47. številka.
U DuHjanl, v torek, ZJ. februarja 1906.
XXXIX. leto.
iafaaja vsak dan zvečer, izimši nedtij« in praznike, ter veU» po pošti prefeman za avstro-ogrske dežele za vse leto *5 K, za pol leta a K, za četrt leta 6 K M) h, za en mesec 2 K 3o h. Za Ljubljano 8 pošiljanjem na dom za vse let* *4 K, za poi leta 19 K, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto K, za pol leta 1! K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K fr>> h. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor znaša poštnina. Na naročbe brez istodobne vpošujatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačule od peterostopne petit-vrste po 12 h, Se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če bc dvakrat in po 8 h, če ue tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati. — Pokopisi se ne vračajo.      Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravnistvo pa v pritličju. —  Upravnišrvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
Gaufscheva volilna reformo z ozlrom na Slovence.
m.
Ako primerjamo nemške in slovenske volilne okraje na Štajerskem, dobimo jasno sliko, kako pristransko in samovoljno je vlada postopala s Slovenci pri razdelitvi volilnih okrajev, ne da bi naletela na energičen odpor s strani poklicanih slovenskih faktorjev.
N a j m a n j š i slovenski volilni okraj, ki ga tvorijo okraji Maribor na desnem dravskem bregu, Slovenska Bistrica in Konjice, šteje 58.500 prebivalcev, med katerimi je 55.100 Slovencev in 3400 Nemcev, Šmarje pri Jelšah, Rogatec, Kozje, Brežice in Sevnica tvorijo največji slovenski volilni okraj, ki šteje skupaj 7 4.700 prebivalcev, od katerih odpade na Slovence 7 4.200, na Nemce pa 400.
Volilni okraj Ptuj - Ormož šteje t5 4.900 duš in sicer 64.500 Slovencev in 400 Nemcev; v volilnem okraju Celje-LaŠko je 6 5.000 prebivalcev, od katerih odpade 63.700 na Slovence, 1300 pa na Nemce: v volilnem okraju Marenberk, Šoštanj, Slovenski Gradec, Gornji grad, Kaplja in Gradišče so pri zadnjem ijudskem štetju našteli (i 7.0 (JO prebivalcev in sicer 64.200 Slovencev in 2700 Nemcev; volilni okraj Maribor na levem dravskem bregu, Sv. Lenart, Ljutomer, Zgornja Radgona in posamne občine v radgonskem in mureškem okraju — šteje 72.100 prebivalcev, med katerimi je je 68.300 Slovencev in 3800 Nemcev. Slovenski volilni okraji štejejo torej —najmanjši 58.500. največji pa 7 4.700 prebivalcev. Ako primerjamo sedaj nemške štajerske volilne okraje, od katerih Šteje najmanjši samo 14.000! največji pa 56*500 prebivalcev, nam pac mora postati jasno, da je vlada pri razdelitvi mandatov in pri sestavi volilnih okrajev merila Nemce in Slovence z
docela drugim merilom in da pri njej velja 14.000 Nemcev prav toliko, kakor 58.500 Slovencev.
Najevidentnejše pa se je pokazala pristranost vlade pri kreaciji posebnega nemškega mandata za Spodnje Štajersko.
Doslej sta bila na Spodnjem Štajerskem dva mestna mandata: Maribor s sosednjimi mesti in trgi in C e 1 j e z bližnimi mesti in trgi.
Oba ta mandata sta bila do sedaj v nemških rokah. Nemška poses v celjskem volilnem okrožju pa je bila že tako zelo omajana, da bi najbrže že prihodnje volitve, ako bi se tudi vršile še na podlagi starega volilnega reda, donesle Slovencem zmago in da bi ta mandat prišel v slovenske roke. Slovenci so pri zadnjih državnozborskih volitvah propadli v celjskem mestnem okraju za približno 80 glasov; recimo, da bi pri predstojećih volitvah, ako bi se vršile še po dosedaj veljavnem volilnem redu, morda še to pot ne zmagali, to je neoporečno, da bi bila Slovencem v tem okrožju zagotovljena zmaga, čim bi se volitve izvedle na podlagi splošne volilne pravice. Toda tudi mestni mandat Maribor - Ptuj, kjer so bili doslej Slovenci še v znatni manjšini, bi ne bil v bodoče več tako siguren za Nemce, ako bi bila uvedena splošna volilna pravica.
To je bilo prav dobro znano tudi vladi. Ker je pa hotela za vsako ceno varovati nemško posest na Spodnjem Štajerskem, je razbila dosedanja metna volilna okraja Maribor-Ptuj in Celje in sestavila novo volilno okrožje, v katero je sprejela vsa nemškutar-ska mesta in trge in celo najneznat-nejše nemškutarske vasi na Spodnjem Štajerskem, kakor so n. pr. Sobota, Vižingaitd., izločila pa vse slovenske trge, ki so doslej volili v mestni skupini.
Ta novi volilni okraj šteje 29.100 prebivalcev, med katerimi je 20.100 Nemcev, 8600 pa SI o v en cev.
S tem je vlada kopici spodnje-štajerskih nemškutarjev. pravih Nem-
cev pravzaprav na Spodnje Štajerskem niti ni, zagotovila takorekoč za večne čase posest tega mandata in Slovence spravila ob nado, da bi bili kdaj spodnjestajerski trgi in mesta, kakor bi bilo naravno, zastopani v parlamentu po slovenskem poslancu.
Ta vladna sestava nemškega volilnega okraja na Spodnjem Štajerskem je pa tudi v drugem oziru poniževalna za Slovence: Vlada je dala 20 tisočem nemškutarjev eden posebni mandat, doČim pride na Slovence na Spodnjem Štajerskem šele na 58—74.000 prebivalcev po eden poslanec. S tem je vlada odkrito priznala, daje 20.000 spodnjestajerski h nemškutarjev v njenih očeh več vrednih, kakor 7 4.000 Slovencev. Na Spodnjem Štajerskem torej zastopa vlada načelo, da so Slovenci državljairi druge vrste; da je to za Slovence žaljivo in poniževalno, nam pac ni treba še posebe naglašati.
Vzpričo tega, kar se je zagrešilo na spodnještajerskih Slovencih v zadevi volilne reforme, je pac umljivo, ako se je slovenskega javnega mnenja na Spodnjem Štajerskem polastilo nemalo razburjenje in ako današnja „Domovina1" ogorčeno vzklika: „iz teh suhih Številk je razvidno za vsakogar, da smo mi štajerski in koroški Slovenci ogoljufani za 3 mandate na korist kranjskim in primorskim Slovencem. Nas spodnještajerske Slovence hočejo ogoljufati za dva mandata. Kdo izmed naših ljudi je pomagal pri tej lumpa rij i, kdo izmed nas je samo „pro-sjačil^ za sedmi mandat, in ne na podlagi danih razmer zahteval še dva slovenska mandata, o tem nočemo razpravljati. Dejstvo je, da je vlada razdelila volilne okraje tako, da je celjski mandat za nas izgubljen."
Gosposka zbornica.
Dunaj, 26. februarja. Gosposka zbornica je rešila danes celo vrsto predlog, s katerimi se je bavila zadnji teden poslanska zbornica, namreč
trgovinske pogodbe z Italijo, Rusijo in Belgijo, zakon o družbahz omejenimj amst v o m, trgovinsko politični poobla-stilni zakon in rekrutni kontingent. Zakon o zavarovanju pokojnine privatnim uradnikom se je izročil komisiji. — V debati o rekrutnem zakonu so vsi govorniki izražali posebno zadoščenje, da je krona svoja prava nad armado tako trdno varovala napram Ogrski. Posebno pozornost je zbudil govor grofa Auer-sperga, ki se je hotel obenem tudi znositi nad vlado zaradi volilne reforme. Rekel je, da je armada postala vsled dogodkov na Ogrskem politiku m. Ako se tedaj hoče usodo armade rešiti današnje neznosne negotovosti, treba preiti k rešitvi vseh političnih vprašanj, ki vise med Avstrijo in Ogrsko. Taka vprašanja pa se ne rešujejo s tako volilno reformo, kakršno je predložila vlada. — Odgovarjal je brambovski minister S c h o n-aich, ki je posebno zanikal, da bi bila armada postala politikum; dokazoval je nadalje, daje ogrski del armade še vedno popolnoma usposobljen  za mobilizacijo.
Rekrutni zakon je bil nato sprejet v drugem in tre tj em branju.
Parlamentarne stranke o volilni reformi.
Lvov, 26. februarja. „Slowo~ piše, da Gautscheva volilna reforma ne upošteva velikanskega koraka G a-licije od leta 1861. Od takrat se je vse spremenilo: zemljevid Evrope, stališče Avstrije v mednarodni politiki, notranja organizacija Avstrije, razmerje krone napram Ogrski, blagostanje, kultura narodov, ki tvorijo državo; le eno je ostalo nespremenjeno : sovraštvo dunajske birokracije proti Galiciji, ali bolje rečeno — proti poljskemu narodu. Smo pristaši volilne reforme, toda reforme, ki bo zopet za polsto-letja provzročila Galiciji veliko prikrajšanje, ne sme poljski klub sprejeti. Poljski klub mora tedaj poseči po  zadnjem  v Avstriji
izdatnem sredstvu: začeti mora z obstrukcijo.
