oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku v ohio ★ Izvršujemo vsakovrstno tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Commercial Printing of All Kinds advertise in the oldest slovene daily in ohio XXXI. _ LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 22, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 80 Novi grobovi ZAKRAJŠEK o daljši bolezni je premini-^poznana Jera Zakrajšek, ro-stara 73 let, stanu-na 29763 Grand Blvd. "•kliffe, Ohio. Doma je bila iz j. ' Strmica p r i Velikih La-® ' odkoder je prišla v Ame-° pred 42 leti. Bila je članica ^tva Carniola Hive št. 493 ^''uštva sv. Ane štev. 4 J '^^kaj zapušča pet otrok: % Victor, Mrs. Hedwig Pa -' Mrs. Ann Knaus in Mrs. ^0^^ vnuke, v stari pa zapušča štiri se-te T Kraševec, Ano Ma-^ijo in Angelo Žužek ter Jo? ^^®'ka Franceta Mate in 2užek, ki sta duhovna, tf . eb se bo vršil v soboto zju-J ob 10:15 uri iz Zakrajško- P'ogrebnega zavoda v cer-• Vida in nato na poko-Calvary. MERGEC Ig. ° Pet-tedenski bolezni j e zjutraj v Doctor's joč Frank Mergec, stanu-1197 E. 176 St. Pogreb Ygj Želetov pogrebni za-.^na 458 E. 152 St. Podrob-' bottio poročali jutri. Wallace svari, da je Amerika na poti v policijsko državo Okrcal je tudi predsednika Trumana v zvezi ž njegovo St. Patrick Day izjavo D oniače vesti y ® radio aparati ■ "itnr Appliance & Fur- ^'"Sovini na vogalu E. 62 Ave. si laliko % k^'asne nove radio apa-^•lanega Philco izdelka^jCe^ prav nizke 4 poleg tega si kot drugo pohištvo v , ovini, kupite na lahka odplačila. donie - trances Pust se je vrni-olnišnice, kjer je srečno ^ operacijo, in sedaj se oskrbo 19105 •Ja na ^ pod zdravniško domu Ave. v Maple Heighis *ilM .^pomladanski koncert bo o popoldne priredilo dru-•Hij ^ Janina" v Slov. nar. do-**'§111^ ®^anley Ave. v Maple ' O. Za to priliko si je ®®stavil lep vspored, s ka ° prav gotovo ustreženo ^4] Koncert se bo pri- popoldne, nakar 1 domača zabava ob |Kl{g ^ulnove godbe. Pevci in 'Vt priporočajo za obilen S^. i, Waqw? v ZAPORIH HINGTON, 21. aprila VETERANOV SE ■da, pododbor za veterane NEW YORK, 20. aprila — Henry A. Wallace je včeraj opozoril, da se. Amerika naglo spremeninja v policijsko državo in v podpro svojih trditev navedal dokaze nasilj, ki so se pripetila ob priliki njegove nedavne kampanje na zapadu. Svoje izjave je podal na ban-* ketu v hotelu "Commodore." 'neprijetni incidenti kakršnega Z Wallaceom se je tega ban-! koli značaja ne bodo povlekli v keta udeležil tudi podpredsedni- nizkotnost naših napadalcev." ški kandidat nove stranke senator Glen Taylor. V svojih obtožbah glede poli-. idejami v cijske države je Wallace med Lincolna "Mi se bomo zoperstavili ne z nasiljem, ampak z glasovi in imenu Jeffersona, Roosevelta. Mi se m ostalim rekel: j bomo zoperstavili v imenu de- "Ne želim nikjer policijske, mokracije in judo-krščanstva. države. Včasih se lahko opravi-1 Mi se bomo borili proti monopo-či policijsko državo drugje, am- ^ listom in mašinam velikih pak nobenega opravičila ni za mest." taktike policijske države v Ame- j -- riki. Sistem Jim-Crow proti zamorskim državljanom Amerika bo kmalu odločila o paktu Vedno, ko se nekega zamor- '^ rpsknsInvaSkn skega državljana prisili, da upo- v dRAV rabi Jim Crow metode, ali pa | - da se udeleži shodov, kjer so za- j WASHINGTON 21. aprila— morci ločeni bd belcev, ta zamo-' Zedinjene države bodo v krat- rec trpi zaradi policijske drža- kem odločile da-li bodo odobrile ve. Ko se je Paul Robesonu, me- trgovinski sporazum, ki je bil ni in še nekim članom naše sku-' sklenjen s Češkoslovaško, pred- pine odklonilo hotelske sobe v no je prišlo do neuspelega puča Indianapolisu, mi smo na naših [ desničarskih elementov. kožah občutili učinke ozračja, „ > • j -i • . . ^ _ ,1 Državni uradniki so izjavili, ki vodi v upostavitev popolne , . . . . . ,, da o temu sporazumu razmotri- policijske države pri nas.' i vajo predsednik Truman in dva Potem ie Wallace omenil tudi v, , , , . , . , , . . , , , , , ^ . , .... dana vlade, ki se nahajata na slucai dveh deklet, ki sta prisli , ,, - .. y ■ konferenci v Bogoti. na njegov shod v Chicagu in ki, sta bili protipostavno aretirani j Državni oddelek je 20. marca zaradi zbiranja podpisov zamor- izjavil, da je zaradi nedavnih ^Poročil, da so ena če-jetnikov v zveznih ^®terani druge svetovne \ "V u 'Vj, ^^aterih državnih kaznil-• 'A""""- priporoča, da naj \j , administracija troši S ijj ^^^rja za pomoč zmož-laj '^^^'^alnih veteranom in ^ pomaga tistim, ki ' ^ konflikt z zakonom. je 50 odstotkov jetni-o h. Veterani," pravi poro- cev na peticijah v Oklahomi. "Napori ekonomskega in bus-niškega strahovanja so tako številni, da se jih sploh ne more omeniti." Wallace napada Trumanove ideje Wallace je govoril še o nekih drugih skušnjah, ki jih je osebno doživel. Krivice pa ni vrgel na posamezne nižje uradnike, ampak je poudaril, da so vsi žrtve tiska, ki podžiga na sovraštvo, žrtve govora predsednika Trumana na St. Patrick Day in tistih, ki pridigajo "netrpnost z visokih mest v vladi in cerkvi." "Vi pravite, da so to majhni incidenti. V resnici so. Toda to so malenkosti v zelo nevarnem^ vetra. Žrtve nasilja v Evans-villeu ali pa strahovanja s strani kongresnega odbora za preiskavo ne-ameriških aktivnosti se ne more prešteti. Te incidente se ustvarja z namenom, da se ustraši druge ljudi, da bi molčali." Wallace je pri koncu svojega govora poudaril, da bo kot voditelj nove stranke gledal, da "nas dogodkov v Češkoslovaški odložil odločitev glede trgovinskega sporazuma. Takrat se je smatralo, da sporazum, ki je bil sklenjen na konferenci v Ženevi, ne bo podpisan. Sedaj pa je nekaj izgledov, da bo predsednik podpisal sporazum in sicer jutri. Več predsednikovih svetovalcev je naklonjeno podpisovanju sporazuma, češ da je v vprašanju čast in da bi Amerika morala podpisati sporazum, ki ga je sklenila 30. oktobra. Toda z druge strani pa nekateri uradniki smatrajo, da Amerika ne bi smela podpisati tega sporazuma, češ da bi oslabil proti-komunistično stališče vlade. wallace pravl da je amerika kupila v italiji glasove ATLANTIC CITY, N. Y. 21. aprila. — Henry A. Wallace je danes izjavil, da je Amerika uspela "kupiti glasove z našim pritiskom" na italijanske volitve, toda da smo bedaki, ako mislimo, da smo kupili tudi pri-jateljstvo italijanskega