Za pol W Za New York celo leto - NARODA The largest Slovenian D the United State*. list slovenskih delavcev r AmerikL and legal Holidays. 75,000 TEUTON: CHelaea 3—1242 No. 214. — Stev. 214. Entered M Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Yn under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 12, 1936—SOBOTA, 12. SEPTEMBRA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. AMERIŠKE BOJNE LADJE SO BUE ODPOKLICANE Vroči boji za San Sebastian so se obnovili VAŽNA POSTOJANKA PRED ŠPANSKIM GLAVNIM MESTOM JE V FAŠISTIČNIH ROKAH Branitelji so zavrnili brezpogojno predajo. — Ban-ke so poslale veis denar v Bilbao. — Uporniki pričeli prodirati na jugu. — Vladna obrambna , črta okoli Madrida 115 milj. SAN SEBASTIAN, Španska, 1 1. septembra. — Hud artilerijski ogenj je prekinil 48-urno premirje v San Sebastianu. Poveljnik upornikov je zahteval brezpogojno predajo mesta; ko so branitelji to zahtevo zavrnili, se je pričelo bombardiranje. Vladni vojaki so stavili pogoj, da predajo mesto, ako jim je podeljena amnestija. Med branitelji samimi je bil velik spor in se je bilo bati dejanskega spopada, ker so anarhisti hoteli rajši zažgati mesto, kot pa ga izročiti sovražniku. Banke so poslale ves svoj denar in dragocenosti v Bilbao. Na tisoče beguncev je vedno na obrežju ter skušajo z ladjami zbežati v Francijo. Do sedaj je San Sebastian že zapustilo 40,000 prebivalcev. Tuji diplomati so prepričani, da se bo San Sebastian predal prej, predno bodo fašisti stopili v mesto. Baski so trdni v svojem sklepu, da rešijo mesto razrušenja. Pa tudi fašisti se bodo raje sporazumeli za pogoje, kot pa da bi bilo slovito kopališče razdejano. BURGOS, Španfeka, l 1 . septembra. — Fašisti so zavzeli Arenas de San Pedro, 73 milj jugozapa-dno od Madrida ter so pričeli prodirati proti Tole-du na potu proti Madridu. Pri zavzetju Arenas de San Pedro je prvič posegla v boj kavalerija. Poveljnik južne uporniške armade general Francisco Franco in poveljnik severne armade general Emilio Mola sta na konju prejahala Gredo gorovje ter vodila napad, ki jima je odprl pot proti Toledu Med vladnimi ujetniki je bilo tudi mnogo mladih deklet, ki so imela pri sebi pismena dovoljenja svojih starišev, da smejo na fronto. MADRID, Španska, 1 1. septembra. — Vladna armada j-e postavila nepretrgano obrambno črto ija razdaljo 1 1 5 milj severno, zapadno in južno od Madrida. Fronta teče od Talavere in Toleda na jugu do strmega Guadarrama pogorja. WASHINGTON, D. C., 11. septembra. — Da pe izognejo morebitni zapletljajem, so Združene države odpoklicale štiri bojne ladje z razburkanega španskega vodovja. Ladje so se umaknile v francoske vode ter bodo vedno pripravljene, da hite v potrebi na pomoč Ameri kancem, ki so še ostali na Španskem. Državni tajnik Hull je že pred dvema tednoma naznanil, da bodo ladje odpoklicane; ko je nek neznan aeroplan bombardiral rušilca Kane, ko je šel na pomoč Amerikancem. Državni tajnik Hull je tudi naročil konzulatnim zastopnikom, da ostanejo na svojih 'mestih, da pa naj takoj odpotujejo, ako bi bili v kaki nevarnosti. Državni tajnik je m-nenja, da je dovolj posvaril Amerikance, da na odpotujejo iz španske ter je, da ne bi bila zopet bombardirana kaka bojna ladja, naročil mornariškemu departmentu, da odpokliče vse bojne ladje iz španskega vodovja. ZRAČNA ZVEZA Z EVROPO JE 0TV0RJENA Nemški aeroplan je priletel z Azorov v New York v 22 urah. — V kratkem bo pričeta zračna zveza z Evropo. PORT WASHINGTON, L. I., N. Y., 11. septembra. — Prvi korak, za redno zračno zvezo med s/tariin' in novim svetom, kar se je pred nekaj leti zdelo nemogoče, je bil storjen. Ko se je solnce nad inirpim (Port Wasihingtonom nagnilo proti zatonu, je od New Yorka dospel nemški Dornier-jev aeroplan "Zephir". Veliki aeroplan je pristal v pristanišču 22 ur in 10 minut po svojem odletu z Azorov. Ob 6.20 je aeroplan pristal na mirni vodi, ko je še prej v velikanskem loku obkrožil zaliv. To je bil poiskusni polet, čegar namen je vporabiti vse iskušnje za uvedbo redne zra čne zveze. Za ta polet se je zanimal ves svet, kajti pri njem so sodelovale štiri