7 Stopičsh ob 7. zj. v gostilni Maji Žagar. Predava g. Anton Likozar »C splošnih gospodarskih vprašanjih«. Na Raki ob 7. zj. v šoli. Predava g dr. Fran Čadež «0 solncu, luni in zvez dah«. V Št Vidu nad Ljubljano ob 4. pop Predava g. prof. Dolžan »O postanki sveta in o pračioveku«. V Železnikih ob 4. pop. v Sokolsken domu. Predava g. prof. Breznik Fram «S!ike iz zemljepisja in zgodovine Jugo slavi je«. V Radomljah ob 10. dop. v sokolsk dvorani. Predava živinozdravnik g. Jos< Čeh »O kužnih boleznih pri domači ži vini«. V Novem mestu ob 1. pop. v Čitalni ci. Predava g. Stojan Bajič »O komuniz mu v teoriji in praksi«. V Koroški Beli ob 9. zj. v sokolski to Iovadnici. Predava g. dr. Jože Bohinje« <-0 socialni zakonodaji v naši državi«. V Preserju pri Borovnici ob 7. zj. i gostilni Petelin. Predava g. inž. Ružič «C gozdarstvu«. V Birčni vasi ob 10. dop. v šoli Pre dava g. nadzornik Gombač »O vinograd ništvu«. V Mojstrani ob 8. zv. v Sokolskem do mu. Predava g. Oton Ambrož »O socii secev po svoji spreobrnitvi k levici, ostala med velesilami sama samcata kot zastopnica cnovega* levičarskega kurza. stanujejo zunaj mestnega pomerija, iste draginjske doklade kot oni, ki stanujejo ! žaja je ta, da je tisfa Francija, ki so ji v mestu samem. Zakaj ta razlika med ! ge ietos očitali z vseh strani, da je ste-aktivnimi in upokojenimi? Ker nisem do- ber svetovne reakcije, komaj par mehi! stanovanja v mestu, sem si ga moral poiskati na Viču, ki spada pod policijski rajon ljubljanski. Posledica: 100 dinarjev manj iste kot v Ljubljani, večina predme-man iste kot v Ljubljani, večina predmetov pa je celo dražja, ker računajo trgovci daljši prevoz itd. To velja n. pr. za Vič, Rožno dolino, Selo, Moste itd. Po prevratu se je v marsičem smatrala ožja pa tudi širša okolica za enako z mestom. Danes pa naenkrat razlikovanje! Apeliramo na vlado, naj nemudoma popravi to krivico, ker jo nismo zaslužili Priznavamo, da so na deželi navadno stanovanja cenejša kot v mestu. Pa ne v občinah, ki meje na mesto, najmanj pa ljubljanska okolica, ki je le predmestje z vsemi lastnostmi, v prvi pa v cenah stanovanj! Odmev angleških volitev v Franciji Pariz, 2. novembra. Francija stoji še pod svežim utisom velike zmage angleških konservativcev. Senzacija francoskega priznanja sovjetske Unije je stopila v ozadje in tudi te dni zborujoči kongres socijalistične stranke Francije, ki ima odločiti o vprašanju na-daljnega podpiranja Herriotove vlade, navzlic svojemu odločilnemu notranjepolitičnemu pomenu ni predmet posebne pozornosti Poraz delavske stranke in zmaga konservativcev je izzvala v desničarskih krogih ogromno navdušenje in jih navdala z novimi upi Njim se mudi aplicirati novonastali položaj v Angliji na francoske prilike in zato že hrupno pozivajo Herriota, naj izvaja posledice. Tako smatra Pertinax v c v z ^arkcv,m P«>toko.om. zad' ni razpolagala s tako večino v parlamen-, nJe Icto' osoblto tn ™s«e tu. .Delavski eksperiment je končan. Od s sporazumom«. S čim bodo v bodoče površnega Macdonaldovega idealizma .mazah. vohlcem se še nc ve, prehaja Anglija k preciznemu realizmu' f J skrbeh niso, ker kratkovidnost m Stenleya Baldvina. Z eliminacijo liberal-1 lahkovernost njihovih volilccv je neskon cev je povratek k sistemu dveh strank čna\ T/=n se. Pa ,zoPet \esc!e' ':cr .vIad' gotovo dejstvo.* Glede zunanjepolitičnih i ne ^ 1 56 obctajo 50 naPrCJ In to ukrepov konservativne vlade pričakuje ijTr»_i-ru—u" uvodničar, da ostane londonska pogodba v veljavi, da pa pogodba z Rusijo gotovo ne bo ratificirana v sedanji obliki. V skrbeh je za usodo ženevskega protokola in razorožitvene konference. Boji se tudi morebitnega slabega vpliva na deceniberske volitve v Nemčiji. Obenem pa zatrjuje, da je ideja fran-c-angle škeea sporazuma za utrditev Po svetu — Mezdno gibanje avstrijskih železni carjev. Sti.ikovne organizacije nameščen cev avstrijskih državnih železnic so sta vile železniški upravi ultiraativno zahtev« po zvišanju prejemkov. Organizacij® gro ze s štrajkom. ako bodo njihove zahtev« odklonjene. Pogajanja se še nadaljujejo — Dr. Beneš obišče Dunaj. Po poroči nh dunajskih listov pride češkoslovašk zunanji minister dr. Beneš 17. t m. n: Dunaj, kjer ostane d?a dni. Pri tej prilik t*j ratificiraoia tudi nova avstrijsko« češkoslovaška trgovinska pogodba. — Smrt madžarskega ministra. V Bu> dimpešti je umrl 1. novembra na sržn kapi bivši poljedelski minister Szabo Ma gvatad, voditelj madžarske kmečki stranke. — De Valera obsojen. De Valera. vod ja irskih neodvisnežev, je bil obsojet na esn mesec ječe, ker se je podal r Ulsto proti volji plade. delavci, ker formalno niso bili odpuščeni, sedaj niti nimajo pravice do podpor za brezposelne! -J- cVelik umetnik, prvi med prvimi*.! zakonodaji v naši državi«. piše, da je v klerikalnem splitskem listu njarji, zatrjujoč svojo poštenost in sklicujoč se na dobro kupčijo in polne mošnje. Beseda je dala besedo, nastalo je ruvanje in naenkrat sta imela krošnjarja Majetič in Piršič Bračka na tleh. Vmešal se je nemški priseljenec posestnik Jurij Hoas. ki je s palico krepko mahal po glavah kroštijarjev, dokler tudi njega ni Piršič vrgel na tla in pretepel do krvi. Sele ko je gostilničar Kopriva energično nastopil, sta se Bračko in Hoas izgubila v noč, krošnjarji pa so se zabavali naprej. S tem pa se je končalo šele prvo dejanje, kajti Bračko se je spomnil, da je občinski svetovalec, ki ga je občinski predstojnik pooblastil, da pazi na mir in red v kamniških gostilnah. Obvestil je nekaj kamniških fantov, da se pri Koprivi tepejo Kočevarji in poiskal drugega občinskega svetovalca Sketa, nakar so se vsi vrnili h Koprivi. Sket in Bračko sta v imenu občine zahtevala od krošnjarjev legitimacije, od strani pa so pritisnili fantje. Taki premoči krošnjarji niso bili kos. Najmlajši izmed njih se je izmuznil pri zadnjih vratih iz gostilne, drugi se je -kril v kuhinji, Piršiča in Majetifia pa eo došli varuhi miru in reda po vseh pravilih temeljito premikastili in vrgli na cesto. Nato so poiskali še v kuhinji skritega Kočevarja, ki ga je doletela ista usoda kakor malo prej njegove t^ variše. Trije so takoj hiteli v Maribor, kamor 90 dospeli pe? najbrž prej Dego bi z Bračkovim vozom in se zatekli k policiji, četrti pa je prišepal čel« prihodnjo jutro bre? krošnje. Zadevo je dobil3 v roke žandarmerija in končno mariborsko okrajno sodišče, pred katerim se ie zagovarjalo devet domačinov in Kamnice in dva krošnVirja radi lahke telesne poškodbe. Dva Kamničana sta bila oproščena, ker ni bilo dokazov, da sta se dejansko udeležila pretepa, ostali pa so bili obsojeni deloma na denarne kazni, deloma na zapor od enega tedna na deset dni ter na plačilo precejšnjih zdravniških in drugih stroškov k odškodnine M boleči— Leon Stukelj pozvan na Finsko Novo mesto, 4. novembra. Naš svetovni telovadni šampijon, g. Leon Stukelj, je brzojavno pozvan na Finsko. Kakor smo že svoječasno poročali, je finska telovadna organizacija po svojem zastopniku na svetovni olimpi-iadi v Parizu naprosila g. Leona Stu-klja, naj bi se udeležil mednarodnih telovadnih tekem, ki se bodo vršile meseca novembra v glavnem mestu finske republike Helsingforsu in mestu Vi borgu. Po povratku iz Parfaa je prejel g. Stukelj tudi oficijelno pismeno povabilo in obenem program svečanosti. Žalibog pa je moral odkloniti svojo udeležbo pri tekmi in to radi bolne roke. ki si jo je poškodoval še pred odhodom v Pariz in ma še sedaj ne dopušča, da bi se zadostno pripravil za-telovadbo. Te dni pa je g. Stukelj nenadoma prejel iz Helsmgforsa brzojav, v katerem ga poživljajo k svečanostim, ne da bi mu bilo treba tekmovati. G. Stukelj je brzojavno odgovoril, da pride in je že ukrenil vse potrebno za odhod. Se ta teden odpotuje preko Berlina v Stettin in potem e parnikom na Finsko. Njegovo rodno mesto se pripravlja, da mn izroči lepo darilo, ki je ponese s seboj in izroči najboljšemu tekmovalcu. Želimo mu srečno pot in smo ponosni, da bo naša država na mednarodnih športnih svečanostih najboljših športnikov sveta zastopana po tako odličnem domačinu, ki je s svojim uspe bom na olimpijadi pridobil Sokolstvu svetoven sloves in priznanje. Upamo, da za odhod ne bo imel zaprek in da mu ministrstvo pravočasno dovoli dopust ter izda tndi potrebno dovoljenje za inozemstvo. Mariborska ne deli a (Jesen — Vseh mrtvih dan. — Premijera v gledališču). Maribor, 3. novembra. Še vedno mehki, skoro poletno sanja« Vi dnevi. Svetla, blesteča jutra, izprano azurje pod večer, še vedno valovanje barv nad gozdovi in po zelenih dolinah, odetih v zlato « rumene plašče, ob zato« nu pa nad vse drobno pretkana bakreno« modra tančica, ki se dvigne z žarečo oblo cd vzhoda in zamre nad temnim Pohorjem. V nekaj minutah zaigra od strani slovenj egoriških vinogradov in ptujskega polja tisoče fantastičnih slik, ki bi jih ne znal pričarati noben umet» nik na platno. Vesla splavarjev udarja« jo v tiho šumenje reke, ko pristanejo v pokojno staro mesto. V jutro jih bodo zopet isti žarki ogrevali, ko bodo pluK mimo razoranih njiv ptujskega polja proti Hrvatski. Naši gozdovi se selijo na iug, da nam prinašajo koruze in vina v hribovske vasi za zimo. Kako bi se v takšnih dneh vmlslil v praznik Vseh mrtvih, ko pa vsepovsod kipi in izžareva pesem življenja. Iz sve« žili barv dehti zemlja, ki bo že jutri sprejela novo seme in prihodnjo nede* ljo bo že zopet k lilo zelenje. Prenovi je« nje, obnova, kakor smo stopali tudi ob grobovih mi drugi, da nadaljujemo delo njih, ki so doslužili ali pa celo predičas« no omahnili. Solnce nam je prizvanjalo, da ne klonemo ob cipresah malodušni. Spomini lepih in temnih ur, utripi hva* ležnih src so odgovarjali šelestenju ci« pres, tuintam je še kanila solza v cvetje, da napoji to novo umiranje na grobu. Šolska deca je okrasila grobišča pad« lih vojakov. Nedoumljiva daljna so še tista leta, ko so jih kosili, kot je trgal včeraj veter listje nad nami. V trumah, eden na drugega so legali v dnevih blaz« nega sovraštva pod blagoslavljanjem božjih službenikov, ki so prišli tudi da« nes v ta sveti mir s kadilom in beseda« mL Kakor pred leti teme, tudi danes te ! blagajno, iz katere naj se izplačuje po-besede niso segle nikamor. Lc resnica, I tem renta za vzdržavanje nezakonskega ledena tragika — pravica nasilja — je , otroka po premoženjskih razmerah neza-vela iz njive padlih. Tu ni treba več ne konskega očeta. Ta predlog je zadel na posrednika, ne jezuitskih besed. Konča« no je in novi zarod, ki je položil cvetje, gre že po drugih cestah v novo življenje. * rFo