181. številka. Ljubljana, petek 8. avgusta. XII. leto, 1870. LOVENSKI NAROD. liiiuja vsak dan, izvzomši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeinan za avstro-ogerske dežele za celo leto lb* gld., za pol 1« ta 8 gL, %a -.ctrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. SO kr., za en mesec 1 lrM 10 kr. Za pošiljanje na đona ac računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in *» dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prijemati za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat ti^ka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ie v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gleriuliška stolba". Op ravni Atvo, na katero naj ae blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Zvedencem na razmišljavanje. Iz Ptuja [Iz v. dop ] Bogoslovec dovršivši prepisane nauke posije se kot nov svečenik mej narod za svečnik, na katerem plameni i,-krona Iu8 urno /ega žara v ptosveto in blaženje nu-nj razbistrenega sorodništva. Poselnik naobraženec množi si dalje nabrane znanosti in ponuja istih kleno zrno uka potrebnemu občinstvu, lomi krepilni kruh božanske premodrosti, da ojači in ublaži medla Brca ter razvedri mestom a mrakom ogrnene duhove. Navdušen je, angeljski nazori rode mu se in vrše v možganih, želi, hlepi in trsi se pomagati svojcem k zdravemu napredku, da se vspnejo na jasno in brezoblačno visočino, kjer vlada uglajenost, umnost, poštenost in blaga nravnost. Take vzvišene prikazni javljajo se o blagoslovljenem razdobji, kadar duhovnika razve pozvanskih dolžnostij ne tlače in ne more ni-jene druge brige niti Bkrbi; — ali vsi toliko častni čini, vse ugodno ubrane blago-pomiselnosti najagno nehavajo, ko bo mu pečina na lastnem župniškem ognjišči kruh peči, ko je postal gospodar kmetovalec, po pravem kmet, od one dobe nema mira ne počinka, noč in dan ga tero misli in skrbi, kako bi moči bilo v gospodarstvu napredovati, ali konci prilično izhajati; moii se in trpi kakor kamen na cesti, petici za peticoj, katero si je prvlje trulom in pri nenavadnej ščedljivosti prihranil, kanjeno za opešanske večerne dneve, razmetava misle, ka mi zemlja in marljiva delavnost vrneti z obrestmi založeno istinski); pa moti se, sklizka riba smegnola mu je iz rok, štr bunknola v globočino, in ne vlovi se več; leto za letom prihaja lagoje in mršavo, dače bo Bilno kopice, pridelki, padši v ceni jako nizko, ne se?.ejo na poplačevanje težkih in raznote- rih davkov, družina je brezvestna, hmanja, ho-tiča le mastiti se in debelo plačo vleči a delati malo, pa še to malopridno in polovično. V tako nepovoljnom stanji, kjer pogreša potrebnega mira ia zveznega časa, ne utegne skoro več niti misliti na svoje knjige nekda ljubljenke, duševno delovanje neha, kakor petje drobnega alaviča ob I ranjeno. Tem potem padajo in ugonabljajo se najlepše nade za na rod, in skušnje svedoče, ka le redek je župnik kmetovalec, kateri bi knjigo dovoljno gojil, premda je poprej vedam posvečene snopiče marljivo listal in pisek urno g bal. Živo istino te resnitve popričuje redka iznimka, naš pokojni A. Krempelj, b'vši župnik kmet iu pisatelj pri M Alej Nedelji na slovenskem Štajerskem, pisavši okolo 1842. leta Oroslavu Cafu: „Kak ... bo se delo na njivah ino goric »h odprlo, te bora mogel vsak den pri težakih biti, samo po jutra h ino v Ugodnem vremeni bo mi dopušeno pisfik v' roko vzeti," in orne njeni O. C, ko so mu ponujali inače prijetno nadarbo, pametno je odgovoril: na stare dni nečem kmet biti." Torej a) glede na prevelike dače, katere more Župnik kmetovalec plačevati in kater h tonji pridelki ne pokrivajo, namreč na zemljiščni davek z grozno visokimi prikladami, dohodnino, pristojbinski jednaček in pri več;h posestvih prinos k verskej zakladi, stanovanje je tudi dačeno vrh tega šče berači in potujoči detič den nadnoma po večkrat pritiskajo kljuko žep nega hrama; b) glede na to, ka župnik malokdo ima točne in potrebne zvedeuosti v gospodarskih in kmet.-kih rečeh in poslovib; v mlajšej dob je malo mislil, ka bode v priletnih dneh kmet ski bič po n'trn pokal. Tako nenaravno in ne desledno razmerje ne vodi k miru in zadovolj- nosti; c) glede na to, ka kmetovanje odvrača od duševnega pos'.ovanja, in svečenik se v takem položaji sevstinH poseljači, namesto ka bi živel za omiko in kadilo tor.l vedam; Človek omikanec, kateri je IG let z dovoljnim uspehom dijačil, odločen je za širjenje duševne olike; č) glede na to, ka kmetove, ki sami delajo kraj težakov, sami je stalno nadzorujo, tonji strošek uživajo, navalno zajemljo it iste sklede, iz katere družinče, priprostejša se oblače, ženka je tudi vestna pomočnica, itak zaporedoma na boben devljejo, kako pa bi mogel v gospodarstvu napredovati župnik, kateri sam ne maše z motilio, ne hodi za oralom, ne brani sam živine, oblači se jak5e, dragše mu se miza pokrivlje, nego vse to mu vrši brezvestna in lena družina, katere je primoran obilo krmiti na veliko svojo pogubo, vsaj mnogo več potroši in bere plačila, nego li se pripravi, in Nemec o tem slu-faji pravi: nwa8 der }flug verditnt, das fciesat da s gesind"; celo posvetujaki imajo britke skušnje, kaj se pravi s samoj družino gospodarstvo voditi; — glede na te navedene in šče morebiti druge važne vzroke nasvetuje ae našemu državnemu poslancu, naj ae v državnem zboru Btavi predlog, „da se župniška posestva prodajo, a znesena kupnina naj se se-gurno naloži na obresti, katere se vsako leto naj plačujo župniku". Stoprv onda bode mogel župnik rešen kmetovalnega težila živeti za oblaženje svojega naroda in za znanosti; ker pa se naši povekši malo brigajo za urejenje in zboljšek tvarnih razmer nižjega svečeništva, prosimo naše poslance, naj nam pomorejo k priličnejšemu bitku. Blagovole