največje zračne družbe na svetu — nemška Lufthansa, Pan-Americajn Airways, angleška Imperial Airways in francoska družba Air France. Kaj je pokazal ta polet, še ni bilo objavljeno. Z objavo u-speha bodo počakali do prihoda drugega Dornierjevega aeroplana *4Aeolus", ker se je po šesturnem poletu zaradi pokvarjene hladilne naprave moral vrniti. Kot je bilo pozneje poročano, je "Aeolus" ob 10. zvečer odletel z ladje "Schwa-bemland". Na 2400 milj dolgo,pot se je "Zephir" odpravil v močnem vetru, ki mu je pihal nasproti. NESLOGA V PORTUGALSKA MALI ANTANTI Romunska in Jugoslavija se združujeta proti Ce-hoslovaški, ker je slednja preveč naklonjena Sovjetski uniji. BUKAREŠTA, Romunska, 11. septembra. — Jugoslovanski ministrski predsednik Milan StojadinoVič se je v družbi romunskega predsednika Jurija Tatarescua, vmanjega ministra Viktorja Antonescua in POJASNILA STALIŠČE Vilada je vedela za bližajoči se upor. — Dovolila ga je samo, da je mogla pokazati na komunistično nevarnost. LIZBONA, Portugalska, 13. septembra. — Portugalska vlada je pozvala ves narod, da podpira vlado pri njenem boju proti komunizmu. Vlada je v jugoslovanskega poslanika v i veliko presenečenje naroda »na-Bukaresti ter romunskega po- znanila, da je vedela za bliža- slanika v Beogradu odpeljal v Sinajo, kjer je bil Stojadino-vič v dolgi avdijqnci pri kralju Karolu. Popoldne si je Stojadinovič ogledal romunska petrolejska polja, zvečer pa je bil gost na banketu ministrskega predsednika Tatarescua. Jutri bosta ministrski predsednik Stojadipovič in. romunski vnanji minister Antonescu odptovala na konferenco Male antapite v Bratislavo. Da kralj Karol in ministrski predsednik Tatarescu pod vplivom Nemčije pripravljata romunsko-jugoslovansko fronto proti čehoslovaškim -prijateljskim odnošajem do Rusije je razvidno iz tega, da pri razgovoru med Stojadinovičem in kraljem Karolom ni bil navzoč čelioslovaški zastopnik, kar je vedn-o običajno pred vsako konferenco Male antante. NEOBIČAJNA KAZEN NORWICH, Conn., 11. sep. — 451etni Joseph Callahan bo moral trideset noči preživeti v ječi. Možak ima ženo ni dva o-troka. Za družno se ne briga, toliko bolj pa ljubi pijačo. — Vsledtega je odredil sodoiik O* Connell, da bo moral prež i ve-, ti v ječi trideset noči. Zjutraj se bo iz ječe podal na delo, po delu se bo pa vrnil v ječo. Ves njegov zaslužek bo sodnik ročil njegovi družini. KOMUNISTI BODO ZASEGLI TOVARNE PARIZ, Francija, - 11. sep. — Francoski komunistični delavci se nameravajo polastiti Renaultove tovarne iza avtomobile. Delegacija, !ki predstavlja 1500 preddelavcev in tehničnih delavcev v Renaultovih tovar-naih, ki je največje podjetje v Franciji, je o tem obvestila ministrskega predsednika Bluma v njegovem uradu. Delegacija mu je povedala, da so to gibanje pričeli komu- joči ise upor na dveh bojnih ladjah, da pa upora ni hotela zadušiti. Obe ladji je hotela šele bombardirati in s tem pokazati celemu svetu, da Portugalska na svojih bojnih ladjah trpi samo narodno zastavo. Mala škoda— 12 mrtvih mornarjev in 20 ra-njenin ter poškodovali ladji'— je bila vredna te demonstracije, pravi vlada. Vlada pa obenem ostro napada angleško in frajncosko časopisje zaradi žaljivega pisanja proti Portugalski. Vlada pravi, da je španska državljanska vojna mednarodna zadeva, ki se dogaja na španski zemlji. Visi portugalski državni u-radniki morajo podpisati izjavo, da se bodo zvesto držali u-stave in da ne bodo v nikaki zvezi s komunizmom ali kakimi drugimi političnimi nazori, ki /niso po volji vladnim gospodom. ^ VATIKAN PROTI ___S0VJ. UNIJI Papež bo v pondeljek po radio govoril španskim beguncem. — Pri tem bo govoril tudi proti komunizmu. CAiSTEL GANDOLFO, Italija, 11. septembra. — Papež Pij XI. bo v pondeljek po radio govoril španskim beguncem. Vatikanski krogi so m/ne-nja, da bo pozval svet proti španskim ekstremistom ter bo povdarjal, da je v španski državljanski vojni prišel do veljave komunistični vpliv. Vatikansko glasilo "Osser-vatore Romano" v ostrih besedah obsoja špansko vlado, ker je zavrnila predlog tujih diplomatov, da bi bila državljanska vojna bolj "človečanska". Nato pa pravi: "Ako bo šlo tako dalje: z besno jezo, s strahovanjem, z medsebojmim bombardiranjem, z najstrašnejšimi grozovitostmi — česar se v svojem divjanju poslužujete obe stranki, tedaj bo uničenje padlo v epiaki meri na obe strani. Svet, ne glede na razliko v prepričanju in cilju, ne more odobravati takih sredstev, ker vsako tako sredstvo cilj poniža in izniči." FRANCOSKI KOMUNISTI ZA ŠPANCE PARIZ, Frajncija, 10. sep — Francoski delavci so sinoči zahtevali, da Francija pošlje špai^ki vladi orožje. Mogočna francoska delavska federacija je naslovila Jia vlado spomenico, v kateri zahteva, da pošlje špamskim delavcem orožje in aeroplane ter da naj prekliče svojo nevtralnost v španski državljanki vojni. Federacija, ki šteje 5,000,000 nistični delavci Rekli so, da so ^^ je ^^ frapCoski rz- KRATKI MEDENI TEDNI FINCHVILLE, Md., 11. sep. j — 24 letni Allan Millingain se je pred dvema dnevoma poročil. Včeraj se je odpeljal s svojo mlado ženo na ženitno potovanje. Avtomobil je .v megli zadel ob debelo drevo in se razbil. Allan in njegova mlada žena sta bila mrtva. i 11111! 111 111! I111II lili! I^i^l I Advertise in "Glas Naroda* izvedeli, da bodo delavci zasedli tovarne in jih bodo začasno sami obratovali. Renaultova tovarna, ki se nahaja v pariškem predmestju, zaposluje 34,000 delavcev in izdeluje poleg avtomobilov tudi vojaško opremo. FRANC. TRGOVINSKI MINISTER PRI SCHACHTD PARIZ, Francija, 10. sep.— V bltžfnji 'bodočnosti bo obiskal francoski trgovinski minister Paul Bastid nemškega ministra za, državno gospodarstvo, dr. Hjalmara Schachta, v Berlinu. Razpravljala bosta o gospodarskih odnoeajih med evropskimi državami. proletariat, da podpira madridsko vlado ter je naprosila Blumovo vlado, da prekliče svojo prepoved za pošiljanje o-rožja na Špansko. Veliko pristanišče Havre počiva, ker so pristaniški delavci zastavkali. Z a stavk al i so tudi vsi delavci v velikih, tekstilnih tovarnah, v Lille. V Marseillesu je zastavkalo 20,000 delavcev, ki zahtevajo od vlade, da opusti mevtralnost v španski državljanski vojni. V Lille je zastavkalo 30,000 delavcev. NAJROClTE SE NA "GLA8 NAHODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK v y.TYg DBŽAVAIL ITALIJA SE PRIBLIŽUJE LIGI NARODOV RIM, Italija, 11. septembra. — Uradni viri zatrjujejo, da bo Italija zopet sodelovala z Ligo narodov, ako na sejah ne bo prišlo na dnevni red abesin-sko vprašanje. V tem oziru je prišlo do sporazuma ina konferenci med Mussolinijem in generalnim tajnikom Lige narodov Jose-phom A. C. Avenolom. Italijanska delegacije je zapustila zborovanje Lige, ko je prišel pred Ligo abesipski cesar Haile Selasjsie ter zahteval, da Liga Italijo kaznuje, ker je vpadla v Abesinijo. Mussolini je opustil svojo zahtevo, da bi bila Abesinija izbrisana kot članica iz Lige narodov, samo da njeno vjpraša-rrj? na sejah ne pride na dnevni red. HITLER BO PRELOMIL Z MOSKVO NUERENBERG, Nemčija, 11. septembra. — Propagan-i dni minister Joseph Goebbels je rekel, da mora biti boljševizem tipičen, ako hoče Evropa ostati pri življenju. Kompromis s komunisti ni mogoč — je rekel Goebbels ter dodal: "Na vsak poskus Moskve pričeti boljše viško gibanje med nami bomo odgovorili z brutalnostjo, nad katero se bo čudila celo Moskva. Nifkdo nas ne more vstaviti/' PRETILNAPISMA PREDSEDNIKU V New Yorkti sta obdol-žena dva moža, da sta pisala predsedniku pre-tilna pisma. — Izročena sta bila zdravnikom v preiskavo. Dva moža, ki sta obdolžena, da sta pisala predsedniku F. D. Rooseveltu in drugim uradnikom pretilna pisma, je zvezni sodnik T. Blake poslal v Belle-vue bolnišnico, kjer bosta preiskana glede svojega duševnega stanja. Ta dva moža sta 41 let stari Dennis F. Cahill, ki je že pogosto priznal, da je pisal predsedniku pretilno pismo, in 59 let stari Lawrence Aylward, ki je baje pi§al pretilna pisma u-radnikom mesta Roselle, N. J. ter ženi policijskega načelnika v Union County, N. J., Franka S. Weinerja, da bi dobil v roke listine glede njegove de-zertacije iiz ameriške armade. Sodnik Blake je prejel pismo, ki ga je Aylward pisal Mrs. Weiner in v katerem pravi med drugim: '4 Raztrgal vas bom na kose." Ako Aylward tffft President Is. SdLBdllt, TNU Flaot of boilseM of the corporation and addrepses of «bore ofBtcers: mw^is^ stryt. * Manhattan. New *«* CKy^ N. - G L A S NARODA" (▼•ice of the People) Every Day Except Sundays and Hobdays 8a leto ?