a task Citrtik. f aaa ma I« I lato. (Za NamftfiO 3 K 90 », arlko la draga taja dri»»« *.) — Spill la dopili ia po-Uradnlitn „Domoljaba", i aoa, Kopitarji»! allea ita*. I. Salna, »aklamaciji la lonratl pravolitva „Domolluba", ■oa. Kopitarji»! all» It. I. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH ZABAVO. losiratl bi iprijimajo po ila-diCIb ciaahi Eooitopna pitltvrita (iiitlna „Domoljubov!" ilrlai M mm) itaai la tokrat SO ». Pri »••-krataaai objavljcnjn prlmiria papali po dogoiora. — Poiaataiaa Jtnllka it prodajajo po 10 ». I» kova! promet poitno-hranllnltaifla arada «ti». 834.707. -— V UnMIanl. dné 30. mola 1907. Leto xx. Šteo. 2Z. Somišljenikom „Slovenske Ljudske Stranke". Volitve so končane in s ponosom «leda naša stranka na dosežene sijajne uspehe. Bodi izrečena iskrena zahvala slehernemu. ki je pripomogel k temu, osobito vsem zaupnikom in vsakemu našemu volivcu. Vsakega naj navdaja zavest, da je spolnil zvesto svojo dolžnost napram narodu in domovini. Počaščeni po zaupanju, ki nam ga je izkazala ogromna večina slovenskega ljudstva pri teh volitvah, gremo svojo jasno začrtano pot naprej, v »vesti si, da le načela naše stranke vodijo do pravega napredka našega naroda. Z BOUOM ZA LJUDSTVO ! V Ljubljani, dne 24. maia 1907. Osrednji volivni odbor S. L, S. Zalivale naših poslancev. ČASTITIM VOLIVCEM LJUBLJANSKE OKOLICE! Pri volitvi dnč 14. maja izvolili ste me z velikansko večino državnim poslancem ljubljanske okolice. Sprejmite, častiti volivci moio iskreno zahvalo in bodite uverjeni. da bodem skušal po svojih najboljših močeh opravičiti zaupanje, s kojim ste mc počastili. V vrstah Slovenske Ljudske Stranke hočem dfkler mi Bog ohrani življenje in zdravje — nadaljevati započeto delo za čast. pravice in blagor slovenskega ljudstva po našem geslu: Z Bogom za ljudstvo! V Ljubljani, dnč 16. maia 1907. Dr. Ivan Šusteršič državni in deželni poslanec. ČASTITIM VOLIVCEM postojnskega okrajnega glavarstva in sodnega okraja Lož! Iskreno zahvalo izrekam vsem, ki ste mi dnč 14. maia žc tretiič izrazili svoje zaupanje. Tf) mi daic nov pogum, da hočem s podvojenimi močmi delovati za lindske pravice, v prid in blagor svojih volivcev in slovenskega naroda sploh po geslu našem: »Z Bogom za ljudstvo!« Živela zavedna Notraniska! Živeli vrli možic in pogumni mladeniči, ki ste kot skala trdno stali v boju za načela naše stranke! Pal Bog. da zmaga vsepovsod pravična stvar! V Liubliani, 17 maja 1907. Dr. Ignacij Žitnik državni in deželni poslanec. ČASTITIM VOLIVCEM črnomaljskega, metliškega in novomeškega okraja izrekam za sijajno izvolitev dnč 14. maja t. I. na.iiskrenejšo zahvalo. Franc Šuklje državni in deželni poslanec. CENJENIM VOLIVCEM kranjskega in škofjeloškega sodnijskega okraja izrekam najiskreneišo zahvalo za zaupanje, ki ste mi ga izkazali pri izvolitvi dnč 14. maia t. I. Franc Demšar državni in deželni poslanec. V ČASTITIM VOLIVCEM žužemberškega, velikolaškega in ribniškega okraja ter občin Banjaloka. Fara in Osilnica! Dnč 14. maja ste na sijajen način pokazali, da stojite |x> ogromni večini trdno v taboru Slovenske Ljudske Stranke. Za Vaše zaupanje se Vam prav iskreno zahvaljujem. Franc Jaklič deželni in državni poslanec. SPOŠTOVANIM VOLIVCEM litijskega, višniegorskega in radeškega okraja se presrčno zahvaljujem za zaupanje. i>odc-ljeno mi dne 14. t. m. z izvolitvijo v državni zbor. Vaše zaupanje hočem opravičiti z vestnim delom za pravice in blagor našega vernega slovenskega ljudstva in ljubljeno našo slovensko domovino. Ljubljana, dnč 18. maja 1907. Franc Povše državni poslanec. ČASTITIM VOLIVCEM sodnih okrajev Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje izrekam za sijajno izvolitev dné 14. maja t. I. in s tem mi izkazano zaupanje najsrčnejšo zahvalo. Kot iskren patriiot prizadeval si bom z vso vnemo delati za Vaš in slovenskega naroda duševni in gospodarski napredek. V to iximozi Bog! Dr. Janko Hočevar državni poslanec. VOLIVCEM KAMNIK-BRDO! Ponosen na Vaše zaupanje Vas prisrčno zahvai.iam. Pod zastavo Slovenske Ljudske Stranke naprej! V Ljubljani, dné 17. maja 1907. Dr. Krek deželni in državni poslanec. vrhniškega, logaškega, cirkniškega in idrij skega okraja izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo za njihovo zaupanje. Z Bogom za ljudstvo! Josip (iostinčar državni poslanec. Castitim volivcem kranjsko-gorskega, radovljiškega in tržiškega okraja izrekam iskreno zahvalo za tako častno izkazano mi zaupanje. Opravičiti hočem to zaupanje z vestnim delom za pravice in blagor našega slovenskega ljudstva. Podnart. 20. maja J9(»7. Josip Pogačnik «državni in deželni poslanec. Izobrazbi. Kateri narodi prebivajo v naši monarhiji. Ni je na svetu kmalu države, ki bi bila si stavljena iz tako različnih narodov, kakor je naša Avstroogrska. Rusija ima morda v severoruskih poljanah in na Kavkazu (Vorovje med Evropo in Malo Azijo) še več različnih narodičev, ki so pa napram velikemu ruskemu plemenu v zelo neznatni manjšini. TJri nas pa tvorijo različne narodnosti že precejšnje odstotke in noben narod ne zavzema tako visokega števila, da bi se ga lahko štelo za edino gospodujočega. Po zadnjem ljudskem štetju leta 1900 se je naštelo v Avstroogrski z Bosno in Hercegovino vred čez 47 milijonov 1 indi j. V Avstriji ic bilo 26 milijonov prebivavcev, med njimi samo devet milijonov Nemcev, ki pa kljub temu zavzemajo povsod prvo mesto. Slovanov so našteli 15 in pol milijonov, Italijanov in Rumunov pa slab milijon. Nemci. Nemci stanujejo po vseh avstrijskih deželah. Čisto nemške dežele so Solnograško in Oorenja Avstrija. Veliko večino tvorijo v Nižji Avstriji, nekoliko inanišo večino pa na Štajerskem, Koroškem in Tirolsko-Predarl-skem. Tukaj govorita dve tretjini tudi nemški. Močno so naseljeni Nemci tudi na Češkem, Moravskem in v Sleziji. kjer jih je okolu tri milijone. Nekaj manjših naselbin imajo tudi na Oališkem, v Bukovini in na Kranjskem, kjer pa to številce popolnoma izgine med drugimi narodi. Vriva se nam vprašanje, kdaj so se pa Nemci naselili v teh deželah? Ali » že od nekdai tu stanovali? Na kratko odgovorim: Ne. Predno pa natančneje popišem njih naseljevanje, nekai drugega. Na širnem prostoru, ki ga zavzema naša monarhija, ie stanovalo okolu leta 100 po Kr. več raznovrstnih narodov, med njimi Rimliani po mestih ;n utrjenih postojankah današniih alpskih dežel, razni germanski (nemški) rodovi in nekaj drugih narodov. Ko so okolu 375 po Kr. Huni začeli prodirati od Črnega morja sem proti zahodu, so bežali v strahu pred njimi celi narodi in se hitro drug za drugim menjali na naših zemljah in ogrskih nižinah. Bilo ie to veliko preseljevanje narodov. ki so romali po celi zahodni Evi o p i. I udi ger uianski (nemški) narodi so zapustili Ogrsko in šli na Laško, kjer so se pa počasi poizgubili Ko so s'c potem konečno tudi slovanska pie menu naselila po Češkem, Moravskem, po karpatskih pokrajinah, po vzhodno-alpskih deželah (Slovenci) in po Primorjll, PosaVju in na Balkanu, je bilo to veliko preseljevanje končano in konec je bil približno ta: Po velikem delu alpskih krajin so prebi vali Slovenci, Nemci pa "o severnem Tirol skem in Predariskem, po Solnograškcm in da našnji Oorenji Avstriji. Tod je tedaj nemški rod sila star. (morda starejši kot naš v seda njih dgželah.) Po Češkem, Moravskem in Šleskem so se začeli Nemci naseljevati okolu let 1100. Naj bolj so podpirali nemško naseljevanje iKiznejši češki kralji, ki so klicali Nemce v svojo deželo, da naj bi kot vešči trgovci, obrtniki, ru darii itd. dvignili te stroke domačega gospodarstva. Tudi nemški kmetje so prihajali na Češko in posedli vso zemljo ob mejah. Mesta na Češkem so nemškega izvora. Na Nižjem Avstrijskem so se Nemci naseljevali iz Bavarskega in začeli zapuščeno zemljo obdelovati. Največ naseljencev je dohajalo za časa babenberških grofov, ki so tu vladal od 976--1246. Tudi na Koroško in Štajersko so silili Nemci, ker so jih semkaj klicali domači cerkveni vladike in rcdovi. Nemci so se tukaj hitro in lahko utrdili. Dohajali so v obilnem številu, ker domači kraji so bili od Slovencev zelo redko (slabo) naseljeni. Tekom stoletij so izpodrinili naš narod tako, da so kmalu imeli večino v deželi. Redko naseljeni Slovenci pa so se med številnejšimi in podjetnimi Nemci ponemčili. Isti vzrok kot na Češko ih k nam Slovencem ie klical Nemce tudi na Ogrsko, ker ni bilo liri naših narodih poljedelstvo in drugo gospodarstvo še tako dobro razvito, kot pri Nemcih. Oasi so se ogrski kralji gotovo zelo trudili, da bi povzdignili domače dežele, se jinr vendar to ni posrečilo. V puste iti prazne zeni-lie so poklicali naseljence z Nemškega, ki so tako v velikem številu zasedli južno Ogrsko in Sedmograško. Tudi naši Kočevarji so naseljenci iz Tirolskega ali Koroškega. Po jeziku so bavarskega narečja. S tem bi bilo tedaj zadosti povedanega o prastarih nemških pokrajinah in o onih. ki so postale nemške na ta način, da so se v njih Nemci pozneje naselili. Da ie nemštvo dospelo do take moči je vzrok to, da so vladarji že od uekdai pospeševali njegov razvoj in smatrali nemški rod kot najzanesljivejši v državi. Seveda ie bilo to začetkom ustanovitve naše države tudi umljivo. saj so videli naši vladarii v Nemcih svoje roiake iu tedai tudi zveste podanike. Ker so se Nemci že od prvih dob smatrali za temelj države, se jim je to prepričanje tekom stoletij le še bolj utrjevalo, tako, da jim je misel prvorojenstva in predpravic prešla že popolnoma v meso in kri. Da se niso pri tem kazali za pravične tudi drugim narodom v državi, je žal zgodovina že dostikrat potrdila. Zlasti oni Nemci, ki žive v dotiki z drugimi narodi, so tem zelo nepravični dočim so drugi Nemci boli strpljivi. Po veri je nemški narod v Avstriji skoro popolnoma rimsko-katoliški, le okolu pol milijona Nemcev ie protestantov, zlasti onih ki prebivajo na Češkem. Kar se tiče duševne izobrazbe, bodi povedano. da so Nemci zelo napredni. Sai imajo v svrho šolanja vse mogoče zavode, med njimi veliko visokih šol. Kulturno, kakor tudi politično središče avstrijskih Nemcev je Dunaj, dočim imajo Nemci na Nemškem za središče mesto Berolin, ki pa ima sploh za vsakega ponosnega Nemca svojo privlačno moč Omenjeno naj bode šc na kratko, kakn ie prišlo do tega, da imenujemo Slovenci in Slovani sploh Nemce i. itlienom: Nemci, iu ne tako, kakor Se Sami imenujejo »Deutsche« (izgovori: daiče). Ko so Slovani prvič prišli v dotiko z Nemci, se niso mogli ž njimi razgo-varjati, ker so ti seveda govorili drugačen jezik kot pa Slovani. Tem so torej veljali Nemci za neme ljudi, ali za nezmožne govoriti s Slovani, dočim so Slovani sebe imenovali »Slovani«, kar pomeni »govoreči» ali »bese-dujoči« ljudje. Beseda se pravi pa tudi »slo vo« in iz tega je neposredno izšla beseda »Slovan«. Političen pregled. NOVA IN STARA ZBORNICA. Stranke v stari i%i novi zbornici se pora/ dele sledeče: Jugoslovani. Slovenci pristaši krščanskih strank: stara zbornica iL liovä zbornica 20. Slovenski liberalci: stara zbornica I; nova zbornici -i. Hrvati: stara zbornica 10. nova zbor uica 12. Srbi: stara zbornica J, nova zbornica 2. Cehi. l iberalni Mladočehi: stara zbornica 47; nova zbornica 22. Staročehi: stara zbornica J; nova zbornica 0. Češki realisti: stara zbornica - ; nova zbornica 2. Češki neodvisni kmetje: stara zbornica 5; nova zbornica 33. Češka katoliška narodna stranka: stara zbornica 2; nova zbornica 19. Češki radikalci: stara zbornica 8; nova zbornica 10. Nemci. Krščanski socialci: stara zbornica 26; nova zbornica 67. Nemško katoliško središče: stara zbornica 30; nova zbornica 31. Nemška napredna stranka: stara zbor uica 30; nova zbornica 24. Nemška ljudska stranka: stara zbornica 46; uova zbornica 25. Nemški neodvisni kmetje: stara zbornica I; nova zbornica 21. Svobodni vsenemci: stara zbornica 7; uova zbornica 14. Schönererjevi pristaši: stara zbornica 15; uova zbornica 4. Nemški radikalcc: stara zbornica — ; nova zbornica I. Druge narodnosti. Ruminici : stara zbornica 4; nova zbornica 5. Katoliški Italijani: stara zbornica 6; nova zbornica 10. Liberalni Italijani: stara zbornica 12; nova zbornica 4. Druge stranke. Socialni demokrati: stara zbornica II; nova zbornica 83. Divjaki: stara zbornica - ; nova zbornica 4. Poljaki še niso vsi izvoljeni, zato bomo o "Jih poročali drugič. l/id drzavnozborskih volitev po posameznih deželah. Uradno se injroča o izidu državnozbor-skili volitev po posameznih deželah: Kranjsko: Slovenska Ljudska Stranka 10, slov. liberalci I, nemški aerarci v Kočevju I mandat. Štajersko. Nemško katoliško središče 9, socialni demokrati 6, nemška ljudska stranka ,i, krščanski socialci 3, vsenemec 1, nemški liidikalec 1, katoliško narodnih Slovencev 5, liberalna Slovenca 2. Koroško. Slovenec 1, nemška ljudska stranka 6, socialno-demokratična stranka 2, krščanski socialci 1 mandat. Primorsko: Slovenci in Hrvatje 7, itali-i.uiski krščanski socialci 2, italijanski konservativec I, italijanski liberalci 3, socialni demokrati 4. Nižje Avstrijsko. Krščanski socialci 44, socialni demokrati 16, nemški svobodornisleci 3, nemška ljudska stranka 1. Zgornje Avstrijsko. Katoliško središče 17, nemška ljudska stranka 2, socialni demokrati 3. Tirolsko. Nemški krščanski socialci 13, katoliški Italijani 6, italijanski liberalci 2, nemška ljudska stranka 2, socialni demokrati 2. Moravsko. Katoliško narodni Cehi 10, Staročehi 3, češki aerarci 4, Mladočehi 7, češki divjak i, nemških naprednjakov 10. nemška ljudska stranka 4, svobodni vsenemec 1, krščanski socialist I, socialnih demokratov 8. Češko. Čeških socialnih demokratov 17, nemških socialnih demokratov 16, Mladoče-ho\ 15. Staročeha 2. čeških agrarcev 23. čeških krščanskih socialcev 7. radikalnih Čehov 10. Stcrnberg, nemških naprednjakov 6, pristaši nemške ljudske stranke 3, vsenemcev \ svobodnih vsenemcev 11, nemških agrar-cev 14. nemški krščanski socialec 1 in nemški svobodomiselni socialist 1. Dalmacija. Izvoljenih je 9 Hrvatov in dva Srba. Galicija. O galiških volitvah je dozdaj /iianih 85 izidov. Izvoljenih je 43, ožjil. volitev bo 22, novih pa 20. Izvoljenih je 16 konservativcev. 