ljudstva. Predsedniški kandidat nove stranke je pristavil, da bo Amerika spoznala, da je kupila mržnjo, ako se ne bo italijanske institucije reformiralo v korist ljudst\ a. Wallace je govoril pred konferenco socialnih delavcev. Zagotovil je, da sedanja ameriška zunanja poli-tika ne ustavlja komunizem, ampak pospešuje fašizem tako" doma kot v inozemstvu. Dalje je Wallace rekel, da je Amerika porabila $2,-000,000,000 v Italiji, da pa kljub, temu problemi italijanskega ljudstva niso rešeni in niso niti na poti, da bi bili rešeni. Kar ljudstvo v Italiji potrebuje so agrarne reforme, kontrolo monopolov in podržavljenje nekaterih industrij. "Doslej se je z denarjem ameriških davkoplačevalcev kupilo v Italiji samo nove koncesije z a mednarodne kartele", je rekel Wallace. Prvo novačenje bi zahtevalo dva milijona vojakov Togliatti dolži Ameriko in Vatikan vmešavanja v volive NEVESTA PRAVI, DA SE JE PREMISLILA MIAMI, Fla., 21. aprila — Walter Carlton je danes na sodni j i izjavil, da je 20 let dvoril svoji izvoljenki, predno je končno pristala, da ga vzame. Toda nevesta, 45 let stara Mrs. Gratia Flower Carlton, ki je "končno pristala," mu je takoj po poroki ukazala, naj jo vozi nazaj k materi, ker da je spoznala, da je poroka bila pomota. Amerika predlaga borbo komunizmu na zapadni polobli L "V,* 'vur ^J>NCERT pevskega zbora SDD ®'/o 25. aprilcL 4. uri pop. del. domu na Waterloo Rd. BIVŠI PREDSEDNIK COSTA RICE GRE V BEGUNSTVO SAN JOSE, 21. aprila—Bivši predsednik Gosta Rice Teodoro Picado se je danes pripravil, da odpotuje v begunstvo. Picado mora iz dežele soglasno s pogodbo o premirju v civilni vojni, katero so narekovali voditelji upornikov. Harriman imenovan za ambasadorja Obnovitvenega programa za Evropo WASHINGTON, 21. aprila— Major general John E. Dahl-quist je danes v kongresu izjavil, da bi se potrebovalo do dva milijona vojakov in rezervistov v prvem letu programa vojaške pripravljenosti. Vojaški predstavnik, ki je nastopil kot priča pred kongresnim odborom za oborožene sile, je izjavil, da bi se do 1. julija leta 1949 potrebovalo še okrog 950,000 novih častnikov in vojakov, da bi se tako doseglo 2,066,000 mož broječo oboroženo silo soglasno z naborno zakonsko predlogo, ki jo je predložil kongresnik Walter G. Andrews. General pa je pristavil, da bi se istočasno potrebovalo še en milijon rezervistov. Andrewsov osnutek zaeno predvideva registracijo za na-3or vseh mladeničev od 18 do 30 let starosti. Tisti, ki so stari od 19 do 25 let, bi bili vpoklicani v vojaško službo. Pri zasliševanjih je kot priča sodeloval pismenim potom tudi dr. Vannevar Busch, predsednik raziskovalnega odbora, ki je priporočal, da se pri naboru stori izjema glede znanstvenikov in tehnologov. Busch je v svojem pismu izjavil, da deželi primanjkuje od 47,000 do 167,000 znanstvenikov in tehnologov. BOGOTA, Columbia, 21. aprila—Zedinjene države, Brazilija, Čile in Peru so danes na Vse-ameriški konferenci predložile močno resolucijo, s katero se poživlja vse dežele obeh Amerik, da naj "ovirajo in izkoreninijo vse tuje prevratne aktivnosti na svojih ozemljih." Resolucija obsoja vse "tota-litarske metode," posebno pa tiste "mednarodnega komunizma, ki nasilno uničuje civilne pravice in svobodščine in jih zamenjuje s tiranskimi režimi." Na konferenci se je razmotri-valo tudi o četah, ki jih je Nika-ragva poslala v Gosta Rico in sklenilo, da se bo izvršilo preiskavo. Argentinski zunanji minister Juan A. Bermuglia pa je trpko napadel Anglijo, ki da je s silo iztrgala od Argentine Falkland-ske otoke. Toda ameriški državni tajnik George C. Marshall je izjavil, da bi takšne obtožbe lahko ustvarile vtis, da se je Vse-ameriška konferenca spremenila v sodnijo. WASHINGTON, 21. aprila— Predsednik Truman je danes imenoval trgovinskega tajnika Averell Harrimana za ambasa-dorja-at-large za Obnovitveni program za Evropo (Marshal-lov načrt). Nominacija bo jutri poslana v senat, Harriman pa bo podal ostavko na svojem položaju trgovinskega tajnika. Harriman se je ravnokar vrnil s konference v Bogoti in se je dve uri pogovarjal s predsed- nikom Trumanom. Izjavil je, da mu je žal, da bo zapustil vlado, da pa sprejema novo dolžnost zaradi velike važnosti načrta za obnovo zapadne Evrope. "Predsednik me je vprašal, da sprejmem ta posel in jaz nisem mogel storiti drugega, kot da sprejmem," je rekel Harriman. Kot ambasador Obnovitvene ga programa bo Harriman potoval iz ene v drugo evropsko državo in nadzoroval celotni Mar-shallov plan. PASTOR BO PLAČAL $100 GLOBE ATLANTA, Ga., 21. aprila— Danes je bil obsojen na globo v znesku $100 Rev. Pledger Gil-strap, ker je porušil zid kopalnice nekega najemnika z namenom, da ga spravi iz stanovanja Kaznovani pastor se je hotel zgovarjati s čitanjem nekega iz-črpka iz sv. pisma, toda sodnik mu tega ni dovolil, ampak mu je prebral iz krivičnega zakona Fulton okrožja odstavek, ki govori o hudobnem obnašanju. znani italijanski fašist bo poučeval na portugalskem LIZBON, Portugal, 20. aprila. — Znani italijanski fašist Luigi Federzoni, ki je bil član italijanske akademije in velikega fašističnega sveta, je danes od portugalskega ministrstva pro-sveta dobil dovoljenje, da lahko poučuje na univerzi v Coimbra. Federzoni, ki je dospel na Portugalsko iz Brazilije pred par dnevi, bo predaval o "italijanskem humanizmu". (Na Portugalskem je na oblasti klero-fašistična diktatura. Zanimivo bi bilo vedeti, če vo vojni zločinec Federzoni predaval tudi "o italijanskem humanizmu" v Sloveniji in na Primorskem, ko so fašisti morili slovenske žene, otroke in starčke). KONCERT Pevskega zbora Slovan v nedeljo 2. maja Slov. nar. St. Clair domu Ave. na PriCetek ob 4. uri popoldne Voditelj italijanske komunistične stranke pravi, da njegova stranka ne namera va uporabiti nasilje RIM, 22. aprila—Voditelj italijanske komunistične stranke Palmiro Togliatti je danes obtožil Zedinjene države, da so uporabile strahovanje z lakoto in atomsko bombo, da bi vplivale na italijanske volitve. Togliatti je tudi izjavil, da*-- ki sodeluje s komunistično, Le-lio Bassa je rekel, da bo stranka formalno protestirala proti volilnim rezultatom, ker da so se vršile nerednosti. Omenil je proti-postavno sodelovanje duhovščine. Basso je dalje izjavil, da bo vlada poskušala prepovedati ko-munistično in socialistično