£lja m ......... C pel leta......... ftetrt leta ....... Ameriko tn ............ t&Oft • a a • • a « Za New. York sa celo leto......<7.00 Za pol .leta .................... <3.50 Za inozemstvo za celo leto ...... <7.00 Za pol leta...................................|3JQ Subscription Yearly $8.00 Advertisement on Agreement **aiaa^ Naroda" UhaJa vsaki dan lzvaemBl nedelj In pjnMmikov -GL48 ^RyDA", £lf W. 18th Street, New Y* Telephone: CHelsea 3—124J2 N. 1. ^ DELAVSKI VODITELJI ZA ROOSEVELTA STROJ Vsako stoletje ima svojo posebno idejo in svoj posebni značaj. Naša doba kapitalizma nosi pi^v poseben pečat — namreč, da je treba delavstvo izkoriščati. Ta pečat se imenuT; je racionalizem. Kaj je racionalizem oziroma racionalizacija! Racionalizacija je stremljenje, da bi bilo v celotnem gospodarstvu vsako delo usmerjeno v tem smislu, da «bi se doseglo s čim manjšimi stroška in s čim marnjšim trudom čim večji uspeh. Kapitalistični sistem je ustvaril vse predpogoje, ki pospešujejo racionalizacijo. Poglavitna med njima sta stroj in izpremeinba načipia dela. Kaj je stroj? Stroj je sistem orodja, ki ga premika mehanična sila. Bistvo stroja je v tem, da nadomešča človeško delovno silo. Domovina stroja je Anglija, kjer so ga uvedli najprej v tekstilni industriji. To je bilo leta 1768. Iz Anglije se je stroj razširil po Evropi in po vseh drugih kontimen-tih. Postal je nosilec gospodarske sile in ž njo tudi politične moči. Drugi nosilec racionalizacije je — bistvena izpremem-ba macina dela. Pred pojavom kapitalizma je človek opravljal sam vsako delo. Ves izdelek je bil njegov, pa najsibo v tem ali onem poklicu. KapitaJističiri gospodarski red je pa iznašel in uvedel nov delovni proces, čigar cilj je, iztisniti iz delavca v najkrajšem času čimveč. Ji Življenje dokazuje, da stroj ni osvobodil človeka, temveč ga je napravil za dvojega sužnja. Ustvaril je sicer višje, bolje stoječe delavstvo, vendar pa mu ni dal, ko je pretrgal duševpo zvezo meti delom in njim, nobenega pravega nadomestila. Vsi delovni sistemi, ki jih je ustvaril sedanji kapitalistični gosipodarski sistem, slone na principu obrestovanja. Ra ditega služijo izključno enemu cilju — dobičku in povečanja premoženja podjetniku. Temelj racionalizacije je preračunljivost. V njenem bistvu je, da vlada. Predvsem stremi za tem, da bi iztrgala delavca iz delavske Skupnosti, da bi ga osamila, da bi ga izropa-la njegove osebnosti, da bi ga razbila in mu vcepila prepričanje, da je odvisen le od podj etja. Moderni 'kapitalizem skuša ubijati odpornost delavstva s tem, da pospešuje med delavstvom sebične strani in da tako med njimi ustvarja socijalne razlike: boljše, srednje in slabše delavce. Ker se kapitalizem bori,proti združevanju delavstva, je neizprosen nasprotnik delavskih organizacij. Delavske organizacije tvorijo namreč najodpornejšo utež napram ciljem 'kapitalizma. BKOBORBA MED GRMENJEM TOPOV lige na George Berry, Sidney Hillman in John Lewis, voditelji nestrankarske delavske konferenci v Wsaliingtonu, D. C. Ob tej priliki so priporočili delavcem, naj zopet izvolijo predsednika Roosevelta. VALENCIA - MESTO BARIKAD Poročevalec nemškega lista piše: Vedno sem se veselil, da bi kdaj hodil po Valenciji in njeni okolici. Ta naj rodovi t^jši del Evrope s svojo rdečo, mastno zemljo, je treba v mirnih tirali uživati. Tu so sami vrtovi oranž, fig, olik, limon. Mesto samo je slavno zaradi starih stavb. Radostna podoba juga te vabi, da hočeš v Valenciji ostati delj časa. Pisani trgi s sadjem in zelenjavo so ko muzeji bohotil^ pri rode. A zdaj j«* mesto spremenjeno. Koder so se prej sprehajali pomorščaki v veselih skupinah; kjer so bili nekoč razproda jalci sadja in časopisov in čistila čevljev, kjer so navadno gospodki v svojem dolgočasju po ure dolgo sedevali na cesti preti kavarnami in motrili