Dunaj, 26. februarja. Najhujše rohni proti volilni reformi glasilo Vse-nemcev ,AlldeutschesTagblatt4. Barona Gautscha imenuje morilca, njegovo volilno reformo pa „pre-drzni, nesramni roparski napad na Nemce, uzakonjeno avstrijsko tatvino", o kateri se niti razpravljati ne sme.
Praga, 26. februarja. V današnji seji mladoČeškega izvršilnega odbora so poročali poslanci Kramar, Herold in P a c a k o volilni reformi. Odsek se je izrekel, da vladna predloga pač ne odgovarja vsem zahtevam, ki so jih Mladočehi navedli vladi. Poslancem se naroči, da napnejo vse sile, da se predloga spremeni v zmislu mladočeških zahtev.
Dunaj, 26. februarja. Iz predsedstva nemške ljudske stranke se piše v „Deutschnat. Korr.", da nobena nemška stranka ne more glasovati za tako razdelitev mandatov, kakršna je v vladni volilni reformi. Število mandatov bo treba zvišati od 455 na 469 do 471, da se ugodi Nemcem in Italijanom. Nemci v Pragi morajo dobiti vsaj en mandat, istotako Nemci na Kranjskem. Tudi za Nemce na Češkem, Moravskem in v Šle -ziji se mora ustanoviti najmanj po en mandat več.
Ogrska pod kraljevim komisarjem.
B u d i m p e š t a, 26. februarja. Napovedana prepoved proste kol-portaže se je že izrekla s posebno naredbo kraljevega komisarja. V naredbi je rečeno, da se je prepoved morala izdati, ker budimpeštansko časopisje razširja neresnična dejstva in vznemirljive vesti ter razširja kažnjivo akcijo proti vladi in javnemu redu.
Koalicija se še vedno ni zedinila glede oklica na n a r o d; v poHtičnih krogih prorokujejo, da ni izključeno, da zaradi teh diferenc koalicija morda še razpade.
Kraljevi komisar Rudnav je vsled razburjenja zadnjih dni obolel.
LISTEK.
Požisoiec.
Napisal Fran Kremenjak.
„B«g daj dober večer," je zavpil izza ogla sosednje hiše dolg, koščen možak hlapcu, ki je stal na pragu ter nato izginil za zidom. Bil je gospodar Jurež. Klepov hlapec, komaj da je odvrnil pozdrav, je zopet povesil glavo ter se naslonil na okajene vezne duri.
Topel pomladanski vetrič je vel v vas, tiho, skoro boječe, zganil se je, zapihal in se razlil polagoma med poslopji. Mrak se je delal, prozoren v začetku, postajal pa je gostejši in gostejši. Vozna cesta, ki je vodila iz vasi, je postajala krajša, kakor bi se sama krčila v bojazni pred nočjo, pisan gozd za ledinami je izginjal v obrisih, da so se videle le še zelen-kastorumene pege koncem polja in zeleni travniki; kjer je trava bas začela poganjati, so se zgrinjali s črnimi, razoranimi njivami, katere so se vlekle v vijugastih ploskvah tja proti gozdovom.
Klepov hlapec je odšel v vežo.
Okoli hiše je bilo čisto tiho, tudi iz hleva ni bilo Čuti nobenega glasu; vsi so odšli od doma. Po vrtu je gladil veter mehko sočno travico, kakor bi jo hotel zazibati v sanje, med vejami cvetočih črešenj je šumelo, tiho, nerazločno, da so se včasih dotaknile in otresale beli cvet v mrak. Tudi bele stene Klepove hiše, ki je izgledala kot da se iz strahu hoče skriti v zemljo, so temnele bolj in bolj ter dobivale tajinstveno barvo. Skozi zamazano okno se je videlo v prostorno izbo, kjer je gorela blagoslovljena sveča.
Na odru je ležal utopljenec. Par desk, ležečih na dveh stolicah, se je stiskalo v kotu ob peči in na njih je ležalo moško truplo, zleknjeno po dolgem. Ves mrlič je bil zagrnjen s platneno rjuho, poznali so se pa pod platnom udje, tam pa, kjer je bila glava, je bila pod njo položena blazina in razločila so se zabuhla lica, nos in podbradek; roke so ležale na prsih, stisnjene k životu. Po izbi je bilo vse razmetano; nekaj stolov, poljskega orodja in obleke je ležalo vse križem po tleh. Pod nizkim obokanim stropom je viselo nerodno razpelo, pod katerim je bil obešen na
niti papirnat golob, ki je predstavljal sv. Duha. in ki ga je medlo obsvet-ljevala sveča poleg utopljenca. Sem-intam je vzplapolal stenj in takrat se je zdelo, kakor da bi se truplo pod rjuho zganilo.
Hlapec si ni upal v izbo. Hodil je po veži semintje, da so trdo odmevali koraki. Komaj je čakal, da se vrne družina, ki je odšla vsa k sosedom in sorodnikom. Zakuril je na ognjišču ter sušil trske, da bi si pregnal čas; čudna groza ga je navdajala pred Klepom, ki je ležal v izbi na odru.
Ko se je storil trd mrak, tedaj je zazvonilo angelsko češčenje na vasi in skozi vrata so se lovili glasovi zvona trudno in leno, tako počasi, da bi človek mislil, da ponehajo vsak trenotek. Hlapec je molil polglasno in še med molitvijo je zaslišal pred hišo govorjenje. Vrnila se je domu gospodinja z otroki, takoj za njo pa je prišel Klepov starejši sin. Bil je fant pri osemnajstih letih in ko ga je mačeha zagledala, vprašala ga je, če je bil pri župniku in mu naročil za pogreb. Povedal ji je, da je vse opravil.
Klepovka   je   glasno zaihtela.
Otroci so se poizgubili v hišo, ona pa je vrgla ruto kar na žebelj ter pristavila večerjo. Težko ji je postalo, da skoro ni videla ognjišča, tako so ji solze zalile oči. Včeraj je šel mož orat na njivo za Brdom in ni ga bilo več nazaj. Iskat so ga šli in našli so podrto brv, ki je vodila čez potok, ki teče pod Brdom, tam, kjer je širok tolmun. Danes zjutraj pa so ga prinesli na nosilih. Razbito je imel čepinjo in obraz je imel že ves izpremenjen. Vole pa so našli v sosednji vasi; rešili so se iz vode ter zdivjali po polju . . . Kaj bo s kmetijo, si je mislila, in kaj naj počne sama z otroki V Luka, ki mu je mačeha, je že skoro odrastel in že prej jo je težko gledal. Kar mu je rekla, skoro ničesar je ni ubogal. A ti mali revčki, ki so komaj shodili ? Na polju še ni ničesar vsejanega, zoranega, prašiči niso še prodani, ker je Matija čakal spomladi. In sedaj leži mrtev v izbi; tako nenadoma je prišla smrt ponj in umreti je moral pod milim nebom, v vodi, kakor žival. Izpovedal se ni in prejel ni zadnjega obhajila. Nesreča bo, o usmiljeni Jezus! (Dalje prih.)
V m žalosti.
Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.)
V trenotku največje skrbi ha največjega obupanja je gospa Toma-jeva prišla — prvič v svojem življenju — na srečno misel. Sklenila je, da prosi Lavro za pomoč. „To dekle trosi denar, ne da bi ga štelo; na stopnicah si pripovedujejo posli, da je dobrosrčna/ tako je ugibala gospa Tomajeva in sklenila je, da si pri Lavri izposodi denarja. „Kolik© ? Kolikor največ bo pač dobiti !u
Gospa Tomajeva ni o tem svojem načrtu niti možu niti hčeri ničesar povedala. Sedeč nepremično na svojem naslanjaču je ves dan in do pozne noči delala načrte, kako nastopi pri Lavri, kako jo omreži in pregovori in kako porabi potem izposojeni denar.
Enako misel je imel tisti dan tudi slikar Karlo Zanella. Tekom nekaterih tednov mu je kruta roka življenja podrla najsmelejše iluzije. Velikanska reklama, ki jo je bil Marko provzroČil po listih, mu je koristila samo moraliČno. Ljudje  so  ga pač
Grof Istvan Karoly je izjavil, da plača vsem uradnikom szatniar-skega komitata za eno leto plače iz svojega žepa.
Finančno ministrstvo je obelodanilo državni proračun za leto 1906.
Srbsko-bolgarska carinska zveza propadla?
B e 1 g r a d , 26. februarja. Vsled neznosnega pritiska Avstro-Ogr-ske se carinska zveza med Srbijo in Bolgarijo najbrže ne spremeni, temuč popolnoma opusti, ker je baje tudi Bolgarija pri volji, se carinski zvezi odpovedati ter hoče skleniti s Srbijo le trgovinsko pogodbo. Začasna trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Srbijo se sklene do 1. maja. Mogoče pa je tudi, da Avstro-Ogrska ne dovoli Srbiji veterinarske kon v encij e.
Vojna na Balkanu ?
London, 26. februarja. Cari-grajski dopisnik „Tribune" poroča, da dela Turčija na bolgarski meji take priprave, da je očividno, da misli na vojno z Bolgarijo. V merodajnih carigrajskih krogih so uverjeni, da se samo z vojsko more napraviti konec počenjanju vstaških Čet. Z oficialne turške strani se ta vest seveda zanika.
Položaj na Ruskem.