stranko. Pristavil pa je, "da se bodo italijanski socialisti uprli na isti način kot so se avstrijski socialisti uprli leta 1934 na Dunaju — z orožjem." je se njegova stranka ne namerava poslužiti sile in nasilja. V svojih trpkih obtožbah je Togliatti izjavil, da je Amerika zagrozila, da bo vrgla atomske bombe na nekatera mesta ali pa pokrajine, ako bi v njih bila Ljudska fronta v večini. (Državni oddelek je to izjavo označil za smešno). Vmešan je cerkve v volitve predstavlja kršitev ustave Voditelj italijanskih komunistov je te obtožbe storil v uradnem glasilu stranke "Unita". To je bil obenem*prvi javni komentar Togliatti ja v zvezi z volitvami. Togliatti ni samo obtožil Zedinjene države, da so "brutalno intervenirale, da bi spreobrnile mišljenje volilcev," ampak je obenem udaril tudi po "pro-tipostavni intervenciji" katoliške cerkve, ki da je, "odprto kršila našo ustavo in volilni zakon." Premier Alcide de Gasperi je včeraj obljubil, da bo njegova stranka izpolnila svoje obljube in izvedla socialne reforme. Kr-ščansko-demokratična stranka, katero sta podpirali tako Amerika kot Vatikan, je' dobila večino v parlamentu in senatu. Socialisti protestirajo proti nerednosti Uradno so bili naznanjeni sledeči razultati glede volitev za poslansko zbornico: Krščansko - demokratična stranka je dobila 12,681,527 glasov, Ljudska demokratična fronta 7,995,601, stranka Sociali-listične /vez« 1,848,826, Nacionalni blok 999,166, monarhisti 729,283, republikanci 650,217, M.S.I. (neuradni Mussolinijevi fašisti) 524,967, Nacionalno socialno demokratično gibanje 56,-078 in ostala stranke pa skupno 539,480. KINA ZAHTEVA KONTROLO JAPONSKE ZA 50 LET NANKING, 21. aprila—V Kitajskem parlamentu se je danes zahtevalo, da se Japonsko postavi pod zavezniško kontrolo Policija je napadla komuniste za dobo 50 let. Člani parlamenta na dveh mestih v bližini Fog-' so izjavili, da je dolgoročna oku-gie. V San Severu je s solznimi pacija Japonske potrebna, da se bombami razbila proslavo volil- izkorenini militarizem. ne zmage komunistov in sociali-j Dalje resolucija, ki priporoča, stov, v Ischitelli pa je aretirala da se gornje nasvete vključi v tajnika lokalne komunistične mirovno pogodbo za Japonsko, stranke, ker da je baje povzro- zahteva ukinitev prestola na Ja-čal nerede. jponskem in upostavitev resnič- Tajnik socialistične stranke, ne demokracije. Amerika je za "politične namene" pri volitvah v Italiji potrošila $4,000,000 WASHINGTON, 21. aprila—j za de Gasperijevo zmago. Rekel Danes se je začelo izvajati "Pro-1 je, da bi takšna razkritja oslabi- jekt X," ki je novi tajni proti- j la ameriške napore, da "se pod- komunistični načrt. ^ koplje komunistično tiranijo na Iz kongresnih virov poročajo, j področjih, ki so že okupirana." da so Zedinjene države potroši-; ,, , , . , 1 « i u.- (Jugoslovanski a m b a S a d O T le $4,000,000 za "politične na- L Z • ^ x ,, .... , I Sava Kosanovic je v zvezi s tem ---- v Italiji, kjer so ne-ko- mene munistične stranke zmagale pri volitvah. Tisti viri pravijo, da se bo še več denarja uporabilo za finan-' ciranje ne-komunističnih skupin izza "železne zavese" (v Jugoslaviji, Češkoslovaški, Poljski itd.) Podatki o temu "projektu" so bili razkriti pri proslavi de Gas-perijeve zmage v Italiji, katero zmago ameriški diplomatični krogi smatrajo , da je resen udarec ruskemu prestižu in komunizmu. projektom vložil uradni protest pri ameriški vladi, ki pa je bil zavržen. Očitno je, da se s tem "projektom" namerava dobiti agente tudi v Jugoslaviji, ki se bodo ukvarjali z vohunstvom in sabotažo. Če pa jih bodo jugoslovanske ^ oblasti prijele na delu, kot so nedavno dr. Bitenca, bo zopet škripanje z zobmi nad "tiranijo," ki da vlada v Jugoslaviji!) Glede de Gasperijeve zmage pa je v kongresu senator Brien McMahon izjavil, da so k tej Predsednik Styles Bridges, ki i zmagi dosti prispevali tudi je podprl v kongresu "Projekt X," ni hotel podati nobenih potankosti glede načina, s katerim se je podtalno delovalo v Italiji Američani italijanskega porekla, ki so pisali svojcem pisma z navodili, za katero stranko naj volijo. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 22. aprila a ENAKOPRAVNOST ff Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIITION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) - Foi Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece)-- -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)-- For Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) - -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. S KRIŽEM, OGNJEM IIS DOLARJI Ameriški tisk se v teh dnevih silno veseli zaradi zmage "demokracije" pri volitvah v Italiji. Enako veselje delijo tudi v Vatikanu, kjer je, kot pravijo poročila, Sv. oče bil zelo vzradoščen ko je slišal prve številke, ki so de Gaspe-riju, bivšemu knjižičarju Vatikana, dali večino. Iz cele zmede raznih "procentov" ni iz ameriškega tiska za enkrat mogoče ugotoviti, kako si prav za prav stojita nasproti dve glavni stranki—Krščansko demokratična stranka de Gasperija in Ljudska fronta, ki jo je ameriški tisk na splošno označal za "rdečo nevarnost." Zadnja poročila v včerajšnjem "Cleveland News-u" pravijo, da je pri volitvah za senat Krščansko-demokratična stranka dobila nekaj nad 10 milijonov glasov, Ljudska demokratična fronta pa blizu 7 milijonov". Številke pa pri teh volitvah za senat ne pomenijo dosti, kajti volilni sistem v Italiji je tako zapleten, da se bo vedelo za pravi izid le ko se bo sestal senat. Poročila glede poslanske zbornice v "News-u" pa pravijo, da je Krščansko-demokratična stranka dobila nekaj čez 12 in pol milijonov glasov, Ljudska demokratična fronta pa do 8 milijonov. Običajne "procente" ni potrebno tu omenjati, kajti ti "procenti" samo ustvarjajo še večjo zmedo. Toda tudi na podlagi teh številk se ne more ugotoviti pravo razmerje sil tako v senatu kot v parlamentu.