sprehajalce: tod povsod so barikade. Z omnibusi se prav počasi bližamo kolodvoru. Vse ceste so prazne. Le težko oborožena milica je zunaj. Naš avto se frENARNE POSIMATVE Denarja nakazila izvršujemo točno in zaneslji-\i vo po dnevnem kurzu. , V JUGOSLAVIJO Za $ tU__Din. IN • $ SJt---Din. j$at $1Jt$--------pin. 899 Pin. 599 Din. MM Din. SMO i Ur 3000 %MM*MB OMNM 9XDAJHITBO MENJAJO BO NAVEDENE OMMM oteze. Njegov zashižek.je o-bilen; izborno trži a "predmeti" s katerimi mogoče v tem hipu v pečinah Guadarrame uhija»jo drug drugega, ker so okuženi s strašnim bacilom politične strasti. (Vsa potrebuje ta država T — Na polju v Provenci se širi blagoslov iz zemlje. Sonce se poigrava z valovi reke Rhone. Matere gredo z otroki v vas, kjer so mladi možje pri športu. Na koncu neke ceste brišejo delavci neki poziv, ki ni več dobro čitljiv. Zdaj so že pri poslednji besedi: la pai — mir — (Vsa potrebuje ta država? Delavci so besedo izdrgnili s krtačami. Španska državljanska vojna je bila prošlo nedeljo prekinjena za tri ure. Vladni pristaši so se udeležili bikoiborbe, ki je zbrala v areni kakšnih dvajset tisoč gledalcev. Ta prireditev je bila živahna in glasna, kakor da živi španska prestolnica normalno življenje. Biko-borba je bila v nekem pogledu prva "proletarska" prireditev pod sedanjim režimom. Namesto zgodovinskih okraskov so nosili toreri in mata-dorji zlata pokrivala. Sedeži, kjer so v prejšnjih časih sedeli španski aristokrati, pa so bili J topot 'zasedeni po miličnikih. Zato je tej prireditvi manjkalo nekaj ti?tega razpoloženja in bleska, ki so ga prireditve te vrste kazale v preteklostih Enoličnost so poživljale deloma samo pahljače španskega žen-stva. Bikoborba se je začela z in-ternacionalo, kateri je sledila republikanska himna. Konji so bili topot izločeni. V areno so spustili šest razdraženih mfladih bikov, ki so besni planili proti gledalcem ter ranili dva miličnika. Glavni bikoborec je bil neki cigan z imenom Verga de les Reye3, kar pomeni toliko, kakor "prostor kraljev." Množica mu je po končani borbi silno aplavdira-ia. Prireditev je bila zaključena ob šestih zvečer, nakar so se gledalci razkropili zidane | vof.je v najboljšem razpoloženju. Razhajali so se v vročili POZOR NAROČNIKI! mora prav izmuzniti skozi ha-'žali ? rikade, ki so tako postavljene,\ Pregledujem madridske ča ko da se hočejo ubraniti napada iz pristanišča. Segajo od hiš do srede ceste in na oni strani spet od hiš do srede ceste, in le ozek prehod je na sredi ceste, koder more komaj kak voz skozi. V pristanišču nas čaka angleška križark^. Večina izmed sopisc. I/, ogromnih črk se usi-pa najljutejše ščuvanje in podobe grozotnih prizorov izzivajo maščevanje. Spomnim se onega prvega večera na kolodvoru v Medio-dja, ko se je polastil vsega pogovora neki cinični gospod z aktovko. Poznal je moč sle- nas se joka od veselja, ko vidi »home španske garnizije in izra-končno rešitev iz življenja, kijčunal nam je, kako velika je Važno za Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, jo potrebno, da je poufen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam »unoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. *-to se sadimo obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse. kar je sa potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše strošku. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila In zagotavlja boste poceni in udobno potovali. Vam, SLOVENZC PUBLISHING COMPANY (Travel-Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Pazite na številke poleg naslova, ki vam jasno govore, do kdaj imate plačano naročnino. Obnovite jo, da nam ne bo treba pošiljati opominov. Z redno obnovitvijo prihranite nam delo in stroške, sebi pa zajamči-te redno dostavljanje lista. Ttesno Vas prosimo, ds. vpo-števate to opozorilo! Uprava "Glas Naroda" Rojak, ki se je pred kratkim vrnil iz stare domovine, je pripovedoval : — O, v starem kraju se imajo olrajt. Nekaterim gre sicer trda za jed, toda za pijačo in veselice je dovolj denarja. Prirejajo kqateste, zborovanja, izlete; politizirajo in debatirajo in rešujejo domovino; imajo