Poitntna plačana v gotovini Maribor, čefirS^k. 23. septembra 1933 MARIBORSKI Stev. 215 Leto. V!. (XIII.) Cena 1 Din VECERNIK Ur e d n I * t V o In vprevei wmr, uHHimran n.u t TUfnn 24 ■haje ruea nedelja In prašnikov vsak dan eb Ani i Vel la aiaaifnn v upravi ali pa pottJ 10 Din, dostavljen na dom 1» Din t Oglasi po nn“~n / Onlara sprejema tan* oglasni oddelek .Jutra” v LluMlaai < Poklal £ okoval rakun it 11.400 JUTRA 99 Vojaška vzgoja nemške mladine USTROJ NOVE ORGANIZACIJE PAPENOVE VLADE. Ob začetku razorožitvene konference /enevi je stavila Poljska predog za pralno razorožitev sveta, po katerem bi se zlasti vsa mladina vzgajala °h vojni. Predlog je bil odpravljen šaro? Z reso^uc']’°' k* tako vzgojo »pripo-It i?*; Kako upoštevajo to »priporočilo« “mani, je dovolj znano, sedaj jim pa »tia * iŠe Nemci. Državni predsednik • rsal von Hindenburg je nedavno pod-sai dekret, s katerim naroča notranje-h . ministru, da imenuje državni odbor, itii j- 'kuratarium, za fizično vzgojo , adine, Jugendertiichtigung, Ta Reichs-“fatorium bo moral poslej skrbeti za ° telesno vzgojo nove nemške gene-cije, to se pravi za predvojaško vzgo-vojaškem duhu. Na čelo kuratorija Nrt imenovan upokojeni general Ed-tn von Stiilpnagel. Nova organizacija ^ morala organizirati različne vrste osobito one’ ki jim pravijo Nemci k Jia terenu«. V ta namen bo dobila te 2® terenov ali taborišč, v ka- bo prostora za 100 do 250 mlade- cev. v teh taboriščih bodo po tri ted- U > 'n sicer na stroške države in država r bo plačala tudi potnino. V taborišča to* ® lahko pošiljale svoje člane vse Jtj^taske organizacije, razen komuni- tiir°Sebna naloga te vzgoje bo odteguj mladino uplivu strank in jo prido-, £a vlado, državo. Ko bo doseženo SP. K/> rifi^oln A_____ ma je tedaj, da se bo po tem sistemu mladina kmalu odtujila strankam in bo postala slepo orodje režima, kakor je italijanska orodje fašizma. Še pred podpisom dekreta o »telesni vzgoji« nemške mladine je bilo storjeno vse potrebno, da se bo načrt takoj izvedel tudi v praksi. Še preden ;e nemška in svetovna javnost za to namero vlade sploh izvedela, so bili že Imenovani ljudje, ki bodo mladino vežbali in vzgajali, imenovani so bili poveljniki taborišč in določeni prostoVi zanje. V ta namen so se porabili voditelji raznih športnih organizacij, večinoma bivši aktivni ali rezervni častniki, pa tudi mnogi še nedavno ali do zadnjega aktivni častniki državne brambe. Po vsem tem je tendenca nove vzgoje še bolj odkrito poudarjena. Za »telesno vzgojo« bodo torej skrbeli —' častniki! Ti bodo imeli pri vsem glavno besedo. Osnovni kader vzgojiteljev je že tu; z vso naglico pa se tudi pripravljajo posebni tečaji za izobrazbo več tisoč inštruktorjev. Pozivi na vaje se bodo pa mladini poslali še e tedaj, ko bo kader vzgojiteljev docela izšolan in izpopolnjen. To se bo zgodilo najbrže takoj spomladi, zlasti pa v velikih počitnicah prihodnjega leta. Tedaj bodo tisoči nemških dečkov in mladeničev polnili taborišča in se vadili za — vojno. Tako bo Nemčija preko vseh mirov- Kriza razorožitvene konference V ŽENEVI MOREJO DELATI. - KOMENTARJI ANGLEŠKEGA, NEMŠKEGA IN FRANCOSKEGA TISKA. |0‘ Se ho pričelo izvrševanje druge na-1 nih pogodb pod firmo športa in telesne •«. pričel se bo »Wehrsport« vojaških vzgoje uvedla redno novačenje in red- Vai , w w ” ciuopuri« vojaSKin »J' kakor so ga zarisale na svojem zad-kongresu »Jeklene čelade«. Imeno-generala von Stii pnagla, ki je bil Z nedavno