dveh solnčnih prazničnih dneh smo se sešli včeraj zvečer v gledališču k no« vi dramski premieri: Predmestna legen« da Molnarjevega «Li!icma» v sedmih sli« kah. Košček življenja onih drobnih iz velikega mesta, pa tam zunaj, kjer se ob nedeljskih popoldnevih zbirajo služ« kinje, kuharice in vojaki pri vrtiljaku, godbi, pivu in dekletih. Tam kraljuje močni Liliom, ki se ni v življenju nau« čil ničesar pametnega, ker je pač umet« nik. Naenkrat pa najde preprosto, a zlato Julko in tukaj se mu prigabi po« hotna, bogata gospodinja vrtiljaka. Tudi on hoče z Julko v trdo, pošteno življe« nje. A kako? Samo želja in volja jc bilo premalo, ko bi moral zagrabiti, da pri« služi za ženo in otroka, ki prihaja. Boj med dobrim in minulostjo, dokler ven« darle ne podleže kreaturi temnih brlo« gov. In vzporedno sila nepokvarjenega dekleta, Julka in Marička, pa postrešček in starka in drugi. Njim je bilo lahko stati trdno tudi v viharju, ko so jih uči« li hoditi. Tako približno filozofira Molnar v svo ji legendi. Marsikje privleče ideje za la« se na oder, drugod zopet se ni posreči! prenos miljeja v naše kraje, tudi tipični izrazi -»tistih® ljudi zvene često prisilje« no v slovenski obleki. A vse to pozab« ljaš, ko začno naši umetniki podajati s svojo veliko ljubavjo. To pot sta nas vezala Grom (Liliom) in Kraljeva (Julka). Oba sta živela pred nami, ljubila in trpela. Novinka Kova« čičeva je težko vlogo kmečke Maričke zmogla in je s svojim partnerjem zelo ugajala. Svojevrstno figuro postopača je zopet ustvaril režiser Kovič. Ugajali pa so tudi ostali, zlasti Zeleznik, Kokolj, Janko, Gabrijelčičeva, Savinova in dru« gi. Igra je bila dobro naštudirana in je publika v skoro polni hiši parkrat na« ravnost burno ploskala. V gospej Muškat, gospodinji vrtilja« ka, je gostovala ga. Juvanova iz Ljub« ljane. Točno in krepko nam je podala to zrelo, življenja željno, a zapuščeno žensko. Bil je torej zopet lep večer. Ali ni greh, ubijati takšno gledališče? a. ij S kongresa ženske Male antante Zaščita nezakonskih otrok. Beograd, 2. novembra. Izmed vseh problemov, s katerimi se bavi kongres ženske Male antante, je bila vsekakor najzanimivejša razprava o zaščiti nezakonskih otrok. Zastopnice posameznih sekcij so podale obširna poročila o položaju nezakonskih otrok v dotičnih državah. Imenom jugoslovenske sekcije je gospa Milena Atanackovič razpravljala o dosedanjem delovanju za reguliranje tega vprašanja v naši državi in prečit-la obenem zakonski načrt o zaščiti nezakonskih otrok- Razvila se je jako živahna debata in je bilo končno sprejeto načelo, da naj se v zakonodajstvu vseh držav ženske Male antante zahteva ugotovitev očetovstva, kakor tudi načelo popolne enakopravnosti nezakonskih otrok z zakonskimi. Predsednica gospa Contacuze-ne in gospa Delfa Ivanič sta poleg tega vložili tudi predlog, da naj se določi progresivni davek za očeta nezakonskega otroka, ki 9e mora nalagati v posebno odpor posameznih delegatinj, ki so zahtevale, naj se določi progresivni davek za vse očete nezakonskih otrok, od katerega naj se izplačuje enaka renta za vsakega otroka. Po daljši razpravi je bil končno ta predlog sprejet z večino glasov. Danes je bil kongres oficijelno zaključen. Sprejeta je bila kratka resolucija, v kateri se zahteva popolna enakopravnost žensk z moškimi v državah Jugoslavije, Grške in Rumunske, kakor tudi sprememba zakonodaje glede nezakonskih otrok v vseh državah Male antante, na Poljskem in Grškem. Vsem vladam in zakonodajnim korporacijam imenovanih držav se odpošlje tozadevno obširna spomenica. Razstava ženskih del je imela popoln uspeh in sta jo v nedeljo posetila tudi kralj Aleksander, kraljica Marija ter ministrski predsednik Davidovič. Danes veliki mcnumentalni film ,Colibri' Z OSSI OSWALDA in BRUNNO KASTNER Predstave ob »/»5., 1/. 8. in 9. uri. Kino »Ljubljanski dvor1 Rezervirajte vstopnice za film COLIBRI Kino ljubljanski ivor Telefon 730 Usodna pomota •.. Ljubljana, 4. novembra. Gospod Matevžek je samec v primernih letih in ima dobro življensko pozicijo. Pred nedavnim časom je bil na cesti brez stanovanja. Usoda pa mu jo bila takrat mila. Slučajno, kar na ulici je mimogTede ujel neki naslov, tekel brž v hišo, pozvonil in odprla mu je mlada gospa — vsa v črnem. Gledala jwt je veselo in ko je gospod Matevžek stopil par korakov po sobi gor in dol, je plačal in postal tisti hip podnajemnik sobe pri mladi vdovici. Te kom par minut je že tudi zvedel, da. stanuje poleg ie druga taka gospa v črnem, ki je že pozabila jokati za onim, kateremu je včasih obljubljala večno ljubezen in zvestobo. V nekaj tednih se je gospod Matevžek v novem stanovanju popolnoma udomačil. Postal je celo tako domač in brotak, da se je zbal prihajati pozno domov in je v gimljivi ponižnosti, skoro s solznimi očmi poslušal dobre nauke. lri m« jih je dajala mlada gospa v čmem, katero je pričel tekom časa tikati. Vzrok tej intimnosti je bfl, da da je bila včasih ž njim premehka, vča sih pa pretrda. V splošnem pa je bil jrosood Matevžek izredno zadovoljen. Skelela ga je samo ena zavest in sicer, da je čisto nehote postal on kriv, da se je ohladilo iskreno prijateljstvo, ki ie do takrat vezalo obe srospe v črnem. Sicer ni bil popolnoma gotov, da je rav no on tista mora, ki je potlačila to prijateljstvo, vendar pa se ni mogel obraniti nekakega nedoločnega občuti ka, ki mn je to narekoval. Ker je bil od narave res sijajen človek in dobra duša je porabil vsako priliko, da se je sosedi kolikor moč prijazno nasmehnil in bil je tako zelo presrečen, ko je opazil, da mu ta odgovarja. Včasih se mn je celo zdelo, da ga gleda mlada soseda naravnost ljubeznivo, tako da ara je prijetno po-ščegetalo v prsih. Počasi je rastel v njegovi duši sladek občutek in sosedina pozornost do njega se mu je neizrečeno laskala. Obenem na si je večkrat častital in v mislih hvalil slučaj na cesti in svoj dober sluh. kateremu se mora zahvaliti, da je prišel končno v urejene razmere. Toda človeško srce kako si zmotljivo! V enem samem dnevu, v kratkem trenotku je bila ta sreča preč. In to se je zgodilo včeraj zvečer. Gosnod Matevžek je zašel poooldne nevede v svojo staro dnbrovoljno druščino. Posedcl je v gostilni čez običajni čas in vrasr sra je zmotil, da se je čez mero napil l-n^luce. MoV« ra io tudi oo- macrala čudna nedojmljiva jeza. ko je videl čez dan svojo gospodinjo še bolj črno in solze, ki jih je opazil v njenih očeh, so mu povzročale skelečo bolest pomešano z dokaj sebične hudobnosti. Na večer je kolovratil domov ves prepoten in v glavi so mu vstajale zmešane slike. Doma na stopnjicah in mo-stovžu se je iel nevarno nagibati svet in gospod Matevžek se je moral pomikati ob zidu do vrat svojega stanovanja. Nakrat so se odprla vrata in na pragu se je pojavila ona. Gospod Matevžek je s težkim jezikom momljal nerazumljive sladke besede. Zdelo se mu je, da postaja tudi ona vsa dobra, prisrčna m ljubezniva. Njegovo srce se je širilo v dobroti in v tem trenotku ji je pričel odpuščati da je opoldne jokala za onim, ki je vendar mrtev. Njegova roka se je dvignila do njenih vročih lic in jela božati sladki obrazek. Bil je tako blag, da ni niti zameril, ko je čutil, da se mu ona kakor v razkošni zadregi malce umika. Za njima so se zaprla vrata in luč, 7. rdečim papirjem zastrta se je lomila ob postelji. Čez čas se je vse umirilo. Zavladala je tema m gospod Matevžek je samo govoril divne besede. Nakrat pa s-* je začulo na vrata divje butanje, ženski vrišč in gospodu Matevžku je udaril na uho obupen krik uboge sosede v črnem tik njega. Zunaj pa se je nadaljevalo razsa.janje in ubogi Matevžek je čul popolnoma enak glas, kot ga je že slišal večkrat in kakor ga je imela gospa, ki je opoldne jokala za onim. ki je že mrtev. Skočil je pokonci pogledal divje okrog sebe in se sesedel obupan v kot. — In gospod Matevžek bo menda zopet brez stanovanja. Dopisi RADOVLJICA. Sokolsko gledaBšče v Radovljici uprizori kot proslavo Me« škove 50«letnice v nedeljo dne 9. novem* bra ob pol 4. uri popoldne narodno igro «Na smrt obsojeni?« Dejanje igre se VTŠi v predvojni dobi na slovenskem Ko« roškem in nam kaže boj našega ljudstva za svoj nanodni obstanek. Da bodo sce» ne izvedene tem naravneje, sodeluje pri tej predstavi okrog 60 ljudi. Igra, ki se uprizori samo enkrat, se vrši radi tega popoldne, da je dana prilika tudi zuna* njim gostom, da jo posetijo. 3015 JESENICE. V petek je položila mladina dekliške osnovne šole na vojaške grobove nad 50 vencev. Po primernem govoru je posvetila ženska deca s topli« mi čustvi nekaj trenutkov pozabljenim vojnim žrtvam. Prava pot vzgoje. RIBNICA. Dne 1. novembra je upri« zorila podružnica Jugosl. Matice, Ribni« ca «Mlinarja in njegovo hči». Igra je bi« !a tudi nekak poslovilni večer odhajajo« čih učiteljev Završnika in Kopitarja. Igralci so sicer sijajno rešili svoje vlo« ge, žalibog pa je oder premajhen in tudi oprema nezadostna. Poset je pokazal, ka ko zelo se občinstvo zanima za lepe igre. Ribničani! postavili ste si krasno poslop« je meščanske šole. Sežite še malo glob« Ije v žep in imeli boste tudi lepo gleda« liško dvorano. Igralci in igralke zasluži« jo polno zahvalo. Skopuh in mlinar Čer« mot (g. Kopitar) je bil kos svoji vlogi. Le v začetku je govoril malo prehitro. | Marica (gdč. Bartolova) je dokazala, d« biva v njej igralski talent. Tako se je vživela v svojo vlogo, da si nehote mi« slil, da gledaš res pravo življenjsko do« godbo pred seboj. Njena teta (gdč. KB« narjeva) je bila prava kmetska tetka. Same neprisiljene geste. Želeli bi, da ra« bi prihodnjič režiser šminke malo bolj skopo, kajti tetka je vzbujala s svojimi prečrnimi lisami mestoma obilo smeha. Konrad (g. Lulik) spada na pravi oder. To mestoma zelo težko vlogo je rešil častno. Le včasih se ni pokazal hrabrega mladeniča. Njegove geste so bile izbor« ne. Luka (g. Završnik) je bil pravi tip grobokopa, ki hoče z žganjem in z dov« tipi zbrisati v sebi vsako misel na svojo žalostno službo. Dokazal je. da je ie večkrat nastopil v sličnih vlogah. Njego« | vi dovtipi niso bili naštudirani, temveč | naravni. Tudi ostali igralci in igralke za« \ služijo polno priznanje. SODRA2ICA. Čeravno je izšla iz zad« njih občinskih volitev demokratska stranka kot najmočnejša izmed treh sku« pin, ki so postavile kandidate, se je mo« rala vendarle odločiti pri županskih vo« litvah za enega izmed kandidatov SLS. Naravno je bik), da se bo izrekla proti dosedanjemu županu A. Lovrenci ču, ki je zato tudi propadel. S pomočjo demo« kratskih glasov je bil izvoljen za župa« na g. Fr. Štupica, dočim pripada demo« kratom pet svetovalskih mest. Konec je terorizma bivšega župana in mi mu le želimo, da se dobro odpočije od da« jalcev dobro obiskan — prignalo se je nad 300 glav živine — ni pa bilo kup« cev. Cene kakor prej. — V nedeljo dne 2. novembra t. 1. zvečer je priredila tu« kajšnja Čitalnica v hotelu «Beograd« predstavo. Igrala se jc žaloigra. »Mlinar in njegova hči». OBl OB O.B E K E o NA ROKE MESTNI TRG 5 ERNATOVIC €@S0iilM CEY10N TLI 100 Gromoes Ne. i ril i i wfl"l> »■ »MM1MI irt>itt>n »Vin ii < J £ya h Putti v Kino ljubljanski ivor Špirit denat. 