Petrograd, 26. februarja. Izšel je carski ukaz, ki sklicuje državno dumo na dan 10. maja t. 1. S carskimi naredbami se tudi določijo volilni dnevi za posamezne pokrajine.
Varšava, 26. februarja. Na posestvu grofa Platena so vdrli oboroženi možje v stanovanje nadgo-zdarja Šimanovskega, da izvršijo smrtno obsodbo socialnih demokratov. Nadgozdarjevi mah otroci so na kolenih prosili za očeta, a morilci so jih smhili na stran ter očeta umorili.
Maroška konferenca.
Madrid, 26. februarja. Položaj na konferenci v Algecirasu je nespremenjen. Z nemška strani nikakor ni mogoče dobiti kake koncesije. Dele-gatje rezignirano nadaljujejo svoje delo brez upanja na izid. Tri četrtine vseh zastopanih velesil sploh ne kažejo nikakega zanimanja več, kako se reši preporna zadeva med Francijo in Nemčijo.
Venezuela proti Evropejcem.
London, 26. februarja. Venezo-lanski predsednic C astro je izjavil, da hočeFrancijoponižati. Najprej bo pognal iz dežele vse Francoze, potem pridejo na vrsto Nemci, Angleži in podaniki Zedinjenih držav, ki so hujši kot Kitajci. Vsi boljši krogi v Venezueli izjavljajo, da bo treba Zedi-njenim državam nastopiti proti Ca-strovemu izzivanju.
zaceli čislati ali zaslužka mu to ni prineslo. Razstavljeno sliko si je pač marsikdo ogledal in hvalili so jo vsi, toda kupca ni bilo nobenega. Prepričan, da mu donese reklama realnih uspehov, se je bil Karlo zadolžil, koder je le mogel. Imel je zdaj več lepih oblek, obilo perila, nekaj pohištva, celo prstan in uro; navadil se je bil obiskovati dobre gostilne in hoditi na veselice. Kmalu pa so prodajalci zaceli pošiljati račune in za računi so začeli prihajati sami in so vedno odločneje in vedno brezobzir-neje terjali svoj denar. Naposled so začeli groziti s tožbami, so na Karla vpili, da je slepar in kadar so ne da bi bili kaj opravili, zapuščali hišo, so po stopnicah razsajali, tako, da je vsa hiša vedela za Karlovo veliko zadrego. Karlo je prišel na ta način hitro do jako bridkega spoznanja. Sprevidel je, da je lahko dobiti ljudi, ki Človeku priznajo talent, veliko težje pa ljudi, ki mu na talent kaj posodijo.
Ta velika skrb, ki jo je imel Karlo, je zamorila vse veselje, katerega je sicer prekipevala njegova mlada duša. Skoro je obžaloval, da so časopisi o njem tako ugodno pisali in vzbudili v njem toliko lepih
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. februarja.
— Nadallne lati »Sloveneeve" o voli tri v trgovsko In obrtno Zbornico.  nSlovenec piše: Vkljub vsemu terorizmu so zmagali štirje k a n d i d a t j o proti liberalni stranki, kije napela vse sile . . .   To vendar ne gre,  da se tako pavšalno piše o terorizmu. Mi smo Vam pač že dokazali mnogo posamičnih slučajev groznega terorizma Vaših farovžev in  bomo to nadaljevali na podlagi dopisov naših zanesljivih zaupnikov.   Vi tega še niste mogli storiti in zato Vas prosimo za objavo posameznosti, da se bomo v bodoče  izognili teroristom, ker stojimo na stališču proste volitve. Razposlali smo po deželi pač nekaj stotin oklicev.  Dodali smo pa oklicem tudi listo kandidatov.   Vsakdo je vedel, koga bo volil. Mačka v vreči ni ni kdo kupil.   Prosili smo, da nam volilec dopošlje glasovnico — seveda če je zadovoljen z naznanjenimi kandidati, silili pa nismo nikogar.   Vi ste pa glasovnice deloma kar po poštnih selih „hopp" vzeli in podpise ponarejali.   Dokaz temo, da je volilna komisija konstatirala 40 z ono in isto roko pisanih podpisov. Po 15 in več takih glasovnic pa mnogo. Vladni komisar,  s kojim je bodoči načelnik kluba Vaše petorice dobro znan, Vam lahko to potrdi. Deloma so pa Vam naklonjeni  poštni seli, kaplani, mežnarji in organisti volilcem glasovnice odvzeli, ne da bi jim povedali, koga bodo volili.  To je terorizem, to je sila, kojo nam očitate in katera je mogoča le pri Vaših b ac k i h. Pri naših razsodnih volilcih ni kaj takega mogoče. Dalje pišete, da je liberalna stranka diktirala po vitezu Blei\veisu vsem trgovcem in obrtnikom, koga naj volijo.   Tudi to ni istina. Pred sejo izvršavalnega odbora   narodno-napredne  stranke posvetovali  so  se  trgovci in obrtniki dvakrat o kandidatih. Bili so navzoči tudi  nekateri   odborniki trgovskega gremija in „Merkurja".   Sklenilo se je teren sondirati v Kamniku po predsedniku Lenarčiču in krojaškem mojstru Kraigherju. Na Dolenjsko odposlan je  bil  pa  trgovec Rohrmann. Vsled  osebne   intervencije   teh treh gospodov postavljena sta bila kandidatoma gg. pl. Sladovič, vsled opravičenih želja Dolenjcev, in J. Fajdiga v Kamniku. Obžalovaje se pa ni moglo ozirati   na   željo   dolenjskih in škofjeloških  trgovcev,  ker ni bilo nobenega mandata 'več na razpolago.   Po volilnem redu kranjske trgovske in obrtne zbornice mora namreč 14 zborničnih članov v Ljubljani domicilirati. Da se ustreže opravičenim željam dolenjskih in gorenjskih volilcev, pripravljeni so  bili  ljubljanski   kandi latje gg. Rohrmann. Schrev in Vidmar odstopiti. To pa ni šlo radi statuta. —■ Vse drugače postopala je klerikalna stranka.   Kandidate so postavili dr.
nadej in skoro je začel dolžiti Marka, da je kriv njegove velike stiske.
Karlo je imel mnogo znancev, vsi ti so imeli sicer vse polno različnih talentov, ali prazne žepe. Ko je Karlo začel premišljevati, kje bi dobil večje posojilo, da bi poplačal svoje dolžnike, mu med znanci ni bilo mnogo izbirati. Spomnil se je kaj hitro melanholičnega mesarja, ki je že toliko časa prihajal dan na dan k njemu vpraševat, če se je že našla ubegla Giulietta. Karlo je tudi uva-ževal, da ima melanholični mesar cvetočo obrt in precej prihranjenega denarja in zato se je prav lahko odločil, da si potrebni denar izposodi pri mesarju. Pisal mu je, naj ga obišče, da ima o neki važni stvari ž njim govoriti.
Se nikdar ni bil mesar Anton Zobec tako vesel, kakor ta dan, ko je dobil Karlovo pismo.
„Gotovo se jo Giulietta vrnila . . . seveda . . . Zadržal jo je in me kliče. V pismu sicer tega ne omenja, toda gotovo le zato, da bi me presenetil. Dober dečko je in hvaležnega se mu moram izkazati."
Zobec se je naglo kar najlepše opravil. Naročil je hitro  cvetlic, da
Krek, izdelovalec monštranc Kregar, gostilničar v „ Katoliškem rokodelskem domuu, in krojač na Sv. Petra cesti Ložar, ter cerkvena podobarja Rovšek in Tomec, torej sami od farovžev odvisni ljudje. Mogoče, da je bilo še par drugih backov navzočih, gotovo pa je, da ne štejejo ti Vaši podrepniki v javnem življenju prav nič. —■ Tudi naši stranki škartirala je volilna komisija par sto glasovnic, dasi menda samo radi tega, ker ni bilo vse z enakim črnilom pisano, ali nekaj s Črnilom, drugo pa s svinčnikom. Komisija je torej popolnem objektivno postopala. Seveda falsificiranja   podpisov   in   to —
40 0) z ono in isto roko pisanih
nam ni mogla komisija očitati. Radi Vaše arogantnosti bilo bi pač potrebno, da se pride na sled Vašim falsifikatorjem. Menimo, da jih je lahko najti in to ne daleč od Vašega „Generalstabschefa" Kregarja, koji je po mnenju socialnih demokratov v srcu njihov pristaš in le radi „gšefta" klerikalec. — Kar se pa tiče raznih tvrdk, bodo v bodoče ravno tako postopale, kakor sedaj, ker jim je več za stanovsko čast in interese, kakor pa za Vaše lepe oči, dobro vedoč, da ni v Vaši stranki najti boljših razsodnih trgovcev in obrtnikov, marveč same odvisne farovške podrepnike — egoiste. To pokazala je tudi eklatantno Vaša lista kandidatov, med kojimi se nahaja še celo en analfabet !!!