aktiven častnik, je očit znak, Kakšni poti bo šla ta nova »telesna •v*8°ja«. Zlasti še če vemo, da je von 'Pnagel intimen prijatelj vojnega mf Sttij hi « generala von Šchlelcherja, seda-ovga dejanskega dirigenta von Papen-jj Težima. Prvi načrt za to vzgojo j Ba izdelal bivši general von Groner, se je zanj osebno zanimal tudi Sto von Schlelcher. Razen komuni-sUin s hjtadlnskih organizacij, kakor ze omenili, so pozvane vse take io\ aciie nemških strank, da pošlje-»t °J naraščaj na vaje: to so mladln-st ^padalni oddelki narodnih socialistki naragčajniki narodnih socialistov, lfl K,enlh čelad«, »Državnega prapora« »hdtZri'h športnih organizacij. Brez dvo- no kadrsko službo. Vse to seveda za primer vojne. Ta odredba je, naravno, vzbudila v Franciji, pa tudi v Angliji, Ameriki in drugod veliko ogorčenje al vsaj odpor in kritiko. Pozdravili so jo samo v Italiji, kjer je vojaška vzgoja mladine izvedena že do ljudske šole, kjer se ne samo dečki, ampak tudi deklice vzgajajo po načelu: »Imparate a odiare!« — učite se sovražiti! Namesto vzgoje proti vojni, kakor jo je predlagala Poljska v Ženevi, stopa torej vzgoja za vojno, in sicer v še večjem obsegu kakor jo je poznala predvojna cesarska Nemčija. Polagoma a sigurno se vračamo v predvojne čase, v dni največje napetosti pred usodnim poletjem 1914. Na Evropo lega novo prekletstvo sovraštva in pripravljanja krvavega razračunavanja. Quo vadls, Europa? Nemir v Indiji °andhiju na LJUBO POPUŠČAJO IZJAVA NOVINARJEM. v0EW DELHI, 22. septembra. HIndskl *DorI Mudžl je izjavil, da Je dosežen med hindsko kasto in pariji. bij ‘"DAV, 22. septembra. Gandhlju Je dKgjs^tažen kompromis. Posamezni vo-«ta„ ‘N"dov so mu predlagali, naj prl-tig v ”a ta, da dobe pariji v vsakem od v°U'tv okra^ev» odrejenih za splošne $voje®' po dva poslanska mandata in **,{*•*• zastopnike v centralni le- Or|čei°!iA’ 22- septembra. Ko je Gandhi Hovin« , -adati, je sprejel v svoji celici "Kaknr *n ^ni dal naslednjo izjavo: Jezu- ..“"'sllraanskl prerok Mohamed in &e| horui ** tako sem 86 tudi Jaz prl-se jj0 t* ** pravičnost. Z mojim postom yse d mojega glasu privil do neba, Se n. *a vseRamogočnega. Ne želim, diiaij ® Pomiluje, ker bodo že v nekaj ho nu!i Z nesmlselne. Potreba po hrani b°ke • ?,a ,n Postabll se bom v glo-Svet hn'f1** Vse zanimanie za zunanji « 4 Kir,Ho* Čeprav bom tesno zve-8tvarjo, za katero zdaj gre, se radi Gandhi} a ANGLEŽI IN HINDI. GANDHIJEVA ZBOROVANJE PARIJ. bom vendarle nadčloveško boril, da osta nem živ, ker prav tako želim živeti, kakor vsak drug Človek. Ni boljšega živ-IJenskega eliksirja, kakor je voda in Jaz Jo bom užival le zato, da bom krepil svoje upanje dotlej, ko se bo zbudila vest angleške viade in Hlndov.« Pred kaznilnišklm poslopjem, v katerem je zaprt Gandhi, stoji dolge ure velika množica njegovih privržencev. V Boinbayu in mnogih drugih mestih so zaprte vse trgovine. Mnogoštevilne bom bažne tovarne včeraj zjutraj niso mogle obratovati, ker so delavci stopili v stavko. V Borabayu je bila pod predsedstvom Pandipa Malavije konferenca podjarmljenih razredov. Komisija Je že prišla do začasnega sporazuma, čigar podrobnosti pa zaenkrat še niso znane. Istega večera so odpotovali v Poono sir Pey Sacro in Jajakar, da izroče Gandhiju kompromisni načrt. Splošno se upa, da bo Gandhi sprejel ta načrt in da bo prenehal stradati. ŽENEVA, 22. septembra. Prvič po dolgih letih Nemčija ne sodeluje na zasedanju važnega mednarodnega organa. Včeraj dopoldne