951% za mizarje, prašno olje. pravi kranjski firnež, suhe in oljnate bsrve, slikarske in pleskarske potrebščine. Ravhekar & Derganc Pred škofijo št 20 Kulturni Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Sreda, 5.: «Zora, dan, noč» (premijera). Izven. v Četrtek* 6.: Zaprto. Petek, 7.: .Firma P. B.». E. Sobota, 8.: »Šestero oseb išče avtorja.* ■A. Ljubljanska opera. Sreda, 5.: Zaprto. Četrtek, 6.: «Pikova dama*. Gostuje tenorist g. Mario Šimenc. D. Petek, 7.: »Majska noč*. B. Sobota, 8.: »Rusalka* C. Mariborsko gledališče-Sreda, 5.: Zaprto. Četrtek, 6.: Pohujšanje v dolini šent-florjanski« D. Premijera r ljubljanski drami. Opozarjamo na današnjo dramsko premijero. Igra se prvič na našem odru komedija tnanega italijanskega komediografa Dari-ja Niccodemija od Kralj. Režira g. Osipovič. • I Sprememba mariborskega repertoar- J "a Vsled nastalih težkoč ostane gleda- j lisče danes zaprto, jutri pa se uprizoril Cankarjeva farza .Pohujšanje v šentflorjanski>. dolini « f salkine nesrečne ljubezni, o tragediji -M W /med mrzlo ribjo krvjo povodne deklice Jll rfPtcCl in vrelo človeško krvjo kraljeviča. In vsa m sladka fantastičnost mesečne noči, v ka- teri rajajo vile po gozdu kakor švigajoči žarki, pretresljivo svarilni klici zelenega vodnika, razkošje kraljevskega dvora, ki ga razburja poltnost izzivajoča lepota brezsrčne, zlobne princese ter krvo-„ _ „_, , ločnost Jagebabe, silne in strašne, vse to Rusalka gde. VaneSkova, kraljevič gosp. ^ ^ ^ Dvofakovega grandi-, Jiranek. . oznega orkestra. Treba pa je, da se na Dvofakova .Rusalka, tem bolj ugaja; ^ § ^ da poprej vsaj ^se-; m tem globlje opaja, čim cesče jo človek, £ v F potem ^ ^ popoIn čuje. Ob vsej svou razkošni melodicnosti. J ne feo- nikakor wthajal niti za poslušalca m lahka opera, za iz-; , ' , ., . ,__,.„ „, % a/1 1- o io li en_ Ljubljanska onera vajajoče pevke in pevce pa je prav težka! Dvofak je pisal brezobzirno; zato tudi zahtevajo partije Rusalke, kraljeviča, Jagebabe in vodnika izredne glasovne obsege; skladatelj se spušča v glasovne višine in višine, ki zahtevajo od izvajalcev najširše glasovne umetnosti. Pravljično dejanje zahteva vrhu tega še ubranosti, ki je ne smejo motiti ne igra, ne vnanjosti, ako naj bo dojem čist in popoln. Vse partije so zelo važne in vse so povezane v toliko harmonijo, da treba ~ predstave tako, kakor so odhajali v so- boto nekateri, vzdihujoč: cKako dolgo-; časno! Celo zaspal sem . . .» — Gotovo je predstava ... i Prvič smo čuli v tekoči sezoni gdč. Vanččkovo. Pela je nežno rusalko vročih čustev, a mrzlih udov in poljubov veledramatično v gestah in tonih. Gospodična prihaja z malega provincijalnega odra, a se stilu naše opere gotovo hitro prilagodL Materijal ima izdaten, zmagovit in neutrudljiv; igra ji je rutinirana in dobra, petje čustveno, a nastavek nedosleden; iz temne barve prehaja naglo v najsvetlejšo. Naša publika ljubi zdrave, polne glasove; zato si gdč. Vanečkova lahko pridobi simpatije, ako bo pela in igrala kakor n. pr. gdč. Zikova, ki se je vedno podrejala slogu partije in ubranosti vse opere. Temu je gdč. Rozumova že bliže. Prvič smo slišali tudi novega tenorista gosp Jiržnka. Letošnjo premijero si je kot bolnik ogledal iz lože. S svojim nastopom je pokazal, da si je tekom svoje triletne operne karijere pridobil že nekaj prakse. V Ljubljani bo, ako se uči, lahko napredoval. Igra mu je še nekam stereotipna; golo raztezanje rok pač izpestri z naravnimi gestami. Materijal ima lep in močan, a le v srednji legi; v'šina še ni svobodna. Zato je ustrezal svoji partiji deloma prav dobro, deloma nezadovoljivo, ker nasilno, naporno. V celoti pa je bil njegov nastop simpatičen. Zel je v družbi gdč. Vanečko-ve, izvrstnega vodnika gosp. Betctfa in gdč. Sfiligojeve prav pičlo zasedenem gledališču mnogo priznanja. Deležen ga i je bil hkratu gosp. Rukavina kot dir rigent. j Tudi razsvetljava na odru v 1. in 3. ne-: janju je bila to pot pravilna; zato pa je i bila v 2. dejanju rampa temna in «r stali na odru sami zamorci. •*-* • Sinoči je gostoval g. Šimenc, da je omogočil reprizo Čajkovskega «Pikovc dame®. Menda jo bo pel za vse abon= mane. Publika ga je sprejela z izredno prisrčnostjo; žc po prvi ariji jc žc! aplavz ki se je stopnjeval in ponavljal po v»2« kem dejanju. Spričo stacionarne tenor* ske krize v naši operi so ovacije še po; sebno drastično izražale globoko obža= lovanje, da g. Šimenc danes ni več naš-operni član. Pel je težko, veliko, a me= stoma nehvaležno partijo Hermana sveže in efektno ter igral prav lepo. dasi ni imel sebi primerne ter kvalitetno enake Lize. Ker je gdč. Vanečkova — kakor je sporočil g. režiser — dopoldne pri skušnji omedlela ter so jo še pri pred« stavi m-čile neuraigične bolesti, je Lizo seveda le markirala. Za nadaljnje repri= zc «Pikove dame» bi torej kazalo, nuj« no pridobiti našo idealno Lizo, gospo= dično Zikovo. Odlikovala sta se zopet gg. Popov in C v e j i č; gdč. Ropasova je bila zlasti dobra v spalnici, gdč. Sfiligo« jeva pa ic ugajala kot Pavlina in Da fnis. Akt s pastirsko igrico je nanovo in prav okusno uprizorjen. Tudi balet je vesti * Iz državne službe. Računski nad-t osramotiti bivšega ministra. Človek bi svetnik Anton Mikuš v Ljubljani je na \ pričakoval, da bo tSlovenec* popravil podlagi čl. 43. uradniškega zakona trajno; svojo zmoto, a to se m zgodilo. Zato mu odgovarjam, na ima bivši minister doktor Grisogono popolnoma druge nazore o poštenju in mu »Slovenec* s svojim pisanjem sploh ne more škodovati, še manj pa oblatiti njegovih duševnih vrlin. — upokojen. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla gospa Cecilija Tejkal, soproga železniškega nadrevidenta v pok., mati g. profesorja Tejkala v Ljubljani. Pokojnica je bila vrla narodna žena in splošno pri- Oskar Grisogono. ljubljena. Pogreb se vrši danes ob pol d. popoldne iz Novega Vodmata št. 72 na pokopališče k Sv. Križu. — V celjski bolnici je 2. t. m. umrl g. Jurij Lesnik nad-sprevodnik južne železnice v Ljubljani, v 56. letu starosti. V bolnico so ga prepeljali pred nekaj tedni vsled težkih poškodb, ki jih je dobil v službi. — V Ga-berjih pri Celju je umrla po krajši bolezni ga. Terezija Pušnik, soproga posestnika ia čevljarskega mojstra g. Franca Pušnika, v starosti 60 let. Pokojnica je bila vedno zavedna narodna žena. Blag jim spomin! * Izleta Jngoslovensko-češkoslovaške life v Ptuj se udeleži v nedeljo dne 9. lega meseca tudi generalni konzul dr. Beneš iz Ljubljane. Izletnikom, ki odhajajo iz Maribora z vlakom ob 8.34 (polovična vožnja), se lahko pridruži vsak Slovan. Za obed se je priglasiti kar med vožnjo. Gospod generalni konzul dr. Beneš pri-žaka izletnike na Pragerskem, kamor se pripelje nasproti z jutranjim vlakom iz Ljubljane. * Kako prestavljajo naše učitelje. — Eden prvih, ki ga je med učiteljstvom zadela roka čreda in pravice*, je bil g. upravitelj Ciril Dequal. Bil je prestavljen iz Dvora v Ambrus, kjer je že prej služboval 7 let Vzroka mu v Ljubljani niso hoteli povedati. Edini vzrok je pač besno osebno sovraštvo žužemberškega dekana. Temu se je zameril, ko je pred leti na drž. praznik z otroci pel himno cBože pravde*. V cerkvi ga je napadel: odborniki: Filip Hauptman, Fran je odpeljal 1500 Din vredno moško ko« i Bclie> Jakob Karoli Andrej Muršec, Ru« lo. Varnostne oblasti so nevarnega ptič« i doIf N;efergal, namestnika gospe Leo« ka dolgo zasledovale, toda brezuspešno. ; poidina Nerat in Amalija Straus, pre« Te dni pa se je tat skesal m se sam | gjednika Štefan Renčclj in Ante Tonač. prijavil ljubljanski policiji. Oddan je bil a_ Mariborska kronika. V pondeljek v zapore deželnega sodišča. je predavai v veliki dvorani Kazine nri« u- Zopet tatvina v stanovanja. V mnrij g_ dr Hug0 Robič 0 spolnih bo;ez. predsobo stanovanja tiskamiškega_us!uz« nih Zanimivemu predavanju, katero je i si i jo kak drug način obveščanja svojih ______________r---------------- V pondeljek je prišlo pred kavarno Cen- j eianov prf vežjih požarih pa se opaža j nenca Ivana Krmeca na uesti na oorenj g prim^rnj pojasnieval tudi z drastični« tral v Novem Sadu do krvavega spopada I treba< da si vefja društva nabavijo mo-! sko že'eznico št. 4 je vlomil dne 2. t. m. i mi slikami iz svoje prakse, je številno med Orjunaši in vojaki madžarske m j den)e ilske polreb5čine, predvsem'mcd 14- ™ 15. uro neznan uzmovič in občinstvo sledilo z izrednim zanima, nemške narodnosti En Orjunaš je bil tež- motorne brizgalne. Za nabavo takih bi odnese', ker ni našel ničesar pripravnej« njem_ _ istočasno se je vršil v Gdtzovi ko ranjen. Tudi policja ki je hotela na- (la,)ko prispevale veCje zneske posebno 5cSa- 300 Din vredcn J°Pič- Tatvine je dvorani koncert .Ljubljanskega Zvona., praviti red, je naletela na hud odpor zavarovaInice< večja podjetja ter občine, —EV: l'; ................ __j _ 1___ tr .»kka/lia 1-j n n ia mitf.ll frt a/1 vojakov. V spopadu, ki se je razvil med policijo in vojaki sta bila ranjena dva vojaka in en redar. Osem oseb je bilo aretiranih. * Pcdoficirska šola vojne mornarice. Ministrstvo vojr<~ in mornarice je izdalo naredbo glede snovanja podoficirskih šol, v katerih naj bi se izobrazil strokovni kader podoficirjev za našo vojno mornarico. Vodja vseh teh šol bo višji mornariški oficir v činu polkovnega komandanta. Število gojencev do'o£i šef odelenja za mornarico v ministrstvu vojske in mornarice. * Zapoznele jagode. Gospod Ivan Ple-melj z Bleda nam je poslal lepo dozorelo jagodo, obenem pa tudi več lepo razvitih cvetov jagode — pojav, ki je meseca novembra v naših krajih gotovo velika redkost. Jagode je našel pod Babjim Zobom. * Dr. Pivkova predavanja. V nedeljo je predaval starosta mariborske sokolske župe br. dr. Pivko v Konjicah o nalogah Sokolstva v bivših nemčurskih občinah in v Oplotnici pri Konjicah o Sokolstvu na vasi. Obe predavanji ste bili dobro obiskani. * Težka nezgoda ob meji V tovarni lepenke Sladka gora ob Muri je v pondeljek popoldne med čiščenjem stroja zagrabila transmisija zaposlenega delavca Julija Fakiča iz Št. Ilja v Slovenskih goricah. V trenutku mu je bila raztrgana ker je to predvsem njim v korist. * Ogenj v SI. Bistrici. V petek, 31. oktobra je izbruhnil v Vregovem kozolcu na periferiji Slov. Bistrice požar ter uničil kozolec z vsemi zalogami krme in drugih pridelkov, ki p" jih imeli tam shranjene deloma lastnik deloma pa drugi slovenjebistriški posestniki. Sreča, da je bilo vreme mirno, ker bi bila sicer nevarnost za gospodarska poslopja in hiše, ki stoje v bližini, Se večja. Požrtvovalnosti vojaštva, ki je pod poveljstvom gospoda podporočnika Mijača takoj prihitelo na kraj nesreče ter neustrašnosti gospoda Engelberta Goltesa, ki je s prezi-ranjem lastne življenjske nevarnosti v neposredni bližini plamena polival streho poleg stoječega hleva, se je zahvalili, da se ni ogenj razširil. Pogača požarna bramba je prišla, ko je bila nevarnost že pri kraju. Ni to prvič, da je bila pre-Ijasnal • O nbojn brtia, ki se je izvršil minuli petek pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah, nam še poročajo: Najbrže gre za umor. Med posetniškim sinom Vincencora Knup-ležem in starejšim Janezom je vladalo že dolgo uprav smrino sovraštvo, ki je tudi s smrtjo končalo. Vincenc je bil vedno drzne, surove narave. Kritičnega dne se je proti večeru spri in stepel najprej z očetom, kateremu je prišel starejši sin Janez na pomoč. To pot je Vincenc še odnehal, kuhal pa je naprej svojo jezo. vsa obleka, vendar pa je imel delavec že j p0 večerji je prižgal svečo in jo kazal vi ves okrvavljen toliko prisotnost duha in moči, da se je sam iztrgal iz stroja in še- vila se je stvar seveda drugače, kot jej le nato psdel v nezavest. Stroj mu je zlo-Jjudstvo hotelo. Zadevo je dobila v roke j mil levo roko. zmečkal prste na obeh SLS in jo odstopila poslancem Kulovcu. j rokah in mu stisnil prsni koš ter poško-Ta pa je odgovoril: «Dekanu se mora ; doval na nogah. Domači zdravnik mu je ugoditi!» Dequal in njegov naslednik sla j nudil prvo pomoč, nakar so ga prepeljali prejela dekrete in se morala seliti, če- i v št. I!j in od tam z dunajskim večernim prav sta se obe občini jasno in določno: vlakom v Maribor, kjer ga je pričakoval izjavili, da sta proti premestitvi, ker sta: rešilni avto ter ga prepeljali v bolnico, krivični in je ljudstvo z obema zelo za-j • Jelen-šareniak na Pohorja. Lastnik dovoljno. Pripominjamo pa, da sta obe• mariborske kavarne cPromenade* je pri občini klerikalni in je silno značilno, da j Pivoli na Pohorju ustrelil kapitalnega vodstvo SLS niti nujnih želj svojih vo-1 jelena-šarenjaka (cervus dama), ki je bil licev prav nič ne upošteva, če fajmošfer i nad 40 kilogramov težak. Ta redka div-lioče drugače. Interesantno pa je še tole: j jačina je najbrže iz Hrvatske zašla na V bližnji okolici je Sol. upravitelj, ki se j Pohorje. je pred pričami in pred otroci izjavil, da j • pčžar v Kranja. Dne 1. t. m., ob pol je naš kralj zanj navaden osel, da Cankar \ 3. zjutraj je izbruhnil v večji baraki Ju-je poscankar, srbohrvaščina ciganščina in j gočeške tvorniee na Gašteju požar. Ob-druge cvetke. Je pa močno katoliški mož, jekt je bil hipoma v plamenu in je že uživa zaupanje farovža in izven dvoma je,' obstojala nevarnost, da se ogenj razširi da bo šol. oblast zadevo že tako zasukala,. na veliko poslopje tkalnice ter na lesene da se mu ne bo nič zgodilo. Vsaj on se: stavbe in skladišča gradbene tvrdke , ki sicer dobro ve, da voljna gasilna društva so sicer dobro or-bivši veliki župan ni brat bivšega mini-' ganizirana, vendar pa bi priporočali, da sira dr. Prvislava Grisogona in da tudi I ublažijo nepotrebno razburjanje z zasta-ni Ivo, ampak dr. Peter Grisogono, samo; relim irobenjem in zvonenjem ter si omi- ustrczal docela. Zbori niso bili na vi« [ vo Molierovega . nji vtisk torej slab, kar je obžalovati I Istega dne se vrši v drami premijera ko-tem bolj, ker je veliko in krasno umet« ; mada , fcič, koncertni in operni pevec iz Zagre-! Verdijevega cPlesa v maskah^, Wagner-fca. Koncert ima dva dela: hrvatska glas- jevega , Dvofakove *Ru-ba do Ivana Zajca in novejša hrvatska salke*, Lisinskega . Oetken- jev prah za Pudding I a Doliva se povsod ali | P* P" | Josipu Re:chu | v Mariboru » t<=»!H Iz Maribora a— Kmetijska podružnica v Mariboru je imela v nedeljo dne 2. novembra v prostorih okrajnega zastopa občni zbor, pri katerem so biii za občni zbor Kme« tijske družbe v Ljubljani izvoljeni sami klerikalni delegati. Po občnem zboru je prof. Priol predaval o sadjarstvu. a— Češki klub v Mariboru, ki ima že čez 100 članov in članic, se v nedeljo korporativno udeleži izleta J. Č. Lige v Ptuj in vabi tudi vse ostale češke roja« ke iz mariborske oblasti, da se po mož« nosti pridružijo izletnikom, da se rojaki medsebojno osebno spoznajo in naveže« jo ožje stike zlasti s češkoslovaškimi ro« iaki v Ptuju. Poleg g. generalnega kon« ■nila dr. Bcneša pridejo v nedeljo v Ptuj sigurno tudi predsednik češkega kluba g. Burcš, predsednik J. C. Lige v Mari« boru g. dr. Pivko in seve ves odbor obeh društev s člani in njih rodbinami, tako da utegne biti izlet vsaj tako dobro ob« iskan kot je bil avgusta v Rogaški Sla« tini. Priprave v Ptuju so pod vodstvom rojakinje gospe dr. Viscnjakove iz Či« talnice. Tudi ravnatelj Hcrbc:-stcinovc« ga gradu, ki si ga bodo izletniki ogleda« li. je češki rojak. a— Odbor Društva tobačnih trafikan« tov za mariborsko oblast. Na ustanov« nem občnem zboru Društva tobačnih trafikantov za mariborsko oblast ki sc je vršil dne 2. t. m., je bil izvoljen sle« deči društveni odbor: predsednik Fra« nio Gcč, podpredsednik Miloš Gnus, taj« nik Franjo Kopina. blagajnik Anton Go« Pismo iz Dalmacije Gruž, 1. novembra. Kakor ste v Vašem s primernim spremstvom. Istega dne se je pripeljal iz Opatije in Sušaka ameriški admiral gosp. P. Andrews, prijatelj jugo-slovenskega naroda Zasluge admirala Andrewsa za naš narod so znane. Mož se je pred leti za časa našega incidenta z Italijo tako izkazal, da je s svojim razumnim postopanjem dobesedno preprečil zasedbo Splita, katera je nam grozila od strani italijanskih žet. Seveda so splitski meščani sprejeli svojega, dobrotnika z vsemi častmi, ki gredo takemu možu. Pričakovale so ga vojaške in civilne oblasti ter ogromno število prebivalstva, ki je pokazalo, kako se zaveda svojih dolžnosti in da si je sve-sto hvaležnosti, katero dolguje možu, ki se je znal tako moško in viteško vesti v razburljivih časih. Admiral Andrews je bil za vse to sedaj odliliovan. Splitska mestna občina mu je izročila krasno diplomo častnega meščanstva. Na čast admiralu se je vršila cela prireditev zabavnega, koncertnega in športnega značaja. Na sestankih ee je pokazalo, kako naše dalmatinsko ljudstvo ljubi, spoštuje in ceni odličnega Američana. Jutri, 2. novembra pričakujemo ameriško eskadro v Dubrovniku. Po o^mib dneh bivanja v Splitu se zasidra eskr-dra v gruški luki, kjer ostane pe* dni. Seveda bo vojaški dostojanstvenik tu-i; v Dubrovniku sprejet z nič manjlimi častmi kakor jih je bil deležen v Splitu. « * • Zadniič ste. gospod urednik, poroč-li o regulacijskem načrtu splitskega mesta. Splitu sledi sedaj tudi Dubrovnik, ki namerava rrzpisati natečaj za regulacijski načrt svojega okrožja. Dubrovnik Kleno z Cružem šteje danes 2000 prebivalcev več kakor pred vojno. V t«m ča-«u se je tu in tam kaj pozidalo, toda brez pravega sistema. Da se tej nevolii odpo-more, bo razpisala mestna občina natečaj in odkupila najboljši načrt, katerega se bodo v bodoče morali držali v*L ki bodo hoteli zidati v Dubrovniku ia Gru-žu svoje stavbe. Lastnik ln izdajate!i Koniordj tJnfr**. Odgovorni urednik Fr. Bron' 14, Tisk Delniške tiskarne, d. d v Ljubljani* Pogo?ni refleksi cžar na ' pod nogo postelje, češ. da morajo biti z »pogojnim refleksom* bo istem vzroku. Lahko se kombinira lakota in hrana skupaj, žival se lahko terorizira, pa bo krotka. Pes se pusti zapreti, maha z repom in liže roke onemu, ki mu vzame prostost. Lenin je rekel v nekem kongresu; srečnih zapeljanih deklicah, ki jih je Krvav zaključek ljubezenske zgodbe Le predobro so znane zgodbe o ne- IIL internacijonale, da mora spremljati teror diktaturo proletarcev. To je popolnoma resnično, je dejal prof. Pavlov, in ne more biti drugače. Teror, ki ga ojači stradanje, zatre pri prebivalstvu nevarno potrebo prostosti in razvije pprrstane prošnje in vsi]ji-1 g0 koristilo. odvetniški kandidat vzel po dolgem X Nova knjiga Viljema II. Bivši! čakanju omot izpod posteljne noge, je nemški cesar Viljem izda v kratkem videl, da so v njem listi navadnega novo knjigo, »Spomini na Krf». V tej ' papirja. Sleparja sta izginila brez vsa-knjigi slika bivši cesar bivanje na tem kega sledu, krasnem otoku in poroča o izkopava- i ---- vo vedenje mi že presedal* ji je dejal, se ii iztrgal iz rok in hotel poho črniti. Mali se je zameglilo pred očmi. Obup .ji je napolnil srce in ne vedoč skoraj, kaj dela, :-> segla v svojo ročno torbico. potegnila revolver in ga izpnlila. Krogla je Morena zadela v obraz. Rana sicer naibrž ne bo opasna, vendar je zdravnik ukrenil, da ga takoj prepeljejo v bolnico. Deklica ie izbruhnila v plač. ge ali stopi, je neprecenljiva, da ne omes ! nimo škode, ki jo povzroči na človeškem življenju. Toda v sedanji dobi materializma, ko vse misli na to, kako bi bilo mogoče iz« rabiti naravne sile, in ko izginja premog, ki ga je bojda le še za dve stoletji, ni čuda, da so se našli duhovi, ki mislijo na to, kako bi se dala izrabiti naravna sila bliska. Inženjerji » elektrotehniki so skušali oceniti energijo strele. Spomladi leta 1913. je udarila strela v neki tovarniški dimnik, visok 40 m, na katerem je bil napeljan strelovod. Elektrika je v hipu stopila v bakreni kabel strelovoda, ki ga je tvorilo 12 žic premera 33 mm. Elek« trični tok je bil torej toli jak, da je se« grel kabel na 1094 stop. C — baker se namreč pri tej temperaturi topi — in to se je zgodilo v kratkem času 1/1000 do 1/30.000 sekunde, v katerih mejah se gib« Ije trajanje bliska. Vpoštevajoč obe Stavbe v zraku Sedanja letala so navezana na Sest* popravila. Mehanične delavnice in lopes takozv. hangarji so velikega pomena, posebno v bližini fronte. Znana francoska letalska firma Voisin je zdaj pričela graditi hangarje ... v zraku. Lahko kovinsko ogrodje je pokrito s dvojno gumira-no tkanino, katere sloja sta hermetično združena. Med blagom je zgneten pod posebnimi pogoji zrak, in stena Je popolnoma trda. Hangarji te vrste so zelo lahki se hitro postavijo ali razložijo in natovorijo na avto. Tovoren avto lahka pelje S—4 take zračne hišice. • • • Torpedovke, podmornioe ia druga manjše ladje so pogosto navezane na pomoč plavajočih ladjedelnic, takozvanlh dokov. Isto ulogo letajočega aerodroma bodo igrala v zračni mornarici Zedinjenih" držav nova izredno velika letala, ki pa spadajo med vodljive zrakoplove, torej so lažja kakor Zeppelini. V vojnem času pride tak zračni aerodrom na določen prostor in se ustavi sad zemljo. Letala se odpno, vržejo doli, pri-čno boj s sovražniki ali zaigo mesta fai potem se vrnejo ri?eval-no je vpletel tri ali štiri debele pogre-žke zoper francoščino, ki so se svetili kakor mak v žitu. »Evo vam,* je rekel, »to je primeren slog.