Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta , 18, - , «etrt „ „ 6 „50, mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K —h pol leta „ 10,-, aetr< > > 5 , - , ■nesec , 1 „ 70 , Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Štev. 116. Naročnino in inserate sprejema upravništvo ▼ Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma De vsprejemajo. Uredništvo je v Serne- Diških ulicah št. 2,1., 17 Izhaja vsak dan, izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v ponedeljek 21. maja 1900. Letnik XXVIII. Državni zbor. Dunaj, 19. maja. Prazno delo. Voz vedno le pod pot drči. Češka obstrukcija je vzdignila stroj s tira in danes je zopet obtičal v jarku. Giblje se mnogo rok, da spravi razvaline s pota, a prazno je delo, dokler proga ni prosta. L leve in desne se množe interpelacije, konfiskovani članki, zaplenjene knjige, katere zapisnikarji čitajo in prirejajo za tisek v - državni tiskarni in tako skrbe raznim zakotnim in brezimnim »pisateljem« za brezplačno izdajo njihovih duševnih proizvodov. Tako dr Schvvechten gotovo ni sanjal, da bode njegova satira na žide, tiskana v Koloniji ob Renu, po prijaznosti gospoda Breznovskega objavljena tudi v zapisniku avstrijske zbornice z dne 18. maja 1900. Sicer pa ta »pesem o Leviju«, prosto po Schillerju. ni brez soli in žvepla. Tudi »Talmud v praksi« je lep donesek k slovstvu češkega antisemitizma. Žalostna je sicer ta prikazen trhlenega parlamentarizma, vendar pa prizori v zbornici in okoli predsednika vzbujajo prisiljen smeh. Uprav dramatičen recitator je gospod Hofica, ki si gladi dolgo brado in neutrudeno čita razne dobre in slabe šale. In klasičen je dr. Pfersche, ki si najraje izbira interpelacije v češkem je ziku, da se pripravi za rektorja na bodočem češkem vseučilišču v Brnu. Le škoda, da zapisnikarji ne smejo s plzenskim pivom namesto z vodo spirati zaprašenih grl. Danes so zopet zapisnikarji tiho in glasno, zabavno in dolgočasno čitali zaspani galeriji in praznim klopem v zbornici dolge štiri ure razne interpelacije na ministre, nato so se vršila za premembo glasovanja po imenih, dokler je bilo v zbornici še 100 poslancev^ ki so se odzivali. Kmalu po peti uri pa je' ob glasovanju dremalo po klopeh le še 98 poslancev in predsednik je moral zaključiti sejo vsled nesklepčnosti. In to so hoteli češki in drugi poslanci, ki so se odtegnili praznemu glasovanju. Prihodnja seja bode še le 8. junija. Kaj sedaj? Češki poslanci so hoteli dokazati, da morejo sami ustaviti delo v parlamentu. Ta namen so dosegli in brez dvoma bi mogli vzdržati obstrukcijo še tedne in mesece. Sami pa uvidijo, da to ne more biti konečni njihov namen. Z nadaljno obstrukcijo do cela razbijejo desnico, ki je vedno pripravljena moralno podpirati njihove opravičene zahteve, in le pospešijo nakane levičarjem. Iz srede politikov na levi in desni so privreli na površje razni predlogi za premirje, a doslej so se vsi razpršili kakor vodeni mehurji. Prememba poslovnega reda je sedaj nemogoča, ker si levičarji sami za bodočnost nočejo vezati rok. bioer pa bi prvi poskus za premembo provzročil vihar, da bi šipe letele v kosce. Drugi predlog, ki so ga sprožili jugoslovanski poslanci, je ta, naj češki poslanci opuste obstrukcijo tako dolgo, da jezikovni odsek poskusi svojo srečo. Tudi ta predlog ni obveljal. Češki poslanci imajo pomisleke že glede kompetence, in tudi Poljaki se z ozirom na gališke razmere ne morejo ogreti za ta predlog. In ko bi se izvolil jezikovni odsek, ali je kaj upanja, da zboljša vladne predloge? Desnica je od 17. oktobra vedno manj zanesljiva in v odseku bi ne pokazala potrebne odločnosti. Tako odgovarjajo češki poslanci, ki nimajo zaupanja do vlade niti do vseh desniških klubov. Vladni načrti pa, kakorsni so, pa v narodnem oziru ustvarjajo stanje na Češkem in Moravskem, kakor je bilo celo pred Strehmarjevo naredbo. Poskušalo se jo tudi pritiskati na vlado, da bi izposlovala najvišji odlok za češki notranji uradni jezik. Toda levičarji so to namero takoj izvohali, zapretili z odločno obstrukcijo in ta misel je bila v kali zamorjena. In to iznova priča, koliko zasloinbe imajo Nemci v višji birokraciji in v krogih, o katerih je govoril delegat Slama. Konečno se jc sošla v petek popoludne parlamentarna komisija desnice, da od čeških zastopnikov izve pogoje, j>od katerimi bi mogli in hoteli opustiti obstrukcijo. Obravnave so bile strogo tajne. Če tudi že sedaj niso imele vidnega vspeha, znamenje je vsaj, da večina vsaj formalno ni še razbita in da tudi Cehi še niso zgubili zadnje nade. Češke zahteve niso pretirane, vlada jim more ustreči brez vsake škode za Nemce. Pred Badenijem bi se morda tudi Nemci mnogo in resno ne upirali, recimo, češkemu vseučilišču na Moravskem ali češki obrtni šoli v Budejevicah. Danes seveda smatrajo Nemci vsako koncesijo češkemu narodu kot izzivanje nemške narodnosti. In Nemci se, kakor je nekoč rekel Taaffe, s policajem vlagajo spat in vstajajo s policajem. Nemcem ne velja toliko boj za jezik, kakor za moč, za vlado. Trdno smo prepričani, da bi nekatere zmernejše nemške stranko takoj dovolile Čehom notranji uradni jezik ter jim navrgle še nekaj srednjih šol z vseučiliščem na Moravskem, ko bi se Čehi in Poljaki ž njimi zvezali v novi koaliciji. Saj je bilo ravno te dni mnogo ugibanja o tej ideji, ki je imela celo na desnici nekatere zagovornike. Kaj torej sedaj? Do 8. junija je časa dovolj, da se vlada odloči za češke zahteve, ki nikakor ne segajo v nemško posest. Ako so to posreči, potem je mogoče še o pravem času rešiti proračunski provizorij, ki je kot prva točka na dnevnem redu. Ako ne morala si bode vlada zopet pomagati s § 14. »N. Fr. Pr.