se je sestal urad razorožitvene konferenc© k svoji prvi seji, ki jo je otvoril Henderson. Seji tudi nista prisostvovala Herriot In sir Simon. Med navzočimi so bili Madariaga (Španska), Litvinov, Paul Boncour, dr. Beneš, Polltis, zvezni predsednik Motta in minister Pfluger (Avstrija). Združene države je zastopal poslanik Wi!son iz Berna. Henderson je v daljšem govoru izjavil, da je zašla razorožitvena konferenca v zelo kritično fazo. Zdaj gre za to, ali naj se izvede uspešno in resno znižanje oboroževanja, ali pa naj pride do novega tekmovanja v oboroževanju. Prva naloga urada je vprašanje priprav za drugi del konference, ki bo, kakor upa, privedel do mnogih konkretnih mer v razoroževanju. Nato je prečita! pismo nemškega zunanjega ministra in svoj odgovor in obenem prosil, naj bi se ne pričelo debatirati o nemškem pismu poprej, preden ne pride eventualni nemški odgovor na njegovo pismo. Ta predlog je bil soglasno sprejet in je bila nato seja prekinjena. LONDON, 22. septembra. Angleško javno mnenje pripisuje delu urada razorožitvene konference v Ženevi velik pomen in povdarja potrebo še nadaljne-ga sodelovanja Nemčije. »Times« pišejo, da bi sodelovanje Nemčije najbolj podpiralo razorožitveno delo. Zato predlaga, naj se vse države zedinijo za skupno izjavo, in sicer v teni smislu, da bi predvidevana razorožitvena konvencija spremenila ali nadomestila peti odstavek versajske mirovne pogodbe. Po mnenju lista bi po taki izjavi Nemčija opustila svojo abstinenco. »Dally Telegraph« pravi, da bo imel angleški zunanji minister sir Simon v Ženevi važno posvetovanje z nemškim zunanjim ministrom baronom Neurathom in pričakuje od tega razči-ščenje položaja. Na splošno pa se vprašuje angleški tisk, kaj bi bilo treba storiti, da bi se nemške zahteve vsaj kakorkoli pravično izpolnile. Glavno vprašanje je, kdo nai da iniciativo za pomirjenje, Francija ali Henderson kot predsednik konference. Vesti iz Nemčije, da smatra nemška vlada angleško spomenico samo za delo in mnenje vlade, ne pa tudi angleške javnosti, so vzbudile v Londonu veliko nezadovoljstvo. Vlada bo na to odgovorila tako, da bo naglasila, da je glasovalo za Papena v državnem zboru samo 40 poslancev, dočim stoji za angleško vlado še vedno devet desetin zbornice. BERLIN, 22. septembra. Nemški desničarski listi komentirajo dogodke na seji razorožitvenega urada tako, da je zašla zaradi odsotnosti Nemčije vsa razorožitvena konferenca v zagato. Demo. kratski tisk pa upa, da bo še mogoče pritegniti tudi Nemčijo k sodelovanju. PARIZ, 22. septembra. Saint Brice piše v »Journalu«, da je Henderson prekoračil svojo nestrankarstvo in bo zato mo-rala Francija v Ženevi povečati svoj odpor proti nekim tendenčnim rešitvam. »L’Ordre« pravi z ozirom na Hender-sonov članek, da je sofistična hipokrizija povzročila na svetu že zadosti gorja. Pcrtinax pa ugotavlja v »Echo de Pariš«, da Je Herriot zopet zopustil Ženevo, ker so se tam pojmi pomešali. Treba bo zato počakati, da se duhovi zopet znajdejo. Nemci postajajo optimistični BERLIN, 22. septembra. V Wilhelm-strasse se že mnogo mirnejše presoja položaj glede nemških zahtev po enakopravnosti v oboroževanju. Zdaj je že znano, da francoska vlada na bodočem zasedanju sveta Društva narodov ne bo ničesar ukrenila proti militarizaciji nemške mladine. Kolikor so bili v Parizu k temu pripravljeni, so že popolnoma odnehali. Tudi Hooverjeva izjava pobija mnenje, češ, da zahteva Hoover da obdrži versajska