* 2. Kadar se izprazni kateri izmed 40 sedežev v Akademiji, delajo kandidati po-sete preostalim članom in se priporo- čajo. Ko je bil kardinal De Cabrižres šo monsinjor in si je želel sedeža pod Kupolo, se je prišel kakor drugi priporočat Anatolu France-u v njegovo razkošno vilo Sald. »Gos-pod,* je izpregovoril škof po kavalirsko, »kar odkrito vam priznam, da nisem čital vaših romanov.* znano, je letos spomladi razposlal g. Toma n, zastopnik anončne pisarne «Aloma Company> originalno seme soje ali ameriškega fižola interesentom širom Slovenije, da ga nasadijo za poskus ter potem poročajo o svojih opazovanjih glede uspevanja te zelo koristne rastline. Prvo zadevno zanimivo poročilo g. Fr. Malaseka, strokovnega učitelja na Grmu, je tjutros pred kratkim priobčilo. Ameriški fižol, posajen na Grmu, ni uspel, kar je pripisovati hladnemu in deževnemu poletju. Iz tega sledi tudi, da potrebuje rastlina veliko količino toplote. Moj poskus je izpadel dokaj ugodneje. (Uspel je tudi poskus dr. Schwaba v Celju, o čemer smo že poročali. Op. ur.) Na bivšem štajerskem je klima milejša, posebno še v od mrzlega vetrovja zavarovanih vinorodnih Halozah. Fižol je bil posajen dne 1. maja v negnojeno, toda Spočito težko poljsko zemljo. Seme je brez izjeme lepo vzklilo in so se rastlini-;e tako bujno razvijale, da so dosegle končno 1.4 m višine. Da bo fižol cvetel, ni bilo upati radi neprestanega hladnega in deževnega vremena. Koncem avgusta pa sem bil prijetno presenečen, ko sem opazil na rastlinah polno majhnih cvetov svetloplavkaste barve. Kakor da bi fižol hotel nadoknaditi zamujeno, so se iz cvetja zelo naglo razvijale stročnice z enim, dvema ali tremi zrni. Fižol (seme) se v ničemer ne razlikuje od originalnega. Rodi neverjetno obilico in je vkljub izredno neugodnem letu dozorel do 90 odst nastavljenih stročnic, kar je za pri-poročljivost rastline, ki se mora tekom let šele aklimatizirati vsekakor velik ak-tivum. Zahteva veliko moče in solnca. Podpisani nameravam sojo gojiti za poskus leto za letom ter bom stalno poročal o njeni rentabilnosti, aklimatizaciji in prilagodenju. Ako bd kdo od cenjenih Stateljev želel seme v svrho poizkusnega nasajen ja, se naj blagovoli meseca aprila 1925. obrniti sa moj naslov pri Sv. Andražu v Halozah. Bm. Stoklas. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Pšenica: baška in sremska, 10 vag» ncrv 367J — 370. Turščica: sremska, 35 vagonov 170; suSena 240; za deceiru ber » januar 200 — 215. Oves: baški, 1 vagon 275. Moka: «Qss», 6 vagonov 575, «6» 377.5 — 380. Tendenca mlačna, j slih z državo. Sarajevsko kulturno dru- Dunajski sejem z govejo živino (3. no* vembra). Dogon 4037 komadov; od tega so pripadali prof. dr. inž. Fran Hanaman, rektor kr. tehniške visoke šole v Zagebu, profesor dr. Robert Ettonreich, univerzitetni docent za elektrotehniko in brezžično telegrafijo in telefonijo na Dunaju, in profesor dr. inž. Karel Haubner. vodja drž. preiskovalnega zavoda za elektrotehniko na ehnološkean muzeju na Dunaju. Navzoč je bil tudi predsednik tovarne vseuč. profesor dr. inž. Milan Vidmar s tehniškimi strokovnjaki podjetja. Ekspertizi sta nadalje prisostvovala mariborski veliki župan dr. Vodopivec ter inšpektor dela inž. Dejak. Po natančnih ugotovitvah in zadobljeoih pojasnilih s strani predsednika tovarne so elektrotehnični strokovnjaki sestavili protokol ki jako laskavo ocenjuje moderni ustroj tovarne ter kvaliteto izdelovanih žarnic. Njihovo pismeno oddano strokovnjaško mnenje povdarja, »da se proizvajajo žarnice pri tvrdki Volta d. d. Maribor po povsem novodobnih metodah, da odgovarjajo strojna oprema in aparature tovarne vsem zahtevam prakse in vede za obseg produkcije te tovarne povsem in da nadzoruje kontrola fabrikacije strogo natančno tek fabrikacije.« Nadalje so strokovnjaki konstatirali, da »kapaciteta tovarne se sedaj ne izkorišča popolno in dnevna množina produkcije se zamore v razmeroma kratkem času brez nadaljne-ga zvišati na množino produkcije, ki bi krila celotno porabo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako se bi že nar hajajoči stroji in aparati popolnoma izkoriščali in ako bi se pritegnile še nada-Ijne delavske moči.« To mnenje odličnih elektrotehniških ekspertov služi naši industriji na čast in je dokaz izvrstne kvantitete žarnic »Volta«, ki so povsem enakovredne inozemskim produktom. = K polomu lesne vele firme inž. Iljln i drogovi ▼ Sarajevo. 0 plačilnih tež-kočah te firme smo poročali že včeraj. Glede razlogov poloma se širijo razne vesti. Firma je posedovala svoječasno veliko žago v Ustiprači, katero je morala pred letom dni prodati, ker se je nahajala že takrat v težkočah. Prodana je bila žag* z izgubo enega milijona Din. Baje je neposreden razlog plačilnih težkoč ta, ker je firma za račun svojih angleških komitentov, s katerimi je sklenila velike pogodbe za dobavo tramov, kupovala les po višjih nego tržnih oertah. Po pogodbi bi morali Angleži plačati les po 14 šilingov, toda prej, nego ee je dobava izvršila, so Angleži stornirali zaključke, ker so cene padle na 7 šilingov. Razen tega je imela firma velike izgube v po- b Jugoslavije 741. Ponudba je bila za okrog 800 komadov večja kakor prošli pondeljek. Pri zelo slabi kupčiji so osla« bele cene volom vseh dobrih kakovosti za 2000 a K. Ostali živini so se znižale cene zi 1500 do 2000 aK pri kg. Notira« jo za kg žive tež" - tisočih aK: voli 11 do 18 (23), biki 12 — 16.5, krave 11 do I5j slaba živina 7 — 11. s= Nesporazum trgovskih in obrtniških zbornic t vprašanja zakona o prisilni poravnavi Kakor je znano, se je na zadnjem gospodarskem kongresu v Beograda govorilo tudi o ukinjenju zakona o prisilni poravnavi član beograjske zbor-oice Dinič je zahteval ukinitev, češ, da omogoča ta zakon razne zlorabe. Njego* predlog je bil splošno pozdravljen, vendar » o njem ni vršila nikaka nadaljnja diskusija. Zaradi tega je beograjska zbornica menila, da vse zbornice odobravajo omenjeni predlog io je zato uvedla zadevno akcijo. Sarajevska in zagrebška zbornica pa se s to akcijo ne zadovoljita, češ, da je potrebna le re>vizija tega zakona. O tej zadevi vodijo sedaj pogajanja pravni odbori zbornic; rezultat teh pogajanj se bo predložil ministrstvu, pravde. = Državne tvornice sladkorja in karte!. Iz Beograda poročajo, da sta bila te dni pri ministru za kmetijstvo in vode direktorja državnih sladkornih tvornic r Beogradu in na Bel ju. Direktorja sta pojasnjevala ministru, da se sladkorne tvor-rrioe niso kartilirale, kakor je to poročalo časopisje, nego da se je med upravami tvomic dosegel le sporazum na popolnoma drugi osnovi. Kakšen bi bil ta sporazum, vest ne pove. .= Uvedba poslovanja na premije na beograjski borzi. Te dni pride pred upravo beogra jske borze predlog glede uvedbe takozvanih poslov na premije. To bi bil nov način špekulacije s papirji, v kateri bi riziko bil omejen na znesek premije, a dobiček neomejen. Pri terminskem zaključku pogodbe mora špekulant na hausse v primeru padca tečaja plačati samo dogovorjeno premijo, ne da bi mu bilo treba prevzeti blago, diočim v primeru porasta tečaja sprejme blago, a ne plača premije. Na ta način špekulant na hausse riskira le premijo in ne eventuel-no tečajno razliko. Ta špekulacija se more vršiti tudi obratno, to je na baisse. Ta posel je zlasti pred vojno obstojal na mnogih borzah. Računajo, da bi se pri nas razvili ti posli zlasti v obveznicah vojne škode. — Zanimiva ekspertiza v mariborski tovarni za žarnice »Volta«. Iz Maribora r.am poročajo: Te dni se je vršila v tukajšnji tovarni električnih žarnic »Volta« d. d. zanimiva ekspertiza. Posebna komisija najodlienejših strokovnjakov iz naše države in iz inozemstva si je ogledala tovarniške naprave, podrobno preizkusila način in uspehe produkcije ter je ugo- štvo »Gajret« je zainteresirano pri tej firmi s 500.000 Din. Firma inž. Iljin i dru- govi je zaprosite, kakor smo že poročali ko^"rence P05^™ ^ _ . *• nomJIrimi fro r>oac L-1 m i m Koliniorimi tttat. [osnujejo muzeji naših produktov. S tem bi se pospeševal naš izvoz. = Izvoz turščice v Italijo je ministrstvo trgovine in industrije, kakor javlja »Jutami list«, na intervencijo zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice za-branilo. Ali je ta vest točna nam ni znano. = Kotiranje nemške državne marke v Budimpešti. Madžarska narodna banka je odredila, da nemška državna marka zopet notira na budimpeštanski borzi. — Mednarodni kcpgf-s hranilnic je bil otvorjen v Milanu 27. oktobra pohodom stoletnice tamošnje hranilnice. Udeležbo je prijavilo 500 delegatov iz raznih držav; kongresa pa se je v resnici udeležilo le 350 delegatov. Kongres se je ba-vil z organizacijo hranilnic in zakonrdaj-stvom o hranilnicah po raznih pokrajinah, s propagando štednje, z vprašanjem izse-ljeniških prihrankov in z ustanovitvijo mednarodnega zavoda kot kontaktnega mesta hranilnic. Kongresu je prisostvoval tudi Mussolini. = Aranžma Castiglioni Z Dunaja poročajo: Dvorni svetnik Frankfurter se je podal v Milan, da se pogaja z zavodom Banca Commerciale o aranžmaju Castig-lionija na podlagi načrta, ki se je izdelal na Dunaju. Aranžma obsega sedaj toliko manjši objekt, ker so nekatere obveznosti Castiglionija poravnane in izločene. V nekaj dneh se bo odločilo, ali se bo aranžma Castiglioni uspešno zaključil. =r Fuzije češkoslovaških bank. Iz Prage poročajo, da se je na izrednem občnem zboru Češke eskomptne .banke in kreditnega zavoda sklenila fuzija z Moravsko eskomptno banko. = Velike ponudbe evropskega sladkorja v Ameriki. Predsednik Federacije udruienj ameriških sladkornih rafinerij je v razgovoru o položaju na ameriškem sladkornem trgu izjavil, da prihajajo v zadnjem času v Ameriko velike ponudbe evropskega sladkorja Na podlagi ponudb je predsednik mišljenja, da je bila letina sladkorne pese v Evropi mnogo večja, nego se je pričakovalo. Nizke cene