3 demokrati, 4 narodni demokriti, 2 napredna demokrata, 2 socialista, 12 pristašev iKiliske ljudske stranke, 4 pristaši poljskega središča, i Starorusin, 4 pristaši ukrajinske stranke, 3 radikalni Rusini, 1 jud. I divjak. Bukovina. Rusinov 5. Runiuncev 5. svobodomiselni Nemci 3. soc. demokrat L V (ialiciji se še vrše ožic volitve, zato poročilo še ni natančno. dvakrat voljeni poslanči. Minister dr. Fort, nadalje dr. Lueger, dr. i tessutati in Resel so bili izvoljeni dvakrat I'o postavi morajo v osmih dneh, ko se sestavi nova zbornica, naznaniti, v katerem okraju obdrže svoj mandat. Če tega ne store, odloči o tem zbornica v javni seji. Dr. Foft obdrži svoj kolinski mandat in odstopi svoj mandat v Kraljevih Vinohradih, kjer bosta kandidirala Mladočeh dr. Klumpar in narodni socialist Uioc. Dr. Lueger obdrži svoj mandat v Hietzingu. » naka imena državnih poslančev. Novi državni zbor ima 28 poslancev enakimi imeni. V novem državnem zboru •'osta 2 Herolda, 2 Kotlarja. 2 Hudetza, 2 Stranska, 2 Myslibecka, 2 Soukupa. 2 Fuchsa, - Bautngartnerja, 2 Schachingerja, 2 Hoff-inanna, 2 Wagnerja, 2 Qruberja, 2 Huberja "i 2 Winterja. Zveza krščanskih Nemcev. Deželni glavar gorenjeavstriiski dr. Kbenhoch je pisal vodstvu krščansko-socialne stranke, da katoliško konservativna nemška stranka vstopi v krščansko socialno stranko. Nemški katoličani imajo, kolikor je znano, že 101 člana. Ako se bosta ti dve stranki združili, kar je sedaj gotovo, bo to najmočnejša stranka v parlamentu. Ni še umrla verska zavest v Avstriji! ZAROTA PROTI RUSKEMU CARJU. Zarotniki so nameravali končati ne le ruskega carja, ampak tudi malega prestolonaslednika in carjevega brata, velikega kneza Mihaela. Doslej je aretiranih 80 oseb. med njimi dva bivša generala. Zaprli so tudi 32 mož carjeve straže. Carjevo telesno stražo so prevzeli kazaki. V zaroto ie bilo zapletenih cela vrsta carjevih vojakov, katere so revolucionarji z denarjem podkupili. Zarotnike je izdal korporal carjeve telesne straže, katerega so mislili zarotniki podkupiti in so mu že ponujali 15 tisoč goldinarjev. Toda zvesti vojak se ni dal podkupiti, temveč je naznanil celo zaroto in vse udeležence carju. Rekel je, da bodo sedaj zarotniki gotovo niega umorili, ker jih je izdal, toda 011 rad da svoje življenje carju, kateremu je prisegel zvestobo. Carju so ix) odkriti zaroti čestitali, da se je rešil, a on ie rekel: »Rad dam svoje življenje, samo da bi bila Rusija enkrat mirna.« OZjE VOLITVE. Dne 23. inaia so se po celi Avstriji razun v (Ialiciji vršile ožje volitve. V 168 okrajih so si stali kandidatje nasproti, ki niso prvikrat dobili dovolj glasov. Največ je bilo v ožjih volitvah socialnih demokratov. Najslabše so se pa tudi držali socialni demokratje. Ti ljudje so postali ošabni tako, da iih ni prenašati. Plavijo da so delavska stranka, a njihov voditelj Pernerstorfer je na nekem shodu izjavil: Pri ožjih volitvah bomo volili povsodi svo-bodomiselce. Raje volite «amega vraga, kakor pa kakega krščanskega človeka. Izdali so torej delavcc in volili so raje bogataše, veleposestnike in tovarnarje, kakor pa krščanske kandidate, ki hočejo delavcu dobro. Zanimive so bile volitve po čeških kmečkih občinah. Tam so kmetje volili kmečke kandidate, bajtarji in kmetovi posli pa socialne demokrate. Hodili so namreč socialno-demokraški agitatorji med njimi po vaseh in so govorili, da bodo če zmagajo, razdelili zemljišča. Ljudje so te laži verjeli in so jih volili. Drugič bo to že drugače, ker bodo sami spoznali socialno demokratične laži. Za dr. Benkoviča je »Slovenska kmečka zveza« sklicala o binkoštnih praznikih 18 shodov, tudi v Robičevem okraju se je pridno zborovalo. Dr. Benkovič je zmagal z 838 glasovi večine, Robič je podlegel. Slovenski kandidat Ellersdorfer je propadel vsled izdajstva soc. demokratov. Na Krasu je zmagal pri ožji volitvi potovalni učitelj Štrekelj proti kandidatu »Sloge» dr. Laharnarju, ker so Štreklja podpirali soc. demokratje. — Med 24 Slovenci so samo štirje liberalci, oziroma trije radikalni agrarci. Hribar je torej osamljen. — Na Štajerskem so se povsod združili liberalci in socialni demokrati proti našim kandidatom. Vkljub temu, da je v Trbovljah nad 1000 socialnih demokratov volilo liberalca, je vendar zmagal Benkovič. Kmetje so prišli skoro do zadnjega moža na volišče in so vrgli liberalca Roša. V gornjegrajskem okraju je zmagal liberalec Ježovnik proti našemu Ro-biču. Vzrok je premala agitacija naših somišljenikov. Mislimo, da bo to dobra šola za druge volitve. Na Koroškem je zmagal Qrafenauer. Slovenec Klersdorfer je prišel v ožjo volitev. Ker je imel Podgorc v celovški okolici čez 1000 slovenskih glasov, so naši sklenili s socialnimi demokrati zvezo, da vržejo oba nemška liberalca. Toda demokratje so nas izdali in niso volili našega kandidata. Pri drugih volitvah jim vrnemo po zaslugah. V Istri so povsod pomagali socialni demokratje laškim liberalcem. Vkljub temu je manjkalo našemu kandidatu Laginji le 700 glasov. Dobil jih je skoro 6000. Ta okraj se šteje kot italijanski. Drugič ga dobimo mi. dr. EMIL STEINBACH. Umrl je 26. t. ni. predsednik najvišjega sodišča, dr. Emil Steinbach, bivši finančni minister. Listek. Ali sem ... ali nisem? Poljska humoreska. »Moj Bog, moj Bog, ali ne bo konca teh težav?« vzdihuje žena na pragu male sobice. Z obupom gleda razmetane stole, razbito mizo. črepinje loncev in skled na tleh . . . . njen mož, ki je vse to naredil, pa leži kakor ubit preko postelje in smrči . . . Uboga Marjanka! Ni se ji to danes prvič pripetilo, ampak že neštetokrat. »Ali ne bo konca teh težav?« Pregovor pravi: »Navada je železna srajca!«, in če je ta pregovor resničen, potem ... Z obupom je gledala Marjanka pijanega moža. Ze petnajst let ga je zvesto spremljala kot zakonska žena na poti življenja, in on ji tako povračuje njeno zvestobo ! Jakob Žagar je bil dober človek, priden rokodelec. Ali imel je neko posebno bolezen; prijela ga je včasih tako huda žeja. da je ni mogla iitolažiti nobena pijača na tem božjem svetu, kakor žganje, in sicer ne en frakeljček, tudi ne dva ali trije, ampak cela steklenica, ki jo ie izpraznil do dna. S tem je pogasil žejo. vsaj čutil je ni več. V glavi se mu je nekoliko zmešalo, noge so omahovale pod njim, velika cesta, ki je peljala iz krčme na njegov dom, je bila silno nerodna, in Jakob Žagar ie večkrat poijuboval prah in kamenje. Tudi doma mu je bilo vse napoti. Pa ou se ni dolgo obotavljal. Zmetal ie lonce sem. sklede tja, udaril je s pestjo ob mizo in potem se je zleknil čez klop, čez skrinjo ali kamorkoli. Spal je včasih celih 24 ur neprenehoma, in ko se je zbudil, se je kesal svojega dejanja. Njegova žena je veliko trpela vsled tega. Kaj vse bi žrtvovala, da bi le odvadila svojega moža grde strasti! Koliko njenih molitev je že plavalo k nebu! Kolikokrat je že romala na božjo pot — pa vse zastonj! Prošnja in rotenje ni pomagalo; pridni Jakob se ni mogel vstavljati silni žeji, ki ga je včasih mučila tako zelo. In danes je zopet napočil tak strašen dan! Marjanka je jokala grenke solze in si jih brisala s predpasnikom. Ne, ne, tako ne sme iti dalje! Vse premoženje. dom in posestvo bo zapravil, ako se ne poboljša. Ah, ali se je ne bo usmilil ljubi Bog . . . ali ne bo usiišal njene vroče prošnje?... Naenkrat je žena vstala, ogrnila si debelo ruto čez pleča in je odšla ... Temno je že bilo zunaj, a žene ni bilo strah. Kolikokrat je že hodila to pot, ki je vodila k samostanski cerkvi, da si v njej pred oltarjem olajša težko Stru 340 srce, da si nabere nove moči, da pomoli za svojega moža. Danes pa Marjanka ni krenila v cerkev, temveč v bližnji samostan. V njem je bil pred nekaj tedni nastavljen nov gvardijan; vsa vas in okolica je govorila, kako svet in moder mož je, kako goreč je za službo božjo itd. Od raznih stranij so prihajali k njemu ljudje vpraševat ga za svet in pomoč. Tudi žena Marjanka ie mislila nanj. ko je zapustila dom. Častiti gospod ji bo gotovo pomagal in svetoval. Naglih korakov je hitela po višini do samostana in je pozvonila ob vratih. V par minutah je že stala pred očetom gvardiianom. »Kaj vas je privedlo tako pozno k meni, Marianka?« povpraša oče gvardijan in pogleda s prijaznim očesom ženo. »Zdi se mi. da ste nekako poparjeni in žalostni. Ali se je vašemu možu kaj pripetilo?« «Velika nesreča, oče gvardiian.« vzdihne žena in solze ji zalijejo oči. »Prosim vas. da bi mi pomagali.« Po teh besedah objame žena po poljski navadi duhovnikove noge in ihti še hujše. »Pomirite se. žena,« odgovori oče gvardijan z milim glasom, »in pripovedujte mi svojo nesrečo. Pomagal vam bom, ako mi bo le mogoče.« Marianka je na dolgo in široko pripovedovala o svojih težavah. »Prosim vas. častiti oče gvardiian. usmilite se me. Svetujte mi, kako nai odvadim moža pijančevanja: naša revščina je vedno večja in ne vem si pomagati.« Po teh besedah je hotela žena še enkrat objeti gvardijanove noge. a ljubeznivi oče ii ni dovolil. »Vem. kako bi se dalo pomagati vašemu možu.« prične z resnim glasom, »toda vi mi morate izročiti vašega moža popolnoma v moje roke. da storim ž niim kakor sam hočem.« »Popolnoma se vdam v vašo volio. častiti oče: da bi le pomagali naši revščini...« »Torej pojdite domov. Marianka! Jaz pridem precei za vami.« Ni trajalo dolgo in oče gvardi'an se je prikazal na pragu male hišice: spremlialo ga je nekaj krepkih mož. V sobi so takoj zapazili moža Jakoba, ki je še vedno spal in smrčal. Hoteli so ga vzbuditi na vse nikanie in cu-kanie ni pomagalo. Jakob se ni vzbudil. Ker je tako trdno snal. zapove oče gvardiian. da nreneso snečetra niianca v samostan. Zeni Marianki pa reče. da bo ostal njen mož nekai tednov v samostanu. Ona ne sme priti prei noni. doHer sam ne pride domov. Jakoba Žagarja so torei orenesl* spečega . v samostan in so ga snravili v malo izbico. Kmalu nato pride samostanski brat in mu skrbno obriie brke. Obleče fa v riavo raševino, kakor redovnika in ga pusti snečega v celici. Komaj se ie drugo jutro zdanilo, že notrka na vrata star samostanski brat. vstoni in pozdravi: »Ave Mariia«. Nič odgovora. Brat prime Jakoba za rok in ga nokliče: »Brat Frančišek, vstanite! Precei bo zvonilo k molitvi... Brat Frančišek, zacfnli čas je !« »Kaj?..., Ka-aj je-e...?« zazdeha Jakob z zaprtimi očmi. v »Vstanite hitro k molitvi, brat Frančišek!« Ubogi Jakob odpre široko oči in dvigne zaspano glavo. »Kai na hočete?... Meni ni Frančišek ime. ampak Jaka Žagar. Kal se je zgodilo?« zakliče prestrašeno, ko opazi svojo novo r[avo obleko. »Brat Frančišek, zdai je zapovedan molk v samostanu. Podvizaite se. da pridete v kor. Oče gvardiian ne trni nobene zamude —« pripoveduje stari brat in odide iz celice. Nič ni pomagalo. Ubogi Jakob je moral hitro s postelje. »Čudno!... čudno!« je mrmral sam se seboj, ko je stopal po hodniku. »Ali sem Jaka Žagar..., ali nisem?« ... ... ^ a- V koru so se že zbrali vsi redovniki, ludi Jakob ie moral z njimi klečati in moliti. Skušal je zbrati svoje misli in svojo pamet, pa se mu ni posrečilo. Vedno in vedno se je povpraševal: »Ali sem?... ali nisem?... Korna molitev je bila končana, in sledila je sveta maša. Konečno so zapustili menihi cerkev in so odšli k zajtrku. Tudi Jakob gre z njimi. Po zajtrku ga od-pelieio na vrt in mu odkažeio neko delo. Prav pridno se poti in trudi novi brat Frančišek ves dolgi dan. Ko se je zvečerilo, ga pošljejo k počitku. On vstopi v svojo celico, sede na trdo posteljo in zre začudeno okrog sebe. Se vedno ne razume, kaj se je zgodilo z njim. Njegova obleka, okolica, trda postelja, vse mu pravi, da je menih. In vendar on vé za gotovo, da je oženjen. da ima v vasi malo hišico in par oralov zemlje ... Premišljujoč zmaje z glavo; nikakr ne more rešiti uganjke. »Zabeliena kaša!« zakliče jezno; »ali sem ali nisem?!« Dolgo časa ie naš priiatelj premišljeval o svoii čudni usodi, pa uganka je ostala uganka. Slednjič ga je premagal spanec, kajti bil je truden od dolgega dela. Drugo jutro ga ie zopet prišel budit stari brat. »Brat Frančišek, vstanite k molitvi!« Topot »brat Frančišek« pa že ni bil več tako zaspan. Urno je skočil pokonci, oblekel se je v rjavo raševino in je hitel v kor. nato pa k zajutrku in na delo. Tako je minil dan za dnem. Konečno je Jakob Žagar vendar prišel do prepričanja, da je redovnik. »Umreti sem moral enkrat.« tako je mislil pri sebi, »in moja duša se je preselila v brata Frančiška.« S to razlago je bil novi redovnik čisto zadovoljen. Z veseljem in pridnostjo ie hodil na delo. Nekega dne je imel kakor navadno v vrtu opravek. Kar se mu zazdi, da čuje onkraj zidu glas svoje žene. Jeihata! Kaj je neki bilo? . . . Marjanka? . . . Nemogoče! Brez dvoma se ie zmotil. Vendar se hoče prepričati z lastnimi očmi. Hitro zleze ob zidu navzgor in zi>a na cesto: res tam stoii njegova žena. Čisto nodobna ie Marianki . . . morebiti ie res ona? »Poskusiti hočem.