1i—	11
Izhaja v Trstu
hit letet ge 5. pop
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Uredništvo ii gpnništvo
ul. del Lavatoio št. M.
Telefon 18-67.
*«-------------------
\ ii
*-------------------
PoMMezite štev. ae prodajaje po • atet
Inserati se računajo ' na milimetre v fiiro-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za 'vsaki mm. Za več *' nego lOkratno objave pa po dogovoru. Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno. --------------------1 |
Glasilo „Narodne delavske organizacije11 in „Zveze jugoslovanskih železničarjev".
$
I
I
S|
&
$
&
te
&
5
te
6 &
te'©'tešfl &&§)&}&§)&§)&} Sešite
DELAVCI
iz mestne plinarne!
Da izrečete svojo sodbo o načrtu, ki ga je izdelal upravni svet mestne plinarne in ki ga hoče predložiti mestnemu svetu tržaškemu v odobrenje, in zlasti, da povzdignete svoj glas v obrambo Vaših teptanih pravic, vabimo Vas na
SHOD
delavcev mestne plinarne
ki se bo vršil
&
(S &
&
0 (£
12$
&
0 &
0
&
&
OS 0 te
Ci3lS(£®£i£^£iS£(Si^lS3333333333333<93
prihodnjo nedeljo, dne 12. junija 1910 točno ob 9V2 predpoludne v prostorih „Delavskega konsumnega društva" pri Sv. Jakobu (Čampo S. Giacomo št. 4).
Pomislite, da gre za Vas, za Vaše družine!
TRST, dne 8. junija 1910.
Skupina slovenskih delavcev v mestni plinarni.
&
&
&
&
&
&
&
&
&
&
&
<&
&
i
3
3
3
3
3
3
31
31
3
3
3
3»
31
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
Izredni občni zbor N. P. 0.
V nedeljo, dne 5. t. m., se je vršil izredni občni zbor naše N. D. O. v gledališki dvorani Narodnega doma. Dnevni red, o katerem smo svoj čas že obširnejše go -borili na trm mestu, je bil velikega, da, naravnost življenskega pomena za nadaljni razvoj N. D. O , a vzlic temu se članstvo ni odzvalo v takem številu vabilu, kakor Smo pričakovali, se pač še premalo zanima za organizatorične zadeve, ker so mu pre-suhoparne, dasiravno so vse drugega po-mena za organizacijo, kakor pa to ali ono, kar se prireja in vrši v N. D. O.
Otvoril je občni zbor predsednik tov. dr. M a n d i e, katerega je delavstvo prvikrat zopet po njegovi dolgi bolezni videlo v svoji Bredi in ga tudi zato prav prisrčno pozdravilo. Zahvalil se je pred vs^m Za ljubezen, ki mu jo je izkazovalo delav stvo, da bo tudi v bodoče po svojih močeh deloval v blagor narodnega delavstva. Nato je podal takoj besedo tov. Godniku, da poroča o prvi točki dnevnega reda, organizacijskem Statutu
N. I). O.
Tržaška N. D. O. je bila že dosedaj takorekoč centrala vse Narodne delavske Organizacije v naših deželah, dasiravno ni bila. to po svojem statutu in svojih pragih, po katerih se je raztegal njen delo-
krog le po Primorski, dočim ima N. D. O. na Kranjskem svcjo posebno centralo v Ljubljani Že zdavnaj se je mislilo nato, da bi se vsa N. D. O. organizirala enotno, da bi združila na podlagi enotnega Statuta in enotnih pravil pod svojim okriljem vse narodno delavstvo v jugoslovanskih deželah, in to se je hotelo doseči na tem izrednem občritm zboru s sprejetjem novega organizacijskega Statuta in izprem-mbo pravil v tem smislu.
Strokovno tajništvo je izdelalo v ta namen organizacijski Statut, obsegajoč strokovno in upravno organizacijo, in pripravilo tudi izpremembo glavnih pravil v smislu novega Statuta. Statut se je odposlal v presojo podrejenim podružnicam, pa tudi centrali v Ljubljani, ki so se izjavile za predlagani Statut-, priporočivši par majhnih nebistvenih izprememb, dočim pa je osrednji odbor v Trstu v zadnjem tre-notku sprejel v št tut par bistvenih iz-premerab.
Na občnem zboru navzoča zastopnika puljske in ljubljanske organizacije, tovariša Vrankovič in Škrlj sta se izjavila za prvotni načrt in želela, da se izpremembe prej predlože njunima organizacijama v pretres. Izpremembe je zagovarjal dr. R y b a t, poudarjajoč, da je prvotni načrt prelep, naravnost idealen, da pa ne odgovarja tržaškim razmeram, ker zahteva prevelik upravni aparat. N. D. O. še ni tako
razvita, da nima še toliko članstva, da bi se mogla organizirati po tem Statutu, da ne bi bilo mogoče dobiti ljudi, ki bi vodili vse v Statutu izpostavljene organizacijske instance. Mogoč je tak Statut le pri močnih organizacijah. Končno sta se prvi dve točki dnevnega reda :	»organiza-
cij ski Statut" in „izprememba pravil" odstavili z dnevnega reda in se je sklenilo, poslati po osrednjem odboru izpremenjeni Statut v pretres v Pulo in Ljubljano da se tamošnje organizacijske tvorbe izrazijo o njem, na kar se skliče nov izredni občni zbor.
O nadaljni točki dnevnega reda „i z-premembi pravil podpornega zaklada" je poročal strokovni tajnik tov. Ekar. Predlagane izpremembe so se odobrile. Po novih pravilih se bodo dobivale podpore iz obrambnega zaklada v slučaju sporov, ki imajo svoj izvor v delu, po vsakočasnem sklepu osrednjega izvrše-valnega odbora primerno krajevnim in časovnim razmeram, nadalje bodo člani dobivali dnevno podporo, ki jo določa društveno vodstvo od slučaja do slučaja času in kraju primerno, v slučaju brezposelnosti in sicer po enem tednu brezposelnosti, ako se je član po odpustitvi iz dela takoj prijavil pri odboru pr stojne podružnižnice N. D. O. in se niti njemu samemu niti organizaciji ni posrečilo preskbeti mu dela. Preskrbljeno delo se ne sme zavrniti brez tehtnih vzrokov.
Na potovanju, ako je član posiljen, iskati si dela v kraju izven svojega bivališča in tako izprcuaoniti svoje stalno bivališče, dobiva član dnevno podporo 70 stotink do največje svote 20 K. Pota mora napraviti na dan vsaj 30 km. Podpora se izplačuje po končanem potovanju in le v izrednih slučajih naprej.