mirovna pogodba svojo veljavo in moč na vekomaj. Ni izključeno, da ne bi osebna pogajanja med nemškim zunanjim ministrom von Neurathom in ostalimi državniki v Ženevi rodila novo situacijo. Atmosfera za mednarodna pogajanja o problemu enakopravnosti je danes zelo ugodna, IZGON BERAČEV IZ ZAGREBA. ZAGREB, 22. septembra. Zagrebška policija je predvčerajšnjim izvedla po vsem mestu in okolici obširno racijo in aretirala 157 beračev. Vseh 157 beračev je včeraj izgnala z mestnega območja. ANGLIJA GRADI BOJNE LADJE. LONDON, 22. septembra. Angleška ad-miraliteta sporoča, da je dala graditi , 8 novih rušilcev in dva minonosca. S tem bi bil program za leto 193i., ki je bil začasno odgoden, dokončan, izvzemši dve podmornici, ki ju je še treba zgraditi. NOVA DISKONTNA MERA V NEMČIJI BERLIN, 22. septembra. Državna ban-ka je prifenši z 22. septembrom zmžala diskontno mero od 5 na 4% in lombard-oo od 6 na 5%. PRED NOVO VOJNO V JUŽNI AMERIKI? BOGOTTA, 22. septembra. V Južni Ameriki preti nova vojna. Perujske čete so zasedle mesto Saetizia v Kolumbiji. V glavnem mestu Kolumbije je nastalo zaradi tega veliko razburjenje. Dijaki so priredili demonstracije in zahtevajo, da se Peruju napove vojna. NOV ZLOČIN V SOFIJI. SOFIJA, 22. septembra. Predsinočniim je bil ubit na cesti podpredsednik šport-nego društva »Slavije« Ojenskov. Ko se je vračal z avtomobilom z nogometne tekme, sta dva neznanca na cesti oddala proti njemu 15 Tevolverskih strelov in ga na mestu ubila. Sodi se, da gre za maščevanje makedonstvujuščih. VELIKA PARAGVAJSKA ZMAGA. DUNAJ, 22. septembra. Poragvajska vlada je brzojavno obvestila svoje tukajšnje poslaništvo, da so paragvajske čete pri Fortu Boqueronu po tridnevnih borbah popolnoma porazile četrto bolivijsko divizijo in je bil pri tem ves 14. bolivijski polk uničen. Med padlimi je bil tudi neki polkovnik in več častnikov Ujet je bil tudi šef generalnega štaba bolivijske armade- SPOPAD OB DNJESTRU. BUKAREŠTA, 22. septembra. Pri vasi Tipova ob Dnjestru je prišlo do spopada med rumunskimi obmejnimi stražami iti oddelkom sovjetskih vojakov. V spopadu je bil neki rumunski vojak ubit, eden pa ranjen. Streljati so pričeli sovjetski vojaki. Dnevne vesti Akcija za gradnjo lesenih hiš LESENE HIŠE KOT POSLEDICA STANOVANJSKE KRIZE. _ ZAČETEK V SEVERNI AMERIKI. — POKRET ZA GRADNJO LESENIH HIŠ V MARIBORU Ni dvoma, da je stanovanje za vsako- gar prva in najvažnejša življenjska potreba. Po napornem delu najdemo .vt stanovanju počitek in doma prebijemo skoraj polovico življenja. Zato hrepeni sleherni izmed nas po čim udobnejšem stanovanju in domu, ker je le tu mogoče pravo rodbinsko življenje. Kmalu po svetovni vojni se je pa pričela stanovanjska mizerija. Marsikdo se še spominja in je morebiti celo sam skusi!, kako težko je bilo takrat najti stanovanje. Pa tudi po ukinitvi stanovanjskega zakona se stanovanjske razmere niso zboljšale. Hišni gospodarji so jeli višati najemnine, da so ponekod dosegle neverjetne vsote. Prav to je dalo povod, da so se nekateri najemniki ojunačili in pričeli graditi lastne domove. Nekaterim so se računi obnesli in so danes srečni hišni gospodarji, drugi pa, ki so zidali ce!o stavbo na kredit, so naleteli slabo. Dan za dnem se oglašajo pri njih upniki oziru tudi obnesla. Po svoji zunanjosti so lesene hiše veliko lepše ko zidane, bolj vabljive in bolj domače. Sredi zelenja pride lesena hiša do povsem drugega izraza, ko zidana. Prijazni bal-končki in verande