univerze, na tisoče dohtarjev in advokatov, umetniške razstave, narodno zavest, milo slo-vepsko pesem, nebotičnik in avtobusni promet. Nakratko povedano: vsega imajo dovolj, LMiinole za marko jim ponavadi zmanjka, ko bi se morali zahvaliti za \ak dar, ki ga dobe iz Amerike. * Možak, ki je imel strašansko hudo ženo, se je nekega dne i-gral s 'svojim šest let starim sinokom. Otroci so pač otroci. Slišijo kako stvar in stavljajo vprašanja, ki bi jih iim človek ne prisodil. — Zakaj si pa vzel mamo! — ga je vprašal sinček. Očetu so se vlile solze. — Torej tudi tebi se že čudno zdi, predragi otrok .' — ga j«1 žalostno vprašal. * Najbolj nesrečna vdova je tista, ki je prestara za možitev. * V nekem smrtinem naznanilu sem čital: — Pokojnik je bil blaga du- debatah o pravkar končanem |ša Vgj s0. ga racJi imeli. Zve-boju — med tem ko so trideset ~er ^ ^ zdrav in vesel spat> kilometrov od Madrida stresali zrak grmeči topovi. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho* če naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do tdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pe leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da sknSate naročnino pravočasno poravnati. PoSIjite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojlh imena so tiskana z debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lao shin r COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftiC Walsenburg, M. J. Barak v INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: , . Chicago, J. Bevčič, J. Lrakanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero, In Illinois) > JoUet, Mary Bamblcb La Salle, J. Spelich 1 41 a scout a b, Frank August!* North Chicago, joe Zdcnc KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: 1 Kitzmiiler, Fr. Vodopl^eo ,M'.ni MICHIGAN: ( Detroit, Frank Sftvlar | MINNESOTA: . Chisholm, Frank GouSe J Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Goule Gilbert, Louis Vessel Hifcbing, John Povfie VIrgina, Frank Brvatich MONTANA: Roundup, M. M. pa plan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: i Gowanda, Kari Stniisha Uttie Fans. Mnk 9PM» omo: Barber ton,. Frank Troba Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger. Jacob Resnlk. John Slajmlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumše Youngstown, Anton Kikel] OREGON: = Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Brought on, Anton Ipavec Conemaugh, J. J^vsavee Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Sqpanttf Farrel, Jerry Okorn .Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant TauSelj Luzerne, ,-Fzank Ballocb Midway, John Zust Pittsburgh. J. Pagačar, Philip Pr^ gar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Behifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock .Springs, Louis Xaodor - Diamond ville, Joe Rolich Vs»k io,kaier«ieprejeL sa STS- nrlrnrnfamo VA "GLAa NABO0A* zjutraj se je pa mrtev prebudil. * Slavili zdravnik je odvedel svoje študente v umobolnico, kjer jim je pojasnjeval posamezne sluča?je blaajnosti. — Poglejte tega človeka v tej celici, — je rekel. — Pred letom mu je pobegnila žena s šoferjem. Žena, ki jo je neizmerno ljubil. Ta novica ga je tako potrla, da se mu je omra-čil um in ni od ornega dne iJSr pregovoril nobene besede. V drugi celici je bil pa mlad fant, oblečen v prisilni jopič. Strašno je kričal in divjal ter pogamjal iz ust krvavo - bele pene. — Kaj je pa s tem? — so vprašali začudeni študenti. — To je pa šofer, kateri mu je ženo odvedel, — je odvrnil profesor. Ženske se dele v dve skupi- ni. V prvi skupini so tiste, ki bi rade vse vedele, pa ničesar poskusile. V drugi skupini so pa tiste, ki jso vse poskusile, pa nočejo ničesar vedeti. * Po uradnih zapiskih Co sestavili sledeči iiZbor govorniških ovetk, ki so jih ustvarili razni francoski parlameptarči med ognjevitimi debatami v zadnjem času: Ko izgovarjam te besede, se trese v mojih ustih Briandov jezik. Čuvati svinjo pomeni braniti samega sebe. S svojimi rokami in svojim gnojem delajo francoski vini-čarji dobro francosko vino. S porastom za uživanj a konjskega