zvedenci s roje nazore razkriti o tem predmetu. -Listek. Hrvatska, Slavonija, Dalmacija in vojaška Granica. Po ruski spisal L. V. B e r e z i n. Brez dvombe, zadnja leta so se Rusi veliko začeli pečati se Blavjanskimi zunaj Rosije žive črni narodnostimi. Tudi mej ruskim navadnim občestvom se je poznanje neruskih Slavjanov dovoljno dosti razvilo, ki bo pa bode veduo Še bolje in bolje razvijalo, in sicer po razmeri vspehov samostojnega razvitja ruske nauke in ruske civilizacije. Ia to je prav naravno. Hočeš dobro razumeti na logo ruske nauk>3, ruske civilizacije, hočeš biti dobrim, pravim Rusom, tedaj je neobhodno tudi potreba, da ne poznaš same svoje l; Bije, ampak študirati moraš tudi drugi Blavjan-ski svet. v njegovi preteklosti in sedanjesti. Ravno tako pravilna luska politika ne more biti indiferentna v odnošenji k slavjanskim, zunaj Risije živečim narodnostim, kajti one so, po znanem izreku ruskega učenjaka, koristne Rosiji uže vsled svoje eksistencije. „ln one so Rjsiji tem bolje koristne, čem bolje se zavedajo svoje slavjanske krvi, čem krepče varujejo svojo svobodo, čem z večo energijo se bore proti tujim elementom, grozečim jih narodni samostojnosti. Brez južuih in zapadnih Slavjanov Rjsija ne bila bi zdaj to, kar je. Naj poginejo te narodnosti v borbi s Turki, Magjari, Nemci in Lahi, naj izginejo iz ze-meljuega površja, Rosija ne bo nikedar to, kar ona more in mora biti, kedar se neruski Slavjani ukrepijo in kedar si priborijo neob hodne pogoje k samostojnemu razvitju". Tako piše učeni slavist, V. J. Lamanskij v svojem članku: „Rosija koristi uže se svojo eksistencije Slavjanom". Ia to je jasno, da čem bolje znajo Rusi Slavjanstvo na vsem njegovem obširnem prostranstvu, osobno iztočni in greko-slavjanski svet v njegovem posebnem kulturnem tipu, tem boljše je to za Ruse in druge Slavjane. Prav po pravici je tedaj opazil B e-rezin, pisatelj gori omenjene knjige, da do denašnjega dne nij bilo še spisa v ruski literaturi, v katerem bi bile zbrane vsestranske črte iz javnega in domačega življenja Hrvatov, za kar so poslednji večkrat Rusov na tihem in javno grajali. Gospodu Berezinu, bivšemu dolgo časa ruskemu konzulu na like, pripada čast in velika zasluga, da je prvi izmej ruskih napisal prav temeljit in obširen razgled vsestranskega življenja Hrvatov, pre-bivajočih na Hrvatskem, v Slavoniji, Dalmaciji in VojaSki Granici. Veliko je videl z lastnimi očmi. veliko materijala si je prisvojil po lastni skušnji, a mnogo je zajel tudi iz hrvatskih in srbskih knjig, katere je porabil povidoma Odgovor g. Ki-/.ini. katehetu v nunskej šoli y Ljabljani. Pod naslovom „Slovenstvo in nunske šole" Brno priobčili pted kratkim Članek, da bi opozorili na 6ne nepravilnosti, ki se vrše v nunskih Šolah. Takoj pak je priposlal Č. g. Kržič, učitelj veronauka v nunskih šolah, odgovor na oni Članek, kateri je bi cel priobčen včeraj v „Slovenskom Narodu". G. Kržič naj nam dovoli na sledeče ga opozoriti: Da smo v omenjenem članku pred vsem notranjo šolo nunsko pred očmi imeli, kaže navedeno šolsko spričevalo; in kar Brno mi trdili, to nam potrdi g. Kržič sam, da namreč t tej notranjej nunskej šoli v vseh raz redih, tedaj tudi v najnižjih dveh, sloven ščina je samo prostovoljni predmet, z dru-zimi besedami tedaj, da se sploh ne uči, kajti lastno izkustvo nas uči, kaj velja slovenščina kot neobligatni predmet na učilnicah. Ako pak g. K. opozoruje, ka notranja šola je ne kakov zaseben zavod, da je število učečih se deklic majheno, in da nigdo nij prisiljen svo jega otroka v notranjo nunsko šolo pošiljati; dalje, ako deducira, da, ker je mnogo tujk, celo iz Laške in Francoske v njej, da se za radi tega nemški podučuje, moramo mu odkrito reči, ka mi ne razumemo njegove logike V prvič Be nam število učenk v notranjej šoli 170, nikakor ne zdi tako neznatno, da bi Be ga moglo čisto prezreti, in baš pred tujci nam je treba pokazati, ka ljubimo svoj rod in jezik. VdrugiČ je pa nam ves zdanji šolski aparat pustil prav malo slovenščine t šoli ali vsaj to malo moramo iskreno Čuvati; no tranja nunska šola ima pravico javnosti, in ker je ljudska šola, veljajo tudi zanjo občne kranjske šolske postave. Razen dveh krajev je na Kranjskem povsodi učni jezik, vsaj najnižjih razredih, naš slovenski jezik, tako določuje zakon. Nunske šole tedaj, ker imajo pravico javnosti, naj so potlej notranje ali vnanje, nemajo nikakega privilegija, ki bi jih cproščal teh dolžnostij. G. K. naj nam dovoli, ka smemo dvomiti O njega trditvi isti nos ti, da iz mej 170 učenk notranje šole je namreč večina hčera neslo-vanskih staršev. Mogoče pak je in verjetno, ka je takih staršev, ki mrze in sov raže slovenstvo, in žele za to svojim otrokom čisto nemške odgoje. Ali tu velja braniti domač običaj, in takim ljudem nij drugače pomagati, nego da se jim svetuje, naj primejo za — palico in romajo tja, kjer ima nemštvo pravico gospodstvovati. Kdor pa mej nami živi, mora spoštovati domače naše zakone, — ako mu nijso všeč, pot mu je na vse kraje do stežaja odprt. Ta princip bi moral voditi vse kranjske učilne, a tudi nunske, kajti i druge narode vodi to načelo ; mej Nemci na priliko nij zavoda nikjer, ki imajoč pravico ljudskih šol, bi izpodrinil iz svojih sob deželni jezik. A pri nas na Kranjskem vidi in opazuje se ta izrodek, in opravičuje se vse žaljenje domačinstva b tem, ka tujke obiskujejo šolo! Ali zarad majhe-nega števila teh se prezira morda 100 slovenskih deklet, in to še celo iz boljših krogov; nij li to nemškovalnost grda in toliko grajana, ako se v Blovenskej šoli niti domaČe čitati ne uči? Naposled ima pak šola, vsaka, uže več upliva, nego jej ga g. K b6 svojim sla-bim „klasom" pripisuje. Omenjamo pri tej prilici izjav slavnih