15. februar 2010 številka 85 2 4 10 Slovesnost ob kulturnem prazniku Proračun za 2010 sprejet v prvi obravnavi Vladna pisarna za razvoj Pomurja že odprta 23 24 26 Odkritje spomenika v spomin žrtvam holokavsta Izid monografije Roberta Inhofa Pomurski literarni ustvarjalci 31 32 34 Bloudkova nagrada Evgenu Titanu Zimski kros v snežnem metežu Nagradna križanka Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Ob letošnjem kulturnem prazniku je na osrednji občinski slovesnosti nagrado Mestne občine Murska Sobota za življenjsko delo na področju kulture prejel Vlado Sagadin. Slavnostni govornik dramski igralec Evgen Car se je dotaknil aktualnega dogajanja na področju kulture ter razmišljal o kul-turi in umetnosti, ki dajeta življenju dodano vrednost. Vlado Sagadin prejema nagrado od župana Mestne občine Murska Sobota Antona Štihca Eleganten baletni nastop Alene Medich, članice Društva baletnih umetnikov Slovenije. ŽUPANOV KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani! Za nami je kulturni praznik. Pridružujem se besedam letošnjega govornika na osrednji občinski slovesnosti ob tem dnevu, ki je dejal, da upa in se veseli, da bomo prihodnji kulturni praznik praznovali v novi večnamenski gledališki dvorani. Murska Sobota kot regijsko središče nujno potrebuje prostor, kjer bodo občanke in občani lahko uživali v kulturi in umetnosti v domačem mestu, da se jim za te užitke ne bo treba voziti v druge kraje. Kako nujno ga potrebuje, smo bili v zadnjem času priča kar nekajkrat. Gala baletni večer, ki so ga z vso vnemo in dobro-delnim namenom v Murski Soboti priredili najboljši baletni umetniki, kar jih trenutno premore Slovenija, bi bil za vse obiskovalce gotovo še bolj nepozaben, če bi namesto v športni dvorani bil izveden na pravem odru. Koncerti in nekateri večji dogodki so bili postavljeni kar v osrednji prostor v galeriji, dragocene umetnine pa so zaradi tega začasno snemali s sten. Na ogromnem in živahnem gradbišču pri nekdanji kinodvorani je bila te dni na strehi izobešena smrečica. Po starem gradbeniškem običaju je oznanila, da je bil dokončan najvišji del zgradbe, utrjena je bila zadnja plošča. Gradnja poteka po predvideni dinamiki in marljivi delavci mrazu in vetru navkljub hitijo, da bi jo dokončali v predvidenem roku. Vendar pa betonske stene in prazna dvorana niso dovolj, saj je dvorano nato treba še opremiti. In prav o tej temi je bilo v zadnjem času veliko govora, tudi na seji mestnega sveta ob sprejemanju proračuna v prvi obravnavi. Mestna občina kot investitor si ob tem prizadeva, da bi za dokončanje zagotovila vsa potrebna sredstva - tako sredstva v svojem proračunu kot nepovratna sredstva iz evropskih strukturnih skladov. O skoraj štirimilijonski investiciji (najvišji v zadnjih letih) je bilo v Soboških novinah že marsikaj napisanega. Iz strukturnih skladov Evropske unije nam je za investicijo že odobrenih približno 1,7 milijona evrov. Prav tako smo kandidirali za sredstva za nakup opreme iz državnega proračuna. Na razpisu kulturnega ministrstva je bila naša vloga zavr-njena, vendar se ne bomo dali odpraviti kar tako. Sodelavci, ki so pripravljali vlogo, menijo, da smo bili iz sofinanciranja neupravičeno izločeni, zato smo se na odločitev ministrice za kulturo pritožili, a odgovora glede pritožbe še nismo dobili. Zato smo ministrico ponovno pozvali, da se o naši pritožbi opredeli, sicer bomo sprožili upravni spor zaradi molka organa, torej ministrstva. Pred dnevi sem se osebno pogovarjal tudi s samo ministrico, ki se zaveda, da smo predvsem tiste občine, ki smo bile uspešne pri projektu evropske kulturne prestolnice, še kako nezadovoljne, da nam na razpisu ministrstva niso bila dodeljena prepotrebna sredstva za izgradnjo kulturne infrastrukture. Ministrica je zagotovila, da bo sledil še en razpis, v katerem bi bile prav občine, ki sodelujemo v projektu EPK 2012, posebej vabljene, da se razpisa udeležimo. Tudi sam sem mini-strici obrazložil naš položaj in pri tem imel občutek, da je obrazložitev z razumevanjem sprejela. Sedaj samo še upam, da bomo vseeno deležni teh dodatnih sredstev za nakup opreme v večnamenski gledališki dvorani. Sicer pa smo se z mestnimi svetniki odločili, da bomo investicijo