« že nekaj dni straši z novimi volitvami. Toda vlada po novih volitvah pride le z dežja pod kap. Na levi in desni bi se pomnožilo število radikalnih življev, ki so v vsakem slučaju pripravljeni za obstrukcijo. Nove volitve bi bile le udarec v vodo, kajti vzrok sedanjega kaosa ni v parlamentu, ampak v bistvu izvožene avstrijske politike. »N. Fr. Pr « sicer tudi tako sklepa, ali iz drugih prernis. Meni namreč, da bi se vlada morala vrniti k nemškemu centralizmu, ki ne pozna pravic slovanskih narodov; v prvi vrsti pa bi morala potisniti Čehe na stran. Da, ti leže Nemcem v želodcu kot neprebavljivi žeblji S Poljaki bi se lahko pobotali in Jugoslovane bi povezali v mehove. To je tisto, kar Jugoslovane v prvi vrsti druži s Čehi. Mi smo prepričani, da je danes vsaka vlada proti Čehom nemogoča, kakor je tudi nemogoča proti Nemcem. Češka zmaga je moralna opora za Jugoslovane, češki poraz je smrtni udarec za slovanski jug. Deset bohinjskih železnic nas ne reši narodne snrti, ako ostanemo osamljeni v boju za obstanek. Pred očmi je treba imeti celokupni narod slovenski, a ne nekaj lokalnih ko- ristij, ki so v narodnem pogledu le dvomljive vrednosti. Mogoče je še vedno, da nemški liberalizem zleze zopet na konja. Da se to ne zgodi, topto želimo, da vlada napravi premirje mej Čehi in Nemci ter ustvari podlago za resno in trajno spravo. Ako Nemci res teže za skupnimi interesi vseh avstrijskih narodov in ne le za hegemonijo, potem je sprava mogoča in gotova, sicer nikdar. Politični pregled. V Ljubljani, 21. maja. Poslanska zbornica je v soboto nastopila binkoštne počitnice, ki bodo seveda tokrat izredno dolge in še proti volji tolike večine poslancev. Prihodnja seja poslanske zbornice je šele 8. junija. V teku prvih treh tednov je zbornica toliko napredovala, daje srečno izvolila člane v kvotno deputacijo in pa jednega člana v delegacijo. In to je vse; delalo Be ni niti v plenumu, niti v odsekih. Cas in denar, ki se je potratil v tem času, je popolno zavržen. In vkljub temu še ni prav nikake nade, da se po Binkoštih zboljša položaj. Voditelji desniških klubov so storili, karkoli so mogli, a Čehi se še ne udajo, dokler jim vlada ne dd zadoščenja. In vlada so ne gane nikamor in se noče zameriti Nemcem, ker se potem preseli obstrukcija z desne proti levi in vlada pride z dežja pod kap. Toda večina desniških strank bi imela raje, da se zgodi drugo, ker bi lažje krotila nemško obstrukcijo in bi bil parlament vsaj nekolik o delaven, in tak je gotovo boliši nego absolutizem. Tega bi posebno bridko občutili Slovani in ne v najmanjši meri Slovenci na Kranjskem, kjer se nam že sedaj mečejo polena pod noge. P,iljaki in Čehi. Povedali smo že, da se posebno Poljaki trudijo, kako bi odvrnili mladočeške poslance od obstrukcije. A tudi mej Poljaki se dobe politiki, ki sim-patizujejo s Čehi in pravijo, da je njih zahteva popolno opravičena. List, ki zastopa te vrste politike, piše mej drugim: Boj, ki ga bijejo sedaj Čehi, rii samo boj za pravice češkega naroda, marveč boj vseh avstrijskih Slovanov proti Nemcem, kajti gre se za LISTEK. O Levčevem »Slovenskem pravopisu" in njega kritikah. Spisal dr. K. Štrekelj. (Dalje.) Da je Škrabčevo stališče edino pravo in našemu narodu primerno, kažejo dosedanji poskusi, ki so hoteli knjižni jezik razvijati po drugih načelih: vsi so se dosedaj ponesrečili. Tako se je slabo obnesla novotarija patra Marka Pohlina, ki je hotel knjižnemu jeziku dati v podstavo narečje ljubljansko. Nič ni dosegla mešanica Matije Majarja in tovarišev v dobi ilirski. Tudi Levstikovih nepotrebnih novotarij smo se kmalu otresli. Enaka usoda čaka pač tudi najnovejšo mešanico Lamurskega in tovarišev; sami slabe — hvala Bogu! — z nerazumljivostjo in kosmatostjo a priori za to, da njih vmetalni jezik nc ,.poloči v nas" domovinstva. Levčev „Slovenski pravopis" je našel nasprotnikov tudi zato, ker ima nekaj pravil o pravorečnosti, ki so lih »lepogolki" kritiki krstili za „rovtarska." Ta pravzaprav res ne spadajo v pravopisje; zato ne zadeva ta Ddpor toliko pravopisa samega, kolikor glasoslovje knjižnega jezika sploh. Ravno zoper ta Levčeva pravila se je ynel najhujši boj in strastna agitacija, ki je iznova spravila "sh hnfivni rph vnrasantm /i n>iuum nn<.]nmamin------ • ll Poklicanim nepoklicani kritiki so se oglasili innagomilili grmado očitkov, protestov, ugovorov in — priznav. V jezikoslovnih stvareh nezvedenemu človeku je težavno in celo nemogoče spoznati, kedo trdi v tem boju resnico ali je resnici najbliži. Vredno in potrebno se mi torej zdi, si natančno ogledati in pretresti Levčev Slovenski pravopis" in pa vse očitke in popravke njegovih kritikov, ter po svojih močeh vstanoviti, v koliko so prvi pravični in podprti, v koliko pa le — prisiljeno zelje. Izmed ocen bom vpošteval te-le: 1. „Bravec" ali „b r a 1 e c" ? Jezikoslovna razprava. Napisal R. Peru še k. Pridejane so: Opombe k Levčevemu »Slovenskemu pravopisu." V Ljubljani 1899. Založil pisatelj. Prodaja L. Schvventner. 8°, 44 str. Cena 60 h. 2. P h y 11 o x e r a philologica, spisal Philo-logus. Listek »Slovenskega Naroda" 1.1899., št. 130. 3. O slovenskom književnom jeziku, spisal L Mil četic v zagrebškem „Viencu" 1.1899., broj str. 469—472. 29, 4. „1", spisal K. v tržaški „Slovenki" III. (1899), zv. 17., str. 397 -402. 5. S e v e d a bralec in še marsikaj, spisal Fr. Ilešič v mariborskem „Popotniku", teč. XX. (1899), str. 194—196, 225-228, 243-245, 259-265; ta spis je izšel tudi v posebnem natisku pri Schvventnerju v Ljub- 6. Ocena v „Ljubljanskem Zvonu", XIX. teč. (1899), str. 319—321, 452—455. 7. Bojni klic „bravec" in protiklic „bralec" v „Ljubljanskem Zvonu", XIX. teč. (1899), str. 514-516. 8. „B r a v e c" ali „bralec"? Spisal Ivan Bele, listek „Učit. tovariša", XXXIX. teč. (1899), str. 172—176. 9. O Levčevem pravopisu. Spisal M i 1 i v o j Ivanov v tržaški ..Edinosti" 1899. leta, št. 192—194, 197 — 201, 203, 204, 209, 210, 212, 214, 216 (zjutranje izdanje); 218 (večerno izdanje); 222, 223, 224, 229, 230, 233, 236, 240, 241, 242 (zjutranje izdanje); 242 (večerno izdanje); 244 (zjutranje izdanje); 250 (večerno izdanje); 254, 255—257, 260 (zjutranje izdanje); 261 (več. izdanje). 