pedagogov, n. pr. AmoB Ko-menskega in drugih. Ia od kod Be dandenes pripisuje tolika važnost ljudskim šolam, ko bi ne uplivale višje, nego dajale slab „klasu ? Odobito dekliške šole imajo največjo važnost, tu bi se moralo povsodi domoljubje, iskreno domoljubje učiti, potem bi imeli kmalu velik rod pravih rodoljubov. Kar se tiče opazke glede „upliva duho venstva" na nunske šole, nas č. g. K. ima za preveč naivne, ako misli, da smo s tem izra zom hoteli kako neposrednje duhovensko upli vanje konstatirati. Tudi nam bo znani zdanji šolBki zakoni, to naj nam vrli g. Kržič na besedo veruje. In priznati nam mora g. K. sam, da cela uredba notranje nunske šole, ker je vendar »šibke device" nijso na svojo pest ustanovile, ima svoj izvor v onih višjih duho venskih krogih, katerim so v obče samostani podvrženi. Ia taki posredni uplivi so po često močnejši nego neposredni. Sicer pak z zadostenjem na znanje jemljemo, da bode tudi v notranjej nunskej šoli odslej na slovenščino bolj oziralo Be, kar razumemo tako, da Be jej ne bo odmerila pičla merica ur na teden, ampak da bode kakor v vnanjej šoli za vse deklice, v notranjej vsaj za slovenske učenke učnijezik slovenski. Ako „upliv duhovenstva" to doseže klanjati se čemo potem. R—i. razgled. Politični IVotrtaiiJe dežele. V Ljubljani 5. avgusta. Na ()ger*ke§n se zdanjega časa gode čudne re&i. Magjarski opozicijonalni časopisi so si postavili nalogo, da svojo domovino popolnoma osramote in odvzemeio jej še zadnjo trohico zaupania, katero stavi svet še vanjo. Kakor na Turškem tako pribajejo tudi na Ma-gjarskem razne sleparije iz vladnih krogov na dan. Ia ker jim zmirom denarja primanjkuje, za to bo jako hudi na Hrvate, ki so si upali v nunciju regnikolarne deputacije zahtevati večjo svojo avtonomijo in vtelesenje Vojne Granice. Magjari se mej soboj err-zejo, ali kadar čujejo kakšno pravično zahtevo, tačas so jedini, tačas ne poznajo „braće Hrvatov11. V u ti n 14- tlržftve. Velike roparske čete Grkov in Turkov se klatijo po vshodnjej Mtolgariji^ in bati se je, da postanejo toliko bolj predrzne, ker so ruski vojaki 3. avgusta odšli. Grki, tako tisti, kar jih je v Bolgariji, kakor oni v kraljestvu, neprenehoma Ščujejo in intrigirajo zoper bolgarsko državo. Žito je vlada bolgarska zaukazala nekako obsadno stanje okolo Varne, Ruščuka in Trnova, kjer se največ teh grških in tarških lopov oknlo klati. Bašibozuki in tudi redni turški vojaki napadajo in moro" Bolgare. Knez Aleksander bolgarski se je zategadelj obrnil na turško vb do. V Sofiji je knez bolgarski svečano obhajal dne 3. t. m. imendan ruske carice, tete svoje. V svojej palači je priredil istega dne' na večer velik obed, pri katerem so bili navzočni vsi zastopniki tujih vlad. Knez Aleksander je napil ruskemu carju in carici. V vsJtotlnjej llttntvliji ne bo prišlo do reda in miru. Porta zdaj zahteva od guvernerja, da mora turškej zastavi čast in spoštovanje pridobiti, a Bolgari je ne morejo videti. Tudi je turška vlada prepovedala guvernerju imenovati se „knez Vogorides", ampak on mora ostati „Aleko paša" in pokoren biti sultanu v v ne h rečeh, ako hoče to o tati, kar je. Tudi general Vitalis je dobil povelje, bolj strogo postopati, zato je Bolgare prav trdo ozmerjal, da Turkom ne dado miru, ia da še vedno mislijo na upor; imenoval jih je celo glupo, 8vojeglavno ljudstvo. To je Bolgare razkačilo, da so se črez Vitalisa pritožili pri Vogoridesu. Knez Vogorides je pa sam v stiski mej narodom in mej turško vlado; jedino zavetje ima pri evropskej komisiji, in tukaj spet le na dveh udih te komisije, na ruskem in na nemškem. Vshodnja Rumelija ostala bo provincija turška, ako se osmanska država še kedaj uredi. Do tega pa nij najmanjšega upanja, ker v Carigradu vse razpada in narobe gre. Vojaki ne dobodo plače in preklinjajo Osman pašo, ki vleče 200.000 pijastrov na mesec, vojake pa stradati pusti. Uradniki nečejo delati, ker ne dobijo plače. Mogočniki in paše pa grabijo, kjer se da kaj vzeti, ker slutijo, da dolgo itak ne bo trpelo. Sultan Be ne briga za nobeno stvar, in tudi nič ne ve, kaj je napačnega v državi. Posojila iščejo, pa ga ne dobodo. Paše se maste, ker prav dobrosovestno. Njegovemu trudoljubju moramo oddati popolno priznanje: knjiga iz dveh zvezkov (I. zv. 520 str. + XI. in II. zv. 590 Btranij) obsega vse mogoče strani narodovega življenja in predstavlja tako obilen materijal, kakovšnega daje jedva kaka knjiga o Hrvatih, pisana na kakem koli jeziku. Takov spiB je za Ruse gotovo bolje potreben in primeren, kakor učeno pazasledovanje prena-tančnih podrobnoBtij. Berezin je pri tem tudi gotovo bolje mislil na splošno maso čitateljev, kakor na omejeni krog učenjakov. Spis je se stavljen po tem-le načrtu: Na prvem meBtu geografično - BtatiatiČno opisovanje Hrvatske in Slavonije, potem administrativni ustroj z opi sanjem vladnih sistem v Avstriji, uplivajočih na administrativni ustroj Hrvatske in S nujni je, — Bodnijske ustanove, položen je obrtmje in trgovine, stanje kmetskega in plemenitega stana se zgodovino poslednjega, stanje narod- nega izobraževanja, posebno narodnega šolstva s kratkim pregledom sedanje hrvatske slovesnosti. Tudi religijoznih zadev nij zanemaril. Kakor Rus in pravoslavce, bo ve, potrudil se je posebno uznati stanje pravoslavne cerkve na Hrvatskem. Poročilo o dohodkih in stroških pravoslavne cerkve na Hrvatskem. Poročilo o dohodkih in stroških pravoslavne cerkve skoro čisto katoliški deželi podaja prav zanimivo berilo (341—399 stran.). Nič menje interesanten nij opis unijatov, protestantov in zidov. K prvemu zvezku je priložen prav čedno in skrbno prigotovljen zemljevid jugoslovanskih dežel avstro-ogerske monarhije Drugi del obdeluje v tistem redu, kakor prvi, Dalmacijo in Vojaško