« si misli Jakob Žagar in zakliče čisto tiho: »Dober dan. Marjanka! Ali ie Jakob doma? . . . »Doma. brat Frančišek, toda ... sai ni da bi pravila! Strašno se ie zopet upijanil. Vse lonce in sklede ie pobil po hiši, in zdaj leži niian in napol mrtev. Oh. kako ie to hudo, brat Frančišek! Srečni ste. da se vam tako dobro godi v samostanu,« vzdihuje žena s pritajenim nasmehom. »Brat Frančišek« po teh besedah hitro zgine z zidu. Kakor okamenel obstoji na tleh. »Kai ie vendar?« premišliuie žalostno, »ali sem? ... ali nisem? . . .« Ootovo bi bil ob tem premišlievaniu zblaznel ako bi ne prišel oče gvardijan k njemu in bi mu ne zakl'cal: »Brat Frančišek, kaj se je zgodilo? ... Ali se ie že naveličal dela?« MolCé ie prijel naš prijatelj lopato in ie nadaljeval ukazano delo. Bližal se je že šesti teden njegovega bivanja v samostanu, čas, ko ima |x>teči niegova preizkušnja. Neko jutro je zapovedal oče gvardijan, naj odkažejo bratu Frančišku tako delo. ki bo zahtevalo neprestan napor in trud, tako da si ubožec ne bo mogel niti odpočiti. Rečeno — storieno. Ubogi Jakob Žagar jc vestno izpolnil svojo dolžnost. Ali proti večeru ie postal silno utrujen in si je želel počitka boli kakor' kdai poprej. Pa ga mu niso dovolili. Še celo po noči je moral ostati pri delu, in le malo časa mu je ostalo za spanje. Isto se je zgodilo drugi in tretji dan. Ubogi Jakob vsled utrujenosti ni mogel več stati pokonci. Ko je oče gvardiian to videl, mu je ukazal, naj se spravi nekoliko prej k počitku. »Brat Frančišek« je hitel v svojo celico. Nekaj trenotkov je že spal globoko, nevz-dramno spanje. Kmalu so se odprle duri in stari brat je vstopil. V naročju je imel Jakobovo staro obleko, ki mu jo je na povelje gvardiianovo zopet oblekel in sicer tako previdno. da se naš priiatelj ni čisto nič vzdramil. Prišlo ie zopet nekai krepkih mož. ki so ubožca skrbno prenesli v njegovo hišico in ga položili na staro postelj. Drugo jutro se naš Jakob Žagar vzbudi, pomane si oči gleda na levo. gleda na desno . . . kaj se .ie zgodilo? . . . Ali ni zopet v svoii lastni hišici? . . . Kaj ni to Marianka. ki prižiga ogenj v peči? Začudeno se dvigne s postelie in z izbuljenimi očmi opazuic vsako kretnjo svoie žene. Nato gleda svoio staro, znano obleko, gleda strop, stene, okna . . čudno! »Ali sem? . . . ali nisem? . . .« Nekoliko časa molči, potem vpraša svojo ženo: »Marjanka. ali sem dolgo spal?« »O ti grdoba piiana! Vse lonce si mi pobil in še vprašuješ?« odvrne žena z jeznim glasom. »Veš. Marjanka,« mrmra ubogi Jakob, »potemtakem sem bil gotovo v peklu! . . .« Z žuliavo roko potegne čez gladko obriti obraz. »Olei. še brke so mi tam posmodili. O, mnogo sem trpel in težko sem delal noč in dan. Bog me ie hotel s tem kaznovati nrav zares. Le to se mi zdi čudovito, da sem videl ondi same menihe . . .« Zena Marianka. ki je bila o moževi osodi dobro podučena se ie urno sukala okrog neči. da zakriie smeh. ki io je mučil. Nato mu ie dajala celo konico nasvetov in opominov. Ali naš ornateli ni potreboval nobenega opomina več. Popolnoma predrugačil se ie. Še tisti dan ie hitel v cerkev, snovedal se ic skesano vseh erehov in ie obljubil, da nikdar več ne nokusi kanliice žgania Do konca živlienia ie ostal zvest svoji ob-linbi. Premetenost očeta gvardiiana ie pomagala. Jakobova »žeina bolezen« ie bila popolnoma ozdravliena. in žena Mananka ni mogla nikoli nrehvaliti modrosti častitega očeta gvardiiana. Novinarstvo v Itallli. V Itali ii izdaiaio približno 1400 listov, in sicer v Rimu 394. Milanu 322. Turimi 105. Napolju 190, v Florenci 150. Naiboliši »kramarji« na svetu. Vsakdo ic prepričan, da je angleška trgovina najobsež-neiša. toda številke govore drugače. V letu 1905 ie znašala vrednost vsega blaga ki so ga suečali Angleži pri 43 milijonih prebivalcev ?2miliard frankov: pri Nemcih, ki jih je 60 mi-liionov, 15 miliardi pri Francozih navzlic 39 miliionov prebivalcev 875 miliard in mala Belgija, ki šteie le sedem miliionov prebivalcev. ie naredila knpčiie za sedem triililard frankov. Ako nrimeriamo številke, lahko uvidimo. da Angleško prekaša ravno za polovico. _ _ Domoljub^l907. __Stran 341 Razgled po domovini. Zahvala. Hrabrim in neustrašenim volivcem, ki so pri zadnji volitvi oddali v Ljubljani zame nepričakovano veliko število glasov, iskrena zahvala! Zadnjič oddano število glasov priča, da je po dolgih letih prvi opozicionalni nastop proti magistratni gospodi bil tako časten, da se nasprotniki malo morejo veseliti bodočnosti. S sredstvi, katerih so se posluževali naprotniki te dni, ne zastavijo naše poti. Naprej do poštene zmage tudi v Ljubljani! — V Ljubljani, 24. maja 1907. — Ivan Kregar, pasar in zbornični svetnik. Stanje setev na Kranjskem. Po došlih poročilih je rž vsled fslabega vremena jako trpela. Ozimina pšenica je bolje kljubovala mrazu, kot rž in zato tudi lepše kaže. Tudi trta je na Dolenjskem več ali manj trpela, zlasti vsled hudega mraza. Jablane bodo skoro gotovo bolje obrodile kakor hruške. Zvišanje cene sladkorja. Za junij so sklenili češki sladkorni tovarnarji sladkorju ceno zvišati za*2 K — ker se uporaba sirovega sladkorja dviga. Čuden pojav. V Gornji Vrtojbi živi osem-indvajsetletni Avguštin Lašič, kateri že štiri leta z nikomur nič ne govori. Nič ne more delati, venomer pa hodi po vasi okolu. Jesti ne vpraša nič. Pripravijo mu pa domačini jedila ob določeni uri na določenem mestu, kjer potem sam jemlje. Ako ga je kdo nagovoril, se nasmiha, ali nič ne pogleduje, se ne ustavlja, ampak krevsa dalje počasi. Cigareto jemlje, ako mu jo je kdo ponudil, pak se tudi ne ustavlja in gleda v stran. — Bil je pred štirimi leti postaven, čvrst, vesel fant. A obolel je in iz te bolezni se je izcimilo to čudno stanje. Iz prejšnjega postavnega fanta je zdaj skoraj sama senca, kosti, da oko rosi vsakemu, ko ga vidi vlačiti se tako okolu. Naši telovadci. Preteklo nedeljo je priredil v veliki dvorani hotela »Union« telovadni pododsek naše krščansko-socialne zveze javno telovadbo. Nestrpno je vse pričakovalo prvega javnega nastopa naših mladih telovadcev, ki so šele pred nekaj meseci pričeli s svojimi vajami. Obenem so z ljubljanskimi telovadci nastopili tudi telovadci Blaž Potočnikove čitalnice iz St. Vida nad Ljubljano. Nastop vseh teh vrlih mladeničev, ki so pod vodstvom glavnega vaditelja g. Perdana tako pogumno izvajali najtežje točke, je vse gle-davce, katerih je bilo jako veliko, kar očaral. Navdušeno je občinstvo s ploskanjem in ži-vio-klici odlikovalo vrle telovadce. Gospodične so pa s šopki obmetavale mlade junake. — Med občinstvom smo videli odposlance ■aznih društev po deželi, tako iz Jesenic, Tržiča, Device Marije v Polju, St. Lenarta, Gorij itd. — Tudi veselica zvečer je bila jako dobro obiskana. Županske volitve v Šmartnem pod Smarno goro. Dne 18. t. m. je bil izvoljen za župana že trejič vrli gospod Alojzij Tršan, posestnik in mlinar v Tacnu. Njegovi svetovalci «j: podžupan g. Josip Lavtižar, posestnik na Verji, Fran Kosmač, posestnik v Srednjih Ga-meljnah, Janez Jerala, posestnik v Tacnu, Janez Ovčak, posestnik v Šmartnem, Fran Roz-»ian, posestnik v Gor. Pirničah, Jernej Bač-nik, posestnik v Spod. Pirničah. Vsi so odločni pristaši S. L. S., ki so sami sebi dobri gospodarji in bodo tudi občinski upravi. Bog daj srečo! \ Samoumor. Dne 23. t. m. je našel neki krnet v gozdu pri Št. Jurju pri Celovcu mrtvega vojaka pešpolka št. 17. Obvestil je ta- koj vojaško oblast o tem. Mrtvec je bil pešec Tomaž Pungerčar, doma iz mokronoškega okraja. Imenovanega so že prejšnji dan iskale vojaške patrulje, ker se ni vrnil z vežbališča. Nesrečnež se je ustrelil v prsi ter je bil bržčas kmalu mrtev. Kaj. ga je k temu činu privedlo, ni znano, ker se napram svojim tovarišem ni nikdar nič pritožil. Domneva se le, da ni imel do vojaškega življenja nobenega veselja. Služil je šele prvo leto. V ljubljanski stolnici se vrši ta in prihodnji teden nemški misijon. Vodijo ga trije oo. jezuiti, ki so znani kot najbolj sloveči govorniki, in sicer p. Abel in p. Viktor Kolb z Dunaja ter p. Emil Volbert iz Trsta. Sklep sv. misijona bo v nedeljo, dne 9. junija, popoldne. — Slovenski misijon se bo vršil v jeseni, najpozneje v začetku adventa. Angleški časnikarji pridejo 6. junija na Bled. Tja poleti tem povodom tudi „Glasbena Matica", ki bo pela angleškim časnikarjem prekrasne naše narodne pesmi. Več angleških časnikarjev spremljajo njihove soproge. Ljubljanski Salezijanci so obhajali kakor običajno zadnjo nedeljo praznik Marije Pomočnice. Govor je imel gospod katehet Snire-kar, procesijo, pri kateri so nosili kip Maii-jin, je vodil veleč. g. stolni kanonik Tomaž Kajdiž. Premo vanje goveje živine, katero priredi hranilnica in posojilnica za Višnjo goro in okolico, se bo vršilo 5. junija ob 9. uri dopoldne. Za breje telice je določenih pet nagrad po 40, 30, 20, 20 in 20 kron; za lepe krave ena 40, ena 30 in ena 20 K; za lepe bike dve po 30 K in ena po 20 K- Osebna vest. Gospod Alojzij Kurent, kaplan v Semiču, je nastavljen kot kaplan v Trebnjem. Skozi okno drugega nadstropja vojašnice je padel ponoči prostak 27. domobranskega polka Anton Paternoster, rodom iz Studenca, in se ubil. Nesrečnež je najbrže na oknu zaspal in in se v spanju prevrnil na ulico. Truplo so prepeljali v garnizijsko mrtvašnico. Prisleparjen mandat. Pri zadnji ožji volitvi v Ljubljani je zmagal Ivan Hribar seve z najskrajnejšim naporom. Liberalna stranka se ima zahvaliti za svojo zmago sistematično vpeljanemu sleparstvu. Očividno je, da tako pridobljenega mandata državni zbor ne bo potrdil. V rokah imamo tako kričeče slučaje voli vnega sleparstva in kršenj volivne svobode, da je očividno, da bi liberalna stranka brez takih sredstev ne bila zmagala. 2e danes je gotova v državnem zboru velika večina, ki bo Ivana Hribarja poslala nazaj v Ljubljano. Naj le vpijejo liberalci po Ljubljani, tem sra-niotnejši bo povratek Ivana Hribarja — nazaj v Ljubljano. Zastavili bomo vse sile, da tudi v Ljubljani pridemo do — svobodnih volitev! — Dne 14. maja je imel Kregar 1526, Hribar 2589 glasov. Dne 23. maja je dobil Kregar 2105, Hribar 3092 glasov. Hribar je torej zmagal s pomočjo socialnodemokratič-nih in tudi precejšnjega dela nemških glasov z 987 glasovi večine. V enem tednu je naša stranka napredovala za 600 glasov. To je lepo znamenje za bodočnost. Tudi Ljubljana bo prej ali slej padla. Ožja volitev v Ljubljani. Ljubljano smo krepko potresli! Splošen vtisek je ta, da je S. L. S. v Ljubljani pokazala krepkejše svojo moč, nego liberalna stranka po celi deželi. Kljub »tisočem«, ki so se v »Narodu« zbirali po liberalnih shodih, ni mogla liberalna stranka v več okrajih na deželi spraviti toliko glasov skupaj, kakor se jih je združilo na kandidata S. L. S. v središču slovenskega liberalizma, v Ljubljani. Kaj pomenja Kregarjeva manjšina v Ljubljani proti naravnost katastrofalnim manjšinam, katere so zadele liberalce po deželi! Brez sleparstva bi liberalci danes niti v Ljubljani ne mogli zmagati. Tak je položaj. Kako se čutijo liberalci resnično v Ljubljani, dokazujejo lepaki, katere so izdali 23. t. m. ob 10. uri dopoldne: »Volivci! Skrajna nevarnost! Vsi na volišče za župana Ivana Hribarja!« V tak položaj je pripravila stranko magistratovcev že ob prvem nastopu S. L. S. v Ljubljani. Res čudna »gospodovalna stranka«, ki tako ječi, kljub temu, da so izpustili 500 naših volivcev iz volivnega imenika, kljub temu, da so volili volivci, ki niso volivci, kljub temu, da so volivcem kradli legitimacije, da niso našim volivcem hoteli na magistratu izdajati duplikatov, liberalnim agitatorjem pa so izdajali na magistratu oble-žane reklamacije, ako tudi volivec osebno ni prišel po legitimacijo. Namen naš pri volitvi v Ljubljani je bil, pregledati naše vrste in vrste drugih opozicionalnih strank, izvežbati naše v volivnem boju za prihodnje boje. In kakor kaže prvi uspeh, bo tudi v Ljubljani bodočnost naša! Za svojo zmago se ima ko-ruptna liberalna stranka zahvaliti milostnemu 'stališču socialne demokracije. Nikjer na deželi po dvajsetletnem rovarjenju niso mogli liberalci naših spraviti v ožjo volitev, liberalce v Ljubljani pa smo pri prvem nastopu potisnili v ožjo volitev in v silno zadrego. Liberalci v Ljubljani naj se postavljajo na glavo, ako se hočejo — mi gremo dalje mirno na delo in navdušene naše čete so nam porok za to, da niti koraka pridobljenih pozicij ne damo več iz rok in bo kljub vpitju liberalcev tudi Ljubljana kmalu padla. Število v Ljubljani za kandidata S. L. S. oddanih glasov se častno pridružuje po celi deželi zanjo oddanemu številu glasov, ki so nam jamstvo, da je liberalizem na Kranjskem na tleh. V Ljubljani je na dan ožje volitve še nekoliko poorcal, ko pride Hribar z Dunaja nazaj, bo pa njegov konec. Kmečka zavest na Štajerskem se je začela v mnogih krajih močno vzbujati, posebno vsled dogodkov pri zadnjih volitvah. Pod-sredški kmetje gredo rajši v kmetom prijazne trgovine v Kozje nego k svojim sovražnikom doma. V Bučah si želijo baje kmetje drugega trgovca, ker je Ivnik nastopal tako strastno proti »Kmečki zvezi«. Želeti je, da tudi naši kmetje na Kranjskem začno posnemati štajerske sosede. Cemu nositi denar ljudem, ki se ob vseh volitvah pokažejo kot naši najhujši nasprotniki. Nas ne marajo, samo denar naš ljubijo. Mi pa nosimo svoj denar samo tistim, ki tudi nas spoštujejo, ki so naši prijatelji in ki z nami volijo. Trgovci, gostilničarji, ki so naročeni satno na umazani »Slovenski Narod«, niso bili še nikdar naši prijatelji, ti so sovražniki naši, zato jim tudi ne nosimo svojih krajcarjev. Sedaj po volitvah se začnimo resno ravnati po geslu: »Svoji k svojim!