na njih poživijo vso stavbo. Zato pač nima smisla, da bi se dali pregovoriti od raznih arhitektov in stavbenikov, ki nam včasih ustvarjajo in ponujajo prave pravcate nestvore. Kako veliko je zanimanje za gradnjo lesenih hiš tudi v Mariboru, se je pokazalo na zadnjem sestanku v Narodnem domu, ki ga je sklicala podružnica Jugoslovanskih železničarjev, na katerem je g. Tumpej, ki se že leta zanima za to akcijo, navzočim interesentom obrazložil vse načrte do podrobnosti. Cene lesenim stanovanjskim hišicam so: Hiša z veliko sobo, veliko kuhinjo, verando, z opeko krita, z napeljavo vodovoda in elektrike brez zemljišča .29.500 Din. Malo večja, bolj luksuzno izdelana z isti- in končno pride še eksekutor ter pože- mi prostori 31.500 Din. Hiša s petimi ne hišo na boben. Večjega in razsežnejšega stavbnega pokreta pa pri nas ni bilo. Kako rešiti ta najvažnejši stanovanj ski problem, to vprašanje je še danes na dnevnem redu. Nekatere države so ga v zadovoljivi meri že rešile, najboljše med njimi pa so se odrezale Združene države v Severni Ameriki, ki so se lotile gradnje lesenih hišic. Z akcijo gradnje takih hiš je bila ublažena stanovanjska mizerija, pomagano je bilo pretežni večini revnejših najemnikov, ki so si zgradili lasten krov z ugodno amortizacijo in z ugodnim odplačevanjem. Svetovna lesna industrija je pognala to akcijo v tek in tako je do danes zgrajenih že preko 10 milijonov takih lesenih domov. Lastne hiše si v Ameriki gradijo delavci, pa tudi premožnejši se posln-žijo načina gradnje lesenih hiš v bolj luksuzni izpeljavi. So pa lesene hišice iz zdravstvenih ozirov mnogo boljše od zidanih in so tudi trpežne, saj zdržijo preko 100 let. Imajo pa še to prednost, da ne potrebujejo toliko popravil. Po prevratu se je začela rapidno širiti gradnja lesenih hiš tudi v Nemčiji, Franciji in Angliji ter se je v vsakem prostori 35.500 Din. Večja z velikim stanovanjem 55.500 Din; ista v skromnejši izdelavi 43.000 Din. Hiša z dvema sobama in vsemi pritiklinami, kuhinjo, shrambo, kopalnico 38.000 Din, ista z veliko lepo podstrešno sobo z balkonom 40.500 Din. Hiša v moderni in luksuzni izdelavi z več sobami stane 78.000 Din in je to najdražja lesena hiša sploh. V nadaljnem izvajanju je omenil tudi, da je mestna občina mariborska dovolila gradnjo takih hiš zaenkrat na periferiji mesta. V doglednem času pa bo morala omiliti ta svoj sklep in dovoliti gradnjo lesenih hiš tudi na mestnem teritoriju. Drugo pa je vprašanje finančne strani. Železničarjem in drž. nameščencem je dana možnost, da se lahko poslužijo kreditna in nabavljalne zadruge, ki b; utegnila preskrbeti interesentom cenen kredit. Pričakovati pa je tudi, da bo mestna občina prodala svoje nezazidane parcele zanimancem po ugodni ceni in morebiti celo pod ugodnimi od plače vatnimi pogoji. Tako bi akcija za gradnjo lesenih hiš uspela tudi pri nas in bi doglednem času zrastla v magdalenskem predmestju cela nova kolonija. Pred ustanovitvijo Zveze društev stanovanjskih najemnikov za vso državo STANOVANJSKO GIBANJE V POPOL NEM RAZMAHU. VANJSKI ZAKON NA VIDIKU. NOV STANO- Stanovanjski najemniki, ki omagujejo spričo sedanjih razmer pod visokimi in pretiranimi najemninami, so pokrenili v zadnjem času živahno akcijo za stanovanjsko zaščito. Skoro po vsej državi so bila na novo oživljena društva stanovanjskih najemnikov, po vseh večjih mestih pa so bila ustanovljena nova društva. Snujejo se tudi društva za posamezne banovine. V kratkem bo v