mesa se odpira konju nova bodočnost. Nočem go'voriti o živečih, a namignil bam e veselita! Sta že tam — ko pijana." Tasilo se je zresnil. "Če je tako, bi bila vsaka beseda odveč in prepozna, in prav jaz bi bil zadnji, ki bi imel pravico, da bi jima smel ukazovati." "Tega ne razumem." "Potrpite še nekaj dni, in razumeli boste, kaj menim." dalje pride ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 i^i&iiiH Pozor rojaki v Pili S- BURQHU in okolici. Dokler se našemu stalnemu zastopniku Mr. Josephu Poga-čarju ne izboljša zdravje, ima pravico pobirati naročnino za "Gla. Gangl .............. M J5 0 .00 35e V JUGOSLAVIJO V aianJ KOT 7 DNEH QUEEN MARY Kraljica vseh morja; krasna izdelava. Nenadkriljive kabine Tretjega razreda ^ in prostorni javni prostori. Odplutja iz New Torka preko Chebourga. 23. sept.; 7. okt.; 21. okt. AQUUAN1A BERENGARIA 17. sept., 14. okt. 1. oktobra Tudi Moderne Motorne ladje preko Havre BBITANNIC GEORCrIC 19. sept^ 17. okt. 3. okt., 31. okt. Za. nadaljne informacije se obrnite na. lokal nega agenta ali na CUNARD WHITE STAR 25 BROADWAY NEW YORK Na paznikih, U M debel vrfie t domovin« izleti pod izkušenega spremljevalca. SKRIVNOST GOLOBOV MAURICE MAETERLINCK. i£ft]je prihQdnj&l _ Naročite jih pri: ; KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West 18th Street ill New York, N.Y. Golob je navzlic svojemu krasriemiu poletu in čudovitemu daru za najdbo krajev, kar je ko nalašč za to, da bi letal na velika potovanja, vendarle zagrizen lenuh in pustolovec. Njihov edini smoter življenja je menda razplojevanje, saj leže samica večkrat že nova jajčeca, čeprav prejšnji mladiči še niso godni, tako, da so golobje kar nori na raznoževanje. Par golobov, ki sem jih dobil pred letom, imajo že 32 potomcev, drug-o leto jih bo 512 in kasneje 8000, zakaj mladiči ležejo že jajčeca, ko imajo komaj 7—8 mesecev. Teh 8000 golobov bi potrebovalo tolikšno množino piče, da me je kar strah izračunati Navadno se golobji zakon razdruži samo s smrtjo. Leto za letom vidiš en in isti parček nerazdražno skupaj. Vendar so tudi tu izjeme. Golob je si z neumornimi ljubezenskimi paradami preganjajo dolgočas po strehah in cestah. Človek bi mislil, da mladiči, ki obletavajo svojega očete in svojo mater, kar s poljubi obsipavajo roditelje. V resnici pa zahtevajo še hrane od njih. A ne tako, da bi odpirali kljune, ko drugi ptici, marveč tako, da jih vtikajo v gcltanec svojih staršev, ki iz svojih golše bruhajo že pripravljeno kašo zanje. Odtod je to slepilo, ki je navidezno kot poljub o van je, "ko dva golobčka se kljunčkata." Golobje se malo zmenijo za to, da bi si delali gnezdo. Samec prav veličastno znosi nekaj slamic skupaj, ki so zmeraj predolge in pretrde. Ko se vpričo tovarišev na vso moč pobaha z njimi, jih slednjič prinese samici. Ona pa, ker ga noče žaliti, se trudi z njimi, da jih upogne in jih skrivni potlači v kak kot. Slednjič pa znese golobica jajčeca na gol kamen in jih izvali. Valjenje je strogo urejeno. Mati sedi na jajčecih od treh ali štirih popoldne do desetih ali enajstih dopoldne. Ves ta čas pa se samec šopiri- in stopica okrog, da bi svojo soprogo zabaval alr pa jo straži, ko da ne bi zaupal njenemu pustolovskemu nagnjenju. Ob enajstih jo nadomesti on in obrne jajčeca, ona pa si preteguje peruti in pozoblje zrnca, ki so jih blagovolili člani kolonije blagohotno pustili na tleh. Če se samica ob določeni uri ne vrne, poleti samec ponjo in jo poišče med tovarišicami, ki čebljajo, se kopljejo ali počivajo in jo prisili, če'treba, jo tudi kavsne, da odleti nazaj v gnezdo. Družabnih čednosti pa golobje niti malo ne vsebujejo. Še ne zmenijo se ne, da bi se branili zoper kaikega sovražnika, ki bi ga mo^li prepoditi, če bi složno nastopili. Če starši zapustijo .mladiče, bodi radi smrti, bolezni, hipne muhe — poginejo od lakote. Čeprav še tako obupno kričijo, ne pride nikoli kak sosednjo parček na pomoč. Golob skoraj ne more skrbeti sam zase. Kar spotoma pobere, nekaj zelenjave, nekaj zrna, je komaj za nameček. Ker golob ni požrešen, mu zadošča pest kortize ali žita. In tudi to rad deli z vrabci ali s