« Zrebiji Iz Krope pa brzojavni drogi. Doslej so na brzojavnih in telefonskih drogih s črno ali rdečo barvo naznačili letnico, kdaj je bil dotični drog postavljen. V Kropi pa je nekdo prišel na srečno misel, da bi se na omenjenih drogih zaznamovale letnice name- sto z barvo z večjimi žeblji, ki bi se zabijali v droge. Na glavi bi imeli dotični žeblji vtisnjeno dotično letnico. Ta stvar se je sporočila poštnemu ravnateljstvu na Dunaju, katero je predlog odobrilo in v Kropi naročilo že več stotisoč žrebljev z vtisnjenimi letnicami za brzojavne in telefonske drogove. Stara nevesta. Poročila se je na stara leta 105-letna vdova Miklič, gostilničarka iz Dolge vasi pri Kočevju. Moža je pokopala 8. februarja letos, dne 8. aprila se je zopet poročila. Sedaj ima petega moža! Obrtno - nadaljevalna šola v Kropi. V Kropi snujejo obrtno-nadaljevalno šuio, katera bo ondotnim obrtniškim vajencem gotovo donesla obilo koristi. Samoumor. 22. t. ni. popoldne sc je v Ljubljani v svojem stanovanju na Starem trgu št. 32 ustrelil 20-letni krojaški pomočnik Ciril Sušter, rodom iz Ljubljane. Zadel se je v srce in je bil takoj mrtev. Vzrok samoumoru je neznan. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Liberalni učitelji in Slovenska Ljudska Stranka. Kakor pri vseh volitvah, tako so bili tudi pri zadnjih državnozborskih volitvah najhujši priganjači za propadlo liberalno stranko naši učitelji. Nismo mislili, da so ti možje tako zaslepljeni. Saj morajo vendar videti — slepi niso — da ie ogromna večina ljudstva v našem taboru in da se ravno s takimi nastopi še bolj odtujujejo ljudstvu. Ce jih ljudstvo ne mara, se pa jeze in pravijo, da jim Domoljub izpodkopava ugled. Ne »Domoljub«, pač pa protiljudsko postopanje, ki se pokaže ob vseh volitvah, jemlje ugled učiteljstvu. Ce je vsa fara složna za našega kandidata, ie skoro gotovo liberalni učitelj proti. Zato vidimo v mnogih volivnih krajih samo po en liberalni glas in ta je v večini povsod glas liberalnega učitelja. S. L. S. napreduje s silnimi koraki. Ne bo več dolgo, ko dobi večino v deželni zbornici, in prvi, ki se bodo oglasili za izboljšanje plač. lK)do učitelji. Ali bo mogoče našim poslancem, ki vidijo to strastno gonjo proti njim, glasovati za izboljšanje plač takemu učiteljstvu?! Dobro nam je znano, da je mnogo učiteljev po deželi, ki obsojajo to gonjo kakor tudi umazano pisavo »Učiteljskega Tovariša«, a boje se terorizma, zato lepo molče. Skrajni čas bi pa bil, da se ti vzdignejo in glasno povedo Dimniku, Jelencu, Oanghi, Cr-nagoju in drugim kričačem, naj ponehajo s svojo nespametno iu učiteljstvu škodljivo politiko. Odbor »Podpornega društva cerkveni- kov« v Ljubljani naznanja, da se letošnji drugi redni občni zbor vrši dne 2(1. junija t. I. na Brezjah na Gorenjskem, in sicer dopoldne po dohodu jutranjega vlaka iz Ljubljane. Na dnevnem redu je: Poročila predsednika, tajnika in blagajnika, za tem volitev novega oU-liora in raznoterosti ter vpisovanje novih udov. Vabijo se vsi cerkveniki in organisti, da se gotovo udeleže tega občnega zbora, ker se bo razpravljalo o zelo važnih točkah, tičočih se društvenega napredka in koristi, |X)sebno še za to, ker se lahko opravi obenem božja pot pri Mariji Pomagaj, ker bode-iiio iineli tudi sveto mašo, pri kateri bodo peli člani društva, in se v ta namen prosi, da tisti, kateri imajo veselje do sodelovanja, naznanijo svoj naslov, da se jim lahko sporoči, katere pesmi se bodo pele. Pozdrav in na svidenje na Brezjah. — Odbor. Domača umetnost. — Nova zastava. Ob veliki udeležbi Marijinih družb je veliko število naših Šentpeterčanov praznovalo preteklo nedeljo svoj pomenljiv dan blagoslovljenja nove zastave Marijine družbe pri sv. Petru v Ljubljani. Mnogobrojni množici udeležencev je govoril in pojasnil pomen zastave gospod kanonik dr. Andrej Karlin, kateri je tudi zastavo blagoslovil, nakar je kumica g. Lina Strahova privezala krasen trak z napisom »Brezmadežni« M. D.« in »Sv. Peter, 26/V. 1904.« Zastavo izgotovila nam je gdč. Josipina Rep-še, Zaloška cesta 15; pokazala nam je, da je zmožna kaj umetnega izvršiti, ker vsak se lahko prepriča, da ie delo nove zastave vzor naših zastav. Načrt in slike nove zastave napravil nam je naš slikar gospod Matej Trpin, ki je z vso pozornostjo gledal na to, da nam zastava predstavlja nekaj svetega iu okusnega, pravilno v renesančnem slogu. Iz renesančnih listov sestavljeno sulico z Marijinim monogramom je poleg krasnega droga izvršil naš dični pasar Ivan Kregar. Opomniti1 nam ie dolžnost, da kdor kaj potrebuje, obrne naj se na domače obrtnike, gotovo bo prepričan, da se mu bo v eflakem zadovolistvu izgotovilo. Na ta način se lahko držimo svojega gesla: »Svoji k svojim!« — Namesto domov — v večnost. Gospod Alojzij Sepie, sin ugledne rodbine iz Žabje Vasi pri Novem mestu, trajno odsoten pri svojem stricu v Konjicah, si je zaželel, da pride o binkoštnih praznikih obiskat svoje roditelje. Sestra mu je šla nasproti do Ljubljane. Pridejo prazniki, roditelja doma čakata in čakata, a ui nobenega. Polastila se je starišev čudna nemirnost, kar pride v ponedeljek brzojavka, da je sin naglonia nevarno obolel. Kmalu za to brzojavko sledi druga^: Sin je umrl. — Kakor izvemo, si je pokojni Sepie dal pred kratkim izdreti zob. Vsled izrednih komplikacij je sledilo vnetje možgan. Sin je slutil nevarnost, zato je želel še enkrat videti svoje drage doma, a ta želja se mu ni izpolnila. Kratko pred nameravanim odhodom je nastopila kriza, ki se je končala s prerano smrtjo. Oosp. Sepie je bil 36 let star in zapušča ženo in petero nepreskrbljenih otročičev. Zmaga S. L. S. V občini Trata so se vršile že drugič občinske volitve, ker so bile prve razveljavljene. Pri prvih so imeli liberalci še par mož v odboru, sedaj so tudi te izgubili. Dasi so volitve trajale tri dni, so se držali naši vrli volivci izborilo. Liberalci so popolnoma poraženi. Navdušenje med našimi je veliko. Slava našim možem! Iz ljubljanske okolice. Ljublj. barje. Volitve so minule, sedaj se je nekaj pomirilo. Liberalci pravijo, da so zmagali, mi jim pa povemo, da so /goljufali. Na Ilovici je Kosmulec obesil neko plenico na smreko, toda zavedni Ilovčani so jo kmalfi spravili v kraj. Cast jim zato. Potem se je prikazala pri Mokarju, tu jo pa varuje pes. Sicer je Hribar dobro za pijačo in klobasice dajal, vendar je Crnagoj še bolj suh, kakor ie bil. Povedati pa moramo, da je Hribar baje naročil Cmagoju. naj si dobro zapomni, kateri so njega volili, da bo potem razdelili tisto podporo, ki bj jo moral že pred dvemi leti samo svojim volivcem. Zagrizen liberalec iz Ilovice je rekel, da se ne gre za druzega, kakor samo »črnuhe« (to je duhovnike) bi radi pospravili. Liberalci so nas imenovali svinje. Bolj lahko rečemo mi liberalcem svinje, ker so krulili in vpili prav po svinjsko po cestah. Veseli so zmage, tako pravijo, toda še boli veseli smo mi. ker smo si v svesti, da smo ravnali pošteno in značajno. Se kličemo in še bomo klicali: živio Kregar! Živela Slovenska Ljudska Stranka, — pogin liberalcem, zmaga po pravici naša. Zivio! Po poštenem potu gremo naprei. Gorenjske novice. Iz kamniškega okraja. g Pogorelci v Domžalah. 14. maja jo več nesrečnih mož pogorelo. Zal nam je posebno za belobradatega moža. Ta mož prav pridno bere »Učiteljskega Tovariša« in druge liste teh pogorelcev, pa vendar ni imel mož sreče Reveži so mislili, če bodo še 14. maja po voglih in dvorišču pridno podpisovali za svojo zavarovalnico, namreč za stranko, da bodo dobili večino, pa so se tako zmotili v računu kot Bolčev Pepe. Nekaterim ne zamerimo, ker so jih ti liberalčki preslepili s tem, češ, le kmeta volimo, kaj bo vedel »črnuh«. Sedaj povemo tistim zaslepljencein, da nai zanaprej bodo bolj pazljivi in naj bolj pridno prebirajo katoliške lfcte, kakoršna sta 'Domoljub« in »Slovenec« in naj v prihodnje več v lastno skledo ne pljujejo, ker potem tako sramotno pogoreti in pokopan biti z liberalizmom, to je vendar malo preveč. lorei somišljeniki, pazite tudi v prihodnje, da bo vedno manj tacili nesrečno zapeljanih pogorelcev. g Iz Smartna v Tuhinju. »Ves svet ie godlja, mi pa smo kuhovnice, da jo mešamo.« Ta le staroznani rek, prihaja nam v spomin, ko čitaino razne časopise o sedanjem razburkanem času, posebno za časa državnozborskih volitev. No, hvala Bogu pri nas se glede volitev nismo ravno vznemirjali, kajti v našem kamniškem okraju ni bilo težko izbirati med sposobnimi kandidati, ker nam je S. L. S. postavila tako izvrstnega kandidata, da si boljšega ne moremo želeti, namreč dr. Kreka. Sicer nam je nasprotna stranka ponujala nekega gosp. Seršena, župana in posestnika na Skaručini, toda žal, da ga ne poznamo. Mogoče, da je imenovani vsega spoštovania vreden mož, naš sotrpin in tovariš, toda kako in s kakim prepričanjem naj ga volimo, ako «a ne poznamo in ako se nam ni prav nič predstavil. On bi bil moral osebno napraviti vsaj po večjih občinah našega okraja volivne shode, kjer bi bil razvil svoj program in na katerih bi bili ini lahko presodili njegovo sposobnost, za državnega poslanca. Ker pa tega ni storil, zato smo rekli: »Mačka v žaklju nihče ne bode šel kupovat.« Torej v naši dolini ni bilo boja, le par sršenov je hotelo nekoliko pikati, toda ti piki ostali so brez učinka m veljave. Mi nikomur ne odrekamo spoštovanja, ako ga resnično zasluži, četudi smo pri-prosti kmetje. Tako n. pr. smo pokazali na Vnebohod t. I., da zaslužene može čislamo iti visoko cenimo. Imenovanega dne namreč izročil je naš občinski odbor, z vrlini županom Janezom Slapnikom na čelu, krasno diplomo častnega občanstva našemu preljubljeneniu g. Frančišku Zore, učitelju v Šmartnem. — Gospod učitelj deluje že od leta 1857 do danes med nami. Vzgojil in podučil je že tretji rod. Skozi pol stoletja tedaj deluje med nami kot vzgojitelj in učitelj; poleg tega pa je zajedn« skozi vso imenovano dobo takorekoč desna roka naših županov. Tudi mi vemo, da vzgoja in poduk mladine ni majhna stvar. Koliko skrbi. težav in bridkosti prizadene mladina učitelju. Toda vse te težave še niso upognile našega vrlega gospoda učitelja. Dasi ima že nad sedem križev na svojih ramah, vendar je gospod učitelj še mladeniško čil in delaven. Pripomniti moramo, da ta starosta kranjskega učiteljstva skozi vso dobo njegovega delovanja niti enkrat ni zahteval ali prosil dopusta. Vestno in marljivo opravlja svoje stanovske dolžnosti. Poleg tega je imenovani gospod tako nepristranski in ljubeznjiv družabnik, da ga menda nima nasprotnika v celi tuhinjski dolini. Zbog teh vrlin ga resnično mora vsak Čislati in spoštovati. Doživel in preživel je viharne čase! Kljub temu, da niso baš učiteljske plače prav sijajne, vzgojil je svoje štiri otroke jako lepo in dostojno. Najstarejša hči je postala soproga sosednjega nadučitelja, mlajša hči pa mu sedaj ljubeznjivo streže in gospodinji, eden sin,, gospod Anton, je kaplan, drugi pa je vrl učitelj. Tedaj dva sina je dal študirati v onih časih, ko so bile učiteljske plače naravnost sramotne. Kakor je bilo gori omenjeno, mu je občinski odbor izročil diplomo častnega županstva. To je največja in najčastnejša odlika, katero zamore kaka občina komu podeliti. — Gospod župan Janez SUipnik mu je v kratkih in priprostih besedah omenil, kaj je napotilo občinski odbor do tega sklepa in koraka. Vidno ginjen in popolnoma presenečen zahvalil se je gospod učitelj Zore navzočim odbornikom, češ, da kaj takega ni pričakoval. Vendar pa sprejema to čast s hvaležnostjo in srčnim zadovoljstvom, ker je sedaj še le uprav preverjen, da nauki in opomini, katere je dajal skozi 50 let niso brez napredka in uspeha. Dolgo časa so se potem vrli možaki pogovarjali s svojim priljubljenim gospodom učiteljem. Marsikaj zanimivega, žalostnega, pa tudi veselega je povedal gospod učitelj izza časa svojega dolgoletnega službovanja. Le prehitro se ie nagnil dan k svojemu zatonu. S srčno željo, naj ljubi Bog ohrani iskreno ljubljenega gospoda učitelja še dolgo vrsto let, poslovili so se odborniki od njega. Vsa šolska občina prosi ljubega Boga, naj ga ohrani milostljivo do skrajnih mej človeškega življenja! Slava mu! g 11 Moravi. Kje so volivci? Na volišču so se zbrali volivci, lepa množica jih je bila . . . Njej nasproti je stala peščica liberalnih sršenov. Tu s! videl »Njega izobraženost« liberalnega učitelja, ki je pa igral ta dan sv. Vida ples. Na strani mu je stal načelnik prihodnjega vodovoda, Pongretov očka. Našem volivcem se je rala zadovoljnost z obraza, le liberalci so bili nekam hudomušni. Štacunar Mčakar pa je bil kar naravnost nezadovoljen. Kje so volivci,« je vpraševal in pihal okolu sebe. Tu nas je cela truma, mu zadoni v odgovor. »Toda, kje so naši volivci,« je vpraševal zopet Učakar, »toliko glasovnic smo podpisali, a vendar---Kje so neki ostale od liberalcev podpisane glasovnice? — Nekdo našemu volivcu: »Kako ti je kaj pri srcu?« Volivec, »Dobro, izvrstno dobro!« »Pa zmagali danes ne boste!« Volivec: »Zakaj ne?« »I, no, ker so Sršenu sinoči tako »živio« vpili, da so se kar Moravče tresle.« Volivec: »Na surovo razgrajanje podivjanih pobalinov nikar ne računajte; ti, ki so sinoči noreli, bodo nocoj molčali.