Za slučaj bolezni dobiva član podpore po 80 stotink na dan in sicer od 8. dneva bolezni naprej. Onim, ki se nahajajo v bolnišnici, pritiče podpora že od dneva vstopa v bolnišnico. Podpora teče 10 tednov v enem letu. Bolnik, ki 14 dni po prestani bolezni ne zahteva podpore, se ji stem odreče.
Član, ki se odpove podpore v slučaju brezposelnosti, dobiva v slučaju bolezni po enakih pogojih, kakor zgoraj, dnevno podporo 1 K.
V slučaju smrti se izplača zaostalim kot pogrebnina znesek 30 K, ako je bil umrli redni član podpornih zakladov manj kot iri leta, ako pa je bil nad 3 leta, se izplača kot pogrebnina znesek 40 K.
Podpore v nezadolženi stiski dovoljuje osrednji odbor na podlagi prošnje, podprte z natančnimi podatki pristojne podružnice.
Tedenski prispevek v podporne zaklade se je določil na 20 stotink.
O sledeči točki »pristopu k češki delavski zvezi" je poročal tudi strokovni tajnik. Organizacije češkega narodnega delavstva imajo svoje središče v Č. O. D. (.Češka obe c d&lnicka"). N. D. O. se je obrnila na Č. O. D. z vprašanjem, ali bi bil pristop N, D. O. kot enotne organizacije k Č. O. D. mogoč, in pod kakimi pogoji. Č. O. D. je odgovorila, da je pristop N. D. O. kot članice nemogoč, ker se v smislu pravil razteza delokrog C. O. D. le na Češko, Moravsko, Šlezijo ter Gornje in Dolnje. Avstrijsko, članice (strokovne in medstrokovne organizacije) plačujejo Č. O. D. ki t mesečni prispevek po 2 st. za vsakega svojega člana ter odvajajo eno desetino vseh doli dkov svojih obrambnih zakladov v obrambni zaklad č. O. D., iz katerega potem zajemajo posamezne organizacije podpore, ko so izčrpale svoje obrambne zaklade. Pristop je torej nemogoč, pač pa predlaga Č. O. D. vzajemno pogodbo, po kateri bi imeli člani Č. O. D. enake pravice pri N. D. O., kakor člani N. D. O. pri organizacijah, učla-njenih v Č. O. D. Zlasti naj bi to veljalo za podporo na potovanju. Zato naj bi se
uredili članski prispevki pri N. D. O. tako? kakor jih imajo urejene češke organizacije-
Ker se je tej želji č. O. D. ugodilo s sprejetjem izpremenjenih pravil podpornega zaklada N. D. O. predlaga strokovni tajnik, da občni zbor naloži osrednjemu odboru, da v najkrajšem času sklene imenovano vzajemno pogodbo s Č. O. D. in o stvari poroča na prihodnjem občnem zboru. — Sprejeto.
O „Delavski hranilnici in posojilnici" je poročal tov. dr. Mandič, ki je poudarjal, da ta zavod nikakor ne bi imel namena konkurirati obstoječim denarnim zavodom, ker bi se bavil s takimi denarnimi posli, s kakoršnimi se obstoječi denarni zavodi ne morejo baviti. Sprejemal bi tudi najmanjše vloge, a tudi posojila bi dajal čim najmanjša proti tedenskemu odplačilu. Predlaga, da se občni zbor izreče principielno za ustanovitev takega zavoda in da se takoj izvoli odsek, ki naj izdela pravila zavoda. V odsek predlaga kot strokovnjaka bančna uradnika Romla in Furlana ter tov. dr. Brnčiča, Godnika in Kranjca.
Strokovni tajnik Ekar predlaga, da se odseku odrfdi rok za napravo pravil do 1. septembra t. 1. Sprejme se nato predlog tov. dr. Mandiča, da c dsek poroča o svojem delu do 1. septembra na občnem zboru.
Pri točki „Razno" se je poudarjalo, da naj se člani N. D. O. v čim največjem številu vpisujejo v kunsumno zadrugo, v čemer so se strinjali vsi navzoči.
Končno je predlagal strokovni tajnik, daj naj osrednji odbor čim najprej izdela štatut mladeniške organizacije. Predlog se je sprejel, nakar je predsednik zaključil občni zb r.
• ZVEZA ■■
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Socialna demokracija in železničarji.
V notranji Avstri i so n. pr. vsi železničarji oddali 62.175 glasov, od keterih so dobili socialni demokrati 32.727 glasov, protisocialno-demokratični kandidati pa 29.448 glasov. Sijajna pretežna večina, ki so jo imeli socialni demokrati med železničarji še pred tremi leti, se je po tem razmeroma zelo kratkem času skrčila tako zelo, da tvori komaj in komaj še absolutno večino. Na Češkem so Čehi naravnost sijajno zmagali v praški direkciji in odvzeli socialnim demokratom to direkcijo — 8691 Čehov, 5721 socialnih demokratov in 2354 Nemcev — Nemci pa niso dosegli nikakih vspehov, ker so začeli s svojo strokovno organizacijo mnogo pozneje kakor pa Čehi. V območju inomo-škega ravnateljstva je bilo oddanih 8821 glasov, od katerih so dobili socialni demokrati 5546 glasov, dočim so krščanski socialci oddali 1328 praznih listkov. — Državna zveza nemških železničarjev, ki na Tirolskem posluje le še kratek čas, je združila na svoja kandidata 1694 glasov. Protisocialnodemokratičnih glasov je bilo torej v vsem oddanih 3275, torej tudi tu znaša sočialnodemokratična absolutna večina le še 1135 glasov, kar je pri tolikem številu oddanih glasov le še malenkost.
Sedaj pa poglejmo še v naše tržaško ravnateljstvo.
Tu je bilo oddanih 6494 glasov, in znaša torej absolutna večina 3248 glasov. Socialni demokrati so dobili 4074 glasov, torej samo 827 glasov absolutne večine, dočim je komaj par mesecev obstoječa Z. J. Ž. združila na svoja kandidata 1788 oziroma 1793 glasov ter ji potemtakem manjkalo do absolutne večine 1455 glasov.'Če pa prištejemo 627 neve-ljavih in razpršenih glasov ter praznih glasovnic, se ta številka zniža na 827, torej ni Z. J. Ž. zaostala za socialnimi demokrati za več kakor za 1654 glasov, in to je tudi malenkost, ako se upošteva
parmesečni obstoj Z. J. Ž. in tolikoletno delovanje socialnodemokratične železničarske organizacije.