evropskega ponujanega sladkorja bodo po njegovem mnenju imele precejšen vpliv na newyorški trg. = S svetovnega tržišča železa In jekla. V Zedinjenih državah se tržni položaj že dalje časa boljša in pokazuje september-ska produkcija nadaljnje povečanje. Na evropskem kontinentu so te tržne prilike -talno slabe. Komzumptijska možnost posameznih evropskih dežel je minimalna. V časopisju se pojavljajo zopet veeti o mednarodnem jeklenem kartelu, ki naj bi poleg evropskih obsegal tudi ameriške tvornice. Ta kartel bi imel svrho onemo- 0.0S05 do 0.0925, Bukarešta 0 do 40.25, Italija izplačilo 300.375 do 3>3.37o. ček 299.5 do 302.5, London izplačilo 312.75 do 315.75, ček 312.5 do 315.5, New-York; 0 : 0. ček 68.3 do 69.3, Pariz 361 do 366. Pra-! BUDIMPEŠTA: reprez. Budimpešte ga 205.3 do 20S.3, Švica 1330 do 1340,1 reprez. Zagreba 3 : 1 (2 : 0). Že v pn i PRAGA: Amateure (Dunaj) : D. F. C. 1 : 1, Amateure : Slavija 1 : 1 (1 : 1). BRNO: W. A. F. (Dunai) : Blue star ček 1324 do 1339; valute: dolar 67.25 do 0, aK 0.09775 do 0.09975, funt 314 do 0, lire 298 do 301; efekti: bančni: Trgo 295 do 31, Eskomptna 109 do 110, Hipo 56.5 do 57, Jugo 103.5 do 104, Praštediona 915 do 917, Slavenska 83 do 85; industrijski: šečerana 840 do 850, Isis 67 do 69, Gutmann 725 do 735, Slavonija 73 do 74, Trbovlje 470 do 480; državni: 7 odst. posojilo 63 do 64, Vojna škoda 110 do 111. BEOGRAD. Tendenca nekoliko slabša. Tečaji 90 ostali v glavnem na včerajšnji višini. Promet sredni. Blaga dovolj. Notirale so devize: Dunaj 0.0973 do 0.0975, Berlin 16.50 do 16.70, Bruselj 332 do 334, Budimpešta 0.0901 do 0.0915, Bukarešta 39 do 39.25, Italija 301 do 301.75, London 313 do 313.5, New-York 68.8 do 68.95, Pariz 360 do 361, Praga 206 do 206.3, Sofija 50 do 52, Švica 1333 do 1335. minuti je Orth dosegel vodstvo za domačine. Drugi gol je zabil Opata. Po odmoru seorta za Zagrebčane Mantler. Tretji gol za Budimpešto je zabil Kohout. PARIZ: reprez. Pariza : reprez. Londona 3 : 1 (0 : 1). ANVERSA: reprez. London : rerrrez. Eelgija 2:2. Sokol Sokolski Glasnik Koncem oktobra je izšla 20. številka Sokol. Glasnika s prilogo cjugoslovenski Sokol>, sedmi zvezek V Glasniku objavlja savezni blagajnik br. Kajzelj daljši članek, v katerem daje župnim in društvenim blagajnikom nauk in navodilo kako naj postopajo pri iztirjavanju doneskov za Savez ter naročnine za sokolske liste in knjige. Navaja tudi vse nedostatke, ki so vzrok, da finančno poslovanje v sokolski organizaciji ni v redu. kakor bi moralo biti. — V organizačnem delu Glasnika so priobčeni zapisniki starešinstvenih sej in poročila iz žup, in sicer sklep celjske župe o sklepanju nacijonalnih blokov proti Nemcem ob volitvah in poročilo o stafetnem pohodu obeh ljubljanskih žup. Kolesarske dirke S. K. Primorje Nedeljske kolesarske dirke na tekali* šču Primorja v Ljubljani so potekle prav dobro in so bile precej zanimive. Vodstvo dirke, kateremu je načeloval g. Brumat, je funkcioniralo brezhibno. Sanitetno službo je izvrševal g. dr. Zas lokar. Izidi so: Novinci (7 dirkačev. 2 km); 1. Slam o j H. (Pr.) 3 : 34.5; 2. Frelih Ivan (izven--! klubski), 3. Trampuž V. (Pr.). Glavna dirka: (10 km. 25 rund): 1. Mcniga Milan (Orao, Zagreb) 18 : 48.3; 2. Kosmatin (Pr.); 3. Glavič H. (Pr.). Parna vožnja (20 km, 5 rund): 1. Kos« matin * Glavič (Pr.) 36 : 41.9; 2. Meni* za s Kranjc (Orao); 3. Slamič s Moran. Dirka najtežjih (2 km, 15 rund): 1. Vospernik (Slovan) 91.5 kg, 4 : 16.2. Dirka s peštekom (2 rundi peš, 3 run« de s kolesom; 2 km): 1. Medved I. 5 : 21.9; 2. Vidic C. 3. Slamič 1T. (vsi Pri= morje). Handicap (2 km): 1. Mcniga M. 3:52.S 2. Moran R. (Pr.) 3.) Kosmatin (Pr.) Tolažilna dirka (2 km): 1. Mcrica Zdenko (Pr.) 3.40. Dirka pomožnih motorjev, 10 km: 1. Krizman Ciril 13 : 4J, vozi! na lahkem Puch motociklu 122 ccm, last g. inženjers j a Hiilea. s. L. N. P. Danes ob 18.15 se vrši seja poslovnega odbora. G. Proft (Svoboda — Med beležkami in raznoterostmi je i Ljublj.) se prosi, da se zglasi pred ime-več manjših in zanimivih notic. j novanim odborom. Športna zveza, Narod- Jugoslovenski Sokol pa ima na prvem; ni dom. Tajnik H. mestu članek Sokolske akademije v teh- j Nurmi, Hoff In Houbben v Barcelo-niškem in estetskem pogledu, v katerem i ni- F- č. Barcelona priredi 8. decembra za poravnalno postopanje. = Za trgovinsko agencijo r Alekaan- drljl. Beograjska industrijska zbornice je predložila ministrstvu trgovine in industrije spomenico, v kateri zahteva otvoritev trgovinske agencije v Aleksandri-ji, češ, da naš konzulat v Kairu zaradi velike oddaljenosti ne more dajati trgovcem in industrijalcem v Afriki dobra poročila o trgovinskih in gospodarskih prilikah v naši državi = Zastopstvo naših lesnih tvrdk v MIlanu. Tvrdka, članica nemško-italijanske zbornice v Milanu, želi prevzeti zastopstvo kakšne naše večje lesne tvrdke, bodisi trgovine t lesom ali žage. Naslov je na razpolago v Trgttvski in obrtniški zbornici v Ljubljani = Ugodno ocenjevanje hansse dinarja v Inozemstvu. »Vossische Zeitung« prinaša pod naslovom hausse leja in dinarja izpod peresa Fritza Zutraueca članek ki jako ugodno presoja položaj dinarja ter zaključuje, da je čvrstočo dinarja smatrati kot proces ozdravljenja, dočim hausse leja nima trdne podlage. = Plačilne težkoče dunajske tekstilne firme. Dunajska trgovina s tekstilnim blagom Edmund Steinhauber je zaprosila za poravnalno postopanje. Firma dolguje okrog 4 milijarde aK, aktiva v blagu in terjatvah se cenijo na preko 600.000 aK. Ponuja se 25 odstotna kvota. = Organizacija prodneentov sladkorne pese. Po organizaciji producentov pese v Sremu se sedaj organizirajo tudi banat-ski in baški produoenti. Produ centi zahtevajo za prihodnje leto 60 Din za 100 kilogramov pese, plačljivo v 10. dneh po dobavi, dalje brezobresten predujem 1500 Din za ha in nekatere druge ugodnosti. = Obveznice loterijske 2.5 odst. državne rente za vojno odškodnino. S 1. januarjem 1925. se bo pričela amortizacija 2.5 odst. obveznic vojne škode. Zaradi te-sa so se začele v Generalni direkciji državnih diclgov pripravo za vlečenje teh obveznic. = Kmetijska kreditna ustanova. Glavni zadružni savez zemljoraduika je predložil ministrstvu za kmetijstvo in vode novo izdelam načrt zakona o ustanovitvi kmetijske kreditne ustanove. = Sarajevska zbornica za valorizacijo delniških podjetij. V ministrstvu trgovine in industrije se bo vršila anketa, na kateri se bo razpravljalo o valorizaciji delniških podjetij, to je o ugotovitvi njihove približno vrednosti v zlatem denarju. Kakor se poroča, se bo med drugim tudi sarajevska z1>ornica izjavila za izvedbo valorizacije, da bodo tako delničarji vedeli za vrednost podjetja, pri katerem so zainteresirani nemškimi, francoskimi in belgijskimi tvor-nicami Izgledi za tak tartel so seveda minimalni. Čeme na evropskih trgih so približno nespremenjene, ker producenti po precejšnjem oslabljenju cen tekom letošnjega leta niso več voljni za nadaljnje popuščanje. Cene v Nemčiji so naslednje: železo v palicah 110—115 zlatih mark, debela pločevina 125, srednja pločevina 135—140, fina pločevina 160 do 170, valjana žica 140 zlatih mark. = Ustavitev plačil ameriške žitne firme. Po vesteh iz Berlina je ustavila plačila newvorška izvozna žitna firma Blak6 Dolbs & Co. radi neugodnih kupčijskih zaključkov za Evropo. 4. novembra: LJUBLJANA. Vrednote: 7 odst. posojilo 63.5 do 0, Vojna škoda 110 do 113, Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 210 do 230, Merkantilna 125 do 128, Praštediona 916 do 922. Strojne 130 do 147, Vevče 112 do 118, Split 1400 do 1490, Nihag 0 do 85, zastavni Kranjske 0 do 17, zadolžnice Kranjske 0 do 89. — Blago: les: lipovi hlodi, od 20 cm prem. napr., od 2 m dolž., zdravo, lepo blago, franko nakl. post., za 100 kg, 3 vagoni 60 do 65 (zaključek 60); deske, 20, 25, 30 mm, in. vrsta, franko meja 530 do 0; jelševi plohi od 27 do 85 mm, neobr., na polsuhi od 2 m napr. dolžine, franko meja 0 do 800; testoni od 2.55 m, 25 cm, od 10 do 29 mm, media 23 cm, franko meja 0 do 600; brusni les po uzan-cah Ljubljanske borze, franko nakl. post. 225 do O; bukova drva, obrobljenci, franko nakl. post., 2 vagona, zaključek 19; poljski pridelki: pšenica: domača, franko Ljubljana 390 do 0, baška, par. Ljubljana 0 do 435; turščica, baška, par. Ljubljana 0 do 335; oves, baški, par. Ljubljana 680 do 0; pšenična moka, baška. baza <0», franko Ljubljana 0 do 220; stročnice: fižol: ribničan, orig.. franko Ljubljana 440 do 0, ribničan, očiščn, b-n, franko Postojna trans. 0 do 540, prepeličar, orig., franko Ljubljana 450 do 0. prepeličar. očiščen, b-n, franko Postojna trans. 0 do 580, man-dolon, orig., franko Ljubljana 400 do 0, mandolon, očiščen, b-n, franko Postojna trans. 0 do 500, rjavi, orig., franko Ljubljana 410 do 0; sadje: orehi, b-n. belo sušeni, brez koščakov, franko nakl. postaja 725 do 0. ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. V bančnih papirjih je bil promet nekoliko živahnejši. Nekoliko večji interes je bil za Trgo. — V devizah je bila tendenca slabša. Blaga je bilo na tržišču dovolj. Tečaji posameznih deviz br. Vrdoljak opozarja, kakšne morajo biti akademije, da dosežejo pravi učinek. Ker se mnoga društva pripravljajo na akademije za sokolski praznik, dne 1. decembra, jim bo ta razprava prav prišla. — Prevod G. Hčbertovega članka iz Časopisa «L' education phvsique» dobro razlaga razliko med športom in telovadnimi organizacijami Hebert, znani francoski strokovnjak primerja delo telovadnih in športnih organizacij in daje prednost telovad cem, poudarjajoč velik pomen moralne vzgoje, ki je v zvezi s pravo telovadbo. — Za telovadce je posebno zanimivo nadaljevanje članka cPregledni obris telesnega razvoja mladine*, ki ga prevaja doktor Kuščer iz češčine. To je v naši literaturi najmanj obdelano gradivo. — V pregledu so poročila iz češkega, poljskega, ruskega in lužiško-srbskega Sokolstva ter o francoski telovadni organizaciji Rubrika književnost zaključuje list. Jngoslorenski sokolski koledar m leto 1925. izide začetkom decembra. Vsa sokolska društva naj takoj naberejo naročnike za sokolski koledar in naj javijo njih število JSS., da se določi pravilna naklada koledarju. Cena mu bo kakor prejšnja leta 12 Din. Sokolski koledar je med članstvom jako priljubljen in smo uverjeni da bo tudi letos članstvo pridno seglo po njem, zlasti ako razvijajo društva še primerno agitacijo. Sokolsko društvo v Mostah n*zna> nja, da se vrši odborova seja danes ▼ sredo, dne 5. novembra t. L točno ob 7. uri zvečer v telovadnici na