« In tako se je tudi zgodilo. — Liberalni učitelj (zaničljivo): Glejte, izobraževalno društvo . . . Tam ni izobrazbe, tam je surovost . . . '['am je nezavedna, neolikana kmet-ska masa. — Noč pred volitvami. Po trgu vpitje in razgrajanje, surovi kriki, izrazi itd. l omanova banda je vzrojila. Moravčani so rekli: to so »vrline« liberalne kulture. Da, to ie sad liberalne olike!! g Velika vas častno na strani S. L. S. Liberalcem se agitacija to pot ni posrečila. Sr-šenovci postavljeni pod kap! g V Pečali je dobil dr. Krek 107 glasov, Sršen 1. Liberalci tu niso agitirali, Hušnikar prišel prepozno. Gospodu županu in njegovemu občinskemu odboru vsa čast! — Razgrajanje moravških liberalce^ napravilo je našim somišljenikom mnogo zabave. Ko so zjutraj prihajali na volišče, je bilo lepakov vse živo. Marsikak sršen je ječal že raztrgan v blatu. Neki dovtipni volivec se je šalil rekoč: liberalci so kakor sušeč. Mesec sušeč vse doprinese- ravno tako liberalci. En čas so pobožni, vneti za napredek, hlinijo se onim, katere sovražijo. Kmalu zopet pokažejo rogove. I akrat vpijejo kakor norci in da pridejo še bolj v blamažo — trosijo in nabirajo lepake. Toda lepaki so mrtva stvar, kakor liberalci, torej tudi z njimi ne bodo prav nič dosegli. g Iz Lukovice. Občni zbor hranilnice in posojilnice se je vršil dne 5. maja. Iz poročila načelništva posnamemo, da je imela zadruga pretečeno leto 170.000 K prometa. Vložilo se je 57.646 K, dala je posojil 30.000 K. Cisti dobiček za leto 1906 znaša 450 K, skupni rezervni fond 718 K. Članov je bilo do konča leta 1906 118. Odstopil je odbornik Tomaž Justin. ki je tudi odbornik šentvidske, kakor sami pravijo, liberalne posojilnice, ki je v celjski zvezi. To se je do sedaj še malo slišalo, da bi bila gospodarska podjetja strankarska, i toda v St. Vidu so včasih že tako napredni, da se jim vse skisa. Mesto njega so izvolili vrlega Matevža Osredkarja, posestnika na Vrhu. Velika udeležba na zboru je pričala, kako se ljudstvo vedno bolj zanima za zadružno idejo. Veliko veselje je vzbudila obljuba načelstva, da hoče delati na to, da se v najkrajšem času znižajo obresti od posojil na 5 odstotkov. Sklenil pa je občni zbor dajati posojilo na amortizacijo, t. j. da se dolg s samimi obrestmi povrne v približno 30 letih. Natančnejši podatki se dobijo v posojilnici. Koliko dolgov imajo ljudje, ki že plačujejo obresti 20 do 50 let in še več, na ta način se z malo večjimi obresti znebiš dolga, da niti ne veš kdaj. g Iz Lukovice. Zelo klaverno se držijo zdaj po volitvah naši liberalci, kar ne gre jim v glavo, da so še tukaj tako sramotno propadli. kjer so mislili, da imajo svojo glavno trdnjavo in kjer so si napredni frakarji in šta-cunarji vse prizadeli, da bi dobili več glasov za svojo stranko. Naš kandidat dr. Krek je do-* bil 35 glasov. Sršen pa 23. Le tako naprej, zavedni možje, nikari se dati voditi pristašem te zavožene frakarske klike, ki so naši najhujši nasprotniki vselej, kadar se gre za kakoršne-koli naše koristi. Iz kranjskega okraja. g Iz Predoselj. Pri nas je ustanovila »Slovenska dijaška zveza«'knjižnico, katero vodita Anton Basaj in Jožef Umnik (Erženov). Knjižnica se nahaja v hiši posestnika Valiavca na Suhi in ima sedaj okolu 180 knjig. Pravico izposojati si knjige imajo vsi tisti, ki stanujejo v fari Predoslje. Izposojevalni red je sledeč: I. Knjižnica je javna, to je vsakdo si lahko izposoja knjige; 2. za vsako izposojeno knjigo se plača štiri vinarje; 3. izposojene knjige je vrniti tekom 14 dni; 4. kdor knjigo izgubi, plača novo; 5. kdor knjigo poškoduje, plača odškodnino, ki jo določi knjižničar; 6. ni dovoljeno drugim izposojati knjige. Knjigo je treba, ko se jo dobi v roke, zaviti. Izjeme .od teh pravil sme dovoliti le knjižničar. — Mi z veseljem pozdravljamo to delo naše »Slov. dijaške zveze« in želimo le, da bi Predosljani, v prvi vrsti fantje in dekleta, pridno obiskavali knjižnico. Ce je v nedeljah popoldan dolgčas, ni boljše zabave, kot vzeti v roko lepo povest. Velikega pomena je knjižnica tudi , ker se bo s tem vsaj nekoliko preprečilo tisto pohajkovanje ob nedeljah popoludne in zvečer, kar gotovo ne vpliva dobro na mlade ljudi. Veliko je tudi takih, ki bi radi brali, pa nimajo kaj. Knjižnica je njihove želje izpolnila. Cujemo, da je dobila knjižnica ravno zadnji čas obilo zelo lepih povestij. Zato vsi v knjižnico! Iz raznih krajev Gorenjske. g Iz Št. Ožbalta. V Št. Ožbaltu so se nekateri naprednjaki tako razkoračili, da so skovali iako klavern in napol staroveški dopis v »Štajerca« čez občepriljubljenega gospoda župnika, kar je pokazal 14. maj, ko so razun treh vsi oddali glasove za S. L. S. Nekemu zaupniku S. L. S. očitajo, da je farški podrep-nik, pa to ne spravi nikogar iz ravnotežja, še manj pa g. župnika. Naj bode uverjen nasprotnik, da se g. župnik ne bodo tako ponižali, da bi na Štajerčeve dopise odgovarjali. Ti naprednjaki pa si v čast štejejo, da so podrepniki one hirajoče stranke, katera na vseh koncih propada, kar menda sami priznavajo, zato so se jeli bratiti s »Štajercijanci«. No, pa v teku časa bodo tudi pri tem prišli v blamažo, iz katere jih ne bo rešil ne »Štajerc« in ne Sršen. g Iz Št. GQtarda. Kakor povsod, tako smo tudi pri nas volili z veliko večino po katoliškem prepričanju in so se od zadnje držav-uozborske volitve leta 1900 liberalni glasovi skrčili od 52 na 25, socialnodemokratični pa od 12 na en glas. ki pa .ie tukaj brez pomena. Torej se vidi, da tudi pri nas raste število somišljenikov S. L. S. Volitev se je vršila v najlepšem redu. samo po štetju glasov se je neki čemšeniški naprednjak togotil in na tla pljuval pred nekaterimi volivci S. L. S. in izjavil, da je sramota, da je v dveh farah komaj 25 glasov za Sršena, pa sramota je res velika za liberalce, ker nimajo nobenega poslanca na kmetih. Prišel je tudi 82-letni starček na volišče, da je oddal glas S. L. S., ki naj bo v zgled in spodbudo vsein tistim, ki najvažnejše 'Lio, volitev, prezro. — Novice z Bleda. Binkoštno soboto je bil soglasno izvoljen za župana Fr. Rus, nad-učitelj na Bledu, za svetovalca pa Leopold Stuhly, vpok. major, Janez Dolar, posestnik v Zelečah, Jan. Kunčič, posestnik v Mlinem, J. Rus, trgovec v Zagorici, Josip Verderber, po-sestnil* v Gradu. Novi odbor ima rešiti obilo zaostalega dela. Najnujnejši stvari na Bledu sta: nov vodovod in električna razsvetljava; hotelir Steidl vpelje vožnjo z omnibufom v svoj hotel; s 1. julijem prične poštni sel raz-našati pisma po Rečici do kolodvora. — Kmalu odpre Rikli svojo zdravilnico. Dolenjske novice. Iz litijskega okraja. d Iz Javorja pri Litiji. Gospod Anton Rus, organist, cerkvenik in učitelj, bode obhajal dne 28. t. m. svojo sedemdesetletnico. Ze od svoje rane mladosti je služboval pri cerkvi. Prvič kot strežnik, od 14. leta naprej kot cerkvenik. Nad štirideset let opravlja službo kot organist in petintrideset let službo učitelja, povsod spoštovan in priljubljen. Prva leta je bil v Polhovem Gradcu, kjer je tudi njegov rojstni kraj. Potem ne dolgo na Primskovem, nekaj let v Velikem Gabru, kjer se ga še sedaj veselo spominjajo. Pri nas že trideseto leto opravlja svojo službo v zadovoljstvo cele župnije, bodisi kot cerkvenik, organist ali učitelj. Kako priljubljen je šolski mladini, je priča to, da radi otroci hodijo v šolo, kar se drugje opazuje narobe. Zato mu vsi farani želimo še mnogo let, da bi ga Bog ohranil zdravega iu čilega, da bi še nadalje pri nas opravljal Svoj posel in tako vestno vzgojeval njemu poverjeno deco, kot dosedaj. d Sv. Križ pri Litiji. Pri nas so se 14. maja možje še precej dobro obnesli, ker je večina volila priporočenega kandidata S. L. S., namreč Franc Povšeta, samo dvoje liberalnih zrn se je dobilo, da nista dali našemu kandidatu glasu. Kdo sta neki ta dva, radi bi ju očitno poznali, gotovo ju bomo iztuhtali, če preje ne, pa pozneje, sedaj se ne upata očitno pokazati, ker ju je sram. Svetujemo jima, naj se podasta v mesto Ljubljana, tam bodeta dobila več pajdašev sebi enacih, pri nas pa ni zemlja za to, da bi liberalizem kraljeval. Volivci so bili klicani iz volivnega 'menika po imenu in stanu. Marsikateri je odgovoril s »hier«, zakaj pa ne »tukaj«, ali smo mari na Nemškem. Čemu se sramovati materinega jezika na domači rojstni zemlji, mar li zaradi volivnega komisarja, ali kaj? Bodimo vselej in povsod Slovenci ! d Janče. Okrajno glavarstvo v Litiji je prepovedalo streljanje z možnarji pri velikonočni procesiji in sedaj zopet pri procesiji pre-svetega Rešnjega Telesa, dasiravno imamo za streljanje vse postavno urejeno. Taka prepoved brez postavnega vzroka je gotovo zaničevanje verskega čuta. Radi tega obrnili smo se do svojega državnega poslanca Povšeta in vsled njegovega posredovanja je deželna vlada isto prepoved razveljavila in nam dovolila, da smemo največjo cerkveno slovesnost, procesijo presv. Rešnjega Telesa, povzdigovati tudi s streljanjem. Zato izrekamo tem potom vsi janški župljani, kakor tudi sosednji Prež-ganjci, naiprisrčnejšo zahvalo preblagorodne-mu g. Fr. Povšetu, kakor tudi visoki c. kr. deželni vladi. Hvala Bogu, da nižji uradi nimajo zadnje besede! Dasiravno imamo tudi svoje napake, vendar z eno lastnostjo se pa smemo ponosno pohvaliti in ta je: zvestoba do Boga in do cesarja. Zato hočemo rojstni dan presvitlega cesarja tudi poveličevati s streljanjem in radovedni smo, če se bode, okrajno glavarstvo v Litiji tudi takrat upalo izdati enako prepoved. — V kratkem obhajali bomo tukaj sv. misijon, katerega prav z veseljem pričakujemo in prav hvaležni smo g. župniku, ki so ga nam preskrbeli. Sv. misijon , bodo vodili gg. jezuitje iz Ljubljane od 9. do 16. junija. — Na predvečer praznika presv. Srca Jezusovega nameravajo tukajšnji fantje žgati velikanski kres na vrhu janškega hriba. Vsi častivci presv. Srca Jezusovega, posnemajte jih! d Vače pri Litiji. Volitev za državni zbor je pri nas izpadla lahko rečemo izborno. Brez-\ erni liberalec Zeriav je agitiral za soc. demokrata Cankarja s šnopsom in drugimi slepili, pa jih je vjel le 12 brezznačajnih butcev. Poznamo jih, ravnali se bomo po geslu: Svoji k svojim! Gospod Povše je dobil 80 glasov od naših vrlih katoliških mož in fantov, ki so prišli v polnem številu voiit tudi taki, katerih včasih ni bilo spraviti na volišče. To kaže, da st-inožje vedno bolj zavedajo vo-livne dolžnosti. Ta zavednost se goji s katoliškim časopisjem, zlasti s prekoristnim »Domoljubom«, ki je pri nas dokaj razširjen, pa bi bil lahko še bolj. Manjka pa nam izobraževalnega društva, katerega pa sedaj radi pomanjkanja prostora ni mogoče ustanoviti. Kedar se bo napravljala prepotrebna mežna-rija, naj bi se odločila ena soba kot društvena. Potem bo ustanovitev izobraževalnega društva lahka, ker podlaga je že tu. Obstoji namreč že farna knjižnica, ki razpolaga z dobrimi knjigami in z verskimi časopisi in pevsko društvo Poleg nabožnih društev, kakor dekliške Mar. družbe in tretji red, imamo tudi kmetijsko podružnico, ki goji sadjerejo in je v poštenih rokah. Pred kratkim pa so bistroumni katoliški možje ustanovili mlekarno za Vaško - Koraško in Sv. Gorsko faro ravno v okolišu, kjer so najlepši travniki, da morejo posestniki rediti mnogo goveje živine. Mlekarna dobro napreduje ter daje našim gospodarjem gotovih dohodkov. Iz Zagorja. d Kakor smo govorili, tako se je zgodilo: Povše je sijajno zmagal. Dobil je 4751 glasov, Cankar borih 1302. . . d Smilijo se nam naši socialni demokrati. Koliko shodov, koliko letanja, koliko lažu In zdaj pa taka zaušnica. Danes hočemo našteti le nekaj sleparij, ki so jih trosili okrog. Görke so še, menda jih vendar ne bodo hoteli utajiti. — Prva sleparija: Kmetje, volite Cankarja. Na shodu ie obljubil, da bo odpravil za vas vse davke. Tega seveda tudi Cankar ni mogel govoriti, če bi bil še tako rdeč. Demokratie so jo trosili, in ne brez uspeha. — Druga sleparija: Povše bo zopet vpeljal tlako. Po 12 dni boste na leto tlačanili. — Tretja slepariia: Povše je rekel, da ima delavec zadosti dve kroni na dan (eni so rekli celo samo 80 krajcarjev). 