Iz vsega tega je razvi dno, da je ugled socialne demokracije globoko padel med železničarji, da so železničarji, ta elitna masa, temelj socialnodemokratične strokovne in politične organizacije, kar trumoma začeli zapuščati potapljajočo se socijalnodemokratično ladjo, ker so izpo-znali da jim je mednarodna socialnodemo-kratična breznarodnost edino le v škodo. Izpoznali so to pred vsemi češki železničarji, za njim potem Nemci, a končno se je zasvetilo tudi v glavah našega slovenskega železničarstva, ki je začelo posnemati svoje reverne brate in se odločno uprlo izrabljanju po socialnodemokratični internacionali. In ta proces se je razvil pri nas prav hitro, hitrejše, kakor kje drugje, in število železničarjev, ki nočejo biti podlaga socialnodemokratski peti, raste vidno od dne do dne. Saj ne bo dolgo le par tednov, ko bo Z. J. Z. štela prvi tisoč narodnozavednih jugoslovanskih železničarjev.
Z nacionalno organizacijo železničarjev pa stopajo pred Z. J. Ž. popolnoma nove naloge. Ako je imela nasprotnike dosedaj v mednarodni socialni demokraciji, Ijih ima sedaj na dveh straneh, v socialnih demokratih in nemško-nacionalno organiziranih železničarjih, katere je zanesla v naše jugoslovansko ozemlje, prav socialna demokracija Nemci smatrajo naše jugoslovanske dežele če ne že za sedanjo, pač pa gotovo bodočo last in si prisvajajo pravico do najboljših služb v teh naših deželah. Socialna demokracija jih je nasejala med nas, in naša skrb mora biti, da obranimo naše železničarstvo teh odžiralcev kruha našemu železničarju na naših lastnih, domačih, rodnih tleh. Ta naloga Z. J. Z. ni lahka, kajti žilavost, s katero delajo Nemci, je splošno znana, in hvalijo se že sami, kako lepo napreduje njihova nacionalna stvar med železničarji.
„Eisenbahn-Beamtenverein“ („Društvo železniških uradnikov11) se je preorgani-ziral na nemškonacionalni podlagi ter se popolnoma odrekel socialni demokraciji, „Reichsbund deutsčher Eisenbahner“ („Drž. zveza nemških železničarjev1') se vedno bolj utrja, in to mora biti za Z. J. Ž. povsod, da napne vse svoje moči v obrambo koristi jugoslovanskih narodnih železničarjev. Resnica je, da na eni strani od dne do dne slabi tden nasprotnik socialna demokracija, a zato pa raste drugi — nemškonacionalna železničarska organizacija, ki je zlasti z ozirom nato, da ima največjo zaslombo pri odločilnih krogih, raznih ravnateljstvih in samem ministrstvu, tem nevarnejša interesom jugoslovanskega železničarja.
Z. J. Ž. torej res čakajo težke naloge, in zato je treba, da se je tem tesnejše oklenejo vsi jugoslovanski narodni železničarji in ji dajo tako s silo svoje številne mase najboljšo oporo v njenem de lovanju. Cim mnogovrstnejša bo ta masa, tem večji vpliv bodo imele želje in zahteve Z. J. Z. v vsakem oziru. Zato pa, narodni železničarji, vsi do zadnjega moža v Z. J. Ž.!	'
Na narodni podlagi.
Delovanje uradniškega društva „Eisen-bahn-Beamtenverein“ je zadnja leta sem vedno bolj in bolj in kazalo, da se deluje v društvu na važne izpremembe. Dasiravno so bili tudi uradniki nenemških narodnosti člani tega, društva, vendar je društvo začelo vedno bolj in bolj kazati nemškona-cijonalno lice, iu končno so bili zlasti uradr.iki slovenske narodnosti prisiljeni, iskati zavetja drugod, ktr ga niso več našli v društvu, ki je vedno bolj in bolj gojilo id<je, naravnost žaleče narodno prepričanje slovenskega uradn štva. Slovensko železniško uraduištvo si je ustanovilo svoje lastno „Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov". To je tudi dalo povod njihovim nemškim kolegom, da so konečno prišli na dan z resnico.
V svojem glasilu je namreč sedaj objavilo društvo „Eisenbahn-Beamtenverein" članek pod naslovom „Was wollen wir“ („Kai hočemo'), v katerem izjavlja, da bodi društvo strogo nemško društvo, ki naj slom na narodnogospodarskem programu ter koraka s tokom časa in nemške politike. Društvo poudarja, da je trdna in neporušna organizacija mogoča le tedaj, ako tovariše združuje tudi n a-cijonalna misel, pričakuje pa, da bodo slovanske železničarske organizacije v skupn h stanovskih zadevah pripravljene za skupni nastop.
..Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov" pripominja k tej izjavi, da se to društvo ni ustanovilo vsled narodne
nestrpnosti jugoslovanskih železniških uradnikov, temveč le vsled prepričanja, da more uspevati edino le organizacija rta narodnogospodarskem pogramu ni da more le taka organizacija jamčiti za stalne in gotove uspehe. Obenem izjavlja, da odobrava odkrit nastop nemških stanovskih tovarišev in da je vedno pripravljeno za skupen nastop v skupnih stanovskih zadevah. Odločno pa se hoče upirati D. J. Ž. U. nemški ekspanzivni politiki, ki gre za tem, da bi izpodrivala jugoslovansko uradništvo na njegovih domačih tleh. „Mi privoščimo vsakemu svoje, a ne pustimo in ne dopustimo nikdar, da bi nam kdo odrekal ali jemal, kar je našega. S poštenim nasprotnikom pa se zgražamo radi vsikdar, ko bo treba nastopati v težkem boju za kruh. Ne odjedajte nam torej koščka kruha v naši domovini pa se bomo zvesto borili z vami za vaš in svoj hleb, ki nam ga mora dati skupni gospodar".
Kakor je torej razvidno iz tega poročila, se je železniško uradništvo popolnoma odtrgalo vplivu mednarodne socialne demokracije, pa tudi mednarodnosti sploh in je sedaj organizirano vse na narodnostni podlagi, in to je tudi treba popolnoma odobravati.
Na enakem stališču, kakor „Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov", stoji tudi naša Z. J. Z. Tudi Z. J. Ž. odobrava organizacijo neslovanskih železničarjev na narodni podlagi, ker tudi privošči vsakemu svoje, a ravno tako odločno pa zahteva enake pravice tudi za jugoslovanske železničarje, zlasti pa to, da dobe svoj kruh na svojih domačih tleh in da. ga jim ne bo jemal tujec. Tudi Z. J. Z. je že večkrat izjavila, da je vedno pripravljena za skupni nastop z drugimi železničarskimi stanovskimi organizacijami, kedar gre za skupne koristi železničarjev in je to tudi že dejansko pokazala. Z odkritim nasprotnikom -se bo Z. J. Ž. v takih skupnih vprašanjih vedno rada zvezala v dosego skupnih koristi. Te odkrite nasprotnike pa vidi v drugonarodnih, na podlagi njihovi narodnosti orgariziranih železničarjih, kajti le ti so odkriti nasprotniki, do-čim je pri socialnih demokratih zaitonj iskati odkritosti, temveč le zahrbtnost poleg velikanskega bahaštva in samogoltnosti. Velikega samozatajevanja je treba za skupen nastop s takim nasprotnikom, kakor so socialni demokrati, a celo tu je Z. J. Ž. pripravljena za skupen nastop v skupnih zadevah, dasiravno je prepričana, da bi socialni demokrati po svoji stari navadi vsak uspeh iz skupnega delovanja izrabljali le v svoje samopašnev strankarsko agitatorične namene. Z J. Z. je pripravi ena storiti to, ker so ji res koristi železničarjem prva in glavna skrb, in prav to povzdiguje Z. J. Z. visoko nad socialnodemokratične strankarske koristolovce.