* V uredniškem članku "News-a" je rečeno, da se je "prvič v svoji zgodovini Amerika zagnala v mednarodno politično borbo v eni evropskih držav." Ugledni ameriški časopis torej prizna tisto, kar smo že pred samimi volitvami na tem mestu v našem listu poudarili—namreč, da se je Amerika odprlo vmešala v volitve v drugi deželi, kar pa je seveda nasprotno vsem osnovnim principom resnične demokracije. Dalje prizna "Cleveland News," da je "sedaj jasno, da bi bile demokratične sile (to seveda pomeni de Gasperija) poražene, ako bi se Amerika vzdržala aktivnega udejstvo-vanja v (volilni) kampanji." Končno pa opozarja "News," da akoravno so komunisti pretrpeli občutljivi poraz se "še vedno mora opozoriti, da se na milijon Italijanov drži komunističnega stališča." Amerika sama po našem skromnem mišljenju nima pravice, da si lasti ves kredit za zmago de Gasperija. Res je, da je bilo vloženo v te volitve nekoliko milijonov dolarjev in da so Američani italijanskega porekla napisali na milijone grozilnih pisem svojcem v Italijo. Res je, da so Zedinjene države prispevale k ustvarjanju šovinizma s svojim predlogom o Trstu. Tudi je res, da so zagrozile z vojno, "ako bodo komunisti zmagali." Toda priznanje po našem mnenju gre tudi Vatikanu. Sam Sv. oče je posegel v volilno kampanjo, milanski kardinal Schuster pa je zagrozil, da bodo vsi katoličani izobčeni iz cerkve, ako bodo volili za Ljudsko demokratično fronto. (Kaj izobčenje iz cerkve pomeni nam je včeraj pojasnila znana A. D.). S prižnic so duhovniki grmeli proti "komunizmu" in hodili od vrat do vrat, da posvarijo ljudstvo o kazni, ki jih čaka v večnih loviščih. Škofi so pisali dramatična pastirska pisma. Bila je to torej kampanja, ki se jo je v pravem pomenu besede vodilo s križem, ognjem in dolarji. Ni nobenega dvoma, da so Italijani v večini zelo verski ^j^dje. Mislimo, da je prav Vatikan v tem pogledu prispeval mnogo s svojim strašen jem o položaju, v katerem se bodo nahajali, ko se bo njihova zemeljska pot končala. Iz tega razloga je popolnoma mogoče, da je na sto tisoč italijanskih kmetov volilo za de Gasperija v globokem prepričanju, da je boljše imeti agrarne reforme v nebesih, kjer je življenje večno kot pa na tej solzni dolini, kjer traje vsega le en kratek hip. Priznanje gre seveda tako ameriški zunanji politiki kot Vatikanu. Ne smemo pa pozabiti, da je kljub vsemu tistih 8 milijonov Italijanov, ki so glasovali za Ljudsko-demokratično fronto (komuniste), pokazalo izredno hrabrost. Kljubovali so peklu, ognju in dolarjem. To pa danes pomeni mnogo. ' UREDNIKOVA POSTA Akcija za gimnazijo v Starem Irgu pri Ložu Chicago, 111.—Naša kampanja za pomoč gimnaziji v Starem trgu pri Ložu bo zaključena dne 15. julija 1948. Vse rojake širom Amerike Jn Canade ponovno prosim, da nekaj darujejo v ta plemeniti namen. Ta učni zavod je naš, oziroma naših Ij^-di. Ali je v resnici napačno, ako pomagamo tem ljudem, kateri so bili še včeraj v očeh Amerike in celega sveta največji junaki, in kateri so prelili potoke krvi za osvoboditev izpod fašizma! Ljudje, ki so žrtvovali toliko mladih življenj in na ta način prihranili življenja tisočerim našim ameriškim vojakom, kateri bi bili sicer padli na krvavih poljanah Jugoslavije. Ne, ni napačno, če jim pomagamo, ker to so ravno tisti hrabri in pošteni ljudje, kot so bili včeraj; nič se niso izpremenili. Strupena propaganda proti Jugoslaviji je plačana od mednarodnih bankirjev in magnatov olja, in to samo radi tega, ker se ti ljudje ne podajo, da bi jim ti izkoriščevalci pili kri, kot so to delali stoletja. Popolnoma upravičeno in razumljivo je početje teh mednarodnih pijavk, ker oni se borijo za ohranitev "Boga dolarja" toda žalostno je pri tem, da jim pri tem nečastnem delu pomaga tudi toliko "janičarjev" slovenskega naroda. Takih nam je treba! V Bar-bertonu, Ohio, sta šli dv6 zavedni ženski, Mrs. Jennie Okolish in Francka Žagar na delo in sta nabrali $126.50 za gimnazijo. Prav lepa hvala in vsa čast zavednim rojakom v Barbertonu. Iz Canade sta poslala Anton in Margaret Preveč $10. Prav lepa hvala! Prejeli smo darove iz različnih krajev Amerike, in vsem najlepša hvala! Imena bodo priobčena ob zaključku kampanjo. Torej, ne pozabite, ako se odločite, da kaj darujete, storite to do 15. julija. Vse darove pošljite na spodaj podpisanega, ali pa na Vene. Palcich, 1240 So. Main, Greensburgh, Pa. Zavedajte se, da vaš dar bo pomagal vašim sorodnikom in vašemu narodu do izobrazbe in boljše bodočnosti. Z narodnim pozdravom, Anton Krapenc, 2021 West 23rd Street, Chicago 8, 111. ji ngmotni tudi gotovo izdatnej-!ši. Well, še nekaj prav posebnega se nam pripravlja za večer 12. maja. V Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. bo predavanje o Jugoslaviji in to po zaslugi naših mladih voditeljev angleško poslujočih društev spadajočih pod SNPJ, SDZ, ABZ in HBZ. Ti naši vrli Jugoslovani so povabili priznana pisatelja in predavatelja Donald Hesson in njegovo ženo Marie Seton iz Chicaga, 111., ki sta se lansko leto več mesecev mudila v raznih krajih Evrope in v Jugoslaviji živela med preprostim ljudstvom, študirala ondotne razmere ter opazovala heroično borbo dela, s katerim si sami gradijo pot iz bednih povojnih razmer v svetlejšo bodočnost. Govorila bosta na podlagi statističnih podatkov gospodarskega kot kulturnega in umetnostnega udejstvovanja vobče. Po predavanju bosta radevolje odgovarjala na stavljena vprašanja. Vljudno apeliram na čitate-Ije-stariše odraslih otrok, da jih opozorijo na to važno poučno priredbo, aranžirano po njih pri-jateljih-sovrstnikov, in da se je tudi sami udeležite, da slišite iz ust povsem nepristranskih očividcev pošteno besedo o svojih ljudeh in svojem rodnem kraju. Da bo priredba čimbolj prisrčna, ji bodo pevci Zarje in Glasbene Matice naklonili nekaj svojih najlepših pesmic in tudi naši godbeniki bodo zastopani: Vstopnina je prosta. Torej na svidenje v serdo večer 12. maja! Josephine Petrič. "Planina" vabi na koncert Maple Heights, O. — Pevsko društvo "Planina" prijazno vabi cenjeno občinstvo na spomladanski koncert, ki ga priredi v nedeljo 25. aprila ob 4:00 uri popoldne V Slov. nar. domu na Stanley Ave., Maple Heights, O. "Planina" priredi skoraj vsako leto po dva koncerta, ki sta dobro obiskana, to pa je v največje veselje pevcem, ker jim velika udeležba nudi priznanje za trud in vzpodbudo k nadalj-nemu delu na kulturnem polju, j Na temu koncertu bodo peli moški zbor, ženski zbor in kvar-I tet ter bariton solist. Po kon-I certu b o ples, z a katerega bo i igrala godba J. Sulen. Pevovodja je Mr. Frank Vau-tar, pevske točke bo pa sprem-i Ijala na klavir Mrs. Vera Mila-I vec-Slejko. ! V imenu pevcev in pevk pri-j jazno vabim vse od blizu in da-! leč na obilen