300 mož je priča, da je to navadna laž; sleparjem so ljudje verjeli. — Četrta sleparija: Povše bo podražil meso, moko itd. Eno kilo sladkorja boste plačevali po 3 goldinarje itd. Seveda sleparjem se mora verjeti. — Peta laž: Povše bo naredil postavo, da ne bo smel nihče v Ameriko. Priprosta laž. Povše je govoril: Razmere ùoma se morajo izboljšati, da našim ljudem ne bo treba hoditi na tuje iskat potrebnega zaslužka, ampak da se bodo lahko doma preživili. — Seveda sleparjem so verjeli. — Sesta laž: Na Komljanskem ima Cankar 500 glasov, torej bo zmagal. Dobil jih je v Št. Jurju 7, v Polšniku 50, to znaša seveda v demokraških glavah 500. — Sedma laž: Vsi drugi duhovniki so za Cankarja, samo naši farji so za Povšeta. — Osma sleparija: Kaplan plačuje vsak glas po kroni. — Naj se oglasi samo en slepar in videl bo, da so glasovnice še dražje kakor po kroni. Ljudje so verjeli seveda tudi to neumnost. — Deveta sleparija: Ne hodi volit. Ne boš imel pravice. Tvoj glas ne bo veljal, ker si agitiral, še zaprt boš. — Deseta in najhujša sleparija: Socialni demokratje so tudi za vero. — Ljudje vedo, da pravi demokratje ne izpolnjujejo nobene cerkvene zapovedi, verjeli so jim vendarle. d Vprašamo: Ali se dobe še kje na svetu taki lažniki, taki sleparji, kakor so naši soci-alnodemokraški voditelji?! In ubogo ljudstvo jim je slepo verjeio, prav vse verjelo. Vprašamo še enkrat: Kje so večji backi, kakor pri socialnih demokratih, ki dero tako slepo za svojimi koštruni? Zato jim pa ponosno vračamo vse meketanje in bleketanje: Bee, bee, na zdravje! d Ali niso bili junaki naši možje, ki se niso dali prestrašiti z groženjem, ne preslepariti takim gitatoriem? Da, junaki so to. Le junaško naprej! Napredovali smo tudi pri nas od zadnjih volitev, par občin pridobili, pa o tem prihodnjič. d Po volitvah so socialni demokratje še vedno surovi. Tisti, ki se jim niso dali pregovoriti, da bi volili ž njimi, zdaj nimajo miru. Zlasti v Kisovcu kažejo svoje »bratstvo in svobodo«. Napadajo, zmerjajo, zasramujejo poštene može. Jih bo res treba nekatere naznaniti sodišču, ako ne bodo dali miru. d Mrtev je obležal 56-letni Anton Hočevar, Pobratila si>i-ril na županskem stolu! n 18 kresov ie planitelo po dolini 14. inaia zvečer. To vam je bilo veselje pri starih iu mladih, moških in ženskih! »Zivio dr. Žitnik! Ta klic je odmeval od vseh strani še pozno v noč. Videlo se je, da to ni bifo trenotno veselje od vina prevzetega političnega brezbri/-neža, temveč veselje ljudske duše. ki so osvobojena liberalne more dviga k novemu življenju. n Liberalna neotesanost in nasilnost se ie od zadnjih volitvah zopet pokazala v čudni luči. Na Bloški Polici so razobesili naši par zastav iz veselja, ko je tako sijäjno zmagal dr. Žitnik. To pa je preveč bodlo liberalce v oči. Kaj narede? S silo so strgali s hiš zastave ter jih sežgali. No, vso stvar ima v rokah primerna oblast in tudi v »Domoljubu« bomo natančnejše govorili o liberalni oliki. n Svoji k svojim! Tako se vedno po-vdarja, in po vsej pravici. Liberalci so znova pokazali, da so nasprotniki ljudstva in vere. Nikar torej podpirati liberalnih trgovin in krčem! V prodajalni in gostilni se laskajo kmetu, kadar bi imeli dejansko pokazati svojo ljubezen do vernega ljudstva, takrat trobijo v rog z brezverskimi sovražniki našega ljudstva. Najbolje je, če pustimo te ljudi popolnoma v miru. Se bodo že iztreznili, ko bodo krčme in prodajalne prazne. Ce tako delajo drugod, zakaj ne bi pri nas? n Kdo se je najbolj trudil z^ brezversho liberalno stranko za časa volitev t" Ne omenjamo vseh. Omenjamo pa dva glavna liberalna agitatorja, in to sta gg. učitelja Wigele in Seme. To naj si ljudstvo dobro zapomni! n Kako poznaš liberalca zadnji čas na zunaj? Po hojevih vršičkih, katere nosijo za klobuki. Gospodje liberalci, dajte malo pomislili, če bi ne bilo morda bolj pametno, da si izberete za svoje znake kravje zvončke mesto hojevih vršičkov. Arkotu bi gotovo boli ugaial kravji zvonec. Iz Logatca. n Iz Dolenjega Logatca. Dragi »Domoljub«! Veliko sitnosti ti stresamo Logatčani, pa ne pomaga nič! Le potrpi z. nami Se en cas, sedaj moramo. Ne moremo si kaj, da 1,1 ne poročali, kaka vojska se bije pri nas v Logatcu. Našim liberalcem je znoreti, ker se je neumni »kmetavzar« tako omajal, da ga moc nič več krotiti. Dolgo je bil pohleven kakor iagnje ter se ponižno klanjal našim m-rokohlačnikom. Vselej kadar je režal župan Muley nad njim, je siromak sramežljivo sukal klobuk v rokah in molčal. A sedaj je pa drugače postalo, tisto hudo bolezen, »strah pred škrici« smo vrgli v »Jačko«, da je ni nič več med nami. To pa tako peče naše naprednjake, da so odprli vse zakladnice svojih laži ter jih skrbno zavijajo v »Ljubljansko cunjo«, kakor so dolge in široke. Največ seveda mora prestati gospod kaplan. Sedaj so napeli zopet nove strune. Mislijo si: Čakaj, Zaplotnik, sedaj te uničimo popolnoma! In kaj so storili? Nesramni dopisun, o katerem se nam že dozdeva, piše v »Slovenskem Narodu« Ziino-vec — Zitnovci so pa trije — je prišel po opravku trkat na gospoda kaplana vrata, ker pa ni bilo nobenega glasu, stopi v sobo ter vidi, da je neko dekle smuknilo iz prve v drugo sobo in da se je gospod kaplan sumljivo vedel. O nesramnost, ki presega vse meje. Vsi pošteni Logatčani zastavimo svoje premoženje onemu, ki bi si upal to dokazati. Sedaj ste pokazali nesramneži svojo gniusno notranjost. Vi ki ste najbolj podli ljudje svoje vrste, o katerih se lahko dokaže veliko »lepih reči«, pohot-neži! Vi si torej upate predrzno sumničiti duhovnika, kateremu niti pičice ne morete dokazati in ga vse naše pošteno ljudstvo ljubi in spoštuje, vas pa se ogiblje, kakor kuge. S lem svojim dopisom ste vlili petroleja v ogenj, ki je že preje močno gorel, ne pa pogasili gorečnosti, ki gori med nami za katoliško stvar. Pa vedite, mi govorimo resnico, se ne lažemo in hlinimo, kakor vi! Vam pa, častiti gospod kaplan, ni treba biti preveč žalostnim radi tega nesramnega in lažnjivega obrekovanja, ker bodite prepričani, da vas vsi zavedni župljani spoštujemo in ljubimo ter takim obrekovanjem nikdar ne verujemo. Vas predobro poznamo kot pobožnega, čednostnega iti vnetega dušnega pastirja. Liberalci, vi pa le preskrbite dokazov. smo pripravljeni vsi katoliški Logatčani dobro plačati dotičnika. Več župljanov. n Iz Logatca. Zmagali smo! je radostno šlo od ust do ust 14. t. m. Ko so zvedeli možje volivci izid volitve, zaoril je iz 100 grl gro-moviti živio, da so hribje odmevali in je liberalcem pretreslo mozeg in kosti. In zvečer! Osem kresov je plapolalo okrog prijazne vasi, dasi so jih gotovi ljudje hoteli zabraniti. Živio-klici in narodne pesmi so donele, da je ljudem srce poskakovalo. Ljudstvo kako si veselo, ko si pokazalo svoje versko prepričanje. Ne bo ti žal! Ostanimo zvesti sv. veri, ker le vera more osrečiti človeka. Liberalci, t. j. oni, ki hodijo k spovedi tam nekje okrog ali nikjer, no seve, naši duhovniki gotovo nimajo toliko moči, da bi jih odvezali, so škripali in bili kar brez uma od togote. V prav jasni luči stilo videli našega blagega gospoda župana in njegovo soprogo. Liberalna gospoda, katekizem v roke, potem nas boste vodili, prej se pa ne damo! Vsa čast našemu vrlemu glavarju, ki se ni pustil voditi od brezverskih prenapet-než.ev in je krepko stal na svojem mestu! (iospod župan, pa nikar zopet ne bentite našega priljubljenega, vse časti vrednega gosp. kaplana, da vas je on dal v časopis, tudi ugibati ni potreba, ker je — tam za goro . . . n Iz Dolenjega Logatca. Usodepolni dan je bil 14. tnajnik za našo trdnjavo. Padla je in ž njo vred vsi tisti, ki so jo branili. Nič ni pomagalo. čeravno so sklicali branitelje iz vseh vetrov. Prišel je Kopač iz Trsta. Temu je zelo šel naš župan na roko, da bi čim več pristašev S. L. S. odtrgal in zase pridobil, zakaj ti vendar niso tako nevarni za našo trdnjavo, kakor so »črni«. Prišel je neki sloki Sega s cvikar-jetn na očeh, pa revež je imel povsod smolo, kamor je prišel. Svetujemo mu, da prihodnjič bolje naredi, da gre na ljubljansko barje meglo režat, kakor pa po Logatcu agitirat. Vse obljube, grožnje, laži. obrekovanje, podkupovanje, ni moglo obdržati trdnjave na površju. Kdo je pa vendar kriv, da je padla trdnjava? Gospod kaplan .ie tisti izdajavec, ki jo je izdal v roke sovražnikom. Pa kako je vendar to mogoče! On ni delodajalec in ne kapitalist, še celo cerkveni ključarji so večinoma v nasprotnem taboru. Ko smo zvedeli, da je padla trdnjava in cerkev zmagala, smo zahtevali, da se zastava obesi na zvoniku. Ključar Gorjanc je pa odločno odklonil, da ne. Čudno, da je ta človek samo tam odločen, kjer je treba razpor delati, kjer se pa gre za kako korist, je pa nima nobene odločne besede.Zakaj pa odločno ne zahtevate od Mtileya, da bi dal račun od zvonika, zakaj cerkovnika ne opomnite, da bi cerkev osnažil in paičevino omedel, ker je vse navskriž prepreženo. kakor bi bilo vse v lustrili. Kdo drugi je kriv, da je prišel ta nesrečni razpor med Dolenjim in Gorenjim Logatcem, kakor vi in župan Muley, kjer že toliko let hu.iskata ljudi, da ni treba Gorenji Logatec v farno cerkev hoditi, češ, saj bomo potem lahko hodili, ko bomo svojega duhovnika dobili. Ce ga bodo taki ljudje, kakor ste vi, Muley in drugi liberalci, ki bi najraje videli, da bi nobenega duhovnika na svetu ne bilo, nam preskrbeli, potem lahko nani čakamo do sod-njega dneva. Naši liberalci so že začeli francoske framasone posnemati. Odpovedali so vse kapele, ki se rabijo za blagoslove pri procesiji svetega Rešnjega Telesa. Hinavci, vas dobro poznamo, da do zdaj, kar ste naredili, ni šlo nič za božjo čast, ainpak samo zato, da ste nas farbali in na tc mislili, kako bi Gorenje Logatčanov nasproti delali, pa nikar ne mislite, da se procesija ne bode mogla izvršiti brez vas in vaših kapel. Le brez skrbi bodite, prav nič vas ne bodemo pogrešali. Zatorej, dragi logaški farani, proč s tistim nesrečnim napuhnjenim razporom, ki je že toliko slabega v naši fari naredil. Združimo se in skupno de-lujmo za blagor cerkve in občine. Kar nas je S. L. S., smo večina vsi za to. da se procesija pelje po stari navadi, pa bode konec tistega nesrečnega napuha. Zatorej držimo se slovenskega pregovora, ki pravi: Sloga iači, nesloga tlači! Vipavske novice. n Streljali so, ko je bil »izvoljen ljubljanski Cekin, edina nada in edini trošt« vipavskih liberalcev, za državnega poslanca.. Streljal je Karol Majer in pa Malikov Nande iz maina na Slapu. Ljudje pravijo, da je okolu 10. ure ponoči padalo kamenje — ali kroglje — prav blizu ceste, ko je streljal Nande Hribarju na čast. Kako pride Hribar na Vipavskem do take časti, nam je popolnoma neumljivo — torej je bilo smrtno nevarno za »klerikalce«, katere hi seveda mladoletni Nande najrajši kar vse postrelil, samo če bi jih smel. — Pravijo. da so v Mančali hodili žandarji od hiše do hiše, ko je nekdo sprožil par strelov v čast poslancem S. L. S. Zahtevamo enake pravice za vse. naj torej preiskujejo tudi pri Karlu in Nandetu. ii Upa zmage polni so prišli fantje in možje iz Polja v vrabški župniji 7. zastavo na volišče prav solidarno. Imeli so napis: »Živela kmetska stranka!« Najstarejši fant je nosil zastavo in ie komandiral hrabro četo seveda po nemško: »Herštelt! Holt! Abtreten! Volit!« ker to je seveda nobel, ker je »tajč« in ne po slovensko, ker to je kmetavzarsko, oni so pa kmetska stranka. Toda gorje! Zmagal je ta preklicani Žitnik! In junaška četa se je premagana razkropila. Zvili so zastavo skupaj in najmlajši jo je odnesel z bojišča z drogom kvišku. Po tem so pa naši razvili svojo zastavo in odkorakali ž njo zmagovalno z volišča pojoč pesem : »Kaj nam pa morejo, morejo, morejo, če smo vesel?! Živio Žitnik!« — .le pač smola velika, zmage si tako svest biti, kone-čno pa tako grdo pogoreti. n Ljudje pravijo, da sta sedaj po volitvah Mrcina in Carl taka kot dva obstreljena psa. ; Popred sta lajala, zdaj si pa ližeta rane. Tata j Hrovatin se pa s tem »troštajo«, da je bilo I izvoljenih toliko socialnih demokratov, ki bodo 1 na Dunaju kazali svoje ostre zobe tem preklicanim »klerikalcem«. No, »trošt« je dober, in naj ga prinese tudi pes na repu, kaj ne tata? n Na Slapu je dobil dr. Žitnik dobri dve tretjini vseh oddanih glasov in vendar je vo-livni komisar imenoval v komisijo dva naiza-grizenejša liberalca: Jerneja Zorža in starega Gašparja. Pravijo, da je vse to nasvetoval trški Mrcina! Ljudstvo je bilo ogorčeno. Oblasti pa opozarjamo, naj se nikar tako nepremišljeno ne igrajo z ljudskim žolčem, ker bi znal prekipeti. Na občinski hiši in n a šoli ie paradiral plakat za Dekleva. Sola in občinska hiša je last vseh Slapencev in ne samo last one pičle tretjine, ki je trobila v Deklevov rog. V prihodnje si tako izzivanje večine prebivalstva strogo prepovemo. ii Pokopan je bil na Slapu dne 9. maja občinski sluga Janez Uršič; zvesto in pošteno ter požrtvovalno je služil občini skoraj 25 let, in vendar ni bilo za pogrebom niti enega od občinskega odbora. — edini občinski tajnik se je udeležil pogreba. Ko bi se bilo kaj takega zgodilo na Dunaju, ne bi se bil sramoval župan sam iti za pogrebom. Za Slap je bil pa Deklevov shod v Vipavi bolj važen, pa čemu tudi hoditi za pogrebom, če je služil 25 let, saj smo ga plačali in basta! Oj kako lepo si ti, srce liberalno! n V Podragi so liberalci pri volitvah zmagali za 12 glasov večine in kurili so na večer kres — dr. Žitniku na čast. No, upamo, da se počasi zjasni tudi v Podragi. Oslarij so že dosti napravili liberalni modrijani, zato jih že sme biti enkrat konec. n Mrcina je pri volitvah izdal parolo: Vse glasovnice zavreči, na katerih pri dr. Žitni-kovem imenu Z ne bo imel strešice na vrhu. Na Gočah je bila oddana glasovnica: dr. Ignacij Žitnik, in drugega nič. Komisija pa je konštatirala, da ima Z strešico in glas je obveljal. Gosp. Mrcina, hvala lepa za tako jasne inštrukrfje! n Zakaj je Dekleva propadel? Ko bi bil Dekleva dobil toliko glasov pri volitvi, kolikor so jih oddali liberalci zanj pred volitvijo kričeč: Živio Dekleva!, bi bil Dekleva dr. Žitnika najsijajnejše porazil. Tako so pa liberalci za Deklevo že pred volitvijo dali vse glasove od sebe, pri volitvi pa so bili že vsi hripavi in brez glasov in tako je propadel Dekleva. Drugi pa pravijo, da je propadel zato, ker v Vipavi dne 9. maja njegovi vozniki niso plačali vsega — sena. In tako se je krivica maščevala. Iz raznih krajev Notranjske. u Iz Hrenovlc. Mi z veseljem opažamo, da postaja pri nas zemlja za seme liberalne laži-besede čedalje bolj nerodovitna. To je pokazala zlasti letina na dan žetve dne 14. maja. Dasiravuo hi si bili liberalni agitatorji kmalu pete in jezik izrabili, zlasti gospod Jozve so v tem kaj marljivi, in vkljub vsem nepravilnostim županstva, ker je bilo mnogo naših volivcev izpuščenih iz našega imenika, nasprotnikov nevolivcev pa vpisanih, so vendar liberalci sramotno propadli. Dan pred volitvami so prosili gospod Jozve za glasove po hišah. Premotili so nekega moža, da je dal podpisati glasovnico. To videč njegova žena, mu zagrabi glasovnico iz rok in jo raztrga, rekoč: Deklevo pa že ne boš volil. Neka druga oseba, ki se ie posebno ogrevala za Deklevo, ker mu je včasih nosila rake prodajat in je dobila včasih štrukelj po vrhu, je vsled tega močno žalostna. Kajneda, to mora biti pač močno hudo, da tak dobrotnik ljudstva tako propade. Mo- čno je potrla vest o dr. Zitnikovi zmagi due 14. maja zvečer zlasti nekatere liberalne gostilničarje. Zena nekega liberalnega gostilničarja je bila vsled žalosti in jeze kar vsa iz sebe. Spoznati morate, da crka gnili liberalizem za neozdravljivo boleznijo. Odklenkalo mu bode s kravjimi zvonci. Morda bi vam vedel kaj pametnega povedati Jože Klenarjev Oj, liberalci v slabi koži, kai vam zdaj po glavi kroži, vrgli so na stran Deklevo in veter je odnesel plevo. n Zavedne Hrenovice. »Potrt sovrag ... ko gad s peto na cesti poteptan.