V organizaciji nemških uradnikov in uslužbencev bo imela Z. J. Ž. odločne, pa odkrite nasprotnike, čakajo je hudi boji, a teh bojev se Z. J. Ž. ne straši, kajti njen program -- .na jugoslovanskih tleh kruha jugoslovanskemu železničarju" — je tako jasen, da ima v njem do pičice začrtano svoje delovanje za vsak slučaj in za vse slučaje. In potem programu bo delovala Z. J. Z., slej ko prej, delovala, se bojevala in — zmagovala!
zjž— Južna železnica — „slove-nizira" ? Nemški „volksrat“ ( ljudski svet") je izrekel to velikansko budalost in na podlagi tega budalastega izreka začel z vsemi svojimi silami delovati nato, da vrine čim največ nemških uslužbencev in uradnikov na slovenska tla. Južna železnica da bi poslovenjevala! Kje pa, prosimo? Na celem slovenskem Štajerskem ne najdete niti enega slovenskega postajnega napisa! Drugih slovenskih napisov sploh ni, kakor kvečiemu pri cestnih prehodih in na straniščih. Šele ko stopi železnica na kranjska tla, je videti prve slovenske postajne napise, in ti slov. nski napisi zo-pot izginjajo b. lj in boli, čim bližje prihaja železnica Trstu. Tu ga ne najdeš slovenskega napisa, ako bi ga tudi iskal z lučjo ob belem dnevu. Ia glede osobja! Ali nimajo vseh količkaj boljših mest pri južni železnici v svojih rokah — Nemci, pa naj bodo to potem uslužben«ka ali uradn ška mesta ? Ali ne prihaja k nam vedno več ia več nemških uslužbencev in uradnikov, dočim naše ljudi prestavljajo na Zgornje Štajersko in Tirolsko: Da, to je .sl ivenziranje" ! Hinavci grdi! Zato tudi popolnoma odobravamo sklep zidan moške podružnice D. J. Ž. U., ki ga je sklenila na svojem ustanovnem občm-m zboru in ki se glasi : „Z ozirom nato, da je začel „volksrat" velikansko gonjo proii južni železnici, ker ba e slovenizira, poživljamo vse naše poslance brez razlike
strank, da nemudoma protestirajo pri upravi južne železnice proti taki gonji ia odbločno zahtevajo, da nastavlja na Južnem Štajerskem, ki je popolnoma slovensko le slovenske uradnike in uslužbence. Osrednjemu odboru naročamo, da napravi do merodajnih mest potrebne korake". — Enak sklep bo storila tudi Z. J. Z.
zjž— Vedno strahovi! V vseh strokah železniškega obrata se nahajajo gotove osebe, ki bi naj bile nekak „bavbav“ za ostale uslužbence. Ti „bavbavi“ se odlikujejo na zgoraj z neko prav posebno priliznjenostjo in pasjo ponižnostjo, zlegli bi svojim predstojnikom najrajši kar naravnost v črevo, nasprotno pa z ravno tako nesramno surovostjo napram svojim souslužbencem in položnikom, ako jim jih je dodelila nespamet višjih činiteljev. Naj-grša njihova lastnost pa je denuncijanstvo. Kakor pajk na muho preže na svoje tovariše, samo da bi izvohali kaj, kar bi mogli zanesti še toplo navzgor in bi tako odjedli košček kruha svojemu sotrpinu. Fej ! — Pred par dnevi sem opazoval na državnem kolodvoru delo trpinov pometačev. Tu sem videl, kako hoče neko člo-veče, ki niti vojaške suknje zapeti ne zna, po vojaško komandirati in trpinčiti uboge pometače. Človek, ki je ne po svoji zaslugi, pač pa po pomoti prožnega mojstra Laha dospel do enakega predpometača, menda misli, da ima zato že nekake nadčloveške pravice in da sme z drugimi uslužbenci nekaznovano pometati; kakor se mu zlubi. To mošičkovo delovanje si bomo ob priliki ogledali malo natančneiše, povemo pa že danes prožnemu mojstru, da bomo temeljito poskrbeli zato, da ljudem. kakor je oni predpometač, ne bo zrastel greben preveč, če je prav ta predpometač njegov ljubljenec. Svaka sila do vremena! To naj velja tudi prožnemu mojstru Lahu in njegovemu protežirancu !
Opazoval ec.
zjž— Za čuvaje! Z. J. Ž. se popolnoma zaveda svoje dolžnosti in to vedo tudi njeni člani, kar je razvidno iz velikega zanimanja, ki vlada po vseli naših pokrajinah za našo Z. J. Z. Sedaj je pred vsem na površju vprašanje železniških čuvajev drž. železnice in železniških delavcev sploh. Z. J. Z. je prošli teden sklicala več shodov v tej zadevi. Shodi so se vršili v Trstu, Gorici in drugih krajih in so bili vsi prav dobro obiskani ter so se izvršili v najlepšem redu. To je najboljši dokaz, da se železničarji zavedajo svojega položaja in da iščejo rešitve res tam, kjer jim je edino zagotovljena, v Z. J. Ž., ki ima edina čuta in ljubezni za slovenskega železničarja. Prišel bo kmalu čas, ko se bodo oklenili na Z. J. Z. tudi oni ubogi nezavedni železničarji, ki še tavajo v temi po raznih drugih organizacijah, katere poznajo nas Slovence samo tedaj, ko nas rabijo, da jim stvarjamo maso in jim plačujemo mDsečne prispevke, sicer nas pa ne poznajo Tedaj bo Z. J. Ž., in ta čas ni daleč, šele pokazala vso svojo moč! — Poročila o shodih priobčimo prihodnjič.