Beogradu zborovanje, na katerem se bo osnovala Zveza društev stanovanjskih najemnikov za vso državo kot centrala, ki naj bi vodila vso akcijo za dosego in izpolnitev teženj stanovanjskih najemnikov. Živahno je začela delovati organizacija najemnikov v Mariboru, ki je takoj po ustanovitvi dosegla prvi uspeh, da je mestna občina odložila plačevanje zvišanih najemnin v mestnih hišah. Na delu pa so zlasti društva najemilikov v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Osijeku, Skoplju in Dubrovniku. Kako veliko je zanimanje za stanovanjski pokret, se vidi iz seznama društvenih članov mariborskega društva, kjer se je včlanilo v nekaj dneh že nad 700 najemnikov vseh slojev brez razlike. Ministrstvo socialne politike je prejelo od vseh) organizaciji resolucije in razne predloge glede ureditve stanovanjskega vprašanja, ki postaja vedno bolj Pereče. Kakor je izjavil minister g. Pucelj, že sestavlja zakonski načrt, ki bo na, jesenskem zasedanju predložen narodnemu predstavništvu. Poseben odbor, ki posluje v ministrstvu socialne politike proučuje stavljene predloge po-lemeznih organizacij stanovanjskih na- jemnikov in bo na osnovi tega izdelal načrt zakona. V glavnem gre za to, da se zaščitijo stanovanjski najemniki pred deložacijami na zimo. Določitev najemnin glede na neenake razmere v posameznih pokrajinah pa se bo najbrže prepustila v večjem ali v. manjšem obsegu lokalnim činiteljem. Delavci, delavke in javni nameščenci, v nedeljo 25. L m. je naš praznik, ki nam ga priredi podružnica Narodno-strokovne zveze. Na ta dan se udeležimo vsi polnoštevilno velikega javnega shoda, ki bo dopoldne ob pol 10. uri na verandi pivovarne »Union«. Organizacija, ki zastopa jugoslovanski proletariat, le samo Narodno-strokovna zveza, zato je dolžnost slehernega delavca, delavke in javnega nameščenca, da postane član Narodno-strokovne zveve, da se udeleži shoda ter tam manifestira za svoje pravice in protestira proti krivicam, ki jlb trpi. Iz sodniške službe. Od tukajšnjega okrožnega sodišča je premeščen k okrajnemu sodišču v Ptuju sodniški pripravnik Vladimir Punčuh. Nepretrgano uradovanje v državnih uradih. Ministrski svet je sklenil, naj bo delovni čas v državnih pisarnah tudi po 1. oktobru •nepretrgano od 8. do 14. ure za vse urade. Ta odredba pa ne velja za vojsko, železnico, policijo, glavarstva in pošto. Duhovniške vesti. Za župnike so bili umeščeni: Mihael Barbič v Guštanju, Alojzij Zdolšek pri Sv. Martinu na Pohorju in Andrej Berden pri Sv. Juriju v Prekmurju. Za soprovizorja sta postavljena Matija Neudauer, kaplan pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah in Albert Pravst, kaplan na Muti v Trbo-njah. Premeščeni pa so: France Herman iz Beltincev k Sv. Juriju v Prekmurju, Alojz Ciglar od Sv. Ane v Slov. gor. v Beltince, Stanko Lah iz Ribnice na Pohorju k Sv. Juriju ob juž. žel. in Lojze Ocvirk iz Vojnika na Muto. Imenovanje notarjev. Za notarje so imenovani in postavljeni v Mariboru Ivan Ašič, dr. Anton Bartve in dr. Ivo Šorli; v Ptuju Anton Carli in Lavoslav Sevnik; v Murski Soboti Anton Koder in Vladimir Jezovšek, v Dolnji Lendavi dr. Makso Peterlin, v Konjicah Rado Jereb, v Slovenski Bistrici Ivan Kolenc, v Ljutomeru dr. Dušan Senčar, v Gornji Radgoni Hinko Požun, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah France Stupica, v Ormožu dr. Ivan Ivanšek, v Šmarju pri Jelšah Ferdo Križan, v Šoštanju Anton Kraigher, v Kozjem dr. Mile Jenko, v Slovenjgradcu