10. Ocena, ki jo objavlja na^ platnicah „Cvetja z vertov sv. Frančiška" p. Stanislav Škrabec od 6. zvezka XVII. teč. nadalje. Ni se mi zdelo potrebno, da bi sc oziral na osebne napade na Levca, skrite v nekaterih teh kritik, zlasti v kritikah, imenovanih zgoraj pod št. 1, 2 in 9, n. pr. na trditev, da je vlada tako rekoč podkupila Levca in Ple-teršnika, na zbadanje, da jc Levčevo delovanje preobširno in je Leveč „slepo obožavani mali k" učiteljstva. Zoper taka očitanja naj se borita profesorja Leveč in Pleteršnik sama, ako se jima zdi vredno. Dalje se nisem oziral na Ilešičev poziv v št. 137 „Slovenskega naroda" (L 1899.) ter na istega gospoda poročila o izjavah srednješolskih profe- zmago načela jednakopravnosti vseh narodov, da se zlomi moč nemškega nasilstva, ki trdi, da so v Avstriji več ali manj vredni narodi. In zato je največja dolžnost vseh slovanskih zastopnikov, da se udeležujejo boja Mladočehov proti Nemcem. Avstrijska delegacija ima svojo prvo plenarno sejo v petek 25. maja ob 4. uri popoldne. Na dnevnem redu je poročilo budgetnega odseka o proračunu zunanjega ministerstva. Seje delegacij so toraj prav redke in še celo v odsekih ni opaziti posebne delavnosti. Se jim pač ne mudi, saj imajo časa dovolj. V nemškem državnem zboru se mala peščica opozicijonaleev krepko bori proti večini za lex Heinze. V boju proti temu načrtu so nacijonalci, socijalni demokratje in njim sorodni elementje, ki napenjajo vse svoje sile, da preprečijo izvršitev in odobri tev usodnega zakona. Toda vkljub vsem nasilnostim je centrum izredno vztrajen in mu, kakor je pokazala sobotna dolgotrajna seja, ne preseda niti deset imenskih glasovanj, marveč vztraja do konca. Obstrukcijonisti stavijo najrazličneje predloge, mej drugim je nekdo predlagal, da se zakon uveljavi še le s 1. januvarijem 1920, naj se spremeni vsaka beseda v načrtu itd. Seveda se vrše poleg tega še dolgotrajne debate o poslovnem redu. o »pristranosti« zborničnega predsednika in drugih jednakih važnih zadevah. Vkljub temu je bilo vsprejetih že nekaj paragrafov. Počasi gre sicer, a vendar se napreduj, in ako se bodeta obe stranki držali tako vztrajni do konca, zmagala bo večina s svojimi zahtevami. Italijanski parlament je razpuščen in že prihodnje dni se vrše nove volitve, o katerih meni vlada, da bodo dovedle v zbornico manjšo opozicijo. Oficijozna »Agenzia Štefani« objavlja vzroke, vsled katerih je vlada posegla po tem skrajnem sredstvu. Že jedno leto, glasi se v poročilu, se pojavljajo v zbornici dogodki, ki so prisilili vlado, da je izposlovala pri kralju pooblastilo za razpust zbornice. Manjšina, ki je ponavljala posnemanja nevredne tuje vzglede, je obstruirala načrtu zakona o političnih korakih vlade in je s tem dala povod, da se je izdala zasilna naredba in razpustila zbornica. V tej dobi nemirnega dela vlada ni ničesar opustila, kar bi moglo pomiriti duhove. Kralj je pomilostil nemirneže iz leta 1898, vlada je predložila nebroj gospodarskih predlog. Toda ko je najvišje sodišče odreklo pravno veljavo tej zasilni naredbi in jo je vlada predložila zbornici, je manjšina preprečila razpravo. Vlada meni, da je bila do skrajnosti popustljiva, in bo sedaj nastopila le kot braniteljica javnega reda in miru. Dežela naj pa sedaj sodi in obsodi tako po-čenjanje. V Srbiji so obhajali sredi minolega tedna rojstveni dan raz-kraljice Natalije. V vseh cerkvah so se vršile slovesne službe božje, katerih se je moralo udeležiti urad-ništvo in častništvo ter šolska mladina. Toda tudi tem povodom se je pokazalo >krasno« razmerje mej Milanom in Natalijo ter sinom Aleksandrom. Kralj Aleksander je sporočil metropolitu, da se udeleži službe božje tudi on z Milanom, toda poslednji nikakor ni hotel ustreči sinovi želji. Šele daljšemu prigovarjanju se je posrečilo, da se jo Milan pomešal »incognito« nekje zadej mej druge dvorjane in tam dajal duška čutilom za svojo spodeno in globoko žaljeno soprogo. Vsled tega se je izredno zakasnil pričetek zahvalnega opravila. Potem je Aleksander v svojem in tudi Milanovem (!) imenu brzojavno čestita! kraljici Nataliji, toda celi dan ni dobil odgovora in še le pozno v noč je došla brzojavka, da kraljica čestitke ne vsprejme. Tako »prijatel|8tvo« vlada mej njimi. Glasba. Orgije bratov Zupanov za cerkev sv. Jakoba v Opatiji. Na povabilo čast. župnega urada v Opatiji mi je bih naloga od firme bratov Zupan iz Kamnegorice (Gorenjsko) novo postavljene, po stožčnem sistemu izdelane orgije v opatski cerkvi v Opatiji do najmanjih delov natančno preiskati , pri čemur sem prišel do sledečega zaključka : Kar zadeva izdeljavo cinastih, kakor tudi lesenih piščali in na njih uporabljeni mate-rijal, je vse to izvrstno, najfineje in brez napake izvršeno. Prošpektne piščali imajo izbočene labije, notranje pa vse iztisnjene (ne pa urisane) vsled česar je intonacija lažja in fineja. Na večjih in manjših lesenih labijalkah je na ton povzročujočih delih z najboljšim materijalom in pripravnostjo za točno in brzoodgovorno intonacijo poskrbljeno. Vglasba orgelj je čista, po normalu A"3=870 nihajev, matematično cerkvi primerno temperirana. Glasovne barve posameznih registrov so posebne lepote. Tako na pr. Salicional 8' nježni, k srcu šepetajoči glas, Flavta 8' tako lina, na zvoku nježna, da jo od prave koncertne ni možno razločevati. Tako so tudi: Unda maris 8', Octav 4, Misctur 2', Principal 8', oubbass 16'polno, lepo in lahno pojoči in splošno vsak re gister dostojno in popolno odgovarja svojemu značaju. Kar pa na teh novih orgijah vsakoga najbolj iznenadi, je igranje na polnem stroju, to ti je moč, mogočnega polnopojočega tona, vendar pa ne v vsem prav nič kričeč, kakor se to večinoma pri novih, izjemoma pa še na starih orgijah