zjž — Čudna navada se ie udomačila pri državni železnici v Trstu. Na vsake toliko časa je treba popolniti kako sistemizirano mesto, katerega čaka že cela vrsta zmožnih, za dotično mesto popolnoma usposobljenih, mladih moči, ki bi mogle dotično službo opravljati re3 v korist železnici, sebi pa za stalno zagotoviti košček kruha. Toda železniški upravi ni zato, da bi imela na takih mestih res usposobljene ljudi, temveč le za par vinarjev, ki jih hoče prihraniti. Zato pa oddaja taka mesta starim, izmozganim, zi taka mesta popolnoma nekvalifici-anim ljudem, ki ne morejo nikdar postati stalni, mlade, kvalificirane moči pa pušča v provizoričnih službah stradati. Mi prav radi privoščimo vsakomur zaslužek, ali kar je prav, je prav ! Službe, za katere le treba posebne usposobljenosti, nai opravljajo ljudje, ki so usposobljeni zanje in to tembolj, ako že leta in leta čakajo nanj , ljudem pa, ki so pa že pri železnici storili svojo dolžnost, naj pa da tako pokojnino, da bodo mogli pošteno izhajati, ne da bi prisiljeni drugim odjedati kruh!
zjž— Vedno več pritožb se čuje proti raznim prožnim mojstrom, da kar očividno protežirajo one partije, v katerih ni naših organizirancev, dočim pa partije, v katerih je večina članov Z. J. Z,, priti skajo in trpinčijo na vsa mogoče načine, jim odkazujejo slabše delo itd. Za danes še ne imenujemo nikak h imen, toda če to protežiranje in teroriz ranje ne poneba takoj, bomo navili druge st une ter dotič-nike magari za ušesa privlekli na pristojno mesto, kjer jih bodo poučili, da železniški predpisi ne poznajo ne protekcije in ne terorizma!
zjž— Čiščenje železniških voz je
'opravek, katerega ],{ privoščili vsaj p8r dni kakemu dVOrnemu svetniku ah dru gemu takemu n revežu", da bi vsaj poskusili kaj se pravi Za par kronic na dan poh' rati danzadnevom prali in zopet pnp dokler jetika ne stori svoje dolžnosti. P°‘ sebno ženske so tu nejvečje revice. Edino pravično bi bilo, da bi ženske pometale en dan vozove, drugi dan bi pa brisale in bi se tako izmenjavale z moškimi-Moški naj bi se pa, in to vsaj oni, ki so zmožni jezikov, menjavali v 14 dnevnem turnusu z nosači prtljage. Tako bi se ta nezdrava služba razdelila, a tudi v denar nem oziru bi bilo to pravičnejše, ker bi sedanji čistilci vozov pri prenašanju pri' ljage zaslužili tudi kolikor toliko. Tako Je urejeno v Pontablju in Šmihelu, zakaj ne bi tudi bilo v Trstu !
Slovenskim statistk
• Sprejeli smo sledeči dopis:	tj
Vsakdo ve, da se izneveri zaradi šol* škili nedostatkov mnogo naše mladine svojemu narodu. Ker so pa otroci naravnost prisiljeni obiskovati take šole, moramo paziti, da se odtujevanje vsaj omeji. Pro* sili bi Vaše cenj. društvo tedaj, da vpliva bodisi na shodih, ali pa z agitacijo od člana do člana na starše, da bi gledali na sledeče : 1. da povedo pri vpisovanju (v neslovenske šole) brez strahu in ozirov pravi materni jezik, in 2. da se vDišej0 tudi h slovenščini kot prostemu predmetu (če obstaja na tisti šoli )
Izkušnje imamo, da se obiskuje slovenščina posebno v meščanski šoli (v 6. 7. in 8. razredu zelo, zelo malo, kar je najbolj žalostno.
To dvoje bo odločilno kot pravi narodni statistični izkaz pri urejevanju šol.
Na državnih nemških šolah ie uveden prosto tudi sl venski ’ezik, zaradi ugodnih zakonitih določil pa bi se dal doseči tudi v italijanskih šolali, obiskovanih od mnogih Slovencev (n. pr. laška obrtna šola, trgovska in pomorska akademija itd.
V nadeji, da ustrežete naši blagohotni želji in prošnji Vam priporočamo nujnost, ker se začnejo vpisovanja že s 15. tega meseca1'.
Priobčujemo ta dopis, kakor smo ga prejeli in poživljamo narodno delavstvo, da dobro preudari te besede. Slovenska šola slovenski deci, poduk v materinščini 1 To je zahteva vsakega narodnega Slovenca. Narodno delavstvo, ki tvori ogromno večino slovenskega prebivalstva v Trstu, na njem je ležeče, da se ta zahteva tudi uresniči. Torej brez strahu, narodno delavstvo, v boj za pravice slovenskega pre-bivastva v Trstu, na njem je ležeče, da se ta zahteva tudi uresniči. Torej brez strahu, narodno delavstvo, v boj za pravice slovenskega jezika, pokaži svojo slovensko narodnost tam, kjer je to najbolj potrebno — v šoli! Upamo, da ne bo med narodnim delavstvom človeka, ki bi tu zatajil svojo narodnost in tako izdal ne samo svoje in svojih otrok koristi, tem* več koristi in pravice vsega slovenstva v Trstu!
i
'i
1
I
j
i
i
<
8
t
1
l
J
(
l
1
1
l
1
t
C
l
I
<]
t
5
j
t
8
1
8
1
i
i
l
l
t
f
t
t
t
1
i
i
Svetla točka,
Ne moremo reči, da nam rožice cve-tejo. Zastrupljenost r„zmer, ki je v nasprotnih nam taborih rodila marsikatero krizo, je pri nas izzvala neko stanje letargije, duševne mlačnosti in neodločnosti. To se opazuje ob vsakem nastopu v javnosti in v še večji meri pri vsakem koraku notranjega delovanja. Razvoj nam je zrastel čez glavo. Stari živi jenski pogoji se polagoma izcrpljujejo, treba je vstvaz-ti nove... Inače bolezen razvoju, ki jo srečamo pri vsakemu mlad-mu organizmu, ki pa vendar ne sme pogrešati zdravnika... Zato menim, da ni smeti podcenjevati važnost sklepa, storjenega na nedeljskem izrednem občnem zboru N. D. O Mislim pri tem na združitev članov N. D. O. z močno strokovno organizacijo č e š k e g a narodnega delavstva v Pragi; Predpriprave so dovršene : tržaški izredni občni zbor N. D. O. se je brez debate soglasno izrekel za sprejetje ponudbe stavljene po č*-ški zvezi. Oblika pristopa iz pravnega položaja ,je postranska. Ves da-lekosežni pomen problema obstoji v tem, da se je začela od zdolaj gori iz vaja*1 / stvarno rzajemnost. In med' severnimi i" južnimi Slovani. Češki rudar moli roko slovenskemu težaku v Trstu odnosno hrvaškemu mornarju v Puli. Oeško-slovanskft delavska sveža tvori naj z južniuui v N; D. O. združenimi tvorbami duševno celoto, razpolagajoča s potrebno močjo in avkto* riteto, da nastopi v boj proti vsem za ti'
ralcem slovanskih delavcev v Avstriji, pripravljena vsaki čas da uveljavi njih opražene težnje po načelu : „Eden za vse in vsi za enega". Slovanska vzajemnost slav-ljena do sedai v navdušenih napitnicah političnih pesnikov, naj se pretvori v vzajemnost dela, medsebojne zaščite s po->»o6io gmotnih in duševnih sredstev. Nedeljski izredni občni zbor je povzdignil to davno gojeno željo do formelnega sklepa. Odbor N. J). O. je formalno pooblaščen, stopil v neposredno zvezo s Cehi. V času treh mesecev ne bo N. D. O. več »lokalna«. ..osamljena", organizacija „kru-tflirjev". Pred rednim občnim zborom se nam Posreči predstaviti se javnosti, kot N. D. th zastopnica delavcev na jugu in zaveznica češko-slovanskega delavstva. Koristi, ki jih bo iz tega črpala delavska stvar so Prejasne. Ne glede na močne centralne denarne zaklade, namenjene najrazličnejšim potrebam, pride kmalu čas, ko se iz teh novih razmer uresniči ideal vseh za naše delavstvo vnetih rodoljubov: informativni, toed-slovanski urad, posredovalnica med Potrebami trga in potrebami slovanske dlani, delavska, češko-slovanska burza, Postane fait accompli. Zato nam ni obupati. Skozi oblake, ki se širijo nad našim ob-zorjem. prodira nov solnčni žarek, svetla točka. Čutimo, da nismo sami, da na visokem ‘severu žive v veliko boljših razmerah močni Slovani, pripravljeni da nas 'Prejmejo v svoje vrste, kot enakopravne Prate, slovanske delavce v Avstriji!