« Te pesnikove besede so nam prihajale na misel, ko smo 14. majnika zvečer gledali navdušeno četo mož in inladeničev, korakajočih pod slo vensko trobojnico od vasi do vasi ter pevajo-čih slovenske narodne pesmi. Slavili smo ta večer prvikrat častno zmago nad propalili) nasprotnikom. Dr. Žitnik je pri nas vdobil 89 glasov večine. S kresovi smo posvetili liberal nemu kandidatu v zasluženi penzijon, ki ga pojde menda uživat v nemški Gradec. Pri po gledu na te zavedne in napredne vrste nam je veselja utripalo srce, kakor se je liberalcem à la Zaman, Jozve, Dušan . . . krčilo srce žalosti in bridkosti. V svoji notranji bolesti so javkali: Žalostno je. strašno žalostno! Zgo-dilo se je namreč, česar nikakor niso pričakovali. Zalibože, da nam to liberalno javkanje kar neče k srcu. Naj se le zvija liberalna zmi-ja v ijeznosnih bolečinah, naj po »Narodu» v svoji onemogli jezici sika in vika, kolikor ji drago, nas to prav nič ne gane; saj nad prijaznim Nanosom vstaja jasna jutranjica, zna-neča vsem zavednim, poštenim, odkritim in delaželjnim Podnanoščanom boljšo bodočnost ! n Izredna promocija. Kakor čujemo, je znani bivši »hofrat« pod Nanosom ob zadnjih volitvah avanziral do »farške grbe«. Iskreno častitamo ter svetujemo gospodu odlikovancu, naj gre svojega prijatelja g. župana J. D., ki mu je blagovolil nakloniti to redko čast. zahvalit za izrečeno priznanje in skazano odlikovanje ! n Uspehi plačanih liberalnih agitatorjev na Notranjskem so žalostni. Smili se nam dr. Kam, a on je sedaj dobil nekaj pijače za ljubljansko zinago. Bolj usmiljenja vreden je pa t Babčev fantek iz cerkljanske fare na Gorenjskem. Fantku se res ne ljubi delati, odkar se je dela odvadil na kmetijski šoli na Grmu, vendar ga je Hribar preveč gonil po shodih. Brzo-javil mu je, fantek je mislil, da mora Hribarja bolj ubogati, kot svojega očeta, ki se je baje jezil nad fantkom, in ne meneč se za očetovo jezo, stlači v žep nekaj umazanega papirja in krivo palico v roke pa hajd misijonarit na Notranjsko! Oblezel je vse shode, kamor so ga komandirali, prodajal svoje neučenosti, čeprav so mu pametni ljudje pravili, da tudi na Notranjskem za liberalce trava ne raste. Takrat ni verjel; naj pa zdaj verjame številkam, ki jasno govore, koliko je on s svojim misijo-narjenjem pomagal liberalcem na Notranjskem. Naši kandidati za Notranjsko so pred šestimi leti imeli nad liberalci večine od 200 do .300 glasov, zdaj imajo pa toliko nad 2000. Zmaga ie naša. zgaga pa vaša! Pošljite nam še kaj takih liberalnih agitatorjev na Notranjsko! n Iz Verda pri Vrhniki. Naš presvitli cesar sc tukajšnjega sovaščana, posestnika Ka-rola Jalovšeka, opekarnarja na Vrhniki, za dobro izdelovanje opeke s posebno pohvalo z RTiimkoni »c. kr. dvorni založnik« odlikovali. V tej stroki je Karol Jelovšek v Avstriji prvi odlikovan s tem priimkom, na Kranjskem tretji, in med nami Slovenci na Notranjskem prvi, ki ima ime c. kr. dvornega založnika. Torej nismo Notranjci še zaostali. n Iz Hotederšice. Neki dopisun iz Hotederšice vedno zalaga postojinski »Notri-nič« z dopisi vrednimi take bande, kakor se zbira krog tega častikradskega lista. Resnica je. da te vrste časopisje nič ne škoduje na časti temu, katerega napada, samo to je žalostno, da je pri nas še precej takih, da ne razsodijo, kje ie pravi kmetski priiatelj in verujejo še tem neodrešencem. Ta listič bi gotovo ne imel s čim polniti svojih majhnih predalov, ko bi ne bilo pri nas Mar. družbe in tretjega reda. Dopisnik je gotovo nosil tudi enkrat »štrik«, ker zna tako lepe svete dajati udom te družbe; zdaj gotovo ni več tretjerednik, ker drugače bi tako cigansko in zlobno ne obrekoval ljudi, kateri ga po ničem ne vprašujejo. V štv. 20. »Notranjca« se zopet zaganja v vrle žene, katere so se bile zbrale pred hišo, v kateri je imel Kopač shod, a to niso bile le »tretjered-nice«, ampak več je bilo žen in posestnikov, kateri ne trobijo v liberalni rog, ter so prišli z namenom, nekoliko pošaliti se s Kopačem, pa se ni hotel pokazati. Saj storile ne bi hudega nič, le kako jajce bi dobil v hrbet in to bi bilo najhuje, kar bi mu napravile. Nadalje laže, da je bil eden v smrtni nevarnosti, ko je prišel iz hiše. Enkrat je res prišlo ven neko človeče z bičem v roki in grdo kletvico v ustih »babe pobijat«, a ga je le ena ženska položila na tla, in njen 16-letni sin je bil nekai zraven in to je vsa tista smrtna nevarnost. Kamenje je res letelo, a vsak ve, katera stranka je zmožna tega pobalinstva. Naših ga ni nobeden metal. Dru-hal in bandite naj išče dopisnik v svojih vrstah. se mu ne bode treba nič truditi, jih bode že dobil. Pri nas ljubimo mir in to je vzrok, da ne odgovarjamo napadom v »Notranjcu«, a polemike se ne bojimo; ako bi bilo vredno odgovarjati, imamo dosti gradiva, a mi Ho-tenci vemo. da išče dopisnik te časti, da bi se mu odgovarjalo, a je bode malo dobil. Umivati se pred drugim svetom tudi ni treba, saj vidimo, kako je ljudstvo povsod vrglo liberalizem med staro šaro in spoznalo, koliko gre vere tem ljudem, pa tudi naš kmet mora kmalu spoznati, da samo obrekovanje in gonja proti »farjem« mu ne more pomagati do blagostanja, ampak le pametna politika, kakoršna je v S. L. S. Naših odvisnežev program je: Za poslanca nam ni nič, samo da ženskam nagajamo in jih dražimo. No, pri volitvah so pa drugače pokazali; agitirali so zelo, pa Ie starčki s palico v roki so jim pomagali do 2 glasov večine. Tudi v Hotederšici se dani. — Ravno danes, ko to pišem, so sprejeli č. g. župnik 18 fantov v Marijino družbo; majhno število in veliko, kajti pri nas je treba poguma za to stvar, ker surovih jezikov nikjer ne manjka. No, fantje, le korajžo. Začetek je storjen, današnjega dne ne bodete nikdar obžalovali! Iz raznih krajev. Slovenske vesti iz Amerike. V Cle-velandu sta se sporekla na plesu Jos. Štefan-čič in Ivan Zinek. Štefančič je takoj začel na Zinka streljati z revolverjem, a zadel je le neko enajstletno deklico ter jo lahko ranil Ko je videl Štefančič, kaj je učinil, si je pognal krogi jo v glavo ter med vožnjo v bolnišnico umrl. — Ravnotam je neznan tat udri po noči v stanovanje gostilničarja Noseta ter pobral iz kovčega 600 do 700 dolarjev. Ko je hotela Nosetova soproga, ki je v sobi spala z otroci, klicati na pomoč, je skočil tat k nji in ji tiščal usta, nato pa jo ubral skozi okno v temno noč. — Umrla je v Clevelandu Katarina Pečjak, zapustivši možu pet nedoraslih ctrok. — V Elly je umrl Josip Ule za poškodbami, ki jih je bil dobil pred več meseci na glavi v rudniku. Doma je bil v Grahovem na Notranjskem. Pokojnik zapušča ženo in dva nedorasla otroka. — V premogovniku Glen-cole se je utrgala nad Ivanom Tomšičem iz Zagorja na Notranjskem plast premoga in ga podsuia. Dasiravno so ga hitro izkopali, je vendar v pol ure izdihnil, star 58 let. V domovini žaluje za njim vdova in sedem nepreskrbljenih otrok. Njegovi rojaki v Ameriki so nabrali v podporo družini ponesrečenca 29 dolarjev ter jih sem odposlali. — V Cikagi je Marija Sladek namešala v jed strupa. Vsled tega sta umrla njen oče in njena mati, štirje bratje so nevarno oboleli, vendar se je zdravnikom posrečilo, da so jih o pravem času rešili. — Sotrudniki umazanega »Glasa Svobode«, Kaker, Konda, Jož. in Aut. Duller in Ti-sol so bili prosti proti poroštvu 2500 dolarjev, ker je bila kazenska preiskava proti njim preložena na 24. maja. — 7. maja je bila v India-nopolisu blagoslovljena nova slovenska cerkev; zgrajena je v strogo romanskem slogu ter je 104 čevlje dolga in 52 čevljev široka; zvonik je 104 čevlje visok. — Nekdo, baji bivši ljubljanski policijski komisar Podgoršek in Rebek vsiljujeta ameriškim Slovencem »Kolomonov žegen«. Vendar rojaki ne gredo preveč na ta lim. — V Waukeganu je umrla gospa Marija Šusteršič iz Ljubljane. — V Menmineu je umrl Karol Türk, ki se je ponesrečil na žagi. Zapušča ženo in pet hčera. V Hibbingu je streljal J. Conkovič, star 26 let, na nekega neznanega moža in ga ranil na glavi zelo nevarno. Zločinec je že v zaporu. — Pokopali so v Calumetu 22-letnega Johna Novaka iz Nestople vasi, fara Semič, ponesrečil se je v rudniku, kjer je padel nanj steber in ga tako poškodoval, da je v par trenutkih izdihnil. Drobtine. Olikana mladina. Po izidu volitve v Ljubljani se je pričelo pravo divjanje pijanih liberalnih barab. Z umazanimi zastavami so se vozile pijane tolpe prav, kakor o pustu tako-zvane šeme po mestu. Na čelu te tolpe je jahal takozvani prešičji kralj Elija Predovič, ki je tudi občinski odbornik mestni. Za vozovi je šla — v svojo sramoto po mnenju vseh poštenih oseb, ki so ta prizor videle — dolga vrsta ženske mladine. Bile so to učenke višje dekliške šole in pa učiteljske kandidatinje, bodoče učiteljice naše. Obnašale so se te goske tako surovo in predrzno, da ni čuda, ako so jih nazivali gledalci z raznimi ne baš lepimi priimki. Za ta dan so jih pošteno zaslužile. Žalostna nam majka, ako bodo take ženske enkrat vzgajale našo mladino. Cesarja so volili. V Galiciji v okraju Vo-dovice je 42 kmetov napisalo na glasovnico »Cesar Franc Jožef«. Upali so, da bo cesar največ naredil zanje in .ii jih bilo prepričati, naj napišejo na glasovnico koga druzega. Vatikanska potresna opazovalnica. Papež Pij X. je ustanovil v Valle di Pompei potresno opazovalnico, ki je izmed drugih opazovalnic najbližji Vezuvu. Slovesna otvoritev se je vršila preteklo nedeljo v navzočnosti mnogih učenjakov. Nove vrste železnica. V zadnji seji Royal Society v Londonu je predaval Mr. Louis Brennan o svojej iznajdbi, namreč o železniškem vozu, ki vozi po eni sami šini, ter navzočim pokazal tudi vzorec, ki je osemkrat manjši kot pravi voz. Voz se sam drži v ravnotežju in sicer s pomočjo posebne priprave, ki je pritrjena na voz. Motor, ki vleče voz. goni tudi to pripravo, ki s svojim vrtenjem obdrži voz v ravnotežju. Ce bi se ta priprava izumitelj jo naziva giroskop, ustavila, voz pade po strani. Oiroskop se uporablja že dolgo na ladjah, da preprečuje močno zibanje. Ako bodo poizkušnje z novim vozom dobro uspele, bode iznaidba velikanskega pomena, ker bode gradnja železnic neprimerno ccnej-ša, in ker se bodo mogle železniške proge izpeljati povsodi ne glede na prostor. Ker se da nova železnica speljati tudi no železni žici (Orathseilbahn). ne bode treba čez reke graditi mostov, kar bi bilo zlasti v kolonijah velikega pomena. Iz življenja mehikanskega cesarja Maksimilijana. Kakor znano, je bil 14. junija 1867, avstrijski nadvojvoda, mehikanski cesar Maksimilijan z generaloma Miramonom in Mejijo pred vojnim sodiščem obsojen na smrt, pet dni pozneje oa so ob mestnem obzidju kveretarskem počile puške in prenehala so tri živlienja vsled izdajstva polkovnika Lopeza. Tudi spremstvo nesrečnega cesarja je poleg mnogih drugih uietnikov padlo v roke vsta-škemu generalu Escobedu: v njem je bil tudi Italijan Luigi Toffato iz Trevisa ki je sprem-lial cesarja na vseh potih kot njegov osebni strežai. ter bil z drugim vred obsojen na smrt. Toda, ko so padle najvažnejše tri žrtve, so vse nepričakovano pomilostili. Dogodki, ki jih je doživel v onih strašnih dneh, so tako silno vplivali na njegovega duha. da se mu je omra-čil um. Več mesecev je Toffato blodil po Ameriki brez cilja, dokler ga niso prijeli in poslali v njegovo domovino. V Trevisu ie preživel ostalo dobo svojega živllenia, preživljajoč se kot berač z darovi usmiljenih src. Ker ie uga-nial razne norčije, se je v mestu svojim ro-iakom radi tega boli prihubil kakor pa radi junaških činov v vojni. Pred tedni pa je revež. imenovan končno le »Cencio Cason«, izdihnil v bolnišnici. Nesreča na lovu. Posestnik Elemer pl. Rathor iz Spičič-Rukcvice je šel na lov na srniakc. Prišedši na stališče, je obesil puško nabasano in naneto na neko veio. da bi si na-žgal svalčico. Naibrže na se ie njegov pes zadel ob puško, ker se ie naenkrat iznrožila: kroglja je zadela Bathorja v levo stran in prišla nod desno ramo zopet vun. Razun tega na ie lovcu v župu eksplodirala patrona in vžgala obleko. Mrtveca so našli vsega ožganega gozdni delavci. Dirka z eksoresnim vlakom. Dve dami v Ameriki sta sklenili dirkati z ekspresnim v'akom. kar je bilo lem ložje. ker pelje cesta tik ob železnični progi. Izprva je avtomobil takoj pustil vlak za seboj, na nekem ovinku pa se prevrnil in avtomobil z damama se je valil ves razbit po bregu navzdol. Ena dama ie bila na mestu mrtva, druga pa težko ranjena. 