nahaja. Meh je strogo po moderni tehniki ukrojen, na kojem bi najstrožji kritik ne mogel najti najmanjše pomanjkljivosti. Mirni takt vzdržujejo navskriž tekoče železne šine na vun in notri tekočih gibah. Sestav je francoski in se sam regulira. Omara je jednostavna, v cerkvi primernem slogu povzeta, a jako okusno izpeljana in diči našo staro, častitljivo opatijsko cerkev. Dohod v notranjost orgelj je jako praktičen. Sestav sapnice na stožce je bil po svoji prednosti in zboljšavah vže zadostno priznan kot najboljši in to od raznih strokovnjakov. Skratka, vse je storjeno, da orgije izvajajo v igri vso lepoto na čisti in enakomerni intonaciji in da glasbeni utis deluje v polnej moči na celem stroju. Zato z lahko vestjo in prepričanjem firmi Zupa- novi k temu najnovejšemu delu častitam in želim, da bi po svojem namenu dolgo služilo v čast božjo ! Bratoma Zupanoma pa (od katerih jeden je izboren igralec na orgijah) želim, da bi na tem polju zastavljene korake so nadaljevala in še mnogo vspehov dosegla. Bilježim velespoštovanjem. Opatija, 12. aprila 1900. Bogomir F rise k, glasbeni ravnatelj, pevski in godbeni kapelnik na carsko-rusko državnem gimnaziju carja Nikolaja I., na visoki državni dekliški šoli, kapelnik carsko - ruske vojaške godbe in titulirani svetnik, c. in kr. vojaški kapelnik itd. na D. imejitelj črnogorskega sv. Danilo reda, ruske in avstrijske spominjske kolajne in svetinj itd. Cerkveno upravništvo sv. Jakoba v Opatiji pa je priložilo sledečo izjavo: Na temelju vlastitog osvedočenja a još više na temelju pismene izjave izvrstnog vjestaka mnogopoštovanega g. Friseka. po-sjednika i kapelnika lječilištne glazbe u Opatiji itd. itd., kolaudatora novopostavljenih orgulja u našoj crkvi izradjenih od cjenjene firme »Brača Zupan« u Kamnogorici, Go renjsko, izjavljuje podpisana uprava, da je cjelokupna izradba ovih orgulja : izvanjština, mekanizam i intonacija upravo nenadkriljiva te sa izrazom zahvalnosti, sto je za relativno male novce došla do tako krasnih orgulja, daje ovu izjavu, da ju može spomenuta firma oglasiti gdjegod joj se svidi u novi-nama. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. maja. Seje avstrijskega kmetijskega sveta na Dunaju se vdeleži v sredo tudi poslanec in vodja P o v š e. V znamenji kola! Kakor pes, ki se strga z verige, skočil je sobotni »Narod« na vseučiliščnega profesorja dr. Karla Štre-kelja spis o Levčevem pravopisu. Zona ga je Btresla ker je dr. Štrekelj svoj spis poslal našemu listu, in tak strah je prevzel »Narodovega« jezikoslovca, da že spis obsodi, preden je sploh črko bral o razpravi. — Na skrajno surove osebne napade in bu-dalosti ne bom'« odgovarjali, ker prof. dr. Štrekelj tega ne potrebuje ; omenili smo to le zato, da svet zve, kako »Narodovi« učenjaki hočejo vvesti kol kot glavni argument tudi na vednostnem polji, kakor ga »Narodovi« politiki že davno rabijo na političnem polju. Prof. dr. Karol Štrekelj-a je imenovala »Narodopisna společnost češkoslo-vanska« v Pragi za dopisujočega člana ; ob enem so imenovani dopisujočimi člani Th. Volkov v Parizu, prof. Vsevolod Miller v Moskvi in Stef. Ramult v Lvovu. — Zunanji slovanski svet naše odlične rojake odlikuje, naši »Narodovi« omejenci jih pa psujejo, tam govori razum, tu pa strast. Odlikovanje. Naš rojak gosp. Josip Tomše avanziral je za majorja pri artile-riji, ob enem je odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem. Surovost »Gorenjca*. Državni poslanec dr. Krek se je pred tedni ponesrečil ter dobil znatno poškodbo na nogi, ko se je peljal iz Bohinja na kolodvor v Lesce, da odpotuje v državni zbor na Dunaj. Moral je ostati na Bohinjski Beli, odkoder se je preselil na Bled. V predvčerajšnjem »Gorenjcu« nek »Blejec«, ki mora vedoti o tej nezgodi posl. dr. Kreka, povprašuje, »Kje je državni poslanec pete kurije, gospod dr. Krek, da ni o njem ne duha, ne sluha?« Tako podel napad na poslanca, ki je uprav požrtvovalno vedno zatajeval svoje zdravje na korist ljudstva, pač označuje »Gorenjca« in ljudi okrog njega. V občini Turjak je bil 19. maja za župana izvoljen posestnik A. Vdovič iz Dol-sčaka pri Robu, svetovalci pa so Jakob Mustar, (Fr. Tomažin, Anton Peterlin, Janez Gerželj, Jakob Baudek in Jožef Pudlor, v nekaterih krajih po narečju in primeru "tudi er, ar, or, ro. Zato je Skrabec nastavil staro pisavo er za edino pravopisno opravičeno, ker tudi sicer zaznamenuje sedanja orto- On tudi dosledno piše serce, vert, v nasprotju z vsemi drugimi slovenskimi pisatelji. Seveda piše potem ne samo v korenskih, ampak tudi v končniških delih dosledno samo er: sesterski, jedernat, kakeršen, ciperski, igerski, filisterski ... Ta pisava (er za stari r), vstrezajoča za-padni izreki, je bila več stoletij sem °do šestdesetih let sploh navadna povsod, razen v prekmurščini. Šele po veljavnosti Miklošiča, ki je rojen v kraju, kjer se še govori r za stari r, seje vmeknila pisavi s samim r po češkem in srbskem vzoru, ter je bila sprejeta skoraj splošno. Doslednost je terjala (in Miklošič se je ni vstrašil), da je ta r pisati ne samo v korenskih, ampak tudi v končniških delih besed, ker bi sicer imeli zmes dvojne pisave: če pišem vrt, moram dosledno tudi pisati sestrski, obe besedi se glasita na zapadu bolj ali manj splošno vi), kar pa ne spada popolnoma sem. ie sluha. Našteli so več takih slučajev. Po-loludue nimajo za malico nikakega odmora. Jradnik M. jih psuje s »hudiči«. Delavcem e daje plača v kuvertah in vsakemu : e za kuverto odbije 1 kr.! Tako lela to kapitalistično papirno podjetje celo >ri kuvertah dobiček z delavskimi žulji! Uprav kričeče je, da obrtnega nadzornika iz Gradca še vedno ni od nobeno strani. Zakaj imamo obrtno nadzorništvo. Da se sprehaja po Gradcu ? Včeraj formulovane zahteve istavkujočih se glase : 1. Zboljšanje delavskih plač pri možkih za 40 % in ženskah za 30 %; 2. Odpustitev gospodov Mayerja in Pollaka; f S. Popoludne '/t ure odmora za južino. Dosedanji odmor za zajutrek naj se vzdrži; 4. Kazni ne smejo presegati svote 1 krone pri možkih delavc.h, pri ženskah ne 40 vin. Višje kazni se smejo odmeriti le potom razsodišča in brez izjave razsodišča ne sme biti odpuščen noben delavec; 5. Razsodišče obstoji iz 15 Članov, katere prosto voli vsak oddelek. Na delavce se pri tem no sme uplivati na noben način. Razsodišče naznanja svoje sklepe pismeno; 6 Nedeljsko delo, ako prestopi čas 4 ur, se všteje kot celodnevno delo. Pet ur dela preko navadnega delavnega časa se smatra za celodnevno delo. 7. Delavce naj se izplačuje vsako drugo soboto ; 8. Zahtevamo isto odškodnino za stanovanje in kurjavo, kakor jo imajo delavci v Gratweinu. 