Izredna letina na Ogrskem.
Po zanesljivih poročilih se je izvedelo, da je potrošila ogrska vlada za minule državnozborske volitve do 20 miljonov kron. Ljudstvo je toraj dobilo več denarja, kakor pri kaki srednii letini.
Slava velikanu Khuen-Hedervaryu na Piegovi dvajsetmilijonski zmagi.
Ministerske penzije.
V proračunskem odseku je pred'ožil finančni minister zaznamek vsih penzij, katere vživajo bivši ministri.
Ta zaznamek je vsled tega tako interesanten, ker se iz njega razvidi, da samo dva, v posledniih letih penzionirana ministra, namreč Začek in dr. Schreiner, dobivata zakonito minimalno penzijo. Skupna ®votavteh penzij znaša 727.000 kron.
Šest bivših parlamentarnih ministrov dobiva po 16.OO0 kron na leto, in sicer, JPinistri Ebenhoch, Derschata, Pacak, Prade, Prašpk, Abrahamovich. Uradniški •Pinistri	dobivajo	višjo	penzijo.	Penzije
Posameznih ministrov znašajo : Dr. Unger 20.000	K. Chlumecky	12.000,	Zaleski
20.000,	Windischgriitz 8.000, Madeysky
20.000,	Glanz 17.000, Baernreither 14.000,
batour	20 000.	Korber	24.000,	AVelser-
cheimb 24.000, Vittek 20.000 Bohm-Ba-'verk 20.000. Giovanelli 20.000, Jendrcejo-Vitz 8.000, Thun 8.000, Bvlandt 24.000, Kosel 20.000, Randa 20.000, Auersperg
24.000,	Pacak 16.000, Gutemherg 20.000, ^uenburg 20.000, Bpck 32 000, Fort
20.000,	Klein 24.000, Korytovski 26.000,
"larchet 24.000, Gessman 20.000. Der-'chata	16.000,	Prade	16 000,	Fiedler
20.000,	Prašek 16.000, Abrahamovvitz
16.000,	Braf 18.960, Začek 8.000, dr. Schreiner 8.000. Ti gospodje morejo biti z vspehi svojega ministrstvovanja popol-Porna zadovoljni. Ali so pa tudi davkoplačevalci, to je drugo Vprašanje.
Iz teh podatkov tudi prav lahko razumemo zakaj se gotovi ljudje tako zelo Pehajo za ministerske portfelje.
Domače vesti.
Iz tržaške okolice. Prijeli smo od baškega okoličanskeg delavca : Z velikim Oseljem opazujem delovanje centralnega
odbora v Trstu in po bližnjih krajih naših slovenskih dežela, kako se naše delavstvo organizira, da skupno združenimi rokami zahteva svoje pravice tudi na gospodarskem polju. Le na tak način zamore priti naš delavec do kruha, da preživi svojo družino.
V naši tržaški okolici se delavstvo premalo briga in to vse iz lastne zanemarjenosti, ker sploh se ne brigajo za bodočnost. Že večkrat sem čital v glasilu
N.	D. O. in tudi na javnih shodih N. D.
O.	da okoličani bi morali bolj se zanimati za „Narodno delavsko organizacijo" v svojem lastnem interesu. Priliko sem imel govoriti z več okoličani ter sem jih tudi jaz sam vspodbujal k temu, da se organizirajo in da pristopijo k N. D. N. Vsaki seveda je vzel na znanje to moje priporočilo ali — žalibog — kakor mi je znano malo se jih je vpisalo. Povdarjati moram na tem mestu, da okoličani pravijo, da N. D. O. itak ne pomaga okoličanskemu delavcu ter da vsi drugi pred dobivajo službe oziroma delo kakor naš okoličan. To ni res. Ravno organizacija je skušala enkrat organizirati okoličane, ker je že v naprej vedla, da bo rabila domače delavstvo. Ali naš okoličan se ni zbudil iz spanja, ter mirno čakal boljše dneve — doma. Mi okoličani imamo odprta vrata v organizaciji in pokazalo se je — kakor je meni znano — da ravno delo v novi svobodni luki pri Sv. Andreju je bilo nam namenjeno. Ali pomisliti je treba, da od vseli okoličanov-delavcev, koliko jih je bilo domačinov predloženih v listi, ki jo je odposlala N. D. O. upravi javnih skladišč. Če se ne motim — ravno štiri. Torej vidite, dragi sorojaki, da ravno naša nemarnost, naša brezbrižnost je škodovala nam, ki smo oni čas spali, ko je bil čas nastopiti, da pridemo v poštev tudi mi oziroma do kruha, da preživimo našo družino. Okoličani smo politično dobro organizirani, da stem obvarujemo pred našimi nasprotniki svoj narodni čut in našo narodno poses*. Dolžnost je torej naša, da ravno tako skrbimo tudi za naš kruh da nam tujec ne odnese še onega malega zaslužka, katerega vživamo v mestu. Za to je ravno poklicana N. D. O. da ščiti in varuje interese slovenskega delavca sploh. Svarim Vas torej, dragi okoličani, da se oklenete okolu N. D. O., ker edino oua je, da je znala do sedaj stopiti v boj proti vsakomur, ki je hotel škodovati potrebščinam delavca.