kokošmi — pa ne zato, ker je mogoče velikodušen, marveč zato, ker ni toliko pameten, da bi spoznal, da je vse tisto, kar mu kdo vzame izgubljeno zanj. Pes, na primer, se tesa kar dobro zaveda. Goloba radi dajemo za zgled nedolžnosti in krotkosti. Pa je prav, da ga razkrinkamo. Golobje so tako hudobni, kolikor le morejo biti spričo svojega malenkostnega orožja. Drug z drugim se večkrat skavsajo. V vsaki skupini je vedno kak hu-' doben, močon samec, ki je za tirana. Čeprav golob prav tako skrbno pazi na jajčeca, kakor kokoš, vendar mladiče neusmiljeno pomeče iz gnezda, če je za drug zarod premalo prostora. Nedavno sem pobral takega revčka, ki je bil slep. Zaman sem ga skušal dati nazaj k rftailšem ali ga podtakniti drugemu parčku. Sicer golobje niso tako hudobni ko kokoši, ki svoj zarod tudi uničijo in zato niso temu mladiču ničesar hudega storili, vendar se tudi zmenili niso več zanj. Nekateri golobje so prav svojevrstno ustvarjeni, tako na primer golob z veliko golšo. Ta golob si more golščo tako napihniti. da glavica kar izgine za njo Ta umetna golšča ga ovira pri iskanju hrane in pita-tanju mladičev. Zato podtakne mladiče drugim vrstam golobov. Navzlic oviram, ki jih ima ta golob radi golšče, je pa nanjo vendarle tako ponosen, da ga izguba golšče usmrti. Imamo še goloba, ki kar kozolce prevrača po ozračju. Nenadoma šine naravnost v nebo in proizvaja take umetelne polete, kakoršne so iznašli naši veliki letalski« akrobati; navpično pade nizdol, hipoma zavije v stran, se prekucne, obstane, se vrtinči ko sveder v zrak, se preobrača, se spusti kot list z drevesa in leta tako kar tjavedan, zdi se, da brez potrebe. Velika uganka je golob-pis-monoša. Ta golob vsebuje skrivnost spominjanja za določene kraje. Vemo, da se bo tak golob, ki ga pošljemo z vlakom v zaprti košarici iz enega mesta v drugo, in ga ondi izpustimo, v nekaj urah vrnil in bo med tisoč strehami našel streho svojega doma in svojega golobnjaka. Kakor so dognale teorije novejših raziskovanj, je to radi nekih napol zaokroženih kanalov v ušesu, ki menijo o njih, da so nekakšni sprejemniki radia, ki z njimi golobje občutijo nekakšno izžarevanje valov. Mogoče je to res, zakaj, dognali *so, da se golob zmede na svoji poti, če se približa kaki ve-iiki radio oddajni postaji. 16. septembra: Norm and le v Havre 17. septembra: Aquitania v Cherbourg 19. septembra: Conte dl Savola v Genoa 22. septembra: Bremen v Bremen 23. septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. septembra: Paris v Havre Vulcania v Trst I 29. septembra: Eumpa v Bremen 30. septembra: Normandle v Havre 1. oktobra: Berengaria v Cherbourg 3. oktobra: Rex v Genoa 7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre 9. oktobra: Bremen v Bremen 10. oktobra: f lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa 14. oktobra: j Normandle v Havre Aquitania v Cherbourg 15. oktobra: Saturnia v Trst 16. oktobra: f Europa v Bremen 20. oktobra: ' Roma v Genoa 21. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 24. oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen 28. oktobra: Aquitania v Cherbourg 29. oktobra: lie de France v Havre 31. oktobra: Vulcania v Trst 4. novembra: Queen Mary v Cherbourg ' i » I , Jf.' • \ r- 1 'I .< ( i < 4 i i .-Tir 6. novembra: Europa v Bremen 7. novembra: Champlain v Havre Conte dl Savoia v Genoa 11. novembra: Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre 14. novembra: Rex v Genoa 18. novembra: Queen Mary v Cherbourg 20. novembra: Bremen v Bremen 21. novembra: Lafayette v Havre Saturnia v Trst 25. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 28. novembra: Conte di Savoia v Genoa ■ 2. decembra: Queen Mary v .Cherbourg 3. deecmbra: Champlain v Havre 4. decembra: Europa v Bremen 5. deecmbra: Vulcania v Trst 9. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 12. deecmbra: Rex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg 26. decembra: Normandie v Havre Pišite nam n cene voanlh listov, reeervadjo kabin in po* jasnila ca potovanje. 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Burtau) 119 W. 18th Sfc, New Yerk