9. Pri pogrebu delavca ga mora spremljati 20 tovarišev, ne da bi bili pri tem na zaslužku oškodovani. Vladni zastopnik je včeraj videl na shodu poštene, resne obraze stavkujočih. Pričakujemo, da bo vlada s svojim vplivom storila odločne korake v korist zatiranega delavstva, da se skoro prične v Vevčah zopet veselo delo in se naseli ondi zadovoljnost. Delavci jo bodo blagoslavljali zato. Delavce pa prosimo, da se obnašajo, kakor doslej možato in dostojno, ker vsak izgred bi njihovi nasprotniki izrabili proti upravičenim delavskim zahtevam. — Ob sklepu lista čujemo, da je prišel končno iz Gradca vsaj namestnik obrtnega nadzorništva in da so so pričela pogajanja. Imenovan je okrajni komisar Oton pl. De tel a deželnovladnim tajnikom za Kranjsko. Politično in gospodarsko društvo ljutomersko priredi dne 27. maja popoldne ob 3. uri pri sv. Juriju na Š*avnici v gostilni g. Martina Slana, javno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. našo gospodarske razmere, govori g. dr. Anton B r u m e n ; 2. poročilo o političnem položaju in o štajerskem dež. zboru, govori dež. poslanec g. dr. Franjo R o s i n a ; 3. razni nasveti. Na obilno udeležbo vabi vse slovenske rodoljube odbor. Poročil seje včeraj v Ljubljani zemljemerski pristav g. Feliks Justin z gospodično Jelico Pehani. — Poročil se je g. Jos. Seu-nig, trgovec, z gdč. Ano Pribil. Narodna dirka se včeraj radi slabega vremena ni vršila ter je preložena na prihodnji četrtek. Kmetijska družba goriška. Podpredsednik kmetijske družbe v Gorici vitez Bolle se je odpovedal podpredsednifttvu ter bode dne 18. junija ob 10. uri dopoludne radi tega v Gorici izredni občni zbor. Iz učiteljskih krogov. Pred izpra-ševalno komisijo v Gorici so napravili skušnjo učiteljske sposobnosti: Gospod Ernest Terčič, šolski vodja v Mirniku, iz prirodo-pisja, matematike in fizike, g. AdolfKomac, nadučitelj v Devinu, iz zgodovine, zemlje-pisja in slovenščine s slovenskim učnim jezikom. Iz istih predmetov s slovenskim in nemškim učnim jezikom je naredila skušnjo gdč. Lavoslava Koršič, učiteljica v »Šolskem Domu« v Gorici. Blamiran laški advokat. Pri tržaškem deželnem sodišču se je nedavno vršila obravnava, pri kateri je tožiteljico okoli-čanko zastopal italijanski odvetnik. Tožitelja je zastopal slovenski odvetnik. Sodišče je spoznalo, da se tožiteljica ne more izražati italijanski, naj ji laški advokat tudi z vso silo pomaga, in odredilo je, da se tožiteljica slovenski zasliši. Laški advokat se je proti temu pritožil, češ, da je bila s tem njemu, ki je nevešč slovenskega jezika, odvzeta možnost razpravljanja. Višje sodišče je pritožbo odbilo z utemeljevanjem, da se je stranka morala zaslišati slovenski, ako jo je miroval — pritožil so je na najvišje sodišče na Dunaju, a tudi tukaj je dobil dolg nos. Ali mu bode sedaj te proteste plačala slovenska stranka? Ruski mornarji v Trstu. V soboto dopoludne je priplula v tržaško luko velika ruska oklopna ladija »Aleksander II.« v spremstvu jedne torpedovke. Na krovu oklopnice so je nahajal veliki knez Mihael Nikolajevič, ki je odpotoval skoro potem na Dunaj. Poštna zveza po Soški dolini. Doslej je hodila pošta iz Gorice po Soški dolini dvakrat tja in nazaj. Sedaj hočejo ustanoviti so tretjo zvezo in bi pošta odhajala iz Goriee ob 8. uri zjutraj. Javkanje Italijanissimov se zopet čuje iz Istre. Udom okr. šolskega sveta v Pazinu je imenovan ravnatelj c. kr. hrvatske gimnazijo v Pazinu g. Matejčič. Lahone silno peče, ker je tako baje zapostavljen Mitis, ravnatelj njihovega srednješolskega zavoda. Ej, Pazin je šo v Avstriji in ne pod beneško republiko. Forempocher obsojen. V soboto se je proglasila v Reki razsodba glede znane nesreče v reškem zalivu, ki jo jo povzročilo trčnenje »Ike« z angleškim parobrodom »Thyria«. Zapovednik »Ike« Roman Forempocher je bil obsojen na 4 mesece zapora, v katere mu je uračunjen 2 meseca dolgi preiskovalni zapor. Razsodba je vzbudila senzacijo, ker se je Hrvat Forempocher izborno opravičeval vsake krivde. Novice iz Radovljice. Novo planinsko kočo je dobila radovljiška podružnica »Slovenskega planinskega društva«. Gospa Terezija Soukopova, rojena Tomčeva, ji je darovala od nje očeta na Begunjšici zgrajeno kočo. Ime bode koči »Tomčeva koča«. — Radovljiška godba priredi 27. t. m. na vrtu restavracije gospoda V. Iludovernika koncert. Začetek ob 5. uri popoludne. Vstop nina 50 h. — Umrla je gospa Ter. Premrou pl. Premerstein, rojena Kristaj, soproga c. kr. okrajnega stražmojstra v Radovljici. — Radovljiška podružnica »Slovenskega planinskega društva« priredi na binkoštni ponedeljek v Kropi veselico na korist pokritja stroškov brvi čez Savo med Radovljico in Kamnogorico. Veselica se bodtj vršila v prostorih g. J. Jalena. Efektno tombolo je dovolilo ministerstvo kmetijski podružnici in gasilnemu društvu v Begunjah na Gorenjskem. Na Brezijah se obhaja dne 24. maja na vnebohod praznik Marije Pomočnice kri-stijanov, ki je ob enem glavni praznik dekliške Marijine družbe mošenjske. Kakor ob vseh Marijinih praznikih, bosta tudi ta dan sveti maši ob pol 7. in 10. uri. Popoldne je slovesni družbeni shod z govorom ob pol 3. Sicer se obhaja na Brezijah vsako prvo nedeljo v mesecu ob pol 3. shod s pridigo za M. družbe in vsako tretjo mesečno nedeljo ob isti uri shod za tretjerednike. Umrl je v Ljubljani gosp. Anton Sani uda, c. kr. višji finančni svetnik v starosti 61 let. — Danes ob 6. popoludne bo pogreb. Ljubljanske novice. Ruski gost Valentin pl. Goslov, sotrudnik »Novoje Vr.