Za danes zaključim svoje skromno poročilo, upam, da „Narodna delavska organizacija" ne bode zapustila nas okoličane ter nsdaljevala svoj pričeti korak. Mnogo je nas okoličanov, ki potrebujemo organizacijo in upam, da se tudi mi vzbudimo iz spanja, da postane naš okoličan tudi na gospodarskem ekonomičnem polju organiziran. Zahvaljujoč se cenj. „Narod-nemu Delavcu" za objavljenje tega mojega dopisa, „Narodni delavski organizaciji" pa kličem: „L8 naprej, nadaljujte i nadalje zapričeto delo, ker „zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača".
Narodni okoličanski delavec.
Dostavek uredništva. Ta dopis smo prejeli od starega okoličanskega delavca ter smo ga z veseljem priobčili. Naše mnenje je, da odbor N. D. O. bo to uvaževal ter pričel s svojim -/apričetim delom po naši okolici tržaški. Svarilo, ki ga daje dopisnikar okoličanom sploh je po našem mnenju na svojem mestu. Ako bi se okoličani organizirali v N. D. O. bi popolnoma drugačno lice zadobilo delo, katero je bilo razpisano v novi prosti luki Sv. Andrej. Danes bi lahko bili sami okoličani nameščeni pri onem delu. Tudi od strani naše upamo, da bode boljše solnce zasijalo tudi za našo slovensko okolico.
d— Veselica skupine „proste luke" N. D. O. vrši'a se je v nedeljo,
dne 5. t. m. v „Konsumnem društvu" v Rojanu najvzorneje vkljub temu, da je ves popoldan neprenehoma deževalo. Naše zavedno narodno delavstvo se je točno ob določfeni uri jelo zbirati, da zopetno pokaže svojo udanost do »Narodne delavske organizacije". Veselica se ni mogla vršiti — kakor rečeno na vrtu ter je odbor priredil prostor v dvorani koder je nastopilo pevsko društvo »Kolo" iz Trsta z moškim zborom, ki je jel od občinstva burno pohvalo. Mešan zbor pevskega društva .Zarja" je precizno izvajal mešan zbor, ki je popolnoma ugajal poslušalcem. Povdarjati moramo na tem mestu, da gre obema gg. pevovodji Adamiču in Mahkoti izrečena zalivala za njih trud, ki sta res nastopila svojim zborom v popolno zadovoljstvo po slušalcev.
Tudi narodna godba iz Sv. Ivana je svirala lepe narodne komade, tako, da je pomagala tudi ona; do lepšega vžitka in razvijanja zabave.
Po končani veselici zbrala se je mladina v veliki dvorani, koder se je začela vrteti pozno v noč ob zvokih godbe.
Med vsporedom se je pričelo žrebanje darov za šaljivo tombolo, ki je vzbudilo splošno smeha. Večina darov se je licitiralo ki so navzoči kaj pridno segali po licitaciji.
Skupina „proste luke" mora biti res zadovoljna z vspehom, ki ga je dosegla. Pomisliti, da je, kakor rečeno, tako deževalo, da sploh ni bilo upanja, da bi se ljudstvo imenovane veselice, ali naše delavstvo zna, kaj je njegova dolžnost in je pohitelo na veselico. Ravno tako moramo pohvaliti tudi domačine Rojančane, ki so se tudi oni odzvali našemu pozivu, upajoč, da tudi v prihodnje se bratski med nami veselijo ter tako si podamo bratsko roko v blagor in napredek našega stanu.
Širite ^Narodnega Delavca^!
d— Zveza avstrijskih poštnih in brzojavnih uslužbencev. Krajna skupina Trst priredi prvo pomladansko društveno veselico v nedeljo 12. junija 1910 na vrtu „društvene gostilne" pri sv. Ivanu, poleg cerkve. Na vsporedu te veselici so: koncert z bogatim sporedom in ples, ki pričneta istočasno ob 4. uri popoludne, šaljiva pošta, petje, telefon, srečolov in nebroj drugih raznovrstnih zabav. Ker je čisti dobiček te veselice namenjen v podporo vdovam in sirotam ki ne dobivajo nobene penzije ter bolnim poštnim uslužbencem, vabi podpisani odbor najvljudneje k naj-obilnejši udeležbi. Presenečen bo vsak že ob vhodu, kjer bo videl — kar ni še videl. Glasbene točke bo izvajala dobro znana AVagnerjeva godba. Vstopnina k veselici za odrastle 50 st. Otroci do 10. leta v družbi starišev so vstopnine prosti. Vsak ples 10 vinarjev.
Popolnoma moderno urejena trgovina manufakturnega blaga Križman-čič & Breščak ulica Nuova je res bogato opremljena. Preskrbliena je z modernejšim blagom vseli vrst. Tovariši! Kupujte le pri naših trgovcih ker stem pokažete, da znate ceniti geslo : Svoji k svojim !
Vsem tovarišem in drugemu slovenskemu občinstvu Trsta in okolice se naznanja- da se danes v soboto zvečer na novo odpre zadružna gostilna članov N. D. O. na vogalu ul. Gliega in Carra-
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in sladftičarno
ul. Molin Grande štv. 9.
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Josip Tauč&r.
ffajvečja slovenska manijakturna trgovina v Črstu.
Križmančič & Breščak
ulica Nuova št. 37.
I) ;acgi se nahaja velikanska izbira vsakovrstnega m<(letnega blaga, za spomlad in leto, možke in žetske obleke, raznovrslno perilo, preproge zavese Ud. Velikanska izbira vsakorstne drobnarije, za {šivilje in krojače vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Udom flf. D. 0. dajeva 10°|o popusta.
□ Prlpoicča se kot 8lo\enca slav. občinstvu za najobllnejši obisk. Q
B000000$0©00©0
pEVi	CENE ZMERNE,	TELEFON 16-83	V!
i =	Na obroke 3S	< CD = 5c
o S <o E o o 	. GL	Ueltka zaloga izdelanih oblek	S * CD ta	 JU NI
«1 E iS	za moške In otroke. Bogat izbor vs?h vrst platna	S ®
-22. >č3 « o	za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd.	A* A* ca ?* < o_
a. *-GO E	Adolf Kostoris, ul. S. Glouunnl 16,1. n. zra en ,,BUF • ET AUTOMAT1CO“	
i ®	POZOR ! Skladišče ni v pri li-	|H	POZOR! Skladišče ni v pritli-	n1*
1 mm	čju, ampak v prvem nadstropju,	čju, ampak v prvem nadstropju.	
*
Delniška glavnica:
& 15,000.000.
Telefon 19-95.
4
1/0
OSREDNJA BANKA § ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
vloge na knjižice.	Premij ene vloge
Q	MENJALNICA. - BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih
.	zavodov avstro-ogrskik. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
Vlog okoli:
K 115,000.000
Naslov za 3>rz.: SPOROBANKA.