dr. Jože Kunc, v Prevaljah Gregor Šašelj, v Rogatcu pa Viktor Škrabar. Premestitve in imenovanja. Kmetijski referent Stanko Zorčič je premeščen iz Litije k tukajšnjemu okrajnemu glavarstvu desni breg; banovinski cestni nadzornik Josip Golunder pa je imenovan za banovinskega praktičnega tehnika pri tukajšnjem tehničnem oddelku. Skupščina Dravske župe skavtov in planink bo v nedeljo 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v zeleni dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Nagovor starešine. 3. Volitev skupščinskega predsednika, zapisnikarjev in overovateljev zapisnika. 4. Dopolnitev pravil. 5. Poročila (overovateljev zapisnika zadnje skupščine, načelnika, načel nice, tajnice, blagajnika, gospodarice knjižničarja, arhivarja in stegov po abe čednem redu). 6. Absolutorij. 7. Odmor, 8. Volitve nove župne uprave, nadzornega odbora, župnega sveta in zastopnikov župe na Zvezni skupščini. 9. Predlogi. 10. Delo v stegih. 11. Slučajnosti, 12. Zaključek. — Ob 14. uri popoldne bodo pa predavanja o stegovi četni in vodovi administraciji ter konferenca vodij, roverov in stanaric. Mariborski skavti in planinke se odpeljejo na skupščino v soboto 24. t. m. z vlakom ob 1420 in se vrnejo v nedeljo 25. t. m. vlakom ob 22.42. Vožnja bo četrtinska, Udeleženci se naj čimpreje prijavijo svojim stegovodjem in se naj zanesljivo udeleže informativnega sestanka v petek 23. t. m. ob 18.30 v sobi stega skavtov v realni gimnaziji, kamor naj prinesejo s seboj tudi denar za četrtinsko vožnjo (28 Din za vožnjo v Ljubljano in nazaj). Uspehi šahovskega mojstra Pirca na turneji. Naš šahovski mojster Vasja Pirc je odigral preteklo soboto in nedeljo i Karlovcu dve simultanki. Pretekli pone deljek pa je odigral simultanko proti 31 šahistom v Splitu. Na tej simultanki je igral mojster Pirc bolj hitro kakor igrata Aljehin in Spielman in dobil 20 partij, dve je remiziral, devet jih je pa izgubil. V Splitu je bilo za to simultanko silno veliko zanimanje. Odpiranje in zapiranje trgovin. Na iniciativo banske uprave je sklical tukajšnji obrtno-zadružni nadzornik g. Ignac Založnik v torek zvečer informativen sestanek vseh zainteresiranih krogov v prostore Združenja mariborskih trgovcev. Sklenjeno je bilo, da ostane odpiralni in zapiralni čas v mariborskih trgovinah nespremenjen. Prireditveni odbor »Mariborskega tedna« je imel v torek zvečer v mestni posvetovalnici zaključno sejo, na kateri je bila odobrena bilanca. Obenem se je tudi razpravljalo o financiranju velikih jubilejnih prireditev In razstav o priliki proslave 701etnice prvega slovenskega koncerta v Mariboru. Mariborski gledališki abonma. Gledališka uprava sporoča interesentom, ki se hočejo abonirati za sezono 1932-33, da lahko vplačajo prvi obrok abonmana tudi po prvem oktobru. Sedežev, tudi boljših, je še dokaj na razpolago in se priporoča zlasti interesentom za boljše sedeže, da si jih poskrbe čimprej. Pri-ave se sprejemajo vsak dan še do so-)ote 24. t. m. — Otvoritvena predstava, okrajna I Cankarjeva komedija »Za narodov bla-Igor«, bo y soboto 1. oktobrr Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuj® »Franz Josefova« voda sigurno pri liu' deh višje starosti. »Franz Josefova« gr®3 čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. _ Mariborski gledališki igralci na P0" brežju. V nedeljo so nastopili mariborski gledališki igralci na odru na brežju v komediji »Trije vaški svetni* ki«. Bil je užitek gledati naše umetnik® in