Granico z obširnim historično arheologičnim opisom dalmatinskih otokov in zgodovino oddelnih mest, posebno Dubrovnika. Skoro polovica druzega zvezka sodrži etnografijo vseh četirih jugoslavjanskih avstrijskih provincij (361 — 591). Tam govori pisatelj o mitologičnih verovanjih južnih Slav-janov, o njih domačem življenji, običajih, navadah in pravljicah, o selskih zabavah in vražah. Ta del knjige, sestavljen večjidel na podlagi lastnih opazovanj in po spisih BogišiČa, predstavlja mnogo zanimivih laktov, ki kažejo, po besedah pisatelja, na prav blizko sorodstvo hrvatskega zemljedelca z ruskim „krest-janinom" (kmetom) glede njegovih navad, običajev, zabav, pravljic, vraž sploh glede vsega privatnega življenja. In ta okoliščina je pisatelja privodila k sklepu, če tudi ne k novemu, da mej hrvatsko in rusko narodnostjo je znotranja tajna, a tesna zveza, ki ima še večo veljavo vsled tega, ker nij osnovana na državni, prisiljeni podlagi, ampak na prirodni, tedaj svobodni; ta zveza izvira torej iz notranje nagnenosti enega naroda k drugemu. Knjiga podaja čitatelju v vsakem obziru goljufajo, kjer in dokler morajo, ter si mislijo : za nami potop! Nihče ne misli več na državo in njeno prihodnjo3t, ampak le vsak na sebe. Pri takih razmerah pač ne bo dolgo več životarila turška država, in vshodnja Ru-melija ter vse druge evropske dežele turškega carstva se bodo osvobodile. Slobodna IVemči/#«. katere novinarstvo ima toliko povedati o „absolutističnih" razmerah na Ruskem, bode kmalu postala gnezdo najgršega pravega Bismarkovega absolutizma. O svojem času smo poročali o nemških jeklen h zakonih zoper nemške socijaliste; a ta zakon nemškej vladi še ne zadostuje, hoče ga še premeniti in poostriti. A pri nas se ipak še nahajejo Schbnererjevci, katerim je Nemčija onih socijalističkih kajh ideal. O pomirjen j u mej nemško državo in k a toliško-rimBko cerkvijo se različno govori. Poroča Be, da se je našel „modus vivendt" in Sklenil mej Berlinom in Umom, ali nemška ^Germanija* temu oporekava. Bismarku je go tovo mnogo ležeče na tem, da se doseže po-mirjenje, in ker on to želi, doseglo se bode tudi. Po raznih poročilih so osnovne točke po mirjenju te-le: 1. Nemška država ne bode več rabila disciplinarnih zakonov zoper duhovnike, ali kurija mora sprejeti „status quou, dokler se zakoni meseca maja 1872 ne prenarede 2. Škofje naj se prognani vrnejo na svoja prejšnja mesta, ali ukloniti se morajo mestnim nare Ihan. ki se ne protive kanoniškim zakonom. 3. Škofje bodo Brneli opravljati svoja du hovenska posla, Če obljubijo, da ne bodo ka lili javnega miru. Dopi SI. Iz lJiiRiIJtaiiMk«1! okolico 5. avgusta. [Izv. dopis.] 1. t. m. imeli smo uči* telji ljubljanske okolice letno učiteljsko zborovanje v Ljubljani. Razen navadnih točk bilo je na dnevnem redu posvetovanje o poduku v zgodovini in zemljepiBJi v ljudskoj šoli, in o ženskih ročnih delih. Daljno razpravo o tem opustim, omeniti bočem drugih prizorov, ki so nekake važnosti. Sploh se je narodni značaj tukajšnjih učiteljev pri vsakej konferenci kazal, ali tako izključljivo narodnega značaja fie nij bilo zapaziti, kakor to leto. Kajti razen referata, (ki ga je imela učiteljica) nij bilo mej učitelji slišati besede nego domače Blovenske. Vemo, da na jeziku nij toliko ležeče, vse kako pa velja značaj, kar bo tu poudarja. Tu nijsi zapazil nič tiste nemške navdušenosti, reete furoris teutonici onih postonjskih cverg lerjev in dumovcev, temveč vladala je neka zaupnost in edinost mej sobo j, ter splošna navdušenost za blagor domovine. Zato smo tudi pri skupnem obedu v čitalniškej restavraciji, kjer smo bili za malo novcev prav do- mnogo koristnega in podučnega, če tudi ne moremo soglasiti se popolnoma s pisateljem, kateri jo imenuje „učenim izsledovanjem" (I. zv. IV.) Berezin je prvi ruski pisatelj, ki je po lal ruskemu občinstvu vse, kar je mogoče nznati o hrvatskom narodu, in zatorej zasluži popolnoma podporo jugoslavjanskih, posebno hrvatskih čitateljev, umečih ruski jezik Slovencem jo priporočam ne le zaradi tega, da bi svoj sosedni bratski narod še bolje na tanko in temeljito spoznali, ampak tudi radi izglednega ruskega jezika, katerega ima Be rezin dovršeno v oblasti. Knjiga, ki ho dobiva pri vseh knjigoprodavcih v Petrogradu, posebno V „geografideškem magazine A. A. Iljina", je sicer draga, stoji G rubljev, a znano je po skušnji, da dobro blago nij nikdar drago. Petrograd 2G. (14.) julija 1879. —r—. bro poatreženi g. nadzorniku nazdravili, ki ▼© nepristransko in možato postopati. (Konec smo morali zbrisati, ker bi se g. drž. pravdnik ne vjemal z vašo kritiko postonjskega šolskega nadzornika in uvrštenje učiteljskih mest vsled nove šolske novele. Ur.) 0«l Temenic«* 5 aver. flzv. dop.] (Beseda slovenskim učiteljskim kandidatom.) Sedaj tudi vi stopite mej sloven ski narod svojim kolegom pomagat Blov*»osko mladino vzgojevati, mej priprosto ljudstvo, kojega svojstva bodete lehko neposredno opazovali, ter Be potem prepričali, da živite mej svojim narodom, da tedaj njemu posvetite svoje moči, da se reši enkrat mračne tuie pošasti, ki uže od nekedaj zija, njegov slovanski živelj požreti. Vedite, da naš nftrod krvavi na ranah, katere mu je vsekal politični sovražnik, nenaaitljiv tujec in renegatstvo domačih sinov, da je modernih renegatov tudi mnogo mej učiteljBtvom, tedaj mej vašimi kolegi se nahajajo taki brezznačajniki, koji pod plaščem nekega lažiliberalizma fie vas druge sumničijo, kar je vas značajnih ostalo za pra vično stvar. Se ve, da je temu prikazku naj več kriva odgoja učiteljev v učiteljiščih, v ka terih slovenščina ne zavzema prvega mesta, da si učitelji po nastopu služeb imajo skoraj izključljivo samo slovenske otroke podučevati Kolikor Bi je učitelj