2lva zakopana. V Sarbazanu na Francoskem so nedavno pokopali 30-letno kmetico Essoubet. misleč, da je mrtva. Dan no pokopu ie bil na pokopališču neki kmet, ki ie čul '<7. groba stokanje in vpitie. Hitel ie takoi k županu in mu to naznanil. Hiteli so, kolikor so "logli, z odkopavanjem. a našli so ubogo ženo že nezavestno, vendar ie srce še utripalo, i Prišla ie še k sebi. a takoi ji je bruhnila iz ust kri in par trenotkov pozneje je v resnici umrla. Pokrov krste je v groznem položaju ves razbila. Gledališče na prostem bodo ustanovili v Algiru. Nastopali bodo najslavnejši francoski igralci in igralke in sicer v starogrških tragedijah pa tudi modernih klasičnih dramah. Naj-nrvo pride na vrsto Sofoklejeva »Elektra« ki bo primerno predelana, nato Corneillsov »Horace« in Evripidova »Ifigenija«. Gledališče. ki se bo imenovalo »Theatre du Artice«, bode vodil Garnier. Misli cesarja Maksimilijana. V Trevizu je umrl ? uigi Toffato bivši sluga pokojnega mehikanskega cesarja Maksimilijana, ki je storil 1867. leta tako žalostno smrt v Kveretaru. Med Tofatovimi pismi in papirji so našli tudi knjigo, tiskano šele po smrti cesarjevi in sicer v malo izvodih, ki so jih razdelili med Maksi-milijanove soródnike in nekatere najbližje prijatelje. V knjigi, ki jo je spisal Maksimilijan sam, se nahajajo pesmi, potopisi, odlomki iz dnevnika, pregovori in drugo. Da si čita-telji morejo napraviti sodbo o nazorih nesrečnega vladarja, navedemo nekaj aforizmov: Ni lepo, gledati velike ljudi iz velike bližine. — Mase naroda ne vodi razum, ampak nagon, ki je vedno pravičen; daj mu prilike, da se svobodno razvije. — Despotizem zahteva öd onega, ki se ga poslužuje, obširno duševno obzorje in železno voljo. — Despotizem ene osebe je težko prenašati; despotizem cele kaste se nikakor ne more obdržati in mora prej ali slej pasti. — Z bajoneti se ne da izkopati zlato iz zemlje. — Narodovo zaupanje je isto, kot olje na oseh državneg? voza. Narodnogospodarsko Nedostatek podjetnosti pri nas. Zakaj je pri nas toliko gričev golih, do-čim se uvaža severo-ameriški les, ki prekaša domačega na dobroti v veliki množini? Uvaža se v Avstrijo terpentin in kotran, naši gozdarji se pa pritožujejo, da ne morejo lesa iz gozdov spraviti dovolj dobro v denar? Kdor še ni prepotoval naših južnih avstrijskih, to je slovanskih pokrajin, ta naj vzame v roko zemljevid in pogleda njihovo vodovje. Ali imate zlepa deželo v Evropi, ki bi imela tako krasne potoke, reke. jezera? Ali ne bi mogle ravno te vode biti rodovitnejše od naj-žlahtneiših pšeničnih poljan? Od vseh strani se uvaža tuje meso, celo iz Avstralije in Južne Amerike dovažajo ladje zmrznieno goveje, telečje in ovčje meso in od ledenega morja zmrznjene ribe. To stane milijone. Zakaj se ne stori več za zboljšanje ribištva v rekah in domačih ribnikih, kojih sem že toliko naletel na pol izsušenih, kot pravi eldorado dvoživk in žalostnih prič nekdanjih dni in sedarne nerazumnosti. Imamo precej apnenčastega gorovja, na katerem živi revno prebivalstvo. Na ravno takih tleh zasajajo v ostrem in kamenitem Vermontu in Menu na Francoskem sladkorni javor, ki daje prebivalcem na leto 28 milijonov funtov cukra in en milijon galonov sirupa, oboje blago je prav izvrstno. Oral takega drevja donaša večje dohodke nego oral najlepšega žita. Ravno ta sladkorni javor pa daie v toplih legah in v mastni debeli zemlji le prav pičle dohodke ali pa še teh ne; hoče imeti ravno suha. pa močno apnena tla in za obilno tvorbo cukra podnebje, ki ni prevroče. Lc na goli skali ni mogoče pridobiti nobenega pridelka, pač pa na zelo revnih tleh — saj smo v novejših časih večkrat čuli, kako je človek vzel v službo poljedelstva in gozdarstva celo peščene griče, ki jih je sicer veter pomikal vedno naprej, prava podoba bežečega Kajna. Iz ravnih tal je mogoče s primernim nasadom dobiti mnogo več dohodkov, nego iz najbogatejše zemlje s sejanjem pšenice in srečen bo slovenski kmetič. ki bo umel s premišljevanjem in poskušanjem vresničiti ta stavek. V tem oziru so vam lahko za vzor Kitaici, od kojih se vkljub njihovemu »cofu« vendar lahko marsičesa učimo. »Velikokrat sem z občudovanjem opazoval dela teh žoltih ljudi,« mi piše prijatelj mi- sijonar, »ljudi, ki ti umejo iz absolutno nerodovitnega peska izčarati krasen vrt ali na pustem obronku ustvariti rodovitno polje. Tisočletna izkušnja, ki se podeduje od očeta na sina, jih uči, kako se nerodoviten svet nalažje izpremeni v rodovitnega, pred vsem pa, katera rastlina da v kaki zemlji najboljši dohodek. Ako kako zemljišče ni pripravno za žito, vam Kitajec, sin solnčnega kraljestva ne sili poln trmoglavosti v zid, ampak dotični svet raje zasadi z rastlino, ki je primerna dotični zemlji. Pri tem pa nikdar ne pozablja gnojiti in porablja v ta namen pogostoma snovi, za katere se pri nas niti ne menimo. Cujte en zgled! Poznal sem farmovca (kmeta), kojega zemljišča so bila vobče, namreč tri četrt, zelo rodovitna, zadnja četrtinka pa je imela rdečkast^ močno železnato prst, ki jo je smatral farmovec za popolnoma nerabno, ker niti za pašo ni bila za nič. Nekega dne pa pride mimo Kitaiec in kupi za smešno nizko ceno oni kos zemlje. Farmovec je bil vesel da mu ni bilo treba za ono četrtinko več plačevati davkov in se je smejal na tihem Kitajcu v pest, češ. da si je navalil tako težko breme na hrbet. Ta pa je zasadil svoje novo posestvo z zdravilnimi zelišči, ki ravno hočejo imeti ta-kov železnat svet in zelišča je pošiljal posušena na Kitajsko. Neki dotlej nerabljen vodni jarek je spremenil v gredico za vodno krešo, neko strmino tako napeto, da bi jo preplezala komaj kaka koza, je zasadil z jedilnimi bučami, na njenem vznožji, kjer je bilo naplov-liene par jerbasov boljše zemlie pa je redil po nekoliko tucatov paradižnikovih grmičev — z eno besedo, vsako ped zemlje je porabil in obdelal in povsodi je našla prava rastlina pravo mesto. Cez malo let že je bil Kitajec premožen mož. njegov sosed, farmovec, pa je vedno boli obubožaval pri svoji pšenici. Na močvirnih tleh, kjer sicer skoro nobena rastlina ne vspeva, raste še neke vrste robidnica po imenu rubus chamaemorus. Sad te robide se rabi za različne namene, n. pr. za odcedek. za kompot (vkuhavanie) itd. V severnih deželah ta sad visoko obrajtajo in dobro plačujejo. Želeti bi bilo. da bi se s to rastlino napravili na močvirnih tleh obširnejši poizkusi. Močvirna zemlja, ki leži tako globoko, da se voda ne da odpeljati, ne da nobenega vžitka in dela vsled gnjijoče zemlie vso okolico nezdravo. S pripravnim nasadom pa se da temu precej odnomoči. Tako so Amerikanci mei lesovi najprej poskusili z jesenom in dosegli lepe uspehe. Veliko tisočev hektarov močvirja šo pogozdili z jeseni in ta jesen ie vsled svoie trdnosti postal važno izvozno blago. Vsled teh vspehov so tudi po Holand-skem in Nemškem zasadili mnogobrojna močvirja z jesenom. Jesen se ne sadi v luknje, amnak se nostavi s koreninami kar naravnost vrhu močvirne zemlie in korenine se zakrijejo krog in krog v obliki stožca z močvirno zem-lio. Ako vihar mlado drevje nagne na stran ie treba le blatne gričke krog korenin obnoviti, lesen zamore predelati precejšnjo množino vode. a razgania silno hitro in nareia po tri četrt do 1 m dolge letne poganike. Močvirja, nreie nedostopna skoro človeški nogi stoie zdai zaraščena s tem koristnim lesom in moč-virie se vsled močnega izparivanja (transpiracije) tega drevja polagoma suši. Tudi gozdov ima naša domovina primeroma veliko. Ne vem si razlagati, zakaj še ni nikomur prišle na misel izkoriščati ta veliki pozdni areal Mishm na nridelovanje gobe, ki M nrfvijo pečenka ali kukmak. ki je ena izmed na'boli nriliuhlienih in okusnih gliv platniča-ric. Se vedno je Franciia dežela šampinjona (francosko ime za to gobo), za katero prejme vsako leto 1.5 do 20 milijonov kron. Zakaj se ne skuša tudi pri nas zaslužiti s pridelovanjem te gobe? In če br se prvi poizkus tudi ne posrečil popolnoma zato ne smemo še vreči1 Iitiške v koruzo, ker je popolnoma dokazano tla šamtfinjon taste tudi pri nas. tildi nekò drugo gozdno rastlino poznani, ki bi so dala.obrniti v denar; ime ji ie dišeča perla (latinski: ašpertila odorata). Pošiljanje mladega cvetja in mladih rastlinic v kraje, posebno proti jugu, kjer ta dišeča rastlina več ne uspeva, bi se brez dvojbe izplačalo. Zvcnjena dišeča perla ali persenec ima močan, prijeten duh iu se deva v vino, ki dobi od nje posebno dobro slast; tej pijači pravijo travnica (majtrank). Na Angleškem tu pa tatu po gozdih perlo umetno goje. Izbrati .ie treba popolnoma senčno mesto n. pr. na vrtu. ki se |*>trese na tanko z gozdno zemtjo. Na to lego se polože rastlinice s tankimi vlaknatimi koreninami in te se zopet pokrijejo s tanko plastjo gozdne prsti. Na to se nasad dobro poškropi in po vrhu uatrese listja ali pa smrekovih ali drugačnih igel. Rastlinice se kaj hitro iniiože in kmalu dobimo gosto zeleno rušo dišeče peric. Sc druge koristne rastline ne smem ix>-zabiti, namreč solnčne rože (Lelianthus animus). Pri nas jo vidimo, sicer semintja po njivah. pa le za parado, v Ameriki pa so že spo- 1 zìidli nimo korist in io pridelujejo v veliki množini. ; Po poročilih ameriških faritiovcev v državi Kanzas. se vsadi na en hektar (malo tnenj kot dva orala) fiO.ntm solnčnih rož, ki i dajo okoli 70 hektolitrov semena, iz katerega i se dobi prav lahko 15 lil olja. Zrnie ima v sebi toliko olja kot lancilo seme, a to olje ima vse i dragocene lastnosti iu dobi okus oljčnega (laškega) olja, gori lepo v svetilkah, brez saj. ie izvrstno za oljnato slikanje, ker se hitro suši in z.abrani da barve ne pokajo. Strženato steblo ima v ličii vlakno, ki so ga poskusili > Ameriki porabiti tudi v predilnicah in anie-likanski tovarnarji za stroje so temu novemu przadevaniu priskočili takoi na pomoč s praktičnimi stiskalnicami za olje in s stroji za predelavanie vlaken. V novejšem času so začeli iz stebla in li-čia izdelovati tudi popir. ki je prav izvrsten. V Salin je papirnica, ki izdeluje jako močan, na zraven mehak popir iz solnčne rože in v Salini izhaja tudi časopis »The Paily Repub-lican« tiskan na papir iz solnčne rože. Ker ie ta papir zelo poceni, se tudi druge papirne tvorniee vedno bolj poprijemajo solnčne rože. Zakai ne bi mi posnemali Amerikancev iu vsaj na nerodovitnih tleh poskusili s soln-čiio rožo: saj rizika ni pri.tem nobenega, vsai seme brez dvoibe lahko izkoristimo na gori omenjeni način, ako ga pošljemo v mlin. kjer stiskajo lancilo olje. Toda bodi dovolj teli zgledov! Moja iella je bila le. da bi kažoč na tako mnofo-\ rstne lepe primere ameriške podjetnosti vzbudil tudi v slovenskih krogih prepričanje, da proga in steza pridobitnega življenia ni enkrat za vselej začrtana, ampak da se po razumnosti in inteligenci liudstva lahko izpremeni in razširi v njegovo lastno korist. Razumno, modro- narodno gospodarstvo ne obstoji samo v tem. da prav presojamo in izrabljamo sedanje razmere, ampak, in ne v zadnji vrsti, v gibčnosti duha. ki ume razmere v svoi prid voditi in jih izpreminjati. Kdor si vzame to resnico k srcu. ta ne bo niti za trenotek več dvomil, da bi bilo slovensko poljedelstvo obsojeno za večne čase k sedanjemu stanu neizpremenljivosti in sta-rokopitnosti. ampak bo rad priznal da imamo ua vseh koncih in krajih dano priliko k visokemu razvoju kmetijstva. Fr. Pengov. Prihodnja številka „DOMOLJUBA* Izide diié <>. junija 1907. Loterijske srečke. Dunaj, 18. maja 9 52 54 2 17 Gradec, 18. maja 69 08 8 1 86 Trst, 25. maja 31 14 64 79 22 Line, 25. maja 20 58 89 65 18 © He berite te*a o*Usa , «te d» kaS" , Da tudi ne toWt all PT\„ da hnpaV \ posV^i° K' Z Dva»ai8toriC\ irskega nahod"'- U jevega rast ^ ^ rV/ag rV«Uid" s st vzbuiaio 51u,da nosove)0' Sl 0dvaialne tssr.ss»«'tv ______ I g ra a k i Iv o da. !*■»«< Lin«* Tret-N«»-York ie ujrrtpmafk. aajcanejSa la »«jboljta pot Ii Ljabljane t Hiiru Ameriko, kar tod al dolgotrajna najae T.fnj. po razaib želesnicak, aobenega preeedoranja aa praaieranja ia «ploh nobenih pnetranekih etredkoT mej potjo. Par-aikl ee p rottemi, rami, zračni ia inaio! ; rotijo renke 14 dal Hrana is poatreio* aajbeljta Pejasnila daja ia karto prodna (Utbì zastopnik S004 56 »a73 0-8 Ne kupite nobene upe dok;«r Diate prejeli *«j«ga lik«?» cenik* : ,ld 3 50 1-50 nlkel. Beekopf oro . gl l il ■ . . » -d.o|aiK pakrüvoa . A*— . I sr.br, „ . 5*— plosk. J Liana ura . . S'50 prava Boakopf-pefcent. „ rbO praia „Omigs" . . , s-f0 srebr. aklo^ooferitiiw „ llkaratna zirla : re . „ <4\so 14t>rstm> /lat-v, ril , 10 -Ukarrtoi zlati prstani . I — ■tenske are 70 cm . , IV z bltjin ilkt avene . „ S- — « godi»...... «'- s knkavloa . . . . , 1-50 » ohi n [s j ore . . . „ s-ji budi k«......1-10 j ponačlie teč» „ 1*60 z dvojnim zvoncem , , 1 SC beillkr t bitjem in i.oncnjem liki irono n 1-fiO Trllstas plim o jamstvo, ta ■ primerno datar anxaj. RarpoSil a po ^ovzelje. Maks Böhnel arar, zapriseženi sodni cenilec )una|, VI., Marcare-thanstr. 27frltslnlbtil) Zahtevajte moj cenik z 2000 slikami tastoni In poštnine piosto. S0 00 MASTIN doktorja pi. Trnkóczyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. 187 26 8 Tovarniška zaloga: lekarnar Trnkòczy, Ljubljana. , Kdor kupuje gvantno blago za moške in ženske, najde veliko izber in 605 ugodne cene pri 7-0 R. Niklfluc, LjuMlano Stritarjeve, (SpItalsRe) ulice it. 5. 9 HÜP Najboljše švicarske ure, zlatnina in srebrnina se dobe po najnižjih cenah pri sloveči domači tvrdki 357 26--14 H. Suttner, urar Ljubljana, Glavni trg, nasproti rotovža. Prosim zahtevajte nov velik cenik, kateri je ravno iziel in se pošlje zastonj in pošt. prosto -»o i/f^m&riJto ytaU'rt xx'hjo *)i>bnv. po Qeni in xa- Ttasf/iotr potovali /ia/se ol'r/uyo