— Nemški mandat za Kranjsko. Nemško Časopisje je strahovito ogorčeno, da 28.000 kranjskih Nemcev ne dobi nobenega mandata za državni zbor. Da dobi 91.000 koroških Slovencev v najboljšem slučaju le 1   aastopnika, da dobi
4 1 0.000 štajerskih Slovencev le 6 zastopnikov, to se jim zdi popolnoma prav in v tem ne vidijo nobene krivice, ali da bi 28.000 kranjskih Nemcev ne imelo posebnega mandata, to je v njih očeh vnebovpijoč greh. Zdaj zahtevajo, da se mora to popraviti v korist Nemcem in sicer zahtevajo, naj se uvede propor-cijonalni sistem na ta način, da bi L j ubij a n a v o lila skupno z vsem kočevskim okrajem dva poslanca in bi od teh mandatov nemški manjšini pripadel eden mandat. Ljubljana naj bi bilo edino deželno stolno mesto v celi državi, ki naj bi volilo skupno s kmetskimi občinami in to še z okrajem, kije teritorijalno daleč proč od mesta in nima ž njim prav nikakih skupnih interesov.
5 tisto pravico, kakor zahtevajo Nemci tako preuredbo, bi lahko mi zahtevali, da se mestu Celo v u priklopi velikovški okraj in mestu Gradcu radgonski in ljutomerski okraj pa bi Slovenci tudi v Gradcu in v Celovcu dobili svoja zastopnika. Nam bi se seveda ne ugodilo in tudi zahtevi kranjskih Nemcev se ne ugodi — o tem so lahko že danes prepričani.
mu služkinja ž njimi olepša stanovanje in je potem hitel, kolikor je mogel, da  prevzame  iz prijateljevih
rok toliko časa iskano soprogo---
Tudi Henrik Prosen je bil v največji bedi, ali zanašal se ni na nikogar, da mu pomore. Vse noči je begal po svoji skromni sobi, delal načrte in jih zametaval, stiskal pesti in škripal z zobmi od onemogle jeze, ker mu ni prišla rešilna misel.
„Tega gladovanja ni več prenašati," je stokal skoro onemogel samega stradanja. „Še nekaj dni, in smrt se mi približa. Toda sam ne bom umrl — oh, sam ne. Na taka potovanja v neraziskane kraje sme človek iti samo v veliki družbi. Le v družbi je potovanje veselo. Boril sem se, kolikor časa sem mogel. Vsako delo sem opravil, za vsako plačilo, z vsem sem se zadovoljil, a vendar ne morem niti toliko zaslužiti, da bi se nasitil s polento. Vsem sem antipatičen. Nikomur nisem storil nič zlega, a vendar se me ogiblje ves svet. Ljudje se me boje. Kamor pridem, beže otroci pred menoj, odrasli se mi umikajo in me gledajo nezaupno, kakor da sem skrajno nevaren Človek. In zakaj to? Ker sem slabo oblečen, ker
— „Slovence" in poštarji. V
soboto so imeli slovenski poštarji shod. Ako se pomisli, koliko dela napravi j aj o naši klerikalci poštam s celimi vrečami raznih „Domoljubov", „Bogoljubov" itd., kateri listi se potem v celih kupih vračajo upravni-štvu, bi bilo pričakovati, da bo „Slovence" na shod poštarjev poslal svojega poročevalca, ko je bil razen gori omenjenih zaslug poštarjev še povabljen na zborovanje. A „Slovencu" se poštarji niso zdeli vredni, da bi posvetil njihovemu zborovanju eno uro. Res je, da niti ena Šestina poštarjev oziroma poštaric ni klerikalnega mišljenja, vendar če se vse poštarje brez izjeme nadleguje z gori imenovanimi vrečami in če še uva-žujemo, kako na roko so šle pri zadnjih volitvah v trgovsko zbornico one pošte, ki jih opravljajo klerikalne ženske, potem si razlagamo ogorčenje, ki je vladalo med zborujočimi, kateri morajo našim klerikalcem tlačaniti dannadan.
— Odlikovanje. Cesar je podelil orožniškemu postajevodji Alojz i j u Gunde srebrni zaslužni križec, ker je pet oseb rešil iz vode.
— Ivan Gregorčič v. Po dolgi
in težki bolezni je umrl v starosti 49 let gospod Ivan Gregorčič, ces. kr. notar v Žužemberku, zapustivši vdovo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Pokojnik je bil kremenit značaj, navdušen narodnjak in zvest pristaš narodno-napredne stranke. Blag mu spomin!
— Pogreb mestnega fizika in sanitetnega svetnika g. dr. Ivana Kopriva včeraj popoldne je pokazal, koliko simpatij je užival pokojnik med občinstvom. Udeležba je bila naravnost ogromna, mrtvaški voz pa ves v cvetju.
— Gostovanje g. Orželskega
V Zagrebu. Kakor je znano, je operni pevec našega gledišča g. Orželski gostoval v nedeljo v Zagrebu v opereti „Lepa Helena". „Agramer Zeitung" o nastopu g. Orželskega piše tako-le: „Ko je gospod Orželski pred nekaj leti zapustil naš oder, je odšel, kakor je znano v Prago, da bi iz-vežbal svoj lepi in simpatični naravni glas na tamkajšnji glasbeni šoli. Njegov nastop nedavno tega v koncertu na strelišču in njegovo včerajšnje gostovanje spričuje, da je dosti napredoval. Njegov glas je postal bolj obsežen in mil in se je tudi odvadil motilnega vibriranja. Poleg tega je imel g. O. snoči zelo srečen večer. Petje njegovo je bilo bolj gorko in čuvstveno, njegova vloga Parisa je pridobila tudi v igri. Hrvatski tekst je govoril zelo gladko, dočim je pevske partije pel slovensko. Mnogobrojno občinstvo je gostu priredilo gorak sprejem, neštetokrat je bil poklican pred zastor." „Pokret" piše: ^Nekdanjega našega tenorista je sprejela navdušeno naša publika in ga pozdravljala z živahnim ploskanjem na odprti pozornici. Tisti, ki poznajo g. Orželskega že preje, opazili so neko razliko med „nekdaj* in „sedaj" tega izvrstnega pevca, a ta razlika se nagiba nekoliko na minus. Vkljub temu je g. O. žel splošno, docela zasluženo priznanje."
— „TeleČja družba" je najnovejši ocvirek, ki se je cvrl iz žal tave masti v umazani ponvi „Domoljubo-vega" uredništva. S tem priimkom označujejo naši tonzuriranci družbo uglednih in zaslužnih meščanov. Sta-
sem reven in ker ima moj obraz nesrečen neprikupen izraz."
Ihte se je vrgel na cunje, ki so mu služile kot ležišče.
„Ljudje mislijo, da sem zloben, a sami so obudili v mojem srcu zlob-nost s svojo neusmiljenostjo. Nisem zloben, ker sem reven. Postal sem zloben, ker so me ljudje v to prisilili s svojo brezsrčnostjo. 0, ko bi bil mož, pravi mož — smejal bi se jim. Toda pohabljenec sem, in ker mi je vsled moje pohabljenosti nemogoče ljubiti, zato seje s toliko večjo močjo zajedlo v moje srce sovraštvo do vsega človeštva. Ko bi mogel postati deležen ženske ljubezni, bi gotovo moških ne sovražil tako, kakor jih sovražim sedaj. Da, ko bi bil res mož, bi tudi svojo bedo mogel prenašati. Toda usoda, krivična, blazna usoda mi je onemogočila edino tolažbo, ki jo ima siromak, onemogočila mi je uživanje ljubezni. Ah kako bi pil pozabljenje z usten ljubljenega dekleta. Toda naj bo. Vsaj za mojo nesrečo naj nihče ne ve. Moje pohabljeno telo naj izgine pri grandijozni katastrofi, ki jo je zasnovala moja duša v strašni svoji mržnji, ki jo roka moja uresniči." (Dalje prih.)
rosta kamniškega „Sokola" je že Član „telečje družbe", tako je zapisano v „Domoljubu" in kar je tam pribito, to je resnica. „Domoljub" je list slovenskemu ljudstvu v p o u k m zabav Lepe reči se res uči nase ljudstvo, zato pa tudi vidimo sadove, ki se porajajo v krajih, kateri so preplavljeni s kupi „Domoljuba". Katoliška načelu se zastopajo navadno s kolom in nožem v roki!
— Jedilni list v restavraciji slovenskega hotela. V restavraciji
hotela „Union" se dobi jedilni list, na katerem so napisana sledeča imena : „Piska v paprickii rezanci", „Lungen-braten cmoki", „Govedje pečenje ma-caroni", „Ovče pečenje rižom", „Mladh Svinjetina", „TeleČa prsa filana-. „Risotto od Piske", „Srekelvi Gulvas-„Kalbs Porckolt krompirom", „Carfiol Zmaslom", „Huchen iz Save lem.-. „Ribije lučanje", „Vespheler Sunka-itd. Da se kaj takega bere v slovenskem hotelu v Ljubljani, je naravnost škandal! Po naŠern mnenju piše ta jedilni list najbrž fciftj zamorec, ki so ga baje dobili od nekega katoliškega misijonarja v Afriki da si ogleda Ljubljano.
— Nemška požrtvovalnost. Naš
družbi sv. Cirila in Metoda neso njen*-užigalice na leto  do   H000 K, dočin dobi nemški „Schulverein" samo 100"J kron. Nemci odpirajo samo takrat na široko usta, kadar se hvalijo, v narodne namene pa nimajo navade dajati.   Naša skrb naj bo torej, da ie bolj   pomagamo   naši  šolski družb. Zahtevajmo pri vseh trgovcih ne sam > slovenskih užigalic, ampak tudi sl< venske kav ine primesi, slovenskega mila itd.