Selu. Za» radi važnosti poživljam vse br. odborni« ke, da se seje točno udeleže. — Tajnik. Šport Nedeljski nogomet LJUBLJANA: S. K. Slovan : S. K. Svoboda 5 : 0 (1 : 0). Prvenstvena tekma, ki je bila r prvem času odprta. Slovan začetkoma ni bil v svoji običajni formi, šele v drugem polčasu je bil v premoči. Svoboda je bila boljša kot navadno, zlasti branilca. Vratar zelo nesiguren. Dva gola bi bil lahko držal. Sodil je g. Mo-žina. BEOGRAD: Prvenstvene: Jadran : Sokol 2 : 1 (1 : 1), Sumadija Ruski Š. K. 2 : 1. SUSAK: Orient : reprezentanca Pule 1 : 0. REKA-: Concordija (Zagreb) : Gloria 1 : 1. GRADEC: Sturm : Hakoah 3 : 2 (1 : 2). velik mednarodni miting, h kateremu so povabljeni med drugimi: finski rekordni tekač Nurmi, norveški skakač Hoff in nemški tekač na kratke proge Houben. Lahkoatletika na Finskem leta 1924. Kako se je lahka atletika na Finskem v zadnjem času razvila, kažejo nastopne številke: leta 1924 je bilo na Finskem 56 tekačev, ki so tekli 1500 m pod 4:20; od teh je teklo 9 boljše od 4:04, od teh Nurmi 3:52.6, Ritola (v treningu 3:53.3, nadalje štirje pod 4:02. Nič manj kot sedem tekačev je teklo 3000 m pod 8:57, pet tekačev 6000 m pod 15:20, 5 tekačev 10.000 m pod 32 min. Na 200 m je 8 tekačev rabilo manj kot 23 sek., na 400 m 8 tekačev manj kot 52 sek V metju kep-ja je 23(!) atletov doseglo več kot 5o m, od teh 7 nad 59 m, 2 nad 63 m. V metu diska je doseglo 13 atletov več k;)t 40 m, od teh štirje več kot 44 m. Nekoliki slabši, vendarle pa še izvrstni so uspehi ska-kačev. V skoku v daljavo je doseglo šest nad 6.80, v skoku v višino 6 nad 1.80, v skoku ob palici trije nad 3.50, v t-osko-ku 5 nad 14 m, med njimi dva nad 15 m. Nurmi in Rilola v Ameriki. Najboljša finska tekača na dolge proge, znana olim pionika P. Nurmi in W. Ritola bosta januarja meseca startala na mitingu v New Yorku na lahkoatletskem mitingu F nnish American Athletlc Cluba. Poslano. Gosp. F. Potočnika, potovalnemu učitelju v Vojvodini in lastnika krojne šole, Židovska ulica 5. Ljubljana. — Načeistvo krojaške zadruge Vam za Vaš dober preizkušen kroj, ki res pristoja brez po-skušnje, za Vaš trud izraža najlepšo zahvalo. Mi vidimo, da je kroj res najboljši in Vas bomo povsod ie priporočali — Predsednik obrtnih korporacij ▼ Vojro-dini V Vrbasu. I. Lodz; F. S p e e, načelnik zadrug krojačic in krojačev. Javna zahvala Veleče njem" gospod dr. Walter Negri, praktični zdravnik v Celju. Podpisani Anton Petek, veleposestnik in bivši dolgoletna St. Krištofski župan, kot oče in Franc Ropert, preglednik fin. kontrole v Trbovljah, kot soprog, se Vam tem potom javno zahvaljujeja za porodno pomoč na naši Pavli Operacija se Vam je popolnoma posrečila. Vi ste 29. oktobra t. L v svojim nadčloveškim trudom rešili nam vse in Vaš trud v pozni noči moremo delno poplačati samo s tem, da izrekamo javno: »Hvala Vam!« 3014 Anton Petek, Franc Ropert Ljubljana, 4 novembra 1924 l.inhlians 306 nad morjem so bili nižji nego včeraj. Promet je bil = Muzeji naših proizvodov pri konzu- i srednji; trgovalo se je največ v devizah latih v inozemstvu. Ministrstvo za zuna-' " ^ nja, dela je sprožilo idejo da se pri po- tiO-vila tone.no tudi kaDaciteto. Komisiii I sanieznib. naših konzulatih v inozemstvu na Dunaj. Italijo. Prago in Švico. Notirale so devize: Amsterdam 2745 do 2775. Dunaj 0.09675 do 0.09S75. Budimpešta Kraj ob Zračni Zračua Veter Oblačno Padavine opazovanja tlak temperatura 0—10 mm Licbljaua . 7. 761-0 120 jng oblačne 0-1 j 1 Ljubljana . 14. 761-3 16-8 »» jugovzhod 91 — . Ljubljana . 21. 764 2 14-0 n — I Zagreb . . 7. 759-7 10-0 zapad reč. jasno 1-0 | Beograd . 7. 763-3 100 rzbod n 1-0 Dunaj . . V. — t'r»CT . . 7. 758 6 8-0 zapad obl&čao 50 Inomost . 7. V Ljubljani barometer višji temper. visoka Solnce vzhaja ob 7*28. zahaja ob 16 14 Vremenska napoved za sredo: Ponoči oblačno in deževno. Podnevi spremenljivo; močni severozapadni vetrovi V južnih Alpah oblačno in deževno. Padeo temperature. Šolstvo v zasedenem ozemlju (K dinarskemu dnevu Jugosl. Matice.) Prošli teden so pričeli v našem Pri« morju novo šolsko leto. Dan za dnevom teden za tednom so naši listi tam on« kraj opozarjali naše ljudstvo na važnost in način vpisovanja. Zakaj tolika pozornost? Znano je, d« so Italijani od svojega prihoda dalje kratkomalo onemogočali ali vsaj zavirali normalni razvoj našega osnovnega in srednjega šolstva. Ukinili so vse naše srednje in strokovne šole v Istri (4), v Trstu (2), v Gorici (4) in pu* stili milostno le idrijsko realko združe« no z gimnazijo, ki so jo pa poslali pre šlo leto deloma v Videm, tako da je ostal v Idriji le nekak rudiment Goriški vzorni učitc'jišči (moško in žensk"'* so premestili v Tol min in ju združili v eno učiteljišče, ki je vse prej kot vzgledno in bolj potujčevalnica ko pripravnica za vzvišeni poklic učitelja. Z ukinjenjem srednjih Sol so hoteli udariti naš inteligenčni naraščaj, onemo« gočiti naraščaj zavednih narodnih dc» lavcev. Zaenkrat se jim še ni posrečilo: beležiti moremo, da je kljub vsemu bilo v šolskem letu 1922.—23. vendar 1167 naših srednješolcev, in sicer 389 gimna* zijcev, 371 realcev, 280 učiteljiščnikov in še 127 na drugih strokovnih šolah. Isto leto je bilo na visokih šolah 206 naših primorskih študentov. Te številke dovolj glasno pričajo, kas ko so bile naše srednje šole v zasede« ne.a ozemlju opravičene, dasi so v pri« meri s predvojno statistiko neznatne. V Gorici n. pr. je bilo še 1914. v razvija« joči se slovenski gimnaziji, ki je prišla tedaj do 4. razreda z 9 oddelki, 345 di« jakov (na stari nemški je ostalo še ka« kit 300 Slovencev),, na ženskem učite« ljišču 156 gojenk, na moškem učitelji« šču 142. Italijanom ni bilo dovolj, da so um« čili naše, reči moramo cvetoče srednje« šolstvo, spravili so se tudi na osnovno šolo! 1 i govorijo številke: V Istri smo imeli 188 naših ljudskih šol, od katerih so jih do 1. 1923. poitali« 1 jančili 114, ukinili 22, <.utrakvizirali» 9, 1 tako da je ostalo lc še 56 naših! V Tr« stu so sicer mestne šo"c ostale, a ukinje« nc so bile 4 velike C. M. šole in otroški vrtec ter srbska šola. Na Goriškem, kjer ni bilo skoraj vasi, ki ne bi imela svoje šole,, si Italijani vendarle niso upali tako brezobzirno nastopati ko v Istri. Svojo kulturno pest pa so le dali čutiti: v Brdih so poitali jančili 7 šol z 10 razredi, v Devinu so poitalijančili vse naše šole, ukinili so vse C. M. šole in vrtec v Krimu, Ločniku, Podgori in Gorici, kjer so obenem odpravili cveto« če šole «Šolskega doma», ki so vzrasle iz požrtvovalnosti goriških Slovencev in so bile s štirimi lepimi «Domi» naš po« nos. In še jim ni bilo dovolj! Mussolinijev prosvetni minister Gen« tile — da bi bil nomen omen! — jc pro« | šlo leto s svojo proslulo reformo šol« I stva — z odlokom — zakonom z dne | 1. oktobra 1923. zadal našemu šolstvu • smrtni udarec. Uvedel je v ljudsko šolo ' izključno italijanski jezik! Pesek v oči I je člen 4. tega odloka, k: dovoljuje manj i šl.iam. da smejo zahtevati pouk svoje« j ga jezika v dodatnih urah. Na ta člen so opozarjali naši listi, da ne bi kdo na« ših ljudi pozabil zahtevati za svojo dc« co vsaj to, kar so ji pustili. In res, !jud» je so splošno zahtevali uzakonjeno pra« vico, a v mnogih krajih — zaman!... Italijanizacija, asimilacija! To je gc« slo, ki naj nam služi tudi in v prvi vrsti šola. Zato razumemo zakaj ni hotel go« | riški nadzornik dovoliti otvoritve slo« | venske zasebne šole v Gorici, izjavlja« j joč, da ni potrebno, ko že država do« volj skrbi za šolstvo! — Res skrbijo: šolo upropaščajo, dobre učitelje umirovljajo in izganjajo, mladi« na pa naj zapade analfabetizmu v deže« li, ki je bila doslej med najkuiturnejši« mi! Nedostopno jim hočejo napraviti slo vensko knjigo in sploh slovenski tisk, ki bi jim nudil iz srca v srce segajoče bogastvo naše slovenske duše, zastrupiti j jih hočejo s svojo miselnostjo in tako ustvariti — poturice. Slovenci, ali moremo ostati ob teh ža« lostnih dejstvih brezbrižni, mlačni? Ali ni naša dolžnost, da storimo vse, kar bi . ojpc' Kilo mladini našega zasedenega ozemlja gojiti šc vedno materin jezik? Ali morimo pustiti, da bi rod. ki je u-rastel v krvi in pregnanstvu, kdaj bla goslavljal čas, ki mu ic vzel domovino in najdražje — mater:« jezik in z njim narodno zavest? Nc, nc moremo pustiti tega in nikakor ne pustimo, ne moremo in nc bomo ostali brezbrižni in mlačni, zavedamo se in se bomo zavedali svoje dolžnosti sotrpečih neodrešenih bratov in njihove mladine. Dne 9. novembra bomo to pokazali ob „0ep!sing)e" i i> „2tal1«e" ■sili letela t Din Centrilugo ,u„ bMMte n pat h.n»»M' Kdor kupuje kdor prodaja, zamenja, oddaja ali Išče v najem nepremičnine naj so zglasl pred odločitvijo v realitetnl posredovalnici Josip Saje Ljubljana, Mestni trg št. 25 (ne več Sv. Jakoba nabrežje 2017 Kožuh proda Premk, Gradišče 2/II. 23524 Sedeča banja se proda v Rečni ulici 8/I (Trnovo). 23526 Lepe posestvo obstoječe Iz hiše, rodovitnega vinograda, travnikov ln njive, v na!holjše-'r stanju, na prometnem kraju, blizu rudnika, se proda. — Več se poizve v restavraciji Raj-henburg ob Savi. 232S4 Pozor, mesarji! Po zelo ugodni ceni se prodajo skoro novi noži, za rezanje mesa ln čok (120 širok) Iz platana. Ogledajo se lahko v petek ali soboto pri Ignacu Paternoster, me.- ar. Sv. Jakob ob Savi, pošta ib pri Ljubljani. 2S2SS Trg. naobražena gospa vajena tudi pisarniškega dela. Išče namefičenja v kakršnikoli trgovini na deželi. Cenjene ponudbe pod znamko ..Zanesljiva moč 11812" na upravo ..Jutra". 23427 Kovač tariden. samec, dnbl ugodno mesto v zelo prometnem kraju. Prednost Imajo podko-vačl. Zeli se priporočilo in nekaj premoženja. Vprašanja na: ..Občeslovensko obrtno Jruštvo v Celju". 23142 Knjigovodkinia samostojna moč. verzirana v { vseh pisarniških poslih, s J popolnim znanjem sten-igra- , fije, strojepisja — marljiva. : vestna tn poštena, želi pre- j meniti službo v Ljubljani ali na deželi. Prlma reference, odlično spričevalo, na razpolago. Cenjene ponudbe Rudniški p.hr-fnvnriio z navedbo plače pod ,.Zado-i\lK'I!I.S.U CDrotOVOOJ?. voljstvo šefu" na upravo B nižjo rudarsko šolo. dobi „Jutra' takoj dobro stalno 6lužbo. — Ponudbe na upravo ..Jutra" rod „Obraiovodja". 22064 23521 Iztirjena pletilka •e sprejme. Zglasitl se Je v ZeljarEkl ulici 11. pritličje, levo. 23126 Delovodjo la 30 oralov vinograda, sprejme Lovro P e t o v a r, Ivanjkovci. 