«, se je mudil v soboto v Ljubljani ter mu je »Slovensko planinsko društvo« priredilo časten večer, katerega se je udeležilo okolu 40 članov ruskega kružka in slovenskih pla nincev. Navzočih je bilo tudi mnogo dam. Ruskemu gostu je govoril gospod notar Plantan. — Tatu prijeli so včeraj pri gospodični Jožefi Jančar Pred škofijo. Tat je pekovski pomočnik Kočevec Janez Ilutter, ki je na razne načine s svojimi dolgimi prsti oškodoval gospodinjo. Služkinja Micka je včeraj opazila, da manjka 22 gld. od opo-ludne preštetega denarja. Preiskali so Hut-terjev kovček in dobili v njem denar in pet ključev. Imel je ključe od prodajalne ter jo tako lahko prišel krast, kadar ni bilo nikogar v prodajalni. Moral je na ta način že dalje časa poskušati svojo srečo, ker si je zadnji čas omislil precej obleke. — Konj s plašil se je danes dopoludne Buzzolini-jevemu hlapcu v Prešernovih ulicah. Hlapec je pal pod voz ter mu je kolo šlo čez prša. Tudi na očesu se je tako poškodoval, da mu je izteklo. Konj je hlapca vlekel čez frančiškanski most ter so ga še le v Špitalskih ulicah rešili izpod konjskih kopit. Ustavil jo besnega konja Pred škofijo 16!ctr.: Karel hudi na bicikliste. S svojimi zobmi je pomeril hlače Levčev pes trgovskemu učencu Puppisu, drug pes je pa obklal realca Bruno Schotta. — Poročila se je v tukajšnji protestantski cerkvi hči tukajšnjega trgovca gdč. Moza Ilamann z dr. Avgust Grahom iz Diisseldorfa. — Umrla je v 74. letu gospa Marija Regnard v tukajšnji hiralnici. — Pri bukvovezu Bonaču se je na nekem stroju ponesrečil na roki Al. Tičar. —• Kolo, vredno 160 kron, je danes ob triče-trt na 12. uro nekdo ukradel iermenarskemu mojstru Jožefu B a r 11 u. Pustil ga je za trenotek pred prodajalno, da bi se peljal h kosilu, pa je v hipu izginilo. — Ubegel deček Anton Vohla, ki je bil pri gospej Klein na Mestnem trgu, in jo je mahnil proti Gorici. Predno je odšel, skril se je v sobi, namestu da bi šel v šolo, vlomil v omaro in vzel gospej jeden desetak. — Laha napil se je včeraj Giontinijev hlapec Hab-jan tako močno, da ni našel pota iz gostilne. Namestu da bi šel na cesto, zabredel je na stopnice v klet. Štrbunknil je po stopnjicah in so močno pobil na glavi. — Klopi premetavali so danes po noči pod Tivoli ljubljanski ponočnjaki. Konec »špasa« je naredil policaj. Pred upravnim sodiščem na Dunaju se vrši dne 31. maja obravnava o pritožbi g. V. Pfeiferja iz Krškega proti pri-zivni komisiji za odmero dohodninskega davka. Železniški svet se snide na Dunaju 6. junija. Zopet nemški agitator. V Te- harjih pri Celju so zaprli tamošnjega kovača Tlakarja in ga izročili sodišču v Celju. Nanj leti sum, da je nekega učenca štorjanske tovarne k tatvini zapeljeval s tem, da mu je dajal za vsak ukiadeni koš železa 10 kr. — Tlakar je bil pri vsaki volitvi nemški agitator in je bil prvi, ki ie začel o trgovini »Merkur« razširjati vesti, ki so v stanu spraviti trgovino ob zaupanje. Mož je bil vedno v zvezi s celjskimi in štorjanskimi Nemci. Pokradli so v noči od 13. na 14. t. m. dosedaj neznani tatovi različne jestvine Jos. Starihi v Osojniku in Jak. Golobiču v Štrekljevcu. Odnesli so prvemu tudi 4 krone denarja. Sodi se, da so tatvino izvršili Frančič in drugovi, ki so pobegnili iz novomeškega zapora in katerih jeden, Jan. Mitrovič, je služil pri Golobiču za hlapca. Slavnost v Sarajevu in Slovenci. O binkoštih razvije hrvatsko pevsko društvo »Trebevic« svojo zastavo. K slavnosti vabi društvo tudi slovenska društva. Kakor nam znano, odzvalo se je doslej pevsko društvo »Lira« iz Kamnika. Odhod iz Ljubljane je v petek dne 1. junija ob '/s uri popoludne s poštnim vlakom, dohod v Sarajevo v soboto ob 3. uri popoludne. Vožnja iz Ljubljane do Sarajevega in nazaj velja 16 kron. Želeti bi bilo, da bi k slavnosti hrvatstva v Bosni peljalo se kaj več Slovencev. ♦ * * Umorjeni najden — živ. Poročali smo, da so oblasti iskale nekega Potonija, o katerem se je sumilo, da je bil ob soškem mostu blizu vasi Pieris v Furlaniji umorjen, ali pa, da se je umoril sam. Nekateri so sumili, da je Potoni sam nalašč pustil ob mostu klobuk, prazno denarnico, in privezal vrv preko mostu, sam pa pobegnil v blaženo Italijo. Ti poslednji so imeli prav. Pon-tonija, katerega niso mogli dobiti po šumah pri Pierisu in v Soči, so aretovali laški ka-rabinerji v Palmi. Ameriški Čehi protestujejo. Delo gati prve češke katoliške osrednjo jednote, ki ima 5000 članov, so se zbrali v L,hicagi. Protestovali so, da bi se Češka razdelila v tri jezikovne dele. I >m is* t v a,. (Trgovska in obrtniška zbornica) ima v torek dno 22. maja 1900 ob 2. uri popoludne v magistratih dvorani javno sejo. Dnevni red : Volitev zastopnika v šolski odbor obrtno nadaljevalne šole v Šmartnem. Poročilo o prošnji občin Podgora, Kompolje za dovolitev štirih letnih semnjev. Poročilo o dopisu zbornice v Bolcanu glede spremembo določil o davščine prosti porabi žganja. Poročilo o prošnji občine Lesce za do volitev dveh živinskih semnjev. Poročilo o prošnji občine Mokronog za dovolitev dveh letnih Bomnjev za blago. Poročilo o prošnji za dovolitev naurave iavne tehtnice v aen- Dunaj, 21. maja. Cesar je podelil praškemu nadškofu pl. Skrbenskyju čast tajnega svetnika. Dunaj, 21. maja. Mati ministra dr. Režeka, Katarina Režek je umrla včeraj dopoldne v 75. letu starosti. Dunaj, 21. maja. Tu umrla vdova dvornega svetnika Biela je zapustila dve hiši vredni 450.000 kron za ustanove dijakom svetnih fakultet na dunajski