4%%
Prodajalne: ulicaBosco 17. : Telefon: štev. 23-21.
II.	ul. Miramare
III.	v Skednju.
čisti dobiček tega Vašega prvega spodarskega podjetja je namenjen Vam In Vaši sveti stvari!
go-
le

dori. Povdarjati moramo, da gostilna je popolnoma na novo urejena in stoji pod vodstvom Hinka Kosiča. O priliki odpretja
prideta danes zvečer dva pevska zbora, ki bosta priskrbela, da se tudi
naša pesem
razlega v naši gostilni.
Na svidenje torej danes zvečer v naši gostilni!
d— Javna zahvala. Podpisani odbor skupine ..proste luke1* N. D. O. šteje si v prijetno dolžnost zahvaliti se vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli do tega, da se je veselica dne 5. t. m. vršila vkljub slabemu vremenu toliko v moralnem kolikor v gmotnem oziru v naj lepšem redu.
Bodi izrečena tem prvej vrsti pev. društvu „Kolo“ iz Trsta in „Zarjii( iz Rojana za krasno petje, ki sti prevzeli blagohotno sodelovanje, kakor tudi pev. društvu „Trst“ za posojene zastave za okinčanje veseličnih prostorov.
Slednjič se zahvaljuje podpisani odbor cenj. odboru „Konsumnega društva**
za brezplačno prepustitev veseličnih prostorov ter našemu neumornemu tovarišu Stefanu Luinu, ki je ves čas stal na vnanjih prostorov pri blagajni ob dežju.
Trst, dne 9. junija 1910.
Predsednik : Fran Kranjc.
DAHOVI.
Ker se niso mogli vdeležiti veselice skupine »svobodne luke** N. D. 0. so preplačali vstopnino sledeči: Kjuder Alfons 5 K, dr. J. Mandič 4 K, Purhart 2 K, Princ 1 K, Zabrič 2 K, Vatovec Anton 1.—, Zadnik Josip 1. — , Markuža 50 st., Jeranko 00 st., N. N. K 1.—, Nečitljivo potom zahvala v 1 ime 2.—, Biček, vratarica »Nar. Doma** 5.—. Vsem darovateljem se zahvaljuje odbor najprisrčnejše.
Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska: TISKARNA „EDIN08T“ v Trstu.
»TRŽAŠKA POSOJILNICA in HRANILNICA"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
plaz«** tlella Caserma St. 2, I. n. — TltST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih ■topnjieab). — TELEFON St. 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
4Vlo
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5%—6%, na menjice po 6°/0, na zastave po 51/* in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Poštno-hranilnični račun 8i6’oo4.
V\\\\\\\\\\\’

Novo pogrebno podjetje
se je preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni).
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azegllo št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše
vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo
HENRICH 8TIBELJ in drugi.
Telefon št. 1402
Sr Cene nizke ]	V	L j	y	H	H	E
brez konkurence
Velika zaloga z manifakturnim blagom
ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul. S. Lazzaro 5.
V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velkanška izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike. svihnine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE
IN DRUŠTVENE ZNAKE.
Kupljeno J)l8go, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa sed enar vrne brez nikakih zadržkov. Poskusiti in se prepričati
Članom N. D. O. pozor
Poslužite se vsi ur in zlatanine
ulica del Rivo 26
Alojz Povh
Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. IzvrSuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti.
Članom N. D. 0. so znižane cene.
Slovensko podjetje !
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu.
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„A11’Adria*4 ni. Nuova štv. ti in „A1 fratelli dalmatl" ulici Zndecohe šfv. 8 v katerih toči svoja vina L vrst.
Književne novosti:
3.2°
GREGOR ,IČ: Poezije, zv. IV. . . . K
vezano ■
GOVEKAR:	»Dobre gospodinja",
gospodarska knjiga , za naše mlade gospodinje, vezano...............
»Štiri make allke“, povesti ....	»	^
BENEŠ: »Brodakovaki odvetnik* . « * Kip Gregorčiča.......................4
2'80
Vsakovrstne mašne knjige po r cenah.
NOVOST!	NO VOS*
Hokltl za dvorane In vrte pri :: zabavah ::
▼ belo-modro-rudečlh barvah, komad P? metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vina*!
Vse te knjige, papir In potrebSil*1® se dobivajo v
Slovanski knjigarni in paplrnid Josip Gorenjec
TRST, Via Valdirivo 40.
Josip Štolfa trst^S^
vedere št. 8. h deluje vsakovrstna mizarska o*
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarn#
v u'ici Miramar I, nasproti kolodvor* južne železnice, kjer toči najpristnejši kranj" ski brinjevec, vipavski tropinovec in p1^ vrste slivovec itd. Ima na razpolago to® razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
** Vsi Slovenci v slovensko trgovino! ••
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosufe Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Zaloga izgotovljenih oblek in perila za moške. KjUpd' jem v veliki množini od prvih tovarn, prodajam mnog0 in imam male stroške ter mi je tako omogočen > prodajati p°
neverjetno nizkih cenah
Za novo sezono, velikanski prejemki blaga, 5000 oble^ za moške in dečke od K 14.— do 60. — Izven tega bo' gata izbira, kostumov, površnikov, jopičev, telovnikov, bla°> srajc, jopič, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manšetoVj halj, montur (terlis) in vsih drugih predmetov za moške* Specijaliteta lastnega izdelka za delavce; srajc* z kot' monskega txforta ter močne hlače in spodnje hlače. Zgotovlajo se obleke za moške po meri.
£as!na krojačnica.	Ose po nizkih cenah*
.	Govori se slovensko.
Priporočam se na najtopleje za Vašo blagohoto0 podporo.
AUSTB.O-AMERIKANA ■ TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
18. juni|a parnik Mart ha Washington‘ No wi-York via Patrasso-Palermo.
16 junija parnik , Francesoa" v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijak im, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi instalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Tr.tu, ulica Molln Plooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
žganjarno ::
ulica Petronio številka 1.
A. B
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes
— JADRANSKA BANKA v TRSTU —
Via della Cassa di Risparmic St. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VREDNOSTNE PAPIRJE
(RENTE, USLdGACItfE, ZASTAVNA PISMA,
PRld^RlTETE, DELNICE, SREČRE 1. t. d.)
~~ — VALUTE DEVIZE------------~
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
-- Uradne ure; 9 — 12., 2-30 — 5.3o.
Esloipt Dene n Mase, loma naročita
s#fe-depo$its
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
Brzojav| : »JADRANSKA “ — Tr.t.
MU
41
VLOGE NA KNJIŽICE
d — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN —
VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.----------
Telefon : 1463 in 973.	-- -