kot dijak gimnazijalski samostojnega »načaja v gimnaziji (v naših re alkah se ga nikakor ne more) pridobil, toliko ga navadno Bpremi v praktično življenje; učiteljiščih pa se narodna zavest ne samo da ne vzbuja, še nasproti . . . Da postane toliko učiteljev renegatov krivi bo tudi nemško-židovski politični časniki, kakoršni bo na pr. dunajski, in po katerih sega mlad učitelj, ki še nema dovelj lastne razsodbe. Iz te judovske Žurnalistike se potem nasrka polno krivih zaumenov o svojem rodu in njega zgodovini, da izgubi naposled poglavitne pojme o narodovskem vprašanji, da uže ne ve, če eksistujejo Slovenci, Hrvatje, Srbi, Bolgari ali samo Kranjci, Štajerci, Korošci itd. da postane vetrnjak po izvolji svojih višjih strahov. Njegov zgodovinski profesor ga tako nij podučil o tej stvari, in uže vsled tega manjka prave podloge slovanske zavednosti. Koristno in zdravo bi bilo za vašo naobraženost, (kar bi vam pomagalo še pri učiteljskoj preskušnji), da pričnete koj, stopivši v svoje praktično delovanje mej svojim narodom, prebirati kulturno-historičke knjige, da bo naročite na zabavne in podučne liste, nego bi segali po škodljivem močvirju judovske žurnalistike. To vam svetuje vaš kolega slovenski učitelj. Z Gtoreiijttkcgra 2. avgusta. [Izv dop.] Nas Slovencev je poldrugi milijon, pa nemarno nobene višje ni srednje šole se slovenskim učnim jezikom, mej tem ko 8 milijo nov broječi Nemci v Avstriji imajo 5 univerz in še mnogoštevilno druzih višjih učilišč. Po ljaki v Avstriji imajo dve vseučilišči in dve višji tehniki; le nam dozdaj vladajoča stranka nij nobene višje šole privoščila. Treba je, da se slovenski zastopniki v državnem zboru spet krepko odglase za pravice slovenskega jezika ter saj skušajo toliko dosegati, da se napra vijo na vseučilišči v Beču ali Gradci nekatere stol.ee s slovenskim učnim jezikom poleg nem škib, tako, da je saj vsak Slovenec, kateri je vseučdišče dovršil, zmožen rabiti sloven ščino v svojem stroku; da potem izginejo oni izgovori, da zavoljo pomanjkanja Blovenskeg poslovanja zmožnih uradnikov se ne more vstreči našim terjatvam. Se bolj, nego v naših srednjih šolah Je potrebna vpeljava slovenskega učnega iezika v učiteljskih pripravniščih na Slovenskem. Ljudski učitelji v na'ej deželi morajo slovensko mladino podučevati, zato pa morajo popolnem biti zmožni upotrebovati slovenski jezik pri podučevanj«, drugače ostane poduk brezvspešen. Nemškutarji vedno povsod pov-darjajo. da nij mogoče uradniku, ki se je na nemških šolah izobrazil, slovensko poslovati, kako bo pa potem mogoče učitelju, dovršiv-šemu nemško pripravnišče, slovensko podučevati, nam nij jasno. Da se pa nemško no more podučevati v naših ljudskih šolah, je vsacemu znano, morebiti le našim nemškutar-iem ne. Iz zdanjega nemškega pripravnišča bo žalibože izšle uže marsikatere za učiteljstvo nesposobne osobe, ki bo služile le za orodje germanizatorskim agitatorjem. Da podučevanje tacih učiteljev nij moglo biti vBpešno je razvidno, ker nijso imeli dostojne omike, in ker jih narod nij spoštoval in le prisiljen in nerad k njim otroke v šolo pošiljal. Narod pozna dobrotnike. Nam Slovencem je treba poštenih slovenskih učiteljev, ki bodo v šolah učili in gojili slovensko rodoljubje in pravo avstrijsko domoljubje in b svojim podučevanjem vtrjevali narodnost slovensko in povzdigovali narodni ponos, to pa morejo le taki storiti, ki so ae sami na narodne) podlagi v slovenskem učiteljišči izobrazili. Če bode učiteljišče v Ljub-liani slovensko, kakoršno bi moralo biti, potem bo kmalu zadosti narodnih slovenskih značajnih učiteljev, in ne bodo se več izgojevali nežna čajniki, ki bi uže v šolah pomagali tujcu zatirati slovensko narodnost. 11. Domače stvari. — (IzMaribora)Be pripeliejo v Ljubljano b6 svojo godbo v nedeljo dno 10. avg. tamošnji južno - železniški delavci. Pribod je naznanjen ob 5. zjutraj, potem je zajutrek v kazini, opoludne svira njih godba v „zvezdi," zvečer je zopet skupna zabava na kazinskera vrtu. — (Imenovan) je dosedanji čolni asistent g. Josip /ivnv olie'jalom pri glavnem col-ništvu v Ljubljani. — (NaBlov in značaj višje sod-nije svetnika) je dobil državni pravdnik celjskega okrajnega sodišča, gosp. Aleksander Duller. — (Izpred porotnega sodišča.) Minolo sredo G. t. m. se je vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem uže štirikrat prej odložena obravnava proti grofu E Liechtenbergu zaradi Bpolnega posilstva. Zatoženca, kateremu zagovornik je bil dr. Moše, so porotniki se- 7 proti 5 glasom izpoznali nekrivega. — (Zabavni vlaki.) Kakor vsako leto oaovre, pojdejo tuli letos dno 14. in 15. t. m. zabavni vlaki znižano vožnino iz Ljubljane na Dunaj, v Trst in Benetke. Kedor Be bode vozil v poslednji dve mesti, gre mej p6tem lehko gledat tudi sloveče postojnske jame. — (Iz Dolenjskega) Be nam poroča, da je v vinogradih polno. Trtna bolezen se le na brajdah in starih visokih trtah prikazuje, a ne še v vinogradih. Z žitom pa nijso ljudje kaj zadovoljni. Koruze in krompirja bo veliko, da vsaj ne bode sile za živež. — (Iz Slatine) bb nam piše, da se tara zdravlja srbski polkovnik VI a j kovic, znani vodja prostovoljcev v srbsko - turškej vojski. V ponedeljek je priSel slavni naš učenjak g. Davorin Trstenjak ter tukaj obiskal vzvišenega biskupa Strosmajerja in dr. Kačkega. Mnogo je tu gostov iz Srbije, zlasti iz Belgrada. — (Štajerski deželni šolBkisvet) je v seji 3. julija dovolil razširjenje enoraz-rednic v Autičah in Pišecah (brtžki okr.) V dvorazrtdne šole. Učitelj Mutej Zadravec na Ptujskej gori je bil dejan v pokoj. — (Iz seje deželnega odbora 2. avgusta.) Deželni odbor je sklend: da oe 6 blaznih iz Kranjskega prevzame iz Štajerske blaznice v tukajšnjo, ker so v tukajšnjej manjši