— C. kr. okrajnega glavarja Oreška so včeraj, v ponedeljek, dm-26. t. m. pri Brežicah mrtvega potegnili iz Save.   O  tem  se nam poroča iz Krškega:   Oreška so le slučajno   dobili.   Nekemu   delavcu pri gradnji   mosta   je   padel  klobuk v Savo; on skoči za njim,  a izgine v Savi. Gredo s čolnom za njim, iščejo ga, a niso ga dobili; potegnili so pa pri tem iskanju glavarja iz Save. A' je Orešek žrtev  kakega hudodelstva dognala bode preiskava.   Vendar po vseh okornostih je  sođiti, da se mu je pamet potemnila. Bil je v zadnjem času zamišljen, ogibal se je ljudi ter si je domišljeval,  da ga preganjajo Pokojnik je bil  blaga   duša,  ter je prebivalstvu pomagal, kjer je mogel Uradnikom je bil dober predstojnik Živel je sicer samo za-se,  ni hodil v nobeno družbo — a škodoval ni ni-komur.   Vsi   ga   bodemo   težko pogrešali.
— Slabo   maščevanje. Pred
kratkim je prinesel naš list notico, da so v Mengšu ljudje obrtniki, ki imajo samo nemške napise nad svojimi obrtmi, ter smo tudi navedli dotične obrtnike. Dva izmed njih sta se zdaj zaradi tega maščevala s tem, da sta izstopila iz bralnega društva, nemšk; napisi pa seveda ostanejo še naprej v drugače popolnoma slovenskem trgu Slovenski Mengšani bodo menda vendar znali primerno in dostojno obračunati > takimi posilinemškutarji, ki hočejo na vsak način provocirati svoje slovenske sotržane, od katerih žive!
— Kravo SO Ukradli neznani tatovi gostilničarju Antonu K o -privnikarju v Litiji. Krava je vredna 260 K
— Nebeška morilka. Na Pustem hribu fare Sv. Gregorja pri Ribnici je pred kratkim umorila svojega otroka neka dekla, ki se je odlikovala po veliki pobožnosti, ka-kršna diČi Marijine device, med katere je spadala tudi ta morilka. Bila je doma iz bližnje vasi Nebesa. Ker sv. gregorski fajmošter Krumpe>t i: odklada v številki za številko „Domoljuba" svoje velike učenosti in ne pusti nobenega človeka pri miru. vprašamo ga, če bo poročal tudi o tej nebeški morilki, saj mu je bila tako k srcu prirastla.
— Kilav porod. Zabukovtv\ ajmohtarji na Jesenicah so ustanovili telovadno društvo „Orelu, ker orel leti bolj visoko nego sokol, ki ni za naše kraje, kakor je Zabukovec svoje dni trdil v „Slovencu". A vragovo kilav je bil ta porod „Orlov", ki je imel že takoj ob začetku polomljene vse peruti, kar je razvidno iz poročila v sobotnem „Slovencu", kjer je celemu ustanovnemu občnemu zboru posvečenih menda borih 10 vrstie Jeseniške mlade „orliče" bo učil telovadbe kaplan Ouk. „0uku bo torej učil „Orleu, ali pa narobe, Česar še menda sami ne vedo prav dobro. Telovadba bo popolnoma nepristranska t. j. ne katoliška, ne liberalna, ampak samo orlovska. Kdor čuti v sebi kaj orlove krvi, naj se oglasi t jeseniškem župnišČu, kjer vpisuje člane slovesno med „Orle" fajmoštrova kuharica, ki daje tudi prva navodila vsem Članom. Nam ne preostaja drugega, nego da zakličemo „Orlu": Me-mento mori!
Od Sv. Krita pri Kostanjevici se nam piše: Dne M. t. m. so se vršile tukaj obČ. volitve. Keri-nova stranka je dobila v III razredu
samo enega odbornika. Popoldne je tolil dragi in prvi razred. Kerinovi in farovški ljudje, na Čelu jim kaplan Vilfan, so razvili strahovito agitacijo. 2uphik Pavlic je v volilni sobi kot vomni komisar agitirah Rabili so vsa dopustna in nedopustna sredstva. Voliti so ho toli celo s falzificiranimi pooblastili. V prvem in drugem razredu so zmagali z dvema glasovoma. ^upnOf Pavlic se je sam volil. Videlo ?e je, kako hrepeni ljudstvo, da se otrese jarma, ki ga žuii do krvi. Iz volilnega imenika so nalašč spustili več trdnih posestnikov ter na ta sleparski način zmagali z neznatno večino. Da je bil imenik pravilno sestavljen, bi bila naša zmaga zagotovljena, zložil se je rekurz. Cel boj je povzročil župan Kerin radi naduci-:t»lja Malnariča, kateri mu pregloboko -rieda v njegove občinske račune, ilalnaric je pregledal, da se volitev izvrši na gospodarski podlagi. Za ta predlog sta bila tudi v začetku oba duhovnika ter sta vpila: ^Županstvo ven iz ostarijeV !~ Ivo sta pa opazila, koliko ljubezni in spoštovanja uživa nadučitelj v občini, sta se zavezala z njegovim največjim sovražnikom Ke-rinom ter v zadnjem trenotku razvila ^Tozno agitacijo. A to ne bo pomagalo nič, ker je v rekurzu navedenih toliko dokazanih sleparstev, da bo volitev sigurno ovržena. To ostane pa le pribito. Pred tremi leti je dobil nadučitelj vseh glasov 10 in to v vseh treh razredih; letos pa 72 v vseh treh razredih. Kako govori ljudstvo, g. Vilfan? Kaj pomeni ta velikanski napredek V Niti eden volilec ni bil tolikokrat imenovan kakor nadučitelj Malnarič. Po rešenem rekurzu posvetimo v temne prostore tripe-resne deteljice Pavlič-Kerin-Vilfan. Intresantnega gradiva imamo cele kupe. Znane so nam reči, o katerih mislijo ti dobri katoličani, da so celemu svetu prikrite. Pod plaščem sv. vere so delajo često ostudni grehi. Na svidenje, pobožna gospoda! Mi -no pripravljeni.
— Zgradba mostu. Letošnjo
pomlad začno graditi most čez Krko med Toplicami in Dolenjim Poljem. Ravno tako so v teku priprave za zgradbo mostu med Stražo in Vavto vasjo.
— Iz Metlike. Onemu učiteljskemu prijatelju, ki je v rSlovenskemu Narodu" z dne 20. t. m. ščuval cenjeno učiteljstvo, češ, da naj ne kompetira za učiteljsko mesto v Metliko, bodi rečeno, da se drugod učiteljstvo v -Slovencu" in -Domoljubu" tudi napada, vendar pa drugi mesrjani temu niso krivi. Metličani so bili vedno cenjenemu učiteljstvu prijateljsko nagneni, temu v dokaz učitelji, ki so tukaj službovali. Da bi pa v Metliki šolske sobe za naprej radi tega ščuvanja prazne ostale, si pa navedeni gospod učiteljski prijatelj iz Metlike naj ne domišljuje, pač pa bo isti učiteljski prijatelj šolske prostore, katere on že več let muhte oživa, sam izpravniti moral, ker Metličani tega več ne trpe, da bi v mestu Metlika dečki v II. razredu oživali samo pol dnevnega poduka in fanti in deklice v IV. razredu, katere že bolj zanimajo ljubavna pisar-jenja nego šolski pouk, uživali v eni sobi skupni pouk. Tako šolsko napredujaštvo niti v Črni gori ni, in to vse naj bi bilo samo da si gori navedeni šolski prijatelj v šolskih prostorih svoje stanovanje širi, kakor kak turški paša.
— Odsek idrijskega sokola
V Žireb imel 18. t. m. v Žireh svoj L redni občni zbor, kateremu je prisostvovalo tudi nekaj bratov iz Idrije. Brat stud. iur. Ivan Kavčič je otvoril v imenu predsednika občni zbor in pozdravil vse navzoče brate s krepkim: na zdar! <Tovoril je o nalogah in dolžnostih [Sokola, brat Julij Novak iz Idrije pa je razložil pomen in namen sokolstva, in opominjal k vztrajnosti. Pri volit vi je bil predsednikom izvoljen z večino glasov dosedanji podpredsednik brat Tomaž Žakelj, podpredsednikom brat stud. iur. Ivan Kavčič, preglednikom pa brat Ivan Žakelj. Proračun izkazuje 21764 K odštevši znesek za nabavo orodja. Odsek šteje sedaj 21 delavnih, 5 podpornih in 8 ustanovnih članov. Telovadi se po 7 ur na teden. Zvečer tistega dne seje vršila v korist našega odseka veselica, ki je uspela prav dobro, kajti donesi a nam je čistega dobička 18936 K. Z navdušenimi besedami je pozdravil brat Jakob Poljanšek na slavnost prišedše goste in domačine ter slikal žalostni položaj Slovencev tako s kulturnega kakor z gospodarskega stališča. Potem je govoril o naših ciljih in v vzvišenih besedah razložil besedo „Sokol" ter poudarjal, kolikega pomena je sokolstvo za Žirovce. Dovršeno je deklamovala gospica Francka Kopač krasno pesem „Slovenka", zložil Podgorjanski. Uspela je tudi igra, kakor tudi šaljiva pantomina. Naše vrle in brhke deklice v narodni noši pa so neutrudno prodajale srečke, dopisnice in druge podobne predmete. Odsek  izreka najprisrčnejšo zahvalo
za požrtvovalnost vrlih sotrudnic, v katerih upa dobiti prve sestre Sokoliće. Ogromna udeležba na tej veselici od strani občinstva nam je v dokaz, kolike simpatijo vživa naš odsek pri domačinih. Zato pa skušajmo z vztrajnim in resnim delom, vzornim obnašanjem in možatim zastopanjem obvladati in pridobiti srca vseh domačinov in tako krepiti vezi, ki nas vežejo z občinstvom. Torej le krepko naprej! Dokazali smo, da se resno pripravljamo na resno delo in pokazali, da hočemo biti vredni imena sokolskega ter z bistrim okom bdeti nad milo domačijo. Z bratskim „na zdar". odbor.