23412 Modistinja prva moč, samostojna aran-žerka. »e sprejme za veliko j modno trgovino v Kunianovo, i Maoedontja Pojasnila daje Vinko Vlvi-d. Pred škofijo »t. 21. med 12. In 1. uro. Ozira se samo na prve moči. 23405 : j Gosnodinjska kuharica i : gospodična srednje starosti. ' i želi službe pri samskem gospodu aH vdovcu z 1—2 otrokoma. — Cenjene ponudbe je poslati pod šifro ,,Gospodinja 11861" na upr. ..Jutra". 23505 Gonilni iermen 32 metrov. 11—13 cm širok, dobro ohranjen, se kupi. — Ponudbe z navedbo najnižje cene na upravo ..Jutra" ;*od ..Gonilni jermen štev. 10". 23279 Suhe gobe (Jurčke), kupim. Ponudbe z navedbo cene tn vzorci na upravo „Jutra" pod „1. P. 1" 23227 Enonsdstronno hišo lepo in obširno, z vrtom. ' dvoriščem itd., pripravno za trgovino ali gostilno, v najbližji ljubljanski okolici, se proda za 170.000 Din. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Hiša". 23503 Družabni ca 1 zmožna voditi sama dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom na deželi, 20 minut od kolodvora. Prevzame lahko tudi vse sama. — i Potreben kapital 40—50.000 ! Din. Ponudbe pod ..Družab-nica 300" na upravo ,,Jutra" 23437 Izvozna tvrdka , živilske stroke, dobro vpeljana, z močnim krogom odjemalcev iz vseh evropskih držav, sijajna bodočnost za vsacega, se radi pomanjkanja kapitala proda. Le resni interesenti naj stavijo svoje ponudbe do S. t. m. pod šifro . ..Sigurna eksistenca" na upr. i ..Jutra". 23520 Vino in vinske drože pokvarjeno ln zdravo, se sprejme ie v večji množini v nrekubo za žganje. Ponudbe na naslov : K. M I 1 k o v I č, Moste pri Ljubljani. 23262 Večgospodov se sprejme na domačo brano. Naslov pove uprava ..Jutra" 23474 Pozor! Pozor: Gcstiiničarji in trgovci!, Priporoam Vam najfinejše j vsakorvstne mesne Izdelke i lz laslne Izdelov alnlce. pot zelo nizkih cenah. Franc Do- j lene, prekajevalec v Novem i mestu. 23461 | Kupim: krompir orehe jezice 5819» želod bukov žir smrekove storže. Ponudbe s količino in ceno na upravo »Jutra" pod .PRIDELKI". Priporočamo knjigo Dr. Jos.Tičar Nalezljive bolezni. Opisi važnih nalezljivih bolezni s navodili za nego bolnikov. S slikami. Cena ■ poštnino vred 20 Din 50 p. Naroča se pri Tlakoval zadrugi v Ljubljani, Prešernova al. 54. Posodim 20.000 Din proti vknjižbi na. prvo mesto ln 12 odst. ohrestlm. — Ponudbe pod ..Dolgotrajno" na upravo ..Jutra". 23556 Želod bukov žlr. lipovo seme ln suhe gobe plača najbolje ..Fructus". Ljubljana, Tabor 2 in Krekov trg 10. 22845 Kostanjev les Vzame se v najem mesnica in prckajevalnica, eventuelno samo mesnica, po zanesljivem ln eolldnem najemniku. Ponudbe je vposlatl pod šifro ..Solidni najemnik" na upravo „Jutra". 23532 Primeren prostor za krojaško delavnico v sredini mesta ali v bližini, sc Išče. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro „De!av-nlca 11S55". 234S9 sfer/ G. Demšar ki Je sprevodu gospodično v soboto zvečer ob 10. url lz Gorenjskega kolodvora domov, se prosi za naslov pod ,,Nujno S5" na upr. ..Jutra" 2352S bo)e, mastila, lakov«, itak, emajle, kiatove i jamačno čisti firnis najbolje kakvočs nude MEDIČ-ZANKL MARIBOR. p. družil.ca. dražba b o. k. LJUBLJANA, centrala. NOVI SAD, »kiadiite. Tvornloes LJUBLJANA-MEDVODE. 679/a Dvigni! Vladko! 23539 za tanln. kupi Andrej Kri------------ sebe. LJubljana, Ilirska ul. . st. 21. 2337S Trgovski lokal ------------j z Inventarjem, Be odda v _ . . , najem. Naslov pove uprava Grobnica se kupi ' ..jutra-. 23516 prt Sv. Križu. Pismene po------------- nudbe pod šifro ..Grobnica" na upravo ,,Jutra". 23316 Boris! Dvignite pismo! 23533 Gosrodična zmožna stenografije, stroje- ! pisja, knjigovodstva In korespondence. Išče mesia. Več pri hišniku v Narod. domu. 23533 Služkinja kuharica, želi spremeniti sedanjo službo v LJubljani k odraslim. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Kuharica". 23552 1925 nudi farno preprodajalcem Gonilne iemene rabljene, 15 do 25 rm širo ke, večje množine, kupim. Oferte s tlxno ceno na upr „Jutra" pod „St. 50". 23513 Lokal Iščem za majhno obrt. Ponudbe na upravo ..Jutr: pod ..Lokal". 235-1 Scdnij"ko ločen zasebni uradnik, srednjih let. dobro situlran. Išče inteligentno damo Iste starosti, brez otrok s premoženjem. Ponudbe pnd ..Dobra gospodinja 11SS7" na upravništvo ..Jutra". 23535 v i N O ItMi 1921,1923 in 1924 iz Jeruzalemskih in Ljutomerskih vinogradov ima vedno po najugodnejših cenah v zalogi Lovro Petovar, Ivanjkovci. Šivalni stroj novejše konstrukcije, dobro ohranjen, kupim. — V poštev j pride le znamka ..Slnger". Ponudbe se prosijo na upr. ..Jutra" pod ,,Šivalni stroj ! 11865". 23501 ___ ____ i Majhna želerna neč ! ! (eaSperl). se kupi. Ponudbe 1 na unravo „Jutra" pod šifro , ..Gašperl". 23498 t________________ Primeren prostor za krojaško delavnico, su Išče na prometnem kraju v mestu. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Delavnica". 234S0 se odda gospodu. Nar-lov v upravi .Jutra". 23433 Dva dobri? čevljarja izurjena v prikrojevnnja, se takoj »prejmeta v stalno delo — Leo Pro«for. Gorenia vas nad ŽVofJc !,oko. 23307 Natakarica je popolnoma Irurjena v «ervlranWj «e sprejme takni v re.TavrBciJi nn rlavr.em kol-"5evru v Ljubljani. 0*1 ral-v se bo le na prvovrstno moč. 23517 l Državni uradnik Išče primerne službe od 3. do 7. ure popoldan. Prijazne ponudbe pod ..Nl^ka cena" na upravo „JutVa". 23490 . Potnik vneljan. agllen in verzlran. išče takoj nnmeščrnja kot potnik ali skladiščnik. — , Ponudb? na upravo ..' 'rs": rod ..Takoišen nastop 11 «96" : 23550. 1 i 1 LjsSlifiiii Več vagonov žemenja smrekovega In Jelovega. v 1 m doIr;e hutnrlce vezanega, kupim. Ponudbe z navedbo cene za 100 kfj franko vagon pod šifro ,.Hitro" na upravo ., Jutra". 23525 Fotoapnrnt kitnim 4 ln pol v 6 sil « In pol v 9 z dohro optiko. Cenlene ponudbe z navedb^ nnjntf'^ ce. ne In prilogo 2—3 slik Jc i poslati na naslov: A. Fala-tov. Sleak. 23282 Sobo z 2 posteljama. Išče zakonski par brez otrok. Ponudb--na upravo ..Jutra" pod šifro ..Državni nameščenec 11809" 23423 Opremljena soba se odda s 15. novembrom boljšemu gospodu. Naslov v upravi ..Jutra"., 23506 Soba z dvema posteljama, se odda v- Streliški ulici št. 18/1. — Ogled od 12.-2. ure. 23199 Dijaške goapodinie javljamo žalostno vest, da je poklical Vsemogočni k Sebi, kjer ni dela in skrbi, našo marljivo in nad vse delavno članico, gospo liziefo Modrijan roj. Fabian soprogo davčnega upravitelja Na njeni zadnji poti jo spremimo dne 5 t ni ob 3. nri popoldne iz Poljanske ceste št. 6. k Sv. Križa. Blag ji spomin! Ljubljana, 4. oktobra 1924. Ev'- ? -■4-; Honorč de Balzac — F. K.: Zatajena ljubezen Roman. »Kako, milostljiva gospa? Recimo, 3a končno zabriše čas ta pregloboki utis bežne sreče, saj vendar ni več samosvoj! Saj se ne sme vezati drugam, dokler časa je prosta ona, ki jo ljubi! O in če vendar le ugasne nekoč njen blazni odpor proti prirodni zvezi in če bi nekega dne le lahko dobil njeno tako dolgo zaželjeno roko — kaj naj >tori takrat, če bi bil sam že vezan in oddan?i «Dasi morda ni vse tako, izdajajo vendar ta čuvstva, ki mu jih prisojat , precej nežnosti.* je odgovorila gospa in mu z dobrohotnim interesom zrla v oči. Ganjen je nadaljeval z naraščajočim žarom: združeno praznoto srca in dolgočasjem (Dalje prih.; Darujte za mMM Tabor! Vse potrebščine m strojepls. » Pisarniške opreme. Manufakturna trgovina MARIJA ROGELJ Ljubljana, Sv. Petra cssta štev. 26 (poleg Kolodvorske ulice) priporoča svojobogato zalogo štofa caj-ga, klota, bele, rjave in plave kotenine, oksforda, cefirja, belega, rjavega blaga za rjuhe, svilenih rut in seru, kravat, pavole in nogavic. P@rh@¥ec&¥a Slak tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov y Marilsru, HsSiska cesta 3 Priporoča za, nastopajočo jesensko dobo zlasti svojo veliko zalogo izbornega vermuta, lri je priporočljiv zlasti rekonvalesceutom in je splošno davno znano krepilno kakor tndi zdravilno sredstvo proti različnim notranjim boleznim. 5292-a S3SBB3B3BB3BB5E0BSSM Aosim perilo, kravate, rokavice, nogavice Ud. od tvrdke Šinkovec nasl.){. SOSS Ljubljana, Jlfesfni trg 19. IStOa in oeugasiv bencin nažigač, koji i kod ! naijačeg v.j etra ne utrne, ftazšilje poštom generalno zastopstvo Robert Kende i drug, Varaždin. 5814/a steklenico za vkuhavanje sadja in povrtnice so najboljše ia najcenejše. 30 Glavna zaloga za vso državo: Lovro Fetovar, Ivanjkovci. Istotam se dob< Znpančeve knjige „Konzervl-ran Je sadja ln povrtnln sa domačo uporabo" ▼ slovenska in hrvatski izdaji. Gospodinje, naročit«! Dve zidani hiši z večjim posestvom za I00 dinarjev. Kje? Kako? Ali mogoče? Modistka Z. Gorjanc & Co. Ljrtljaaa, ti. P.tn a. 27 pol«; hotel* Tratnik priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih najmodernejtlb damskih klobukov. Sprejema klobnčevino tfilce) v prekrojevanje ter vsa popravila. Zaloga Spaterie-oblik Postre*U točna. Cene aajniije. Resnica! Berite naš jutrišnji Ust! 5816/a Trgovina z mešanim blagom prvovrstni prostor v sredini Mari- llrtAJ_A bora se zaradi družinskih razmer II5OMIO prOOa« Cenj. ponudbe na podružnico „Jutra" Maribor pod rZltlprani bOllOČIlOSt". 577. bs20-j Gozdni inženjer popolnoma kvalificiran, z večletno prakso v gozdarstva, lesni trgovini in kmetijstvu, liče primerno meato. — Najboljša izpričevala iu reference — Dopisi pod „Solldea" na upravo »Jutra*. Išče se 5312'a posestvo ob železniški postaji, z vodno silo, če mogoče ob Savi ali večji reki, okoli 4 do 6 oralov, pripravno za žago; takojšnje plačilo. Ponudbe na upravo filtra" pod „Ta-kojšnje plačilo". I =iEiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiirriiiiiiiuiiiiiiiH;iiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiniiiiiti;iiiiiiiiiiiriiiiiiii tiiiiitii:iiiitiiii:unv: i ;V.1fflJX ..v.'.'-«..- 'S-'...' •--• - ffijfflttI* ■■■»■BBasnaBBai Kdor oglašuje, ta napreduje! Dkviziterja za razpečavanje in prodajo el-ktrotehničneza materi- 1 jala išče elektrotehnična! veletvrdka. Lastnoročno pi- 1 san? ponudbe z navedbo. življenjepisa in z sliko je | vposlati pod šifro »Akvi j ziter* ua Alrma Companv, j Ljubljana. 5772-a S i5S EB BB a BD EB3 f t na ea aa se se e; n sa n bb i vseh. vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšni o dobavo Prodajni urad šgntjanšfcp nrEmogovnlMs AND. J A K I L __LJubljana. Krekov trg 10 1018-a # W # ~ifWWW iT i t T F T T : T Delniška glavnica: Din 50,000.000'— Bezarvnt zaklad okoli t Din 10.000.000-— Centrala: 22 Ljubljana, Dunajska cesta Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Hrani, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, T; t, agenclia Logatec Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. »tev.: 261, 413, 502, 503 in 504 se priporoča za vse v bančno ■BMHKS'^ stroko spadajoče posle.