Btroški — da g. Jož. Braune, župan kočevski, zastopa deželni odbor oziroma deželni zaklad pri okrajnem cestnem odboru kočevskem — da bo vrhniškim pogorelcem da 1200 gld. podpore iz deželnega zaklada. — (Iz odborove seje družbe kmetijske dne 3. t. m.), katerej je predsedoval baron AVurzbach, je došlo aNov." sledeče poročilo : Gališka družba kmetijska vabi našo družbo V skupni shod vseh kmetijskih družeb na Dunaj, V katerem naj bi se svetovalo in določilo: kaj naj bi družbe kmetijske skupno prihodnjemu državnemu zboru na srce položile o zlajšanji težav, ki tarejo kmetijstvo, — katere postave naj bi se prenaredile, katere na novo osnovale; odbor je sklenil, naznaniti družbi gališkej, da se diužba naša rada udeleži nasvetovanega shoda, ako bo mej zborovanjem državnega zbora, in je pritrdil vsem 5 nasvetom gališke družbe, pa tudi predlogom dr. Blevveisovim, naj družba naša tudi povdari nujno potrebo, da se 1) gozdna postava presnuje tako, da bode pravična živinoreji, a ne enostransko same j lesoreji, 2) da nemudoma dobimo postavo zoper oderuhe, ki oderajo tudi kmeta. — Gosp. Murnik je poročal o spremembi pravil (statut) družbe kmetijske, po katerej se ima pravilom njenim privzeti poseben odsek za konjerejo v ta namen, da v prihodnje tudi družba kmetijska prevzame opravila razpuščene c. kr. deželne komisije konjerejske; — skleneno je mej dru gim bilo, da če ta mesec se samo za ta pre stroj družbenih pravil skliče izredni občni zbor družbe kmetijske. — Gosp. TomaŽu Hitzu, ki je jako marljivo in nmno poleg tolminskih si rarij vodil tudi napravo naših bohinjskih, ki pa koncem letošnjega leta zapusti Kranjsko in Goriško, se da toplo zahvalno pismo za njega vspešno delovanje, po katerem je bohinjski sir dobil dobro ime po daljnem svetu. — Gospodarskemu društvu hrvatskemu Be vstreže z naznanilom krajev, kjer se nakupujejo goveda žlahtnega muriškega in belanskega plemena po izkušnjah g. odbornika Seuniga in g. Lasnika. — (Banka „Slavija".) Denašnjej številki „Slovenskega Naroda" je priložen letni račun banke „Slavije" v Piagi, iz katerega se razvida jako vspešno delovanje te slovanske zavarovalnice v minolem letu 1878, ter nanj posebno opozorujemo svoje častite čita telje. Glavni z&stop banke ..Slavije" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko je v Ljubljani na dunajskej cesti št. 7. Tinska posoda po dražbi na prodaj! C. k. rudniška direkcija v Uriji bode 20. avKiiMa t. 1. po dražbi za gotovi denar prodajala 117 praznih vinskih, sodov, ki držijo po 280 do G.J00 litrov. (363) Napol...........9 „31 C. kr. cekini........5 „ 51 Državne marke.......67 .10 Dunajska borza 7. avgusta. (Izvirno telegralično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 67 gld. Enotni drž. dolg v srebru v . . 68 „ Zlata renta .......78 „ 1860 drž. posojilo .....125 „ Akcije narodne banke .... 830 „ Kreditno akcijo.......270 „ London..........116 _ Srebro . . . ... — „ — kr. 20 , 66 „ - " r.o " 50 Najprisrčnejšo zahvalo izrekamo vsemu p. n. občinstva za izka/ano sočutje in obilo udeležbo pri sprevodu našega ljubljenega sina, oziroma brata Franca Kneza; posebno se še zahvaljujemo si. povskemu zboru „čitalnico v spodnjej Šiški," kakor tudi „katoliško-rokodclskenm društvu," v obče pa vsem blagim dariteljem toliko in tako krasnih vencev. V Šiški, dnč 5. avgusta 1879. (360—3) Žalujoča rodbina. Tujci. 6. avgusta: Evropa i Lucodni iz Trsta. Pri »ionu t Czepelka iz Dunaja. — Stanonik iz Gradca. — Fuchs iz Dunaja. — Broy iz Trsta. — Walz, Aronz, Leicht iz Dunaja. Pri Hallil t Bergler iz Dunaja. — "VVois, Kom iz Kočevja. — Kaufman iz Gradca. — Justin i; Trsta. — Schreiber u Keke. Pri iuimIkm dvorni Lumel Kurz iz Du naj a — Ktabii ji Kranja. _ Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a. Politično razmero, ki so nastale v celej Evropi, zadele so tudi Švico: vsled teh razmer bo je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se jo zaprla začasno, ter nam jo zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane žepne ure so najboljše uro celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega srebrnega niklja, so izredno elegantno gravirani in giljuširani, ter so amerikanskega sistema. Vsled neke v1hnIii«» konstrukcije ne more se taka ura nikdar pokvariti, pade lehko na tla, Min- me stisniti, a vendar uru pri tem nič ne trni. Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, s katero je plačana le pridejana zlata double urna verižica, baržunasti etui, glavni ključ za ure in delavska plača, dobi vsakdo najiiuejšo repasirano uro skoraj na polovico zustoug. Vbu ure so natanko repasirane, ter garantujeino m vsako uro pet let. "V dukuz ifotovoipu, jamstvu lu »trojko *-*«>l idnosl i , j>»*o-vi«o-imiiiio si tom dolžnost javno, đA vtšitlco nepristojeeo nr*o naiv.u j vzememo, in as drujro zumeu jumo. 1000 komadov žepnih ur od ponarejenega zlata, umetno in čudovito izrezljane, najhnejše regulovane, pri vsakej uri zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in glavni ključ; jeden komad le gl. 3.45. 1000 komadov remontoir žepnih, ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailirauimi kazali, kazalom za tre-uotke in kristalnim plošćuatim Bteklom, natančno repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov mobilnih ur na valje (cylin-der-uhr) v teških giljoširauih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščuatim steklom, tekočih na b rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60 lOOO komadov W ashingtonskih ur na sidro od 131otnega srebra, potrjene od C. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, elcktro-galvauično pozlačene, da jih ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; lino na treuotek regulovane in poskušene. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40. 1000 komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 131otnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulo vanj ein, tako da se nij treba teli ur nikdar popravljati. Pri vBakej uri da se zastonj tndi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospč, preje 100 gl. zdaj gl. 4u. 650 komadov stenskih ur v najfinejšem cuiai-lirauem okviru z. zvonilom, repasirane, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotcem, Ono regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v lino Izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se VBukdi osem dnij, lino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura po minolih iJO letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhrsn) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: Ulircii-Ausverkauf (3^1—3) PhiHpp F * o m m, Uhrenfabrik, "Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Izu&teij m urnima Makao Armič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne". vzajemno zavarovalna banka v Pragi. se iz računskih sklepov in iz opravilskega poročila za lST'S. leto.*) ML oddelek. Zavarovanje istin (kapitalev> in dohodkov do neke dobe življenja in za slučaj smrti. Število členov 16.737. — Zavarovani kapital vkup 9,157.705 gold. 50 kr. — Zavarovani dohodki I.87G gold. —Zavarovalnina in postranska plačila 1G4.C27 gold. 14 kr. — Rezervne in poroštvene zaloge 753.076 gold. 87 kr. — Zaloge od preostanka 109.768 gold. 29 kr. — Izplačani kapitali in dohodki leta 1878 93.740 gl. 48 kr. — Preostauek od leta 1878 (za fonde in člene) 8.484 gld. 18 kr. III. oddelek. Vzajemna podedovanjska društva. Število Členov 18.443. — Podpisane istine 7,829.099 gold. 50 kr. — Plačane vloge v 1. 1878 230.181 gold. 46 kr. — Imetka (rezervine zaloge) z vštetimi 4% obrestmi in obrestmi od obrestij 2,405.830 gold. 34 kr. — Posebni dobiček iz obrestij in delež na dividende odd. II. 325.120 gold. 61 kr. — Posebna zaloga za upravne troške 20.000 gold. — (Obrestnega dobička v 1877. letu (črez navadne 4% obresti, ki znašajo za 1. 1878 80.073 gl. 27 kr.) z vštetim preneskoin dobička iz odd. II. od let 1869 —1873 znaša 56.988 gold. 35 kr.) Yse premoženje oddelkov za vzajemno podedovanje znaša koncem desetega upravnega leta 2,730.950 gl. 95 kr. Upni društvi. 1. upno društvo. Posojila na založnine (kavcije) državnim, občinskim in zasebnim uradnikom, ki so pri „Slaviji" vsaj za 500 gld. istine zavarovani U slučaij smrti. Število družabnikov 328. — Posojila znašajo do sedaj 145.880 gl. 39 kr. — Kapitala ostane še amortizirati 73.502 gold. 65 kr. i— Oglašenih izgub v letu 1878. 213 gold. 2. upno društvo. Posojila in zajmi (predplačila) členom II. oddelka, ki so pri „Slaviji" vsaj za 500 gold. istine zavarovani za slučaj smrti. Število družabnikov 1335. — Posojila znašajo vkup 941.599 gold. — kr. — Kapitala ostane še amortizirati 197.759 gold. 49 kr. — Izgube v letu 1878 znašajo 1.029 gold. 88 kr. vsled propalih pravic do zavarovanega kapitala pri dveh členih. IV. oddelek. Zavarovanje za ogenj. Število členov 116.679. — Zavarovani kapital 108.100.5SO gold. — Premije in postranskih plačil za leto 1878 749.630 gold. 56 kr. — Redna premijna rezerva za 1879. leto 202.026 gold. 97 kr. — Izrednih rezervnih in poroštvenih zalog 80.493 gold. 63 kr. — Zaloga dobička 59.246 gold. 56 kr. — Plačanih povračil za škode s troški za precenjevanje istih za 1878. leto 550.738 gold. 08 kr. — Preostanek v letu 1878 za člene in zaloge 15.331 gl. 38 kr. Odkar se je ustanovil IV. oddelek (od 1870 do konea 1878. leta) podelilo se je iz dobičkov nu podlagi g. 4 in 5 pravil IV. odd. 119 občinam glasilno orodje in skoro povsodi četverokulesne gasilne brizgalnice po 500 gold. vrednosti. Mlinarska zadruga v IV. oddelku. Zavarovane istine 6,662.800 gold. — Zavarovalnine 51.269 gold. 61 kr. — Povrnene škodo, preiskovalni truški in zaloga no še rešenih škod 43.749 gold. 2i> kr. Požarnih škod se je od 1870. do konca 1878. leta izplačalo v mlinarskom oddelku 27G.58 7 gold. 67 kr. V. oddelek. Zavarovanje proti toči. Število členov 1878. leta 5.713. — Zavarovane istine 4,288.320 gold. — Premij in postranskih plačil 83.646 gold. 64 kr. — Rezervne in poroštvene zaloge 55.112 gold. 81 kr. — Plačanih škod s troški za precenjevanje istih 20.071 gold. 72 kr. — Preostanek za člene in zaloge 12.819 gold. 88 kr. posojilnim založnicam posojena gotovina uosegia je >0(J 047 gl. 44 kr. — (jlenovi odd IV. in V. posojeno je bilo na hipoteke 783.583 gl. 14 kr. — Preostanka za zaloge in člene bilo je y letu 1878 v vseh zavarovalnih oddelkih vkup J.35.084 gl. 97 kr. — Ves dohodek iz zavarovanja, vlog in postranskih plačil v vseli oddelkih znašal je v niiuolem opravilnem letu 1,414.650 gold. 62 kr. *) Na zahtevanje razpošilja glavno ravnateljstvo letno sporočilo in natančne češke ali nemške računske izkaze brezplačno. kati, mej rodovitnim Giiuom in mej švarcvald- j Vseučilišče nij enotno poslopje, morda je fikim pogorjem, se razteza sam samcat hrib [kakih 10—12 posameznih hiš, ki bo se počele mačila veda in umetnost; nahaja se namreč tam observatorij za zvezdoglede; velika knjiž- Občni pregled računskih izpiskov 03 fzguM i 11 elol>i<»lcn 1H7H. letn, SLA VIJE". (I., III- oddelek : Zavarovanje življenja. : Zavarovanje proti toči.) Imeti. sestavljen po na drobno izdelanih računskih izpiskih posameznih oddelkov banke Dfttjm — IV. oddelek : Zavarovanje za ogenj. — V. oddeleli Prenesek fondov in zalog od leta 1H77 : Rezerva pozavarovalnih premij 1L in IV. oddelka ........ Dopolnnjoče zavarovalne premije odd. I—II. Zaloga za nagrade nerešenih Aknd in pnktko* valnih troškov odd. IV. ..... Zrušene premije in vloge I.