poset v nedeljo po-: poldne! ' Član zbora. MAJNEKJI SE ODZVALI j POZIVU LEWISA I PITTSBURGH, 21. aprila— Danes so se na poziv Lewisa začeli vračati v rove premogarji, ki so prvotno nameravali z novo j stavko protestirati proti visoki globi v znesku $1,420,000. CESTA VRHNIKA—PODSMREKA Napredni ulovtnski časupisi v Ameriki zagovarjajo interese našega delavca. Brez podpore napredne in zavedne javnosti bi njih obstoj ne bil mogoč. Prispevajte tudi ■ sedaj za njih obrambo! j Ako res želite, da bi vas va-; ši lastqi otroci bolj spoštovali in razumeli, kupite knjigo Ilo-bert 8t. Johna "The Silent People Speak". V njej je opisana zgodovina naših bratov in 1 sester v starem kraju! Predavanje o Jugoslaviji in drugo Lepo je pomldi v naši metropoli. Življenje in vrvenje vsepovsod. Narava se počasi pripravlja za svoj dolg delavnik, ki zavzema tri letne čase, da bo obilno zadostila potrebam svojih otrok. Prebudila je že d/evje, njivo in vrt, da se nam kai vsak dan predstavi nova živa slika v prečudežni bajni obliki. V^spo-redno s tem naravnim zanosom se preoblikuje tudi naša kulturna in narodna zavest, ki kar prekipeva te dni. Pevske skupine nam drugaza drugo prožijo v dar svoje duhov darove. Res smo Clevoland-čani v tem pogledu srečni ljudje, saj smo imeli nedavno dva odlična koncerta, proiz\ ajana na e ndan; Glasbena Matica na St. Clair Ave., Jadran pa na Waterloo Rd. V nedeljo se obeta enak slučaj, ko bo Zarja žarela v Slovenskem narodnem domu, Mladinski pevski pa v Slovenskem delavskem domu. Kaj sličnega je mogoče le v beli Ljubljani tam preko. Res škoda, da si pevski zbori pravočasno z medsebojno vzajemnostjo ne aranžirajo koncertnih datumov, ker brezdvom-no bi bil moralen uspeh šc večji Dvakratni udarniki: "Kje je sila, ki bi mogla naše roke ožugati!" Ko smo se peljali na Primor-; več vredno, vaša ljubezen do sko, da pozdravimo osvobojene! domovine, ki prav danes spre-sestre in brate, so nas vsepo- j jema dober del Primorske v vsod pozdravljali zadovoljni lju-; skupnost". d je. Tudi v Podsmreki so srčne Te besede tovariša Valentin-j oči gledale skozi okno na pot-1 čiča so najbolj občutili srečni j nike v tovornih avtomobilih, j potniki, ki so se po res lepi in avtobusih in motornih kolesih.! sodobno zgrajeni cesti peljali Roka dekleta je utrgala rožo [ na Primorsko. Veselje je bilo na oknu in jo vrgla za hitečim' gledati potnike, ki so navduše-avtobusom. Fant v vozu je ni i no pozdravljali graditelje tega prestregel, ostala je na cesti, ki dela ceste, ki nas bo večno čvrst v zavesti, da je cesta dobra. Med potjo na tovornih avtomobilih — so delavci pregledovali cesto od Podsmreke do Vrhnike in so se res zadovoljni vrnili nazaj v Podsmreko, kjer so jih pogostili. Marička Kušljanova, zastopnica Mestnega ljudskega odbora se je pogovarjala z delavcem in všeč ji je bilo, ko je videla, da je dvakratni udarnik Hoz-jan, iz Polane v Prekmurju, izrekel priznanje Ljubljančanom — prostovoljnim delavcem, ki so s požrtvovalnim delom prihranili državi več kot pol milijona dinarjev: sto enajst tisoč delavcev je dala Ljubljana od prvega maja naprej — tristo devetdeset tisoč ur dela! Veseli delavci v baraki so govorili predvsem o gradnji ceste. Nič se jifn ni poznalo, da so zadnji dve noči delali brez vsakega počitka: za Primorsko! Gradiš ima na tem delu ceste močno številko udarnikov. Va-clov Knotek, D j uro Vugrinc, Vincent Maček, Lojze Zavarš-nik, Franc Štrubelj, Ivan Kavč-nik, Albert Lenardič in Ivan Hozjan so bili pred dobrim mesecem že v drugič proglašeni za udarnike. Ti fantje vedo kaj povedati o cesti. Barjte, ki tako zahrbtno gleda na prometne žile, jim je delalo velike preglavice. Toda dobra volja in sposobnost inženirja Stareta sta ga premagala. Premagano barje ima danes cesto, ki bo varno vozila Ijrdi na Primorsko in nazaj. Inženir Stane pripoveduje: Težko je bilo in lepo. Delo nas je združilo in vsi, smo imeli delo z načrtom ceste, smo veseli delavcev, ki so nam tako zavestno pomagali. Vsi smo bili eno. Gramoznica Kleče je živela s cesto, saj je dala sto dvajset tisoč kubičnih metrom gramoza. Preko štirideset # stov, vrsta podpornih zidov i® raznih prekopov, vse so naši delavci z dobro voljo napravili. ženir Stare se js pri teh besedah z ljubeznijo ozrl na "svj® fante", ki so njegove krepke besede pozdravili s pesmijo tovariši". Sto dvajset vagonov granit za na dan! V tem se vidi, ko ko dela je zahteval ta del c® ste "Maribor-Trst". Ko so M tretjega septembra končali ^ glavnimi zemeljskimi deli, so čeli cesto betonirati. Do iStega" decembra — v dežju, ^ tu in snegu — so že dosegli set kilometrov. Letos so oW® čunali z ostalimi tremi kilo®® , letos so tako: pe- tri. Nekdo bi rekel — malo napravili, pa ni glejte, ko se boste peljali z 4" V» o L-3 VI1 W-V 1 T VSG 11 tom na Primorsko, vse prekope — levo in desno od ste — ki barjansko talno kreno vodo krotijo, pa ugotovili, da je nič koliko znoja, požrtvovalnosti v teo lih. V tem letu je tudi zgrjj" nadvoz nad železnico Ljuo J bilo e" —Vrhnika. To delo je Čas" najtežjih v letu. Živimo v napredka, zato ne bomo do^ . li, da naše ceste križajo že ® ce. S tem se bomo izognili sikateri nesreči. Nadvoz T ^ nimiv in nam ne bo žal, , bomo oh njem ustavili. no steče tir pravokotno J nel", tukaj pa ni tak«' zavozi skoraj s pet in si timi stopinjami v nadvoz.^ ' delo je verjetno v državi I prvih in na njem bo mai"Si ri inženir našel primer, k^J se da napraviti z dobro volj® Nadvoz nad železnico bo enkrat za vselej odpr® nesreče, ki so bile na tem kraju tako pogoste sem čutil težke in ni v svojih roki, so mi P ^ da bodo v kratkem odšli je bila vprav na ta pomembni dan izročena prometu. ^ Cesto Maribor-Trst vsi dobro poznamo, s]a j je spustila na marsikateremu pridnemu Ljubljančanu žulj na roki. Del te ceste — od Podsmreke do Vrni-ke — je bil preteklo soboto dokončan. V Podsmreki so se dopoldne ob deseti uri zbrali delavci z inženirji. V imenu naše vlade jih je prišel pozdraviti pomočnik ministra za gradnje, tovariš Tine Valentinčič. "Delavci •— vaš znoj je v tej cesti, vaše delo in kar je naj- združila z osvobojeno Primorsko. Delavec, ki je držal v roki zastavico — znak, da je bila delovna skupina, v kateri je on delal, najboljša, je na glas povedal: "Ta cesta pelje proti Trstu. Ko smo jo gradili, je vsak naš zamah s krampom