— Učiteljica ponesrečila. Ko
se je v nedeljo popoldne učiteljica gdc. M. UršiČ peljala z vozom iz Podkraja pri Vipavi k svojim staršem v Št. Vid, preobrnil se je pod Colom, kjer gre cesta zelo navzdol, voz in učiteljica, voznik in konj so padli 7 metrov globoko. Učiteljica si je zlomila desno roko, vozniku in konju se pa ni nič zgodilo, ker sta padla na kup snega. Voz je obtičal za nekim drevesom in je zelo poškodovan.
— Blagoslovljen nečistnik. Iz
Rajhenburga se nam piše: Župniku Cerjaku se je po silovitem trudu vendar posrečilo, da je preprečil sodno obsodbo kaplana-nečistnika Berka. Obravnava bi se morala vršiti v četrtek v Sevnici. Župnik je prizadetemu Človeku obljubil in zajamčil 2000 kron odškodnine za kaplanovo grdo-bijo, če kaplan ne bo obsojen. Drag bo ta „špasu — pa še pod kozolcem je bil. No, o stvari bomo še pisali, ker takih reči nikakor ne trpimo.
— Mariborsko porotno sodišče je oprostilo Janeza in Ano Pečovnik iz Rogoznice, ki sta bila obdolžena, da sta že drugič zažgala svojo hišo ter obakrat potegnila zavarovalnino od dveh, oziroma treh zavarovalnic.
— Ura V Škornju. V neki zloglasni hiši v Trstu je bil aretovan 251etni voznik Ivan Eržen na zahtevo neke lahkoživke, ki je trdila, da ji je Eržen ukradel srebrno uro. Ko so Eržena na policiji preiskali, našli so v njegovem škornju ukradeno uro. Djali so ga pod ključ.
— Tepena duhovnika. Piše se
nam z Reke: Tukaj je bil v petek popoldne ob 3. uri pogreb pokojnega Petra Kobeka, slikarskega pomočnika, ki je bil žrtva žandarmerijske brutalnosti pri zadnjem štrajku na Reki. Kroglja ogrskega zakona mu je prodrla stegno desne noge, vsled česar so mu morali zdravniki v bolnici zaradi zdrobljene kosti odrezati nogo. Ali tudi to ni nič pomagalo, revež se je preselil še tisti večer na drugi svet. V petek popoldne torej je bil pogreb; vlada je ukrenila vse potrebno, da bi se ne kalil mir, no, razen konflikta z župnikom in kaplanom se je izvršilo prav mirno. So-drugi pok. Petra Kobeka so prišli na čelu ogromne množice naroda z rak-vijo na rameh proti korzu. PriŠedši na korzo, je presenetil vse navzoče župnik Kukanić in kaplan Polic, ki sta stopila pred krsto, da bi spremila pokojnega k zadnjemu počitku. Ko je opazilo ljudstvo ta dva nepo-vabljenca, je stopilo nekoliko mož k župniku ter so zahtevali od njega, da se takoj odstrani, Češ, da tu ni mesto za njega. Župnik se je začel sicer sklicevati na to, da je bil pokojnik kristjan, da se je pred smrtjo spove-dal in se pustil obhajati ter končno, da je to tudi njegova dolžnost kot duhovni oče. Ali vse to seveda ni pomagalo župniku nič, ker kmala sta čutila župnik in kaplan brce in sunke po svojem telesu, oba duhovnika sta bila naenkrat izven vrste. Sprevod se je nato pomikal naprej, kakor da se ni čisto nič pripetilo. PriŠedši na pokopališče, so pokojnika lepo pokopali brez vsake cerkvene ceremonije, otirje govorniki so mu govorili nagrobni govor, nakar^ se je množica zopet mirno razšla. Čudno je, da so se tu duhovniki sami silili, da bi spremili pokojnika, dočim se jih mora drugod slano plačati in še lepo prositi zraven, da se gospodje izvolijo potruditi k pogrebu.
Krvav poboj iz ljubosumnosti. V nedeljo zvečer je prišlo na Reki med mladimi fanti, katerih nekaj je bilo maskiranih, zaradi nekega dekleta do pretepa, v katerem je bil 221etni Anton Martić z britvijo nevarno ranjen. Prepeljali so ga v bolnico.
— Mednarodna panorama na
Pogačarjevem trgu nam razkazuje ta teden velikanske prevozne parnike izselniške družbe Hamburg-Ame-rika. Življenje naših izselnikov v družbenem poslopju pred odhodom na morje, vkrcavanje, življenje med vožnjo na ladji, vse to so stvari, ki ne zanimajo samo ljudi, ki so že to vožnjo napravili, ali mislijo potovati v Ameriko, temuč vsakogar, ki hoče videti, s kakim bogastvom razpolaga družba v svojih palačah in parnikih. Vse slike so plastične in nazorne, da si lepših misliti ne moremo. Prihodnji teden potujemo po velikanskih pra-gozdih in prerijah Bolivije.
— Panorama-kosmoraaa pod
Narodno kavarno nam teden razkazuje znamenitosti mesta Bi m a. Staro mogočno slavo slavnih rimskih vladarjev in drugih mogotcev vidimo sicer že zrušeno, vendar še toliko ohranjeno, da si lahko predočimo, da so bili Rimljani stvaritelji veličastnih palač in templjev. Poleg tega si ogledamo nebroj starodavnih cerkva, prekrasne dvorane polne umetniških slik in fresk, od mogočnih vodometov prihaja lahna sapa, ki nam kaj dobro de ob hudi vročini, ki vlada v Rimu in tudi razne kipe in spomenike si ogledamo. Skratka: razstava nudi toliko umetniškega užitka, da je vsakomur svetovati, naj si jo ogleda, zlasti ker so slike izvršene z nervozno natančnostjo. Prihodnji teden vidimo deželo in ljudstvo južnoameriške ljudovlade P a r a g u a i, pri kateri opozarjamo zlasti na nepresežne naravne krasote.
— Hiša, ki ima vod prebivalcev kot celo mesto. Ta velikanska hiša je kolizej na Marije Terezije cesti in mesto, ki ima manj prebivalcev od te hiše, je stara slavna Višnja gora. Po zadnji kupni pogodbi pa se napravijo iz kolizej a skladišča in Višnja gora izgubi vsled tega nevarnega konkurenta glede števila svojih prebivalcev.
— Nesreča« Danes dopoldne je šel blizu glavne pošte na Dunajski cesti čez progo električne železnice topničarski rezervni nadporočnik g. Robert Haarmann v trenotku, ko je prišel električni voz, ki ga je zgrabil za levo nogo. Voznik je sicer voz ustavil, a gospod Haarmann je takrat že padel in je bila noga tudi pod vozom ter je ni mogel preje spuliti izpod njega, dokler ni policijski stražnik Grodicelj odvzdignil voza z neko ročico, (iospod Haarmann je pri tem občutil sicer velike bolečine, a je k sreči le lahko telesno poškodovan, ni mu pa voz, kakor se je mislilo in govorilo, noge zmečkal. Mimo lica nesreče je prišel neki vrtnarski vajenec, katerega je nesreča tako pretresla, da je padel v nezavest, a je bil kmalu zopet dober.
— Pobegnil je posestnik Ivan Intihar z Iga z nekim mladim dekletom iz Novega mesta, baje v Ameriko, ter doma popustil 5 otrok.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 90 Hrvatov, 20 Črnogorcev, 40 Kočevarjev, 20 Slovencev in 18 Ogrov. V Heb je šlo 19, v Scheibbs 17, v Meran pa 25 Hrvatov. V Linz je šlo 19 Kočevarjev.
— Našel je policijski stražnik Fran PalČer srebrno verižico.
— V hotelu „Union" sodeluje pri današnjem koncertu in plesu popolna vojaška godba peh. polka št. 27 kralj Belgijcev.
— Vretenski sukanec za šivalne stroje se podraži. Akcijska
družba harlandske predilnice in su-kančne tovarne na Dunaju je zvišala cene vretenčnega sukanca lastnega, kakor tudi angleškega in po njej prodajanega izdelka povprečno za 6 do 8 procentov.
— Jugoslovanske novice. —
II. Jugoslovanska umetniška razstava v Sofiji. Sofijska ^Večerna Pošta" poroča, da so imeli te dni bolgarski umetniki v zadevi prireditve II. jugoslovanske umetniške raztave v Sofiji sejo, katere se je vdeležil tudi odposlanec hrvatskih umetnikov g. Auer. Na seji se je sklenilo, da se II. jugoslovanska umetniška razstava v Sofiji otvori sredi meseca avgusta t. 1. Sklenilo se je tudi, da se ob priliki razstave osnuje biro za časnikarje in književnike, Čegar predsednikom je bil izvoljen B o b č e v. Po zatrdilu „Večernje Pošte" bo to impozantna umetniška razstava, katere se bode poleg jugoslovanskih umetnikov vdeležili tudi Muha, Rjepin, Hinais in drugi znameniti slovanski umetniki. •
— Prebivalstvo kneževine Bolgarske. Pred kratkim se je završilo na Bolgarskem splošno ljudsko štetje. Kakor posnemamo iz lista „Le Courrier de Sophia", šteje po najnovejšem ljudskem štetju 4,200.000 prebivalcev. Prebivalstvo Bolgarske se je od zadnjega ljudskega štetja 1. 1900. pomnožilo za pol milijona duš.
— Bolgarski častnik — j a-ponski ujetnik. Poročnik Dobrev, častnik bolgarske mornarice, se je te dni vrnil z Japonskega, kjer je bil v ujetništvu izza časa pomorske bitke pri Tsušimi. Dobrev je stopil kot pomorski častnik prostovoljno v rusko službo in je bil nameščen na križarki „ D mi tri j Donskoj". V bitki pri Tsušimi je bil od Japoncev ujet in interniran v Osaki na Japonskem, odkoder se je nedavno tega vrnil domov na Bolgarsko.
* Najnovejše novice. Potopila se je madjarska ladja „Corvinus" med CardifFom in Genovo. Moštvo so rešili.
— Umor v Bruslju. Sin či-lenskega generalnega konzula Wad-dingtona je ustrelil Čilenskega po-slaniškega tajnika Palnacerasa, ker
je bil zaročen z njegovo sestro, a jo je zapustil.
— Umrla je v Budapešti bivša dvorna igralka 831etna Kornelija Prielle, ki se je šele pred par tedni poročila z mladim literatom. Poročena je bila že poprej trikrat. Od svojega prvega moža se je ločila ter vzela nekega ritmojstra. Po njegovi smrti se je zopet poročila s svojim prvim možem.
— Ameriški multimilijo-nar, ki je povozil pri Napolju neko deklico, da je umrla, ni bil Vander-bilt, temuč Ročke feller. Policija ga ima Še vedno zaprtega.
— General - demonstrant. Pri in ven tir anj u v cerkvi St. Thomas d'Aquin je razgrajal proti komisiji tudi upokojeni general Recamier. Policija ga je aretovala ter obsodila v šestmesečno ječo.
— Atentat? Nižj eavs tri j ski deželni nadzorstveni svetnik Fedor (xe-renyi je dobil sumljiv zavoj, iz katerega je molel obroč. Zavoj je izročil policiji. V zavoju je bilo 126 gramov smodnika, ki bi se bil vnel, ako bi bil kdo prijel za obroč.
• Tudi na Angleškem so se
izza zadnjega časa pričeli bolj pečati z racijonalnim gojenjem zob šolske mladine, ker so v"*prvih£šolah v Londonu, Edinburgu itd. n. pr. Wel-lington College, Malborough College, Harrovv College itd. nastavili šolske zdravnike, ki preiskujejo otroške zobe in o tem vedno poročajo staršem. Za ohranitev našega splošnega telesnega dobrobita je neobhodno potrebno vsem modernim zahtevam higijene ustrezajoče čistilno sredstvo za zobe, kakršno je kalodont, ki ga staršem ni moči dovolj priporočati.
Izpred sodiSCa.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Rop. Na zatožni klopi je pri drugi obravnavi sedel 211etni France Košenina iz Medvod, bivši stolarski pomočnik v Ljubljani. Dne 25. listopada 1905 dopoldne je izvabil v gozd blizu Raskovca pri Logatcu 14 let starega trgovskega vajenca Ivana Tro ha iz Idrije, s katerim sta nekaj časa skupaj hodila. Košenina je bil namreč namenjen iti v Cerknico dela iskat, Troha pa je šel domov v Idrijo. V gozdu je zagrabil obdolženec dečka, ga jel daviti z obema rokama in ga na pripombo: „življenje ali pa fin-far" toliko časa davil in glavo tiščal ob tla, da mu je ta izročil 2 K, kateri je imel v denarnici. Košenina je zabičal Trohi, da mora o tem dogodku molčati, drugače mu bode slabo predla. Košenina ni tajil dejanja; obsojen je bil na 3 in pol leta težke, s postom in trdi ležiščem vsaka 2 meseca poostrene ječe.
Poštno hranilnico opeharil. Že opetovano zaradi raznih tatvin občutno kaznovani Josip Fal-tin, rojen leta 1876. v Bukareštu in pristojen v Karansebaš na Ogrskem, kljuČarski pomočnik nestalnega bivališča, je izumil nov način sleparjenja. Dobro si je ogledal poštne hranilne knjižice ter sprevidel, da bi se dalo tukaj kaj napraviti in si pridobiti sredstev za brezskrbno življenje. S poskusom je pričel 16. listopada 1905, in ker se mu je dobro obnesel, začel je bolj brezskrbno postopati. Nalagal je pri raznih poštnih hranilnicah le po 2 K na razna tuja imena, kasneje je pa tej številki spredaj pristavil številko 9, tako, da se je vložna knjižica glasila mesto 2 K vloge na 9*2 kron, katere zneske je pri tujih poštnih uradih dvigal. Obdolženec je na ta. zviti način napravil 732 K škode poštnemu erarju. Pri aretovanju so se še našle 3 knjižice, na katere je imel, in sicer pri tukajšnjem poštnem uradu vložene 3 K, pri poštnem uradu na Reki 2 K, kar pa je bilo že popravljeno na 200 K. Tretja knjižica je bila izdana v Zagrebu; v tej je imel vso vlogo izbrisano in pripravljeno, da bi vpisal poljubno vsoto. Josip Faltin odkrito priznava svoje kažnjivo dejanje. Faltin je bil obsojen na 5 let teške ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsake tri mesece. Po prestani kazni se iztira iz avstrijskih dežela.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 27. februarja. Pod pred sedstvom grofa Goluchovvsk ega so imeli danes avstrijski in ogrski ministri skupno posvetovanje o različnih trgovinskopolitič-ii i h zadevah Po tem posvetovanju je bil Fejervary pri ce sarju in mu je poročal o položaju na Ogrskem.
Dunaj 27. februarja. „Wiener Zeitung" prijavlja sankcionirani rekrutni zakon.
BudlmpeSta 27. februarja. Miniater KrUtoffy je vgem ko-mitatom strogo zaukazal, da morajo tekom osmih dni pripoznati nove velike župane, sicer nastopi vlada z vso brezobzirnostjo proti njim.
Budimpešta 27. februarja. Absolutizem trinmfira. Danes prijavlja uradni list ministrsko naredbo, s katero se prepoveduje kolportaŽa Časopisov. Tudi prodajo po trafikah in na kolodvorih hoče vlada prepovedati.
Budimpešta 27. februarja. Vojaštvo je dobilo ukaz, skrbeti za varnost vladnih komisarjev. Vojno ministrstvo je odredilo, da ogrski polki ne smejo nobenemu nadomestnemu rezervistu dovoliti dopusta.
Budimpešta 27. februarja. Koalicijski odbor izda jutri svoj oklic na narod
Pariz 27. februarja BTemps" javlja, da je prezident F ali i tire.s brzojavno čestital nemškemu ce sarju na njegovi srebrni poroki.
MeteorologKno poročilo.
Viiina nad morjem 3003.   Srednji &r*čni tlak 736 u mm.
Februar	: Caa opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempera-tara v c.	VetroTi	Nebo
2G.	9 sv.	734 3	- 4 9	al. jug	oblačno
27.	7. zj.	7325	- 60	al. jgzahod	oblačno
TI	2. pop.	731 7	9 4	ar. jgzahod	pol. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura: 41°, nor-male: 0*9°  — Padavina v mm 00.
Odbor „Kmetske posoiilnice na Vrhniki" javlja tužno vest, da je njen zaslužni odbornik, gospod
Ivan Gruden
c. kr. davkar v pokoju
danes preminul. 753
Pogreb bo dne 1. sušca ob 9. uri dopoldne.
Na Vrhniki, 27. februarja 1906.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod
Ivan Gruden
c. kr. davkar v p.
po dolgi, murni bolezni v 64. letu starosti zatisnil oči za večno.
Pogreb bo dne 1. sušca eb 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Pavlu.
Svete maše posmrtnue za dragega rajnega se bodo darovale v župni cerkvi na Vrhniki.
Sorodnikom,   prijateljem in znancem priporočamo blagega raj nega   v prijazen   spomin  in po božno molitev. 751
Na Vrhniki, J7. svefana 1906
Marija Gruden roj. Tomšič soproga Mirko sin. Sm la hči. Jakob, Anton, Matej, Frančiška, Ivanka bmtje in sestri.
t
Kristina Gregorčič roj. Kobler naznanja potrtim srcem v svojem in v imenu svojih hčerk Darinko in Zdenke vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njen preljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
Ivan Gregorčič
c. kr. notar v Žužemberku
po dolgotrajni, mučni bolezni, danes ob 1. uri popolnoči, v 49. letu svoje starosti preminul.
Truplo predragega pokojnika se prepelje dne 1. marca t I. ob & uri zjutraj iz Žužemberka v Litijo ter se istotam ob 5. uri popoldne položi k večnemu počitku. 750
Vsled prevelike žalosti veljaj to naznanilo mesto vsakega posebnega obvestila.
V Žužemberku, 27. februarja 1906.
1 m
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu vsegamo-gočnemu dopalo, našo predrago mater ozir. staro mater in taščo, gospo
Ano Jarc roj. Petrič
danes ob 143. uro zjutraj v 82. letu njene starosti, po dolgi mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, poklicati k sebi.
Pogreb predrage rajnice bode v četrtek, dne l. marca, ob 8. dop. iz hiše žalosti Medvode št. 9. na pokopališče v Presko.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi v Preski.
Drago rajnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Venci se hvaležno odklanjajo.
Medvode, 27. svečana 1906.
Josip, JhU«iI}, Fran«* Jorc, sinovi. — A nt« ZRrnlk rojena iarr, Marija Jarr, hčeri. — JfiH^ilnii J m rr roj. **s»a-«*Dnt», Hllei Jarr roj. Urši«, Mariju Jare vdov. .luninih, snehe. — Atilon Zurntu, zet. 752
Zahvala.
Za srčne izraze sočutja, došle nam ob smrti naše nepozabne hčerke, oziroma sestre, gospodične       73$_\
Olge pranje
izrekamo svojo najiskrenejSo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo na mnogobrojni udeležbi pri pogrebu cenjenemu domaČemu uradni Štvu in učite^stvu, preČastiti duhovščini, kakor vsem prijateljem in znancem, ki so izkazali preblagi pokojnici zadnjo čast. Pokojnica, kot ljubiteljica cvetlic, je Mla obsipana z najkrasnejšimi venci. Lepa hvala vsem blagim prirediteljem. Preblagi rodbini AVagnerjevi in istotako Tančičevi izkazali so nam toliko požrtvovalnosti, da se ne moremo zadosti zahvaliti. Stotero jim „Bog plati !
V Šmarji pri Jelšah, 24. febr. 190G. Žalujoča rodbina Kranjčeva.
Zahvala.__
Povodom prerane smrti gospoda
Frana Repam
markerja  „Narodne kavarne4*
izrekam tem potom vsem udeležencem pogreba iskreno zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujem ča-stitim stalnim gostom „Narodne kavarne", cenjenim kolegom rajnika sploh in onim iz kavarne pri „Slonu" ter velecenjenim gledališkim igralcem za poklonjene krasne vence in častno spremstvo, dalje slavnemu pevskemu društvu „Slavec" za v srce segajoče tolažilno petje, kakor tudi slavni društveni godbi ljubljanski, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem rajnika.
V Ljubljani/ 27. februarja 1906.
t Fran Krapeš
748     kavarnar „Narodne kavarne".
Zahvala.
Za vse obilne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in prerane smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega   brata   in   svaka gospoda
Frana Repar
markerja v    rNar. kavarni**
izrekamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem najsrčnejšo zahvalo.
Posebej se še najtoplejše zahvaljujemo gosp. kavarnarju I'r. KrapeŠU za vso izkazano veliko ljubeznivost napram pokojniku, dalje vsem gg ka-varnarjem iu gostilničarjem za spremstvo in krasni darovani venec, slavni Društveni godbi in pevskemu društvu „Slavec" za ganljive žalostinke In aploh vsem darovateljem vencev in vsem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na zadnjem potu.
V Ljubljani, 20. svečana 1900.
Filip Repar
brat.
Marija Repar
svakinja.
Ivana Repar
sestra.
746
sprejme takoj, eventualno tudi čez nekaj mesecev odvetniška pisarna ^
Dr. Krisper In dr. TomlnfeK
v £)nbl)ani. 749-1
Trgovskega
pomočnika
*66—8
vajenca
sprejme takoj večja, trgovina Da Dolenjskem. — Ponudbe pod „A. B." na upravn. „SIov. Naroda*.
OtKOSUMRJ*. SUKMJŠL
!IMN£OV IN *K»OY m BRATA EBCRL
fefctoii 9L 154.
Trgovskega sotrudnika
sprejme takoj t svojo manufakturno trgovino tvrdka 725 -2
Ceftiik & Milno« v Ljubljani.
Dvoje stanovanj
lepib, zračnih, n po dvema notama t
vsemi prit;klmami se odda s 1. majeu,
Ved se poizve na Karlovso cesti št. 32, L nadstr. Mki
A *:.    A 41
*•* «s* «f»* *r*
ii #•   * 4»
*». v»» v?« «**
1JUT v
Direkcija A. Kamposch.
rgovci vsi in kramarji, Krčmarji in kavarnarji, 71* Oj, čujte in strmite? Za kronci dve se pri naeni d*»iv* Kosov 140 fin ga peeiva; V strahu že vsa konkurenca se ikriva!; Le enkrat naj vsakdo poaknsi blajj« Do amrti naročal, užival ga ba
Prva kranjska tvornica slaščic
•itnclt   w  Ja>aTjr*2ft    | «1,
T
V tojrc^l*:,   dne f «31> r* ca ca r* j ž a 10O6
v teliki dvorani
rodbinski koncert
popolne vojaške sodne pehotnega polka St. ZJ, bral] Reljijceu
s polnočnim
Plesom!!
Izjava.
Podpisani lastnik I. kranjskoga reklamnega podjetja v Ljubljani', v Šeknburgovih ulicah š1ev. 6 javlja tem potom, da ni on v nobem zvezi s ponesrečeno reklamo z vpreženimi osli ter tudi ne z ma-skaradnim korzom, sestavo reklam nega voza „Planinski biser'1 in spJoh ni on v nobeni zvezi z zavodom 29 moderno reklamo Aibin Orehe* Rimska cesta št. 2 v Ljubljani, in tudi ni on v zvezi z izdanimi slovenskimi reklamnimi gledališkimi listi „brez anonc".
V Ljubljani, 26. svečana 1906.
W. K. Itfučtč
lastnik I. kranjskega reklamnega
745 podjetja.
—J
i«
□T i
v veliki dvorani
KONCERT „Društvene godbe"
in slanikova pojedina.
Začetek vsakokrat ob 8. zvečer. Vstopnina 30 kr.
I V sredo, 28. februarja
V strunskih prostorih in v vinski kleti
/
pojedina
slanikov, morskih rib is morskih pajkov „Grand cevolo".
Polenovka na mornarski način
Svirala bo nova ljubljanska godba ki bo igrala izključno samo slovanske komade. — Vstop prost
Za mnogoštevilni obisk se priporoča
Andr. Bogovič
740—2 restavrater.
Št. 182 m. S. sv. ^43
Razpis učiteljske službe
Na mestni dvorazrednici na Karolinški zemlji je popolniti stalno
učiteljsko mesto
s si9temizovariimi prejemki iu prostim stanovanjem.
«m* Prožnje je vlagati predpisanim potom Da c. Ur. mestni šolski svet v Ljubljani do dne 25. marca t. 1.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne 23. svečana 1906.
Kolodvorska restavracija (Schrey).
veliko pojedino slanikov
nastavi se priljubljeno Saluatorsko pivo (monakovsko)
Schmitsberger
oddelka polkoonllske sodbe kralj Belgijcev št. 21
Pričetek ob 8. zvečer. Vstopnina 60 vinarjev.
obiiega obiska prosi Josip Schrev
744
restavrater.
Najboljša in najcenejša kontrolna blagajna je
Cito kontrolna blagajna.
Cena s Čekovnimi kontrolnimi trakovi in seštevalnikom K 450, brez Čeka K 351* Edina prodaja se solventnim tirmam oddaja povsod. 73#
Clto Werke, deln. družba EloIIzk (Koln) Klettenberg.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta.
Odhod is Ljubljane juž. kol. Proga na Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, L Čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetter — Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Murau, Mauterndort Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stevr i Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec MaH giodnitz, Ljubno, Selztal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Panz, Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Trbti
osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo direktn voz I. m II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7 nrl 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop Uto taku Ob 1 uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje Prihod v L ubijano juž kol Proga iz Trfe&a. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo- I rst direkt. voz I. in II. raz.), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, jftL.
Plzen Budejevice, Line, Steyr, Pariz,  Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost. Želi ob ježem, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. -  Ob 4. uri 29 m popoJdn osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Glčdnitza, Monakovec Inomosta, Franzensfesta, Pontabla.   —   Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak z Dunaja Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega Glodnitza, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Inomosu in Solnograda, čez Klein-Reifling iz Stcyra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih varov Heb.i I-rancovih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta In Kočevja. Osebni vlaki Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldu 1 iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako — Odhod ii Linbljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. un 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih In le v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6 uri 49 min zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. r I
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovratnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s zmanjBujočimi se vpla&U.
Vsak Član ima po preteka petih Set pravico do dividende.
^•zajemna zavarovalna banka vPragri. Rez. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačano odškodnino In kapltallja: 82,737.159-57 X Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ viMkeil ilovanilie.narodne oprave. 2-24 lini zamšop v Ljubljani, šegar pisarn« so v lastne} baninsj hili
zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim akodam po najnižjih cenah Škode oanjuje takoj in najknlantneje D Siva najboljši aloves, koder poslnje
Dovoljuje iz čistega dobička usdatno podpore v narodne in obCnokoriatce
sjsjajjzaa
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
I*afltnina in tisk „Narodne tiskarne".
12
07
95
3+$D