—V. oddelka Zrušeni« postranske pristojbine I.— V. oddelka Tuzavarovanja odd. II.—V...... Škode: povmene v I.—V. oddelku Preiskovalni trojki IV. in V. oddelka Zaloga ne še povrnemh škod IL in IV. odd. . Izpln'ani dohodki odd. I.—II. . Nazaj kupljena zavarovalnina odd. I.—IL P pravni troški: Plače, doneski k stanovnini, do-leži od dohodkov, nagrade, inserati, poštnina, potni troški, kolkovina, najemščina, nagrade zdravnikom, provizije, nagrade uladnemu komisarju in preglednikom, dohodninski davek od uradnikov, penzija dr. Chlchoradu i. t. d. v L—V. oddelku . . . . . . . Nagrade upravnemu svetovalstvu in ravnateljstvu poleg §. 32 in 3G prav. I. in II., IV. in V. odd......... Odpisani org nizačni in akuzični troški, tiskovine, knjižnica, inventar, nahišne talile zastopnikom, statistika, knrzne diferencijo in nodosežno terjatve I.—V. oddelka (incl. nedoplačil od 1. 1875) Relerre, fondi in zaloge: Rezerva zavarovalnino in vlog odd. I.—IV. Izredna rezerva I.—V. oddelka Poroštveni fond odd. I.—V. . Donesek penzijski zalogi iz I.—V. odd. od I. 1878 Dopolnujoča pozavarovalnina odd. II. Preostanek od 1. 1878 odd. I. in II., IV. in V. . gold. kr. ITo.:iT!t 69 46,084 u 7 109.741 72 635.232 34 20.101 94 76.134 67 163.136 13 8.944 06 3,327070 77 405 676 26 148.914 23 2 924 30 gold. 325.155 4H 119.04.S .iL-5.301 26 309 727 84 731.468 9.r 9.216 — 7.401 10 172.080 19 159.723 7«.t 3,884.585 29 2.598 48 28.890; 8< 5,755.197 58 1'renesek fondov in zalog od leta 1878 : Rezervni fond I.—IV. oddelka .... Izredna rezervina zaloga odd. I.—V. Poroštvena zaloga I. in II., IV. in V. oddelka . Zaloga ne še plačanih škod I. in II., IV. in V. odd. . ....... Dopolnnjoče pozavarovalnine odd. II . . Preostanki za člene od leta 1877 . , „ „ „ odd. III. z II. a) 3 od leta 1873 ......... Premije in vloge oddelka I.—V..... Postranske pristojbine odde ka I.—V. . . Zrušena pozavnrovalnina Kislo; ni > IV. oddelka . Po zavoro vanjske nagrade škod odd. II., IV. in V. na preiskovalne troško poškodovanih zavarovancev 5°/0 V. oddelka..... Obrestni dobifek odd. I—V...... Kazni dohodki od upravnih pristojbin, zapadlih zadatij, pri nudavku Cažiji) in knrzu, od propadlih premij in zadatij, od dobička tablic I.—V. oddelka ........ Rezervna zaloga pozavarovalnine odd. II. in IV. . llopolnujoa zavarovalnina odd. I.—II. Rezerva ncdoplačll odd. III..... i i To se je z računskimi izpiski primerilo ter našlo, da jim popolnem soglaša. Pregledniki računov: Avg. lVmeh L r. J os. I*6ssnev l. r. 27V\ RaHn l. pilili. kr. gold. kr. 3,030.802 99 299.840 44 125.217 37 199.734 86 2.227 14 4.151 44 3.127 65 3,665 101 38 1,304.164 46 52.225 72 92.022,32 I 258.430 44 833 68 182.610 09 14.237 98 123.830 61 51.814 44 9.926 53 5,755.197 58 r. Ant. Mle»ocH l. r. ylav>. knjigovodja. Dati. Obena bilancija 31. decembra 1878, tetu« sestaviim podlatrl posameznih bllaitclf vseli oddelkov banke .»Slavite**. Imeti. Kold. k Poroštvo ustanovnikov odd. V. . . . (lotovina v blagajnicah odd. L—V. (lotov ina naložena v založnicah odd. I.—IV. . Vrednostni papirji, zaloge in posojila: različni vrednostni papirji odd. I.—V. zaloga za nakup vrednostnih papirjev odd. 1,—III. zalogo na menjice odd. I.—III. .... ineiijice hipotekno zavarovane odd. III. posojda na hipoteke odd. I.—III. . . . „ 1. kreditnemu društvu odd. III. . ! 2. „ „ odd. 1IL . . „ na police odd. L—III. .... hiša štev. 978 — 11. odd. I.—III. . „ „ 583 in 588 odd. I. -III. . hotel -Avstrjia" v Frohnleitenu odd. I.—III. premoženje penzijskega fonda uradnikov banke „Slavije"........ Akvizićni troški: provizne zalogo na gasilna orodja odd. IV. ...... druge predplačane provizije odd. IV. . . Inventor: zaloga tablic odd. IV. . . . . gasilno orodje (89 štirikol. brizg.) odd. IV. inventar hiše št 978—11 in odbitek na upravne troške ......... Terjatve: pri glavnih zastopih in njihovih pod-družnih zastopih, ter pri zastopih ravnatelj atva..... 369.182-59 na poštnih povzetjih, poštnih nakaznicah, menjtčne terjatve pri ole-nih za propadle zavarovalnine in pri različnih odd. L—V. . 417.198-07 pri pozavarovalnih zavodih odd. IV. in V. " različna nedoplačila v odd. III. . zastopnikov vplačane kavcijo odd. I.—V. . I inpol iiitjo e zavarovalnine odd. I.—I IL Rezerva pozuvurovanju odd. II. in IV. . Zalogu nagrad od pozavarovanj za nerešene škode _in preiskovalne troške . . ._. gold. I kr. 26.758j 88 569.(547 44 677.072 60 50.000i -9.023 — 40.615 — 733.583 14 92.589 34 602.182.35 92 435 22 295 685|31 145.000 19.632.71 43.436 12 16.187 14 9.812 86 100 — 33.900 786.38066 4.733170 9.926 53 gold. kr 1.201251 3,397.661 11 26.000 — 34.000;-2.799 02 801.040 89 59.831 69 51.814 44 123.830 61 15.214 37 1,513.393,38 Pstaiioviia zaloga V. oddelka .... Terjatve: pozavarovalnic v odd. I.—V. .... različnih v oddelku L—V. .... različnih v IV. oddelku za predplačane premije pri nagradah požarnih škod poleg §. 22 st. pr. deželne hipotečne banke kralj, češkega, posojilo na hišo p. št. 978—11 ..... Rezerve, fondi in zaloge za IS79. leto: Premijska rezervina zaloga I.—II. in IV. oddelka Rezerva od vlog III. oddelka z dobičkom in obrestiini vred..... Izredna rezerva I.—V. oddelka . Poroštvena zaloga L, II., IV. in V. odd. . Zaloga ne še rešenih škod II. in IV. odd. Zaloga preostankov od leta 1870—1878 odd L—II., III. in V...... Penzijska zaloga uradniška oddelka I.—V. do 31. decembra 1878 ..... Donesek L—II. oddelka za 1878. 1. . „ IV. „ „ „ incl. don. za 1878 „ V. „ „ „ incl. don. za 1 1876 Dopolnnjoče pozavarovalnine oddelka H. . Zaloga za prihodninski davek banko „Slavije odd. L—III....... Kavcija zastopnikov odd. I.—V. To se je s posameznimi bilancijami primerilo in našlo v popolnem soglasji ž njimi. Pregledniki računov: Avg. P&nek L r. Jos. JPOssner l. r. I