spremljala misel na naše brate, ki še niso osvobojeni. To so naši "fa-rali" vsem tistim, ki jim je delavec trn v peti!" Ko tovariš Valentinčič pretrgal rdeči trak in tako odprl cesto, je rekel: "Zdaj gremo pa naprej!" ga gradilišča. Žal ji"^ se bodo ločili, toda Dvanajst in pol metrov široka cesta — z obrobnimi pasovi — danes že lepo teče od Podsmreke do Vrhnika. Naš šofer Ivan je star in izkušen fant za volanom, pa je rekel, da že dol- gre dober del njih na drčal po cesti in sem videl v njegovih očeh resnično priznanje delavcem! Povedal je tudi, kako je bilo še pred kratkim, ko so z vozom po tej cesti napravili pravi križev pot in je izgubil dvakrat več časa na tem delu ceste. Pridobitev na času, desetkrat manjša izraba motorjev in ostalih delov vozil, to je ta cesta! Direktor "Gradisa" tovariš go časa ni njegov voz tako lepo| sko, kjer bodo pokazak v znajo, jim vliva dobro Knotek je dejal; ■ gggt^' Primorci k nam hodili ^ sedaj jim bomo vrni J pfi' delo. Lepo bomo jg t**' morskem!" Takega srca di inžžnir Pogačnik s ceste, ki je prišel k dela^f 60 bO V tem dnevu na obisk na Primorsko kra' ticetii flii' • u i. J u I m pravi, da je ponos (Je Muha je bil v soboto dobre vo- . , i fpko vel' i-T • • , , je narod zaupal taKo I je. Nasmejan se je poslovil od'-' delavcev in ko je vstopil na ce I lo. sto, je še vedno ležal' na njem' Najlepše na svetu J® cvet belagonije, ki ga je vrgla j delavci, ki se zavedaj ' t» roka mladega dekleta. Svetlo-1 delajo. Graditelji te ce jg rdeč je na cesti ležal in res je j ki. V lepi, sodobni ceS - P bil lep dar našim delavcem —' veselje pogledati, so n graditeljem tega dela ceste Ma- Iji. ribor-Trst. i In le žulji nas bodo "Zdaj gremo pa naprej." je rekel pomočnik ministra za gradnje, tov. Tine Valentinčič, ko je pretrgal trak Besedam tovariša, Valentinči- ki so korakali po cesti, katero ča so odgovorili vriski delavcev,' so gradili. — Vsak korak je bil Ko smo se poslavljali in ko! srečne! ..... - Delavci se peljejo po cesti in ugotavljajo, d® dobro opravljeno (SANS- ENAKOPRAVNOST STRAN 3 ^lildgard—Viktor Plemelj: Ali je življenje na planetih? (Nadaljevanje) y razvoju življenja na Zem-bila še neka zelo važna eta-Spočetka živali niso imele W telesne temperature. Še-® razmeroma pozno, ob prehodu ' s^l%em in pticam, to je na stopnjah razvoja žival-! sveta, so organizmi pri-Vzdrževati v sebi stalno ®peraturo in so si tako prido-'} toplotno nezavisnost od ob-I iajoče ji hokolice. Na Zem-^ i® dovolj toplo in življenje je dolgo vzdržati brez take -'če jih okolice. Na Zem-^ je stvar na Marsu, kjer je ^0 hladneje. Tam je toplot-"fzavisnost morala biti izvo-^ mnogo poprej, morda že zgodnjih časih, ko se je "'Hova površina prenehala "Srevati s toploto svoje notra- J, ® bomo se ustavljali na dru-Planetih našega sončnega '^1 povemo le na kratko, oddaljenejši planeti Jupi-pj' Saturn, Uran, Neptun in preveč oddaljeni od Son-^ je neka srednja oddalje-^ °d sonca odredila področje, 'katerem so toplotni pogoji . JPfiinernejši za življenje. Na področju so Venera, in Mars. Dognali smo, dva od njih. Zemlja in Ig ^bljudena, verjetno in ze-pa je, da je življenje Sou ^^Gtjem planetu, na za-® Veneri. Ife ^Godar pa se vprašanje o živ-v Vsemirju nikakor ne na planete našega son- ®istema. ' Go % 'borili smo o tem, da se L^, %Gogih drugih zvezd v sučejo planeti. To do-^ j® enri izmed novih po- membnih odkritij astronomske vede. Vodilni učenjaki so bili že davno prepričani o tem, da naše Sonce ne zavzema nikakega posebnega izrednega položaja v Vsemriju. Ono predstavlja navadno zvezdo, eno iz ogromne množine zvezd v Vsemirju. Prav nobenih razlogov nimamo za mišljenje, da so se planeti stvorih edinole v našem snčnem sistemu. Pred nekoliko leti je švedski upčenjak Holmberg ugotovil, da imajo planete tudi druge zvezde. To se je posrečilo ugotoviti na nekoliko nam najbližnjih zvezdah. Ni dvoma, da bodo sledila odkritja tudi pri bolj oddaljenih zvezdah, pri katerih je to težje ugotoviti, kar je povsem razumljivo. Holmbergu je uspelo dokazati navzočnost planetov pri 25% nab najbližnjih zvez-' dah, ki jih je raziskoval. Sedaj pa napravimo obračun, seveda zelo približen, za orijen-tacijo, kakor pravimo. Naše Sonce spada v sestav ogromnega zvezdnega sistema, v tako zvano Galaktiko, ki sestoji iz nekoliko deset milijard zvezd. Recimo, da ima planete četrtina teh zvezd, v povprečnem razmerju, ki ga je ugotovil Holmberg pri nam najblišžjih zvezdah. Tedaj mora biti v naši Ga-laktiki okoli 10 do 20 milijard planetnih sistemov I V našem sončnem sistemu sta od devetih planetov obljudena dva ali morda celo trije. Recimo da je to povprečje v glavnem enako za vse sisteme. Tedaj mora biti v vsej Galaktiki na stotine milijard planetov in med njimi nekaj desetin milijard obljudenih, z ugodnimi pogoji za življenje. To pa je samo v naši Galaktiki! Sodobni znanosti pa so znani milijoni takih ogromnih zvezdnih sistemov, raztresenih v svetovnem prostranstvu. V neskončnem Vesoljstvu obstaja neštevilna množina zvezd in okoli njih neskončno število obljudenih planetov. Lahko si predstavljamo, kolikšna različnost pogojev obstaja na teh mnogoštevilnih planetih in kako raznoliko mora biti življenje, ki se je v svojem razvoju prilagodjevalo tako različnim pogojem. Na planetih, oddaljenih o dsvojih sonc, se je prilagoditev razvijala v smislu zaščite pred mrazom, medtem ko se je na drugih, soncem preblizu, prilagoditev razvijala v borbi z vročino. Na nekaterih planetih se je bilo potreba prilagoditi suši, na drugih zopet preveliki, vlagi. Poznamo na Zemlji vlažne kotičke, kjer je v zraku toliko vodne pare, da listi rastlin ne morejo več izparivati vode. Zato morajo trositi vodo kar v kapljicah na zemljo—čemur pravimo "jokanje rastlin." Podrobno smo si ogledali po- NOVA TRIANGLE AUTO PARTS trgovina v vaši sredi NA. E. 79th ST. in EUCLID AVE. Dovolj prostega parkanja za odjemalce ★ Imamo vsakovrstne dela za avte vseh izdelkov ★ Precision rebuilt motorji TRIANGLE AUTO PARTS DVE PRIROČNI TRGOVINI 9215 Buckeye RA 0644 E. 79th Street in Euclid RA 0086 Odprto vsaki dan od 8. zj. do 7. zv., ob nedeljah od 8.30 do 12.30 Zbogom sitnost Zares dobra rešitev, ko se vaš star grelec za vodo ne da več popraviti! Kar povejte vašemu "plumberju," da ga naj zamenja s avtomatičnim, podkurjenim, insuliranim plinskim grelcem za vodo. Bodite sigurni, da ima tudi ono posebnost, da se hitro vžge. da ne boste nikoli več brez tople vode, kolikor je hočete—kadarkoli jo hočete. In, ne pozabite, ti novi plinski grelci za vodo prihranijo kurivo—prihranijo denar! AVTOMATIČNI PODKURJEN INSULIRAN THE EAST OHIO UX loxp'N* goje na Marsu. Mars je primer planeta z razmeroma težkimi, ostrimi pogoji, na katerem pa je kljub temu mogoč obstoj življenja. Ni pa dvoma, na katerih so se stvorili celo mnogo boljši pogoji za življenje kot pri nas na Zemlji. Zamislite si planet, ki dobiva od svojega sonca več toplote kot Zemlja zaradi večje njegove bližine. Na njem je podnebje toplejše. Nima mrzlih polarnih dežel, pokritih s snegom in ledom. Na vsem planetu je podnebje podobno našim tropskim deželam. (Seveda predpostavljamo, da ni preveč vroče). Naj bo na tem planetu še mnogo vlage. Kakšno bogato, cvetoče, da bi bilo v atmosferi tega planeta več ogljikovega plina kot pri nas na Zemlji? S tem bi se na njem razvila mnogo bujnejša rast. Verjetno bi večja količina kisika dovedla do aktivnejšega, krep-kejšega življenja živali. Iz tega sledi, da se Zemlja nikakor ne ponaša s kakimi po- sebnimi pogoji, izredno ugodni- nimi za življenje. * Še eno vprašanje je, ki ga ne smemo prezreti, kadar je beseda o življenju na drugih oddaljenih planetih. Ali ni na njih svestnih, razumnih živih bitij? (Dalje prihodnjič) OPREMLJENO SOBO se odda v najem poštenemu fantu pri mirni družini. Vpraša se po 5. uri popoldne. 1064 E. 67 St., zadaj SLOVENSKI DVOJICI srednjih let se odda v najem stanovanje s 5 sobami. Pokličite PO 5775 Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enako- Modern Lunch & Sandwich Store 9601 LORAIN AVE. se priporoča študentom in javnosti za obisk. Serviramo najboljša sveža jedila. FIDELITY MUSIC STORE 4921 FLEET AVE., BR 3890 Za fine godbene inštrumente po zmernih cenah, pridite k nam. Imamo tudi lepo zbirko raznih plošč. CVETJE NAPRODAJ Dahlije in Cannas, prav lepe, se proda. Vpraša se na 1083 E. 67 St. ČEVLJAR DOBI DELO Išče se izkušenega čevljarja, da bi vodil popravljalnico čevljev. Zglasite se na 17432 St. Clair Ave. LASTNIK PRODAJA hišo za 2 družini; 44 sobe, dve garaži, kokošnjak, velik prostor za vrt. Nahaja se v slovenski naselbini. 14919 Hale Ave., ali pokličite LI 7142, med 9. zj. in 6. zv. JOHNNY SILKS 11118 GREENWICH AVE. se priporoča cenjenim gospodinjam v okolici za obisk njegove nove trgovine, kjer si lahko nabavite najboljša jedila, meso, pivo in vino za na dom. Za fino grocerijo, mesenino in druge jeslvine, obiščite STAN'S 5325 FLEET AVE. Prodajamo vino po niži ceni kot drugje. Odprto od 8. zj. dp 9. zv. HIŠNIM GOSPODARJEM . se priporoča, da sedaj je čas, da naročite barvanje vaših hiš. Za dobro delo v barvanju zunaj in znotraj se obrnite na nas. Delo je jamčeno in cene so zmerne. VICTOR KOVAČie 1253 Norwood Rd., EN 2549 Mlad slovenski par želi dobiti v najem stanovanje s 2, 3 ali 4 sobami, opremljene ali ne. Nič otrok in oba sta zaposlena. Kdor ima stanovanje naj pokliče EX 9917 NAZNANILO! NAZNANILO! VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM NAZNANJAVA, DA SVA PREVZELA GROCERIJO in MESNICO na 18707 ST. CLAIR AVE. Postregla bova vedno s prvovrstnim svežim in prekajenim mesom in z najboljšo grocerijo. Se priporočava vsem za naklonjenost. Mr. y Mrs. Anton Sedej 18707 St. Clair Ave.. IV 4040 I Zavarovalnina r proti ognju in nevihti in I avtomobilskimi nezgodami ' ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO i SE PRIPOROČA I DANIEL STAKICH ! AGENTURA 15813 WATERLOO RD. KE 1934 ŽENSKA ALI DEKLE dobi delo pri družini 3 oseb. Mora znati ravnati z otrokom, starim šest mesecev. Ima lastno sobo in dobro plačo. Želi se, da bi ostala tri večere na tednu, drugače gre lahko domov, če želi. Za prati je samo otrokovo opravo, ne plenic. Pokličite Mrs. Henry Rose FA 9110. 2 OPREMLJENI SOBI SE ODDA V NAJEM POŠTENIMA FANTOMA. PROST VHOD. Vpraša se na 1157 E. 71 St. OPREMLJENO SOBO SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU FANTU. Vpraša se na 18608 Neff Rd. KE 1736 Mladenič-visokošolec, ki ima vozniško licenco, dobi delo po šoli in ob večerih. Zglasiti se je v Heights Pharmacy 1807 LEE RD., FA 9110 SELIMO IN SPRAVIMO VAŠE POHIŠTVO Naša posebnost je selitev ledenic 17516 WATERLOO RD. KE 5600, če ni odgovora, pokličite PO 3990 STEVE F. PIRN AT 6516 ST. CLAIR AVE. HEnderson 3500 Cleveland 3. Ohio POŠILJA DENARNA NAROČILA, v evropske države; vse po- šiljatve so jamčene. PRODAJA ZABOJE, za obleko in jestvine, sprejema pakete, ter vse potrebno uredi za odposlati v stari kraj. VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE, ter za točno in vljudno postrežbo se cenjeni rojaki lahko zaupno obrnete na naš urad. STEVE F. PIRNAT Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke The MAY Company Ta je! In velikanska je! Razprodaja! SRAJCE ZNANEGA IZDELKA 18,000 finih srajc Regularno 3.95 do 4.95 dokler so v zalogi Nikomur ni treba povedati nam, da so varčni možje, fantje in žene, ki kupujejo srajce za moške v družini, upali in prosili resnično razprodajo boljših srajc po znatnih prihrankih . . . No, ko-nečno smo priredili prav to senzacionalno razprodajo za vas . . . IN TA JE TU! / : KlasiČ''''^ glasba—"Popoldanski koncerti"—4:30 do Ponedeljek do petka—WGAH 1220 Vsako blago je tkano Lepo tkane Broadcloth in Madras srajce Dobro urezane, izvrstno ukrojene in v naprej skrčene Na tisoče finih belih Broadcloth srajc Na tisoče lepih pisanih, z vzorci in v solidnih barvah THE MAY CO. Krasne bele srajce Chambray, Oxford blago. Poplins in pristno Madrase blago . . PRITLIČJE ONTARIO IN EUCLID stran 4 enakopravncwi 22. apriia 19^^' MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON PRVA KNJIGA (Nadaljevanje ) — Zakaj si pa doslej molčala? — Bala sem se, Griša . . . mislila sem, da me boš pustil . . . Grigorij je pobobnal s prsti po končnici postelje in vprašal: — Bo kmalu? — Na Duhovo, se mi zdi... — Stepanov? — Tvoj. — Ooho!? — Sam preračunaj ... Od tistega sekanja . , . — Nikar ne laži, Aksjuška! Najsi bi bil tudi Stepanov, kam bi se neki zdaj dela? Odgovori mi po resnici. Aksinja je obsedela na klopi, točila solze jeze in se dušila v gorečem šepetanju: — Čeprav sem živela z, njim toliko let — ni bilo nič! ... . Sam premisli! . . . Nisem