občinstvo je iz srca hvaležno vse® ki so pripomogli k temu, da je Maribof nastopil tudi na Pobrežju. Ža! le, da so bile ta dan štiri večje prireditve, kar i® močno uplivalo na gmotni uspeh gosto* vanja. Želimo, da pozdravimo Maribor zopet na našem odru in takrat brez kott* karence. Gozdovniki! V nedeljo 25. t. m. bo ob 10. uri v deški meščanski šoli VII. redni občni zbor rodu Severnih WigwamoV mariborskih gozdovnikov. (Za člane ob* vezno, naši prijatelji vabljeni.) Ob priliki gozdnega teka, ki ga prir®* dita Mariborski smučarski klub in SK Maraton v nedeljo 25. t. m. na šest ki* lometrov dolgi progi Ruška—Pohorski dom, bo uprava »Pohorskega dom®1 poskrbela za najudobnejše in najprii®*' nejše bivanje pod njeno streho vrh z®* lenega Pohorja. Priredila bo razne z®' bavme tekme po razdelitvi daril zma2°* valcem gozdnega teka. Prvi vtis je najtrajnejši in pri nje111 odločujejo tudi zobje. K simpatični P0" javi spadajo na vsak način dobro n®' govani zobje. Pri negi zob ne moret® biti brez »Odola«, ki ima dvojne pd‘ jetne učinke. Samo »O d o 1« daje pri)®* ten vonj ust ter desinficira usta in bovje. »O d o 1« ima veliko antiseptik® moč. Plesna šola K. D. Triglav bo vsak® soboto in sredo od 20. do 23. ure v m311 dvorani Narodnega doma. Začetek v so* boto 24. septembra. Vzrok samomora služkinje Dovjako* ve. K našemu poročilu o utopljenki FraU* čiški Dovjakovi z Rakeka, ki je služi'3 pri neki tukajšnji rodbini in si je ko°' čala življenje preteklo soboto dopoldfl® v Dravi ob Koroški cesti, sporoča®® dodatno, da pokojnica ni zapustila v spodarjevem stanovanju bre* nadzorstv® lastnega 5mesečnega otroka, ker S3 sploh ni imela, temveč 51etnega otrok® svojega delodajalca. Samomor je nest®* čno dekle izvršilo očividno v trenu®1 duševni zmedenosti, ker je trajno bol®* hala za hudim glavobolom. Suha policijska kronika. Policija J® aretirala preteklo noč samo nekega K sipa Š., ki ga sumijo, da je nevaren lastnini. Zabeleženih pa imajo 24 prlj^ radi manjših policijskih prestopkov. Nesrečna ljubezen je spravila 261etfl®' ga delavca Antona Vračka, stanujoče#3 na Koroški cesti, do obupa. Včeraj Pj£ poldne okrog 3. ure se je podal v gos®' no »Pri roži« na Koroški cesti in tam stranišču izpil’ večjo količino li prazno steklenico pa je treščil sk^‘ okno v Splavarsko ulico. Bled in mo2n® hropeč je prišel iz stranišča v gostil®' ško sobo, kjer se je zgrudil. Samomor1' nega kandidata so nato takoj odnesli ®3 rešilno postajo, od koder so ga z aV^ prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdra^' niki izprali želodec in mu ohranili lienie* . Z drevesa je padel včeraj popo*®L na Pobrežju 591etni upokojeni železni®3* Henrik Prater. Splezal je na visoko blano, da bi obiral jabolka. Stopil P* ' pri tem na suho vejo, ki se je odlom]13' Prater je zgrmel na tla, ter si pri P®® nevarno poškodoval rebra na desni str* ni života. Zdravi se v bolnišnici. , Nezgoda viničarja. V Kamnici je i®£ opravka viničar Anton Neuvirt v shram bi za stiskalnico. Popravljal je vrata, ki so pa po nesrečnem naklju®1 padla na njega in ga hudo po škodo va na glavi. Ponesrečenca so morali sp« viti v bolnišnico. o. Ukradeno kolo. Včeraj popoldne je o mesarskemu pomočniku Mihaelu * . Icu, stanujočemu v Tattenbachovi m ukradeno iz veže njegovega stanova moško kolo znamke »Puch«, vredno , 2000. Trček je imel kolo zavarovano »KnJozaščitiv ■ ■ li ladje, ki so jih viharji zaganjali v oNx^edni kraj. Na levi se je v solncu in na