univerzi. Praga, 21. maja. Cesarski namestnik grof Coudenhove je bil poklican k cesarju v Budimpešto. Krakov, 21. maja. Povodom 500 letnice Jagelonskega vseučilišča se je podala deputacija z rektorjem grofom Tarnovskim na čelu, v Budimpešto, da pokloni cesarju udanostno adreso. Budimpešta, 21. maja. Minister Korber je bil danes pri cesarju v daljši avdijenciji, potem se je posvetoval s Szellom. Benetke, 21. maja. Don Karlos je prišel sem iz Gorice ter se bode tu stalno naselil. Berolin, 21. maja. Jutri zvečer se vrši velik javni protestni shod proti les Heinze, ki ga priredi Goethejeva zveza. Govorili bodo Sudermann, Liszt in poslanca Mtiller in Heine. Berolin, 21. maja. Tu se je pričela stavka uslužbencev na raznih cestnih železnicah. Berolin, 21. maja. Pri trarmvaju je nastal štrajk. Razburjene množice so tranivaj-vozove ometavale s kamenjem. Policija je rabila orožje. Iz posameznih hiš so streljali na policijo. Strajkujoči se niso udeleževali izgredov. Dva policaja sta smrtno ranjena, dva delavca sta vsled ran prizadetih po sabljah umrla. Lahko ranjenih je 50 oseb. Zaprtih 103. Vojska v Južni Afriki. Bitka za Mafeking jo sedaj končana. Mesto je v angleških rokah, z njim vred pa tudi vsi burski oblegovalei b topovi vred, kakor javlja najnovejše poročilo časnika »Daily News«. V sredo seje burski general Delarey še hrabro boril z angleško posadko in, kakor je razvidno, bi se bil tudi ustavljal nekaj časa zunanjomu pritisku, da ni odnehal jeden njegovih častnikov in odprl poti sovražniku. Koliko je na tem resnice, se seveda ne ve. Preveč različna so bila že poročila o kapitulaciji Mafekinga. Najprej so si ga osvojili Buri in zajeli Angleže. Kmalu zatem je angleška pomoč prodrla blizu Mafekinga in so Buri opustili obleganje, sedaj so pa vse Bure zajeli Angleži. Jedno ali pa celo dvoje teh poročil ne more biti resnično. Vendar so sme trditi, da Buri niso ostali zmagovalci, ako je le res, da so Angleži dobili pomoč. Maršal Roberts je sedaj nenadno obtičal v Kroonstadtu. Morda čaka Bullerja, ki se prav naglo pomika proti severu. London, 21. maja. (C. B.) „Daily News" poroča iz Laurenco - Marqueza: Vso bursko armado pri Mafekingu s topovi vred so 17. t. m. ujeli Angleži. London, 21. maja. General Buller poroča iz New - Castle 19. t. m.: General Clery je odšel danes v Ingogo, Dundonald v Laingsnek. Zadnji sovražnikov oddelek smo skoro (!) dohiteli. Nekaj Burov smo ujeli in ugrabili nekaj vozov. Jaz sem ostavil Ladysmith 10. maja in sem prehodil sedaj 138 milj. London, 21. maja. Iz Pretorije poročajo 19. t. m.: Angleški posadki v Mafekingu je došla pomoč v sredo ponoči. General Delarey se je celi dan dobro ustavljal angleški posadki, toda zvečer se je umaknil jeden njegovih častnikov, ne da bi Delarey vedel zato, in odprl pomoči pot v Mafeking. Po sklepu poročila. London, 21. maja. Ouje se, da je Salisbury dobil brzojavno Kriiger je ve mirovne pogoje. London, 21. maja. Minister predsednik Salisburj je dobil v zadnjih 24 urah brzojavno od Kruserja poročilo, Narejena sita in režeta z lesenim obodom v vseh velikostih. Elastične posteljne mreže (Spiral-Drahtmatratzen) iz galvani-zirane jeklene žice. Ograja gozdov, pašnikov, vrtov itd izdelovatelj žičnih Monjarnieita M delniška družba L, WollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strabeigasse 2. Pojasnila tJX, v vseh gospodarskih in ilnanfinih etvar«&, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskrt vrednostni papirjev in vestni svfeti za dosego kolikor ji* mogoče visocega obiestovanja pri popolni varnosti Š&.4T naloženih glavnic, "fg Diuiavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . . 108-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94 50 Priioritetne obveznice državne železnice . . 412-50 > > južne železnice 3°/0 . 32^50 > » južne železnice 5°/0 . 118 25 » > dolenjskih železnic 4% • 99 50 Kreditne srečke, 100 gld..............398 — 4"0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld . 335'—. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 41-20 Ogerskega » „ » o » . 20- — Budimpešt, bazilika-srečke, 5 gld.....13 — Rudolfove srečke, 10 gld..........63-50 ■Salmove srečke, 40 gld.......175-26 St. Gendis srečke, 40 gld.........18;! - Waldst«inove srečke, <10 gld......i 178.— Ljubljanske srečke..........49 Akcije angln avstrijske banke, 200 gld. . ! 285* — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. . 6275 — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....786- - Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....108-50 ■SpioSna avstrijska stavbinska družba , . , 177 — Montauska družba avstr. plan......5;'0 6O Trboveljska premogarska družba 70 gld. . 410 — Papirnih ruoliev 100 ..................255-75 Holandcem iz Natala in Kopa dovolijo dosedanje pravice. Ako ne, razdenejo Buri Johannesburške rudnike.' London,21. maja. ..Standard" javlja, da je general Devvet izjavil Robertsu, da se mn vdaš 1000 možmi, ako Roberts tem dovoli vrniti se na svoje kmetije. Roberts zahteva brezpogojno kaoitula-cijo. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje) Manjkalo je le še prilike, sunka, ka-koršnega koli povoda, in besede bi se spremenile v dejanja. Ni ga bilo treba dolgo čakati. Proti jutru pridejo iz pekarij dečki, da bi nesli v košarah kruh po navadnih hišah. Jedva pride jeden teh nepridiprav-dečkov do prve gruče ljudij, ko pade žareča iskra v smodnik. »Poglejte, če ni kruha!" zakriči sto glasov ob jednem. „Da, za nasilnike, ki živč v razkošji! Nas pa pu-stč umirati«, pravi nekdo, približa se dečku, položi roko na rob koša, potegne in reče: ..Stoj, da pogledam!" Deček zarudi, obledi, trese se, kakor bi hotel reči: »Pustite me, da grem svojo pot!" A beseda mu zastane v grlu. Roke mu odjenjajo, skuša jih oprostiti iz naramnic. „Doli s košem!" kričč vsi. Več rok ga zagrabi in postavi na tla. Po-grinjalo vržejo v stran; prijetna vonjava se zaširi naokolo. „Tudi mi smo kristijani in smemo jesti kruh!" reče prvi, vzame hlebček, vzdigne ga in pokaže množici ter zasadi zobe vanj. Tedaj pa roke po košu, in hlebčki v zrak! Kakor bi trenil, je bila košara prazna. Tiste, ki niso ničesar ujeli, je mikal plen drugih. Ohrabri jih to lahko delo in v kopah gred6 iskat drugih košev. Kolikor jih dobč, toliko jih izpraznijo. Nosačem ni bilo treba ničesar zalega storiti. Oni, ki so bili po nesreči baš na cesti, videli so uže, kaj jim preti, postavili breme na tla in odnesli pete. Vendar je bilo še vedno mnogo več takih, ki so ostali s praznim želodcem. Tudi zmagovalci niso bili. zadovoljni s tako majhnim plenom. Pomešajo se ti z onimi in bila je skupaj množica, pripravljena, da uprizori še kako večjo zmešnjavo. Začuje se krik: „K pekom! k pekom !.. V ulici la Corsia de' Servi je bila in je še pekarija, ki hrani še dandanes isto ime. V toskanskem narečju bi se z vala pe- karija ,pri krevljah', v milanskem narečji pa je to ime sestavljeno iz tako čudnih, nepravilnih in groznih besed, da abeceda nima znakov, s katerimi bi ta glas1) kako mogli izraziti. Tja jo udari množica. V pe kariji so ravno izpraševali dečka, ki se je vrnil brez koša in je ves prestrašen in zmr-šen jecljajo pripovedoval svoj žalostni do-godljaj. Namah se čuje vrišč in hrum, ki se vedno bolj bliža in veča. Prikažejo se prve množice. Zapreti, zapreti! urno, urno! Jeden teče po pomoč k glavarju straže, drugi zapr6 naglo prodajalnico in zapahnejo durnice. Ljudstvo se zvunaj zbira in kriči: »Kruha! kruha! odprite! odprite!" Kmalu nato dospe glavar straže z oddelkom helebardirjev. „Prostor, otroci! Domov, domov! Dajte prostora glavarju!" kličejo helebardirji. Ljudstva še ni bilo posebno mnogo in se umakne, da so se vojaki mogli pririti do vrat, kjer se postavijo, četudi ne v vrsto, pa vendar v gručo. „Toda, otroci", govori glavar, »kaj delate tu? Domov, domov! Kje je strah božji? Kaj poreče naš kralj? Nič žalega vam ne storimo, če greste domov. Bodite pridni! Kaj vendar hočete tu, da vas je taka gnječa? Nič dobrega, ne za dušo in ne za telo! Domov, domov!!" Oni, ki so videli v obraz govornikov in slišali njegove besede, pri najboljši volji niso mogli ubogati, ker so jih rinili in suvali oni, ki so stali za njimi in katere so porivali zopet drugi naprej, kakor valovi drug druzega, tja do roba množice, ki se je vedno večala. Glavar je bil v zagati. „Po-tisnite jih nazaj, da morem dihati", reče he-lebardirjem, a ne storite nikomur nič žalega! Skusimo priti v prodajalnico! Trkajte! Potisnite ljudstvo nazaj!" (Dalje prih.) Meteorologlfino porodilo. ViSina nad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736-0mm. 1 Stanje 1 Čas opa- buro. zeranja meha ▼ rum. Temperatura 20| 9. zveč. I 740-5 1 8-0 | si. svzh. j oblačno alI 7. zjutr. j 740-1 I 6 01 st. svzh. I we~guT 12. popol.j 737-4 | 16-7 | sr. jug. | jasno | Srednja temperatura sobote 12-5", normale: 14-5". Srednja temperatura nedelje 7 9°, normale: 146". Špiritni laki, ZSSimlS,^ za etikete, lak za tla, naravnobarven in v vseh bojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 25 11 — 1 ') E1 prestin di scanse. Umrli no: 18 maja Frančiška Brate, perica. 41 let. Zaloška cesta 13, plučnica. — Jurij Baraga, slikarja sin, l'/a meseca. Gradišče G, oslabljeuje. 19. maja. Jožefa Srebotnjak, delavka, 21 let, Flo-rijanske ulice 9, jetika. V hiralnici- 17. maja. Marijana Dimnik], dninariea, 70 let, lapus facies. 18. maja. Matevž K ržič, gostač, 82 let, osta-relost. 19. maja. Marja Regnard, zasebnica, 74 let, vsled raka. V bolnišnici: 16. maja. Antonija Dolničar, kajžarja hči. 2 leti, jetika. — Primož Gams. gost.č, 81 let, ostarelost. -Marija Mesec, mizarja žena, 61 let, plučnica. Proda se posestvo v Dohriiiijah hiš. št 29 pešta Spod. Hrušica z vso opravo in živino vred. Natančneie se poizve pri Jakobu Jesih, v Ljubljani, Radeckega vas št. 18. 469 3.1 Ivan Jax v Ljubljani Dunajska cesta St. 17 priporoča po jako znižanih cenah Dtirkopp - Diana i.3M 206 Schladitma kolesa katera se odlikujejo po najboljšem materijalu, najpopolnejši sestavi, elegantni opravi in lahkemu teku. Ceniki se pošiljajo na željo zastonj in poštnine prosto. Umetni ogenj zanesljiv izdelek, s krasnim učinkom, pošilja po najnižji ceni 548 5_4 ognjarski laboratorij J. Winkowltsob v Gradca, Hofgassc 8. Cenilci brezplačno. ZZZZZ2 Prostovoljna prodaja. Vsltd sklepa odbora upnikov se bode trgovska zaloga in oprava .Z konkurzne mase tvrdke Ferd. Bilina & Kaech v Ljubljani in gostilniška oprava < predala11"116 ^^ FerdinandaBilina** Ljubljane v celoti prostovoljno Pismene ponudbe naj se blagovolijo doposlati do 31. maja 1000 upravitelju dr. Albinu Suyer-ju, advokatu v Ljubljani. 472 3_i »ft« X sredo, 23. t. m., dopoldne ob 10. uri se bode košnja na križevniškili travnikih pri Koieziji (seno in otava) na lici mesta prodilfill;*. 458 2-2 Dr. Vok. StdT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, oredk. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promeae za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a izvršitev naročil na borzi. 13ni> 21. maja. Skupni državni dolg * notah . , . 97-65 Skupni državni dolg v srebru......97-25 Avstrijska zlata renta 4"/„.......110 — Avstrijska kronska renta 4°„, 200 kron . . 16-75 Ogerska zlata renta 4"/0........116-15 0fcfci-8ka kronskt. renta 4"/„, Ž00.....91 40 A vs'ro-ogersk<: bančne delnice. 600 tld. . . 1775 — Kreditne delnice, 160 gld. ....... 723.75 London vista....... . 242-42 Nemški drž. bankovci za 100 m. cem.dri. veli 118-27 3-2% državne 3rečke 1. 185-i. :>5U gld.. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4"/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kro;; . Tišine srečke 4°/„, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 168-158--204-; 0 94-— 137-75 252 —