bila kaka bolna babnica . . . Gotovo je tvoj, tipa... Grigorij ni več govoril o tem. V njegov odnos do Aksinje se je primešala nova meglica odtujenosti in rahlo posmehljive žalosti. Aksinja se je zaprla vase in ni zahtevala ljubkovanja. i Cez poletje ni bila več lepa, to-I da visoka postava skoraj sploh ni bila skažena z nosečnostjo: splošna polnost je skrivala napeti život, shujšani obraz pa so zdaj krasile toplo se iskreče oči. Lahko je opravljala delo druge kuharice. To leto je bilo manj delavcev, zato je bilo tudi manj kuhe. Z muhasto starčevsko navezanostjo je vzljubil Aksinjo ded Saška. Morebiti zato, ker je otroško skrbela zanj: prala mu je perilo, krpala srajce, mu stregla za mizo z največjim in najslajšim, ded Saška pa ji je na-nesel vode v kuhinjo, ko je opravil konje, ji narezal krompirja, ki ga je kuhala za prašiče, ji pomagal pri vsaki stvari, plesal okoli nje, krilil z rokami in kazal prazne čeljusti. — Strežeš mi, a jaz ti ne bom ostal dolžan! če hočeš, Aksin-juška, ti prinesem sonce z neba. Brez ženskih rok sem povsem hiral! Uši so me žrle! Kar povej mi, kadar bi kaj rada. Grigorij se je po posredovanju Jevgenija Nikolajeviča rešil bivanju v taborišču, zato je MLADINSKI PEVSKI ZBOR SLOV. DEL DOMA vprizori KONCERT v nedeljo 25. aprila OB 4. URI POPOLDNE V SDD NA WATERLOO ROAD PROGRAM: Zbor Zbor Zbor 1. Slovenska dežela .................................... 2. Pesem o želji (narodna) ........... ..................................... 3. Ob potoku ................................................................. 4. Jager pa jaga Oj tam za goro ................................... solo Florence Siskovič na klavir spremlja Nada Skerl 5. Slišala sem ptička pet' _ duet: Nancy Samsa—Jeannette Barton 6. Spanish Dance (M. Moszkowski) Prelude in C Minor (Rachmaninoff) duet na klavir: Siskovic-Skerl 7. Jutranji pozdrav trio: Caroline Zigmon-Jo Ann Lazar-Norman Barton 8. Concerto B Flat Minor Theme solo na klavir Nada Skerl 9. Visoka je gora (narodna) . Zbor Chiapanecas (Jeffrey Marlowe) . , ....................Zbor 11. Rdeči nagelj (I. Zupan) ........ Zbor 12. Ko sem k njej prišel (narodna) .......Fantovski zbor 10 MINUT ODMORA 10 13. O mraku (G. Ipavec) . 14. Hungarian Dance 15. Spomladi prav luštno je 16. Dekle, povej, povej 17. Kaj ne bila bi vesela . 18. Two Guitars, godbena točka Stanley TomšiC-John Pavli-Richard Vadnal 19. Rožmarin duet: Frances Homar-Helen MihelCiC 20. Jesen (Franjo Seranjek) . . ......... Zbor 21. Alice Blue Gown (Harry Tierney), solo Nancy Samsa . Zbor ............................ Kvartet solo na klavir Cecelia Valenčič solo Stephanie Sever duet: John Pavli-Cecelia Valenčič ..........solo Joan Brodnik 22. Venček narodnih pesmi Zbor DEKLETA IN FANTJE: Norma Barton Jeanette Barton Joan Brodnik Jeanette Gospodarje Jo Ann Gospodaric Vera Gregoric Frances Homar Ronald Dolgan (Dovgan) Walter Lazar Alice Homar Jo Ann Lazar Florence Marolt Helen MihelCiC Margaret Naininger Doris Pa j k Alice Pa j k Robert Panchur Stanley Tomsic Richard Tomsic Nancy Samsa Stephanie Sever Florence Siskovic Nada Skerl Cecelia Valenčič Marianne Vaughn Betty Zadnik Caroline Zigmon Richard Vadnal Raymond Videmsek UČITELJICA PETJA—MRS. ANNA VADNAL PIANISTINJA—MARY SEVER PO PROGRAMU SE VRŠI PLES IN PROSTA ZABAVA ODBOR SE PRIJAZNO PRIPOROČA CENJENI JAVNOSTI ZA OBILEN POSET ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM. ITD., pokličite JOHN ROŽANCE 15216 LUCKNOW AVENUE KEnmor« 3682 PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE pomagal pri košnji, poredkoma vozil starega gospoda v trg, ostali čas pa hodil z njim na lov na droplje ali jahal s psi nad hribe. Lahko, sito življenje ga je pokvarilo. Polenil se je, se zdebelil, da je bil videti starejši od svojih let. Le nekaj ga je vznemirjalo — bližajoči se rok. Ni imel ne konja ne opreme, na očetovo pomoč pa ni bilo misliti. Ko je dobil zase in za Aksinjo plačo, je varčeval, se odpovedal celo tobaku in upal, da si bo s prihranjenim denarjem lahko kupil konja, ne da bi mu bilo treba prosjačiti očeta. Tudi gospod je obljubil pomoč. Gri-gorijeva slutnja, da oče ne bo nič dal, se je kmalu potrdila. Konec junija je prišel Petro k bratu v vas in v pogovoru povedal, da se oče šs zmeraj jezi nanj in da je dejal, da ne bo pripravil dolžnega konja: naj kar gre, pravi, na mesto poveljstvo ponj. — Nu, naj le nikar nič ne skrbi za to. K vojakom pojdem na svojem konju! — je poudaril Grigorij. — Kje ga boš dobil? Ga boš priplesal ? — se je nasmehnil Petro in požvečil svoje brke. , — Ne priplesal, marveč izpro- j sil, ali pa tudi ukradel. — Fant! — S prihranki ga bom kupil, — je že resno pojasnil Grigorij. Petro je posedel na stopnicah pred vhodom in povpraševal o delu, jedi in zaslužku; vsemu je pritrjeval, grizel prežvečeni konec brk in odhajaje rekel Grigoriju za slovo: — Mar bi prišel domov; ni I vredno vihati nos. Misliš, da se I boš nalezel denarja, ko se ženeš I za njim ? i — Saj se ne ženem za njim. — Misliš živeti s svojo ? — je Petro obrnil pogovor. — S kakšno svojo? — S tole? — Za zdaj mislim, a zakaj? — Kar tako, rad bi bil zvedel. Grigorij ga je pospremil. Nazadnje je vprašal: — Kako je kaj doma? Petro je odvezal konja od ograje pri stopnicah in se na- i smehnil: ! I — Ti imaš domov ko zajec brlogov. Nu, živimo pač. Mati — tej se toži po tebi. Ampak sena smo letos nakosili! Trikrat smo ga spravljali. Grigorij je vztrepetal in ogledoval staro dolgouho kobilico, na kateri je bil Petro prijezdil. — Se ni ožrebetila? — Ni, brat, najbrž je jalova. Le-ona šarasta, ki smo jo zamenjali pri Hristonju, se je pa ožrebetila. — Kaj je imela? — Žrebička, brat. Takega žrebca — da ni denarja zanj! Na visokih nogah, pogačice pravilne in v prsi lep. Dober konj bo. Grigorij je vzdihnil. — Toži se mi po vasi, Petro. Po Donu se mi toži, tukaj ne vi-diš tekoče vode. Dolgočasen kraj! — Pridi kdaj v vas, — je za-golčal Petro, se z životom nagnil na ostro konjsko hrbtišče in dvignil desno nogo. — Bom že. — Nu pozdravljen! — Srečno pot! Petro je že odjezdil z dvor^ šča, pa se ja še nekaj spo®" in zavpil Grigoriju, stoje tivnih stilih po raznih trgovinah. Og»®' kmalu. aH ne? VID JE NEPRECENLJIV* SVETLJAVA JE POCENI. "TEN O'CLOCK TUNES" Pet dni na teden—od ponedeljka Zjutraj ob 10—WGAR in WICA * Zv»c" VSI jSiA Z*** X