vseeno poskušali zaključiti še v letu 2010 (ne glede na uspešnost naše pritožbe). Seveda se bomo še naprej trudili, da tudi za ta projekt (čeprav smo skoraj 40 odstotkov potrebnih sredstev že pridobili iz evropskih virov) priskrbimo še dodatna nepovratna sredstva. Glede zaključitve projekta še v letošnjem letu sem torej optimist. Veseli me, da je takega mnenja tudi večina mestnih svetnikov. Poleg vse potrebne opreme in infrastrukture za kulturne dejavnosti pa bo spomladi v naši občini začel delovati tudi Zavod za kulturo, turizem in šport, ki bo v bodoče odgovoren za razvojne projekte na teh področjih. Zadovoljen sem, da je bil odlok na januarski seji sprejet, resda sicer s kar petnajstimi amandmaji, ki so v odlok vnesli žal tudi nekatere nedorečenosti, ki pa jih bodo mestni svetniki - v to sem prepričan - na februarski seji hitro dorekli. Sodelavci, ki bodo v novem zavodu pokrivali področje kulture in umetnosti, bodo poskrbeli, da bo nova in sodobna večnamenska gledališka dvorana postala središče kulturnega in družabnega življenja v Murski Soboti in širše. Vaš župan Anton Štihec 3 MESTNI SVET Mestni svetniki sprejeli predlog proračuna za leto 2010 v prvi obravnavi Peter Peterka Murskosoboški mestni svetniki, ki so se sestali zadnji četrtek v januarju, so obravnavali dvanajst točk dnev-nega reda. Med drugim so sprejeli predlog proračuna za leto 2010, ki so ga na decembrski seji zavrnili. V drugi obravnavi so razpravljali tudi o predlogu odloka o ustanovitvi jav-nega zavoda za kulturo, turizem in šport. Svetniški skupini LDS in SDS sta k predlogu vložili amandmaje. Spomnimo. Na zadnji seji v letu 2009 so svetniki imeli pred sabo predlog proračuna za prihajajoče leto. V razpravi, kjer niso manj-kale niti ostre besede, so izpo-stavljali, po njihovem mnenju, previsoko zadolževanje v višini 1,5 milijona evrov. Obenem so svetniki vztrajali, da se župan in predstavniki uprave sestanejo s svetniškimi skupinami, kjer se bodo uskladili, katerim inve-sticijam se bodo odpovedali. Župan Anton Stihec se ni stri-njal s predlogom, ki je prišel iz vrst LDS-a, z utemeljitvijo, da naj zavzamejo svoja stališča pred javnostjo in jasno povejo, za kaj bo Murska Sobota prikrajšana. Kljub temu se je Stihec dvakrat sestal s svetniškimi skupinami, kjer so zadolževanje zmanjšali na 750.000 evrov. Vodja Oddelka za proračun in finance Slavko Domjan je v uvodni obrazlo-žitvi pojasnil, da je prišlo do sprememb tako na prihodkovni kot tudi na odhodkovni strani. Posledično to pomeni, da bodo za naložbe namenili dobrih de-set milijonov evrov, občina pa se bo zadolžila za zgoraj omenjenih 750.000 evrov, kar je v primerja-vi s prvim predlogom proračuna za polovico manj. To ne bo po-večalo skupne letne obveze, saj bo, po Domjanovih besedah, jeseni odplačan desetletni kre-dit. Na prihodkovni strani so se zmanjšala sredstva iz državnega proračuna. Gre za predvidenih 800.000 evrov za nakup opre-me za večnamensko dvorano, ki pa jih niso dobili na razpisu. Omeniti velja, da se je občina na odločitev ministrstva prito-žila. »V kolikor ne bi dobili teh sredstev, bi se odločili za najem, kar pa ne spada v zadolževanje,« pojasnjuje Domjan. Kapitalski prihodki bi naj proračun za leto 2010 napolnili v višini 2,4 mili-jona evrov. Pri predstavitvi stališč odborov je kot najprej predsednik nadzor-nega odbora Stefan Puhan pove-dal, da »zadolževanje ne bi smelo predstavljati težav pri njegovem izpolnjevanju« (proračuna, op. a.). Predsednice in predsedni-ka odborov so nato predstavili stališča. Vsi so ob nekaterih pri-pombah med drugim sprejeli sklep, da se proračun sprejme. Odbor za proračun in finance, predseduje mu mag. Nataša Horvat (LDS), je izpostavil, da se zadolževanje občine namensko predvidi za nakup opreme za več-namensko dvorano. S tem pre-dlogom se je strinjal tudi župan Anton Stihec: »Mislim, da je to prava pot.« Ni pa se strinjal s pre-dlogom Odbora za kmetijstvo, ki ga vodi mag. Marjan Gujt (LDS), ki pravi, da se zadolže-vanje dovoli samo v primeru, če se zagotovijo sredstva za nakup prej omenjene opreme v višini 40 odstotkov. Kot prva izmed svetniških sku-pin je svoje stališče predstavila SNS. Njen predstavnik, Davor Skorjanec, je kratko in jedrna-to povedal, da bo predlog pro-računa podprl. Robert Celec, predstavnik SDS, je zagovarjal že znano stališče, da je proračun še vedno nerealen in nenačr-tno naravnan. Po njegovem je vzrok v tem, »ker ni bila izve-dena strategija razvoja občine. Sporočilo je jasno. Ce bi bil proračun usklajen pred sejo, bi ga mi podprli«. Pri tem je dodal, da bodo proračun podprli, sicer pogojno, če se bodo zagotovila sredstva za nakup opreme v vi-šini 40 odstotkov. Župan Stihec je na njegove besede odgovoril v smislu, da prihajajo sami s sabo v nasprotje. »Sami sebi govorite, da je proračun stihijski, obenem pa pravite, da ga boste podprli. Torej boste podprli stihijski prora- čun «Glede očitka, da se niso usklajevali, pa je povedal, da je usklajevanje potekalo dvakrat, v pripravi proračunskih postavk pa so se upoštevali tudi predlo-gi SDS. Marjan Gujt (LDS) je dodal, da je govoriti o tem, za koliko se lahko občina zadolži, nekoliko dvorezno. »Na koncu bomo zadolženi za okrog pet mi-lijonov evrov, kar pa še ni tako kritično.« V nadaljevanju je izpo-stavil, da koristijo premalo držav-nih in evropskih sredstev. Zupan se je z njim strinjal in pojasnil: »Trudimo se, da dobimo čim več sredstev od države in Evrope. Do sedaj imamo v proračunu dvajset odstotkov teh sredstev.« Posamezni svetniki so v razpravi razpravljali tudi v smeri preveč optimistično naravnanega pro-računa. Sicer pa so predlagani proračun v prvi obravnavi z 22 glasovi za in nobenim proti sprejeli. Glede predloga odloka o usta-novitvi javnega zavoda »Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota« je najprej vodja oddelka za splošne zadeve Nada Kovačič Šiftar predstavila spre-membe, ki so jih vključili v nov, dopolnjen predlog. Tudi nekate-re, ki so jih predlagali svetniki. Pomembnejše spremembe so: za direktorja lahko kandidira oseba z najmanj univerzitetno izobraz-bo ali visokošolsko z magisteri-jem; črtano je znanje tujega jezi-ka pri direktorju; število članov v svetu zavoda se je zmanjšalo s sedem na pet; zaposleni, ki se-daj delajo po različnih javnih 4 MESTNI SVET zavodih in društvih, preidejo v to novo obliko organizacije na podlagi nove delovne pogodbe; člani mestnega sveta so lahko imenovani v svet zavoda, vendar kot fizične osebe. Vodja Oddelka za gospodarske in negospodar-ske dejavnosti Stefan Cigan je v nadaljevanju predstavil finančno plat zavoda. Povedal je, da »gre za združitev že obstoječih javnih funkcij, torej za prenos ljudi na novo organizacijo«. Gre za enajst redno zaposlenih oseb, od teh so jih iz proračuna financirali osem. Novo zaposlitev predstavlja med drugim direktor, katerega plača se določa med 32. in 30. plač-nim razredom. Pričakujejo, da bo direktor omenjenega zavoda spadal v 44. ali 45. plačni razred, kar znaša bruto okrog 39.000 evrov letno. Stroški vseh ostalih delovnih mest, ki se nanašajo na opravljanje služb v novi dvora-ni (tonski tehnik, lučni tehnik, računovodja, čiščenje objekta), znašajo 130.000 evrov. Kot je povedal Cigan, so lahko nižji, če bodo najeli zunanje izvajalce del, na primer čistilni servis za čiščenje. Svetniki so, preden so odločali o sprejetju tega odloka, vloži-li amandmaje. Tako je svetni-ška skupina LDS vložila deset amandmajev, skupina SDS je vložila pet in Robert Celec ene-ga. Slednji je svoj amandma, ker ne bo dobil zadostne podpore, umaknil. Svetniki so z glasova-njem o amandmajih določili, da ima direktor zavoda najmanj univerzitetno izobrazbo, da mora opravljati dela na vsaj enem stro-kovnem področju, da mora ob-vladati vsaj en svetovni jezik, in da mora za vse pomembne akte pridobiti soglasje sveta zavoda. Svetniki so nato glasovali o od-loku. Tega so s 23 glasovi za in nobenim proti v drugi obravnavi sprejeli. Svetniške pobude, županovi odgovori Ivanka Cifer Na 26. seji Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, ki je bila 28. januarja 2010, so bili podani naslednji predlogi oz. pobude: Mag. Brigita PERHAVEC je svetnikom in svetnicam predlagala, da glede na to, da ob koncu lanskega leta niso zbirali prispev-kov za socialno ogrožene kakor prejšnja leta in ker se večina svetnikov ni udeležila dobrodelnega gala baletnega večera, kjer bi lahko prispevali po 25 evrov, nakažejo ta prispevek Društvu baletnih umetnikov Slovenije. Denar, zbran na dan prireditve, nekaj čez 6.000 evrov, bo razdeljen s pomočjo Centra za socialno delo Murska Sobota in bo zagotovo šel v prave roke. Odločitev svetnikov, ali bodo sredstva nakazali ali ne, je osebna. Zupan je dejal, da je Društvo baletnih umetnikov Slovenije predstavi-lo idejo in izvedlo baletni večer ter se odpovedalo honorarjem. Zbrana sredstva bodo namenjena vsem, ki so v Pomurju potrebni pomoči in so v minulem letu izgubili delo. Svetniki se naj sami odločijo, ali bodo sredstva namenili v ta namen. Mag. Robert CELEC je podprl pobudo za dobrodelno akcijo. Mag. Celec je še izpostavil, da je v Mestni ob-čini Murska Sobota aktivnih okrog 80 športnih društev, ki sredstva za svoje delovanje dobivajo iz občinskega proračuna in tudi od sponzorjev in donatorjev. Mestna občina Murska Sobota na podlagi sprejetega pravilnika tradicional-no podeljuje priznanja za dosežke v športu za najboljše športnike, športnice in športne ekipe v mestni občini. V zadnjem času se je nanj obrnilo kar nekaj športnih navdušencev, ki sprašujejo, kje bi lahko dobili ta pravilnik. In ker je ravno šport dinamična aktivnost, bi veljalo razmisliti tudi o ustrezni posodobitvi pravilnika, saj nekateri športi pridobivajo na popularnosti. Zaprosil je, da se pravilnik o podeljevanju priznanj v športu objavi na spletni strani Mestne občine Murska Sobota in v Soboških novinah. Zupan je odgovoril, da najboljše športnike izbira športna zveza na osnovi svojih pravil, ima pa tudi evidenco o vseh športnih dosežkih. Pravilnik športne zveze za izbor najboljših športnikov, športnic in moštev v Mestni občini Murska Sobota je medtem objavljen na spletni strani Mestne občine Murska Sobota v rubriki Aktualno, objavljamo pa ga tudi v tokratni številki Soboških novin na strani 18. Darko RUDAŠ je dejal, da se je tudi letos romski skupini Langa uspelo uvrstiti na predizbor za evrovizijsko pesem. Menil je, da je pesem dobra, kakovostna. Tokrat na končni rezultat žirija nima vpliva, zato je po-zval h glasovanju za Lango. Župan je odgovoril, da bomo Lango verjetno spodbujali vsi skupaj. Andrej GERENČER je izpostavil problematiko prometnega režima v Murski Soboti. Kolesarska steza, speljana po ulici Stefana Kuzmiča, predstavlja veliko oviro za promet. Izrazil je bojazen, da bo lahko prišlo do nesreče zaradi velikega prometa, saj kolesarska pot vodi na glavno križišče Cankarjeve in Kroške ulice ter naprej na avtocesto. Poleg tega je kolesarska steza speljana tam, kjer so poži-ralniki meteorne vode, kar lahko povzroči padce, še posebej starejših kolesarjev. Tak režim prometa po tej ulici je prizadel njene stanovalce, saj iz glavnih ulic Cankarjeve in Stefana Kovača ne morejo peljati proti domu, temveč le po ulici Mikloša Kuzmiča na Prešernovo in iz nje na Stefan Kuzmičevo. Problematična je tudi Prešernova ulica, saj zaradi šole in vrtca zjutraj med 7. in 8.30 ter popoldne med 15. in 16.30 uro prihaja do prometnih zamaškov. Pomembno se bo o vem tem in tudi izvedbe vseh kolesarskih poti v občini v miru pogovoriti tako z prizadetimi občani in prometnimi strokovnjaki. Poskrbeti moramo, da bodo kolesarske poti varne in tako speljane kot je to v drugih državah in seveda v skladu z našimi veljavnimi predpisi. Predlagal je, da se skupaj s strokovnjaki opravi ogled na terenu in se problematika prometnega režima v tem delu mesta ponovno prouči. 5 MESTNI SVET Župan se je strinjal, da se prouči prometni režim. Mag. Hugo Maučec iz Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe na to odgovarja: Mestna občina Murska Sobota se je vključila v "Regionalni razvojni program" v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencia-lov za obdobje 2007-2013, v sklopu katerega se je Mestni občini Murska Sobota odobrilo sofinanciranje ureditve Kolesarskega omrež-ja v Mestni občini Murska Sobota s strani Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko in s strani Evropske unije — iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. V sklopu ureditve Kolesarskega omrežja v Mestni občini Murska Sobota je vključena tudi izvedba kolesarske steze na vozišču Ulice Stefana Kuzmiča z obeh strani - od Ulice Stefana Kovača do Cankarjeve ulice. Za izvedbo omenjene kolesarske steze je bila pred-hodno izdelana projektna dokumentacija projektanta Maping. Na ulici Stefana Kuzmiča od Prešernove ulice in do Cankarjeve ulice je bilo potrebno spremeniti prometni režim, saj brez tega ni bil možen zaris kolesarske steze na vozišču ulice Stefana Kuzmiča. V zvezi z izvedbo omenjene kolesarske steze in prometne ureditve ulice Stefana Kuzmiča je bila izvedena anketa s strani Mestne četrti Park, ki je rezultate izvedene ankete med stanovalci Ulice Štefana Kuzmiča od Cankarjeve ulice do Prešernove ulice sporočila Mestni občini Murska Sobota dne 8. 12. 2008. V anketi naj bi se stanovalci Ulice Štefana Kuzmiča opredelili, v katero smer naj se zariše obvezna smer za motorna vozila na vozišču Ulice Štefana Kuzmiča. Na voljo sta bili dve varianti, med katerimi so se odločali občani. Upoštevala se je smer, ki je prejela največ glasov. Z Mestne četrti Park je bilo poslanih 19 vprašalnikov od katerih je bilo vrnjenih 13 vprašalnikov, kar znaša 68,42 % vseh vključenih anketirancev. Iz vrnjenih anketnih vprašalnikov je razvidno, da je: - za varianto 1 (navzgor proti ulici Stefana Kovača) je glasovalo 5 občanov, kar je 38,46 % vseh prejetih odgovorov - za varianto 2 (navzdol proti Cankarjevi ulici) je glasovalo 7 obča-nov, kar je 53,85 % vseh prejetih odgovorov - en vprašalnik je bil neveljaven, kar je 7,69 % vseh prejetih odgovorov Varianta 2 je s strani občanov dobila največ glasov. Občani so se odločili, da se naj obvezna smer za motorna vozila na vozišču Ulice Stefana Kuzmiča na odseku od Cankarjeve ulice do Prešernove ulice zariše v smeri navzdol proti Cankarjevi ulici. Tako je Mestna občina Murska Sobota izvedla v mesecu aprilu 2009 ureditev kolesarskega prometa po Ulici Stefana Kuzmiča s spremembo dvosmernega prometa za motorna vozila v enosmerni promet v smeri navzdol proti Cankarjevi ulici. Res je, da je potrebno na posameznih delih zarisane kolesarske steze na vozišču ulice Stefana Kuzmiča določene dele ob robu vozišče re-konstruirati, saj so požiralniki nekje tudi ugreznjeni in tako lahko povzročijo kolesarjem neudobje in nevarnost pri vožnji s kolesom. V okviru finančnih sredstev v proračunu se bodo potrebna dela tudi izvajala. Kolesarske poti se bodo še enkrat proučile skupaj s strokov-njaki za prometne predpise z ogledom na terenu. Smatramo, da se bodo v prihodnje kolesarji iz sosednje države Avstrije odpravili na ogled reke Mure po nameravani novozgrajeni kolesarski stezi iz Gederovcev proti Murski Soboti in nato po urejeni kolesarski stezi na ulici Štefana Kuzmiča v Murski Soboti proti Krogu. Mag. Nataša HORVAT je dejala, da podpira vsakršno dobrodelnost, tudi v praksi. Društvo Mozaik od leta 2008 v stano-vanjski stavbi na Tomšičevi 16, ki jo ima v najemu od Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota, upravlja zavetišče za brezdomce. Za pisarno plačujejo mesečno 100 evrov najemnine, poleg tega pa 50 evrov za vsakega brezdomca. Če je hiša polna, in v tem trenutku je, te mesečne obveznosti znašajo 700 evrov. Poleg tega morajo kriti tudi materialne stroške, kot so elektrika, komunalne storitve, ogrevanje in hrana, ter stroške osebja. Ker delo opravljajo 24 ur na dan in vse dni v letu, morajo zagotavljati zadostno število ljudi. Dvomi, da bi toliko znašala tržna najemnina. Nanjo so se obrnili s prošnjo za znižanje najemnine vsaj za polovico, lahko pa bi bila najemnina tudi stalna, torej neodvisna od števila brezdomcev v hiši. To ne pomeni, da ne podpira predloga mag. Perhavec, ampak ta zadeva jo še bolj skrbi. Župan je dejal, da je mag. Horvat čustveno predstavila problematiko o brezdomcih, ni pa povedala, koliko sredstev dobi Društvo Mozaik od države in zakaj. Ce ne bi bili ustvarjeni pogoji, ki jih zagotavljata stanovanjski sklad in mestna občina, ne bi dobili državnih sredstev. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota je lastnik nepremičnine in jo je društvu dal v najem. Vprašanje torej ni pra-vilno naslovljeno na župana, saj je stanovanjski sklad tisti, ki določa najemnino. V preteklem mandatu, ko je še bil v nadzornem svetu sklada, so o tem razpravljali, ampak nikoli niso dobili natančnih podatkov, koliko sredstev Društvo Mozaik dobi od države. Mag. Horvat je vprašala, ali Mestna občina Murska Sobota ob rojstvu otroka, ki se rodi v občini, karkoli prispeva. Nekatere občine prispe-vajo simbolično vsoto denarja, s katero ob rojstvu obdarijo vsakega novorojenega občana. Sama bi tak predlog podprla. Župan je odgovoril, da mestna občina vsem novorojenčkom daje darila, saj mamice v nekaj dneh po porodu prejmejo knjigo o vzgoji otroka. Mestna občina torej vsakemu novemu občanu podari knjigo, ki nima neposredne finančne, ima pa trajno vrednost. Marko MARTINUZZI se je pridružil pobudi mag. Horvatove. V mestni občini obstajajo večji problemi, kot je debata o tem, ali mora biti kinodvorana dokončana ali ne. Menil je, da bi se v mestni občini morali aktivneje ukvarjati z ostalimi težavami. Morda obstajajo še drugi problemi, na primer s področja varnosti, ki jih je omenil svetnik Gerenčer. Svetnik Martinuzzi je dejal, da je pločnik, oziroma kolesarska steza, ki pelje proti Markišavcem, v času visoke vode večkrat poplavljen. Zanima ga, kdo je načrtoval ta pločnik, kdo je dela nadziral ter kako investitor preprečuje take težave. Izpostavil je tudi, da pločnik (oziroma kolesarska steza) proti Polani že kar nekaj časa ni dokončan. Zaprosil je, da mestna uprava do 6 MESTNI SVET naslednje seje navede razloge. Zakaj morajo prebivalci Polane tako dolgo čakati na varno pot v mestno središče? Zupan Anton Stihec je odgovoril, da je pločnik proti Markišavcem bil poplavljen zaradi visoke Ledave in ker je tam melioracijski jarek, ki priteče ob kolesarski stezi v reko Ledavo. V proračunu je predviden projekt za nov most čez Ledavo, hkrati pa tudi zapora melioracijskega jarka z Ledavo, da ob visokih vodah voda več ne bo tekla nazaj in poplavila markišavske kolesarske steze. Do naslednje seje bo podan pisni odgovor, prav tako pa tudi na vprašanje glede kolesarske steze do Polane. Mag. Hugo Maučec iz Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe na to odgovarja: Kolesarska steza M. Sobota - Markišavci je bila večkrat pod vodo zaradi visokega nivoja reke Ledave. Ob kolesarski stezi je obstoječi melioracijski jarek, po katerem je reka Ledava poplavljala tudi navzgor proti novozgrajeni kolesarski stezi M. Sobota — Markišavci. Ob planirani izgradnji novega mostu čez Ledavo se bo uredil tudi melioracijski jarek tako, da se bo preprečil dotok Ledave v sam melioracijski jarek in s tem se bo preprečilo tudi poplavljanje kolesarske steze. Nadzor nad izved-bo del pri izgradnji omenjene kolesarske steze je izvajal po pogodbi nadzornik vodenje investicij INVESTING. Kolesarska steza Cernelavci — Polana še ni dokončana zaradi do-končne izvedbe mostu za kolesarje, saj po projektni dokumentaciji omenjenega mostu ni bilo možno realizirati zaradi visokega nivoja podtalnice. Potrebno je bilo spremeniti projektno dokumentacijo za izgradnjo mostu, katerega izvedba in dokončanje je predvidena do konca aprila 2010. Elizabeta ROŽMAN je povedala, da sekcija ročnih del pri Društvu upokojencev Murska Sobota že tretje leto pred novim letom obišče porodnišnico in obdari vsa-kega novorojenca. Novorojenčki torej dobijo darila, tudi občina najbrž nekaj prispeva. Mladi pa naj poskrbijo, da bo čim več novorojenčkov, saj bo potem tudi daril več. Zupan je čestital društvu, da sami prispevajo darila za naše novorojenčke. Svetnica je vprašala, zakaj je s strani občine bila ukinjena učna pomoč na domu za otroke z učnimi težavami. Starši, ki so se pisno obrnili na svetnico, so zapisali, da je njihov otrok tako pomoč koristil dve leti. Rezultati so bili zelo pozitivni, izboljšala se je otrokova samopodoba. Starši želijo, da bi se ti programi nadaljevali in bi problematiko obrav-navali širše in dolgoročno, da ne bodo pod vprašajem samo finančna sredstva, ampak dobrobit otrok in njihova prihodnost. Župan je odgovoril, da mestna občina ni ukinila učne pomoči učen-cem na domu, saj jo izvaja Center za socialno delo, mestna občina pa jo sofinancira. Mestna občina sofinanciranja ni ukinila, ni pa mu znano, ali je center sam ukinil to dejavnost. Mag. Rofina Bernjak,z Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti je dodatno pojasnila, Mestna občina Murska Sobota ni uki- nila sofinanciranja programa za učno pomoč na domu za otroke, ki imajo učne težave. Navedeni program izvaja Center za socialno delo Murska Sobota, občina pa sofinancira program preko zagotavljanja sredstev za javna dela. Po informacijah pri Centru za socialno delo Murska Sobota, smo izvedeli, da nobenemu otroku, ki je bil do sedaj vključen v program, vključitve v program niso ukinili. Svetovali so, naj starši otrok kateri so vključeni v program ali si želijo, da bi bil otrok vključen, pridejo na Center za socialno delo Murska Sobota, da se pogovorijo. Za avtobusnimi garažami so lepo urejeni vrtovi, kamor se v poletnih mesecih ljudje iz mesta radi umaknejo. Združeni so v društvu, ki je registrirano. Zanima jo, ali bodo takrat, ko se bo tam gradila obvo-znica, vrtovi odvzeti ali bodo ohranjeni. Župan je odgovoril, da bo v prihodnosti za avtobusnimi garažami oz. vrtovi res peljala obvoznica, in sicer na koncu obstoječih vrtov. Zemljišča za obvoznico od lastnikov odkupuje država. Lastniki ze-mljišč in tisti, ki imajo tam vrtove, si na mestni upravi lahko ogledajo predvideno traso obvoznice. Večina lastnikov bo na tistem mestu vrtove lahko obdržala, mestna občina pa bo interesentom, ki svojega vrta večne bodo mogli imeti na tej lokaciji, zagotovila vrtove drugje. Svetnico zelo moti, če se v dvorani pogovarjajo, ko je nekdo za go-vorniškim pultom. Če jih tematika ne zanima, naj bodo vsaj toliko uvidevni, da so tiho. Zupan se strinja s pozivom. Elizabeta Rožman je vprašala, koliko časa bi naj svetnik bil na seji, da je upravičen do sejnine. Ob koncu seje so prisotni eni in isti svetniki, eni in isti pa odhajajo. Včasih se zgodi, da mora svetnik oditi pred koncem seje, včasih jo zamudi na začetku, ampak takrat se lahko še opraviči, zamuda pa se zabeleži. Med sejo je ob glasovanju prisotno različno število svetnikov. Svetniki zastopajo volivce in se tako morajo tudi obnašati. Župan je odgovoril, da upravičenost do sejnin ureja Pravilnik o do-ločitvi plačil za funkcionarje, člane organov občine in člane delovnih teles v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 118/2008), ki določa: »Pravico do sejnine pridobi član, ki je prisoten na seji organa ali delovnega telesa najmanj tričetrt časa, porabljenega za sejo.« Župan je sodelavcem, ki skrbijo za delo organov in delovnih teles, naročil, naj natančno beležijo čas prisotnosti svetnikov in drugih članov delovnih teles na sejah. Mag. Marjan GUJT je predlagal, da svetniki 25 evrov namesto bale-tnemu društvu namenijo brezdomcem. Prepričan je, da bo mag. Horvat z veseljem zbrala ta denar in ga nakazala, v Soboških novinah pa se lahko objavi seznam vseh, ki bodo darovali v ta namen. Prepričan je, da se bodo svetniki LDS akcije gotovo udeležili, verjetno tudi gospa Perhavec. 7 AKTUALNO Obisk predstavnic izraelskega in ameriškega veleposlaništva na sedežu mestne občine Sabina Gutalj Župan Anton Štihec je v svojem ura-du sprejel namestnico izraelskega veleposlanika Irit Savion Waidergorn in namestnico odpravnika poslov ZDA v Sloveniji Susan Schultz. Visoki gostji sta prišli v Mursko Soboto, da bi se udeležili slove-snosti ob odkritju prvega spome-nika, posvečenega izgonu judovske skupnosti iz Prekmurja. Po kratki predstavitvi regije in občine je po- govor stekel o možnostih sodelo-vanja med predstavništvoma obeh držav. Izraelska gostja je izpostavila veliko pripravljenost na sodelova-nje pri projektih, ki se tičejo pro-jekta Evropska prestolnica kulture. Po izmenjavi mnenj o trenutnem gospodarskem položaju Pomurja in sprejetju t. i. Zakona o Pomurju so gostji zanimale možnosti pove-zovanja na področju gospodarstva, obljubili pa sta tudi pomoč pri navezovanju stikov s pristojnimi službami v obeh državah. Namestnica izraelskega velepo-slanika Irit Savion Waidergorn (slika levo) si je nato v spremstvu dr. Janeza Balažiča in kustodinje Tamare Andrej ek ogledala stalno zbirko v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota ter se seznanila z zgodovino Pomurja in Murske Sobote. Namestnica odpravnika poslov ZDA Susan Schultz (sli-ka desno) pa je v uradu župana z županom in sodelavci opravila še razgovor na temo skupnega pro-jekta pod imenom »Alumni small grant«. Bistvo projekta je izvedba posveta o usklajevanju interesov podjetij, prebivalstva in lokalne skupnosti pri prostorskem načrto-vanju razvoja srednje velikih mest, kot je Murska Sobota. K pripravi mikro projekta je bil po-vabljen tudi župan Mestne občine Murska Sobota, ki se je na povabilo ameriške vlade leta 2007 udeležil študijskega obiska v ZDA. www. panles-kuhinje.si 8 AKTUALNO Obisk župana Antona Štihca v Varaždinski županiji Vida Lukač Na povabilo župana Predraga Štromarja je župan Anton Štihec s sodelavci obiskal Varaždin, kjer ima sedež Varaždinska županija, ki sicer zajema 28 občin in je ena od 21 županij v Republiki Hrvaški. Kljub temu da županija po ob-segu in pristojnostih ustreza ce-lotni pomurski regiji, so župan Stromar in njegovi sodelavci s področja gospodarstva, evrop-skih integracij in regionalnega razvoja želeli izvedeti čim več o naši mestni občini in pobli-že spoznati delovanje njenih organov. Predvsem so jih zani-male izkušnje Mestne občine Murska Sobota in Razvojnega centra Murska Sobota pri čr-panju evropskih sredstev in pripravi projektov na področju regionalnega razvoja in kohezije. Tudi v Varaždinski županiji so za namene črpanja evropskih sred-stev ustanovili svojo t. i. razvojno agencijo, prav tako pa imajo svo-je predstavništvo v Bruslju. Poleg tega sta se župana dotaknila še aktualnih političnih in gospodar-skih vprašanj ter se dogovorila za nadaljnje skupno sodelovanje in izmenjavo izkušenj, hrvaški ko-lega pa je obljubil, da bo Mursko Soboto obiskal še ta mesec. Gostitelji so župana in sodelav-ce popeljali tudi na krajši zgo-dovinsko-kulturni ogled mesta Varaždin. GIMNAZIJAMURSKA SOBOTA - 90 LET TRADICIJE IN USPEHOV Že 90 let smo del vsakdanjika in soustvarjalci zgodovine ter prihodnosti naše regije. Gimnazija Murska Sobota je bila ustanovljena leta 1919 in najstarejša gimnazija v pomurski regiji. Proslavili smo 90 let uspešnega delovanja šole, saj se je pouk začel že davnega 15. oktobra 1919, to je takoj po priključitvi Prekmurja matični domovini. Izvajamo program splošne in športne gimnazije. Smo uspešna šola na več področjih delovanja in svojim dijakom ponujamo možnost, da so visoko uvrščeni na različnih tekmovanjih v znanju in športu, na raziskovalnem področju in v umetnosti. Vsako leto imamo zlate maturante, regijske, državne in mednarodne prvake Naziv raziskovalna šola prejemamo že tradicionalno. Smo edina gimnazija, ki v naši regiji izvaja pouk španščine in ruščine; dijaki pa izbirajo seveda tudi angleščino, nemščino, latinščino, madžar-ščino in francoščino. Za izjemno znanje nemščine naši dijaki dobivajo štipendije matične države Nemčije. Z vrstniki iz ostalih evropskih držav in celo ZDA navezujemo stike pri skupnih projektih. Gimnazije v Avstriji, na Nizozemskem, v Franciji, na Norveškem, Danskem in na Madžarskem so naše stalne partnerice , kar se izraža tudi na skupnih prireditvah dijakov iz različnih evropskih držav. Naši dijaki osvajajo zlata in srebrna priznanja iz slovenščine, mate-matike, logike, nemščine, angleščine, biologije, astronomije, fizike, kemije. Posebnost naše gimnazije so športni oddelki, ki jih imamo od leta 1999. Dijaki v teh oddelkih morajo izpolnjevati kriterije perspektivnega športnika s statusi od A do C. Ob rednem pouku in treningih jim šola omogoča veliko dejavnosti v naravi: pohodništvo, kolesarjenje, plavanje, čolnarjenje, lokostrel-stvo, tečaj iz potapljanja, smučanja in deskanja. Delo pri pouku je zelo individualizirano in prilagojeno posamezniku, saj so dijaki zaradi treningov in tekmovanj pogosto odsotni dalj časa. Ponosni smo na kakovostno popotnico našim maturantom, mnogim znanstvenikom, umetnikom, politikom, športnikom, diplomatom, gospodarstvenikom, ki s svojimi znanji in talenti krojijo usodo razvoja in inovacij sodobne družbe. Na Gimnaziji Murska Sobota boste pridobivali ravno pravo mero učenosti in življenjskih izkušenj. V štirih letih bomo razvijali vaše talente in interese. Želimo si, da prav v naši šoli postanete zmagoval-ci, ki se ne vdajo ob prvi preizkušnji, in ki znajo slediti svojim ciljem. Do njih boste lahko prišli tudi s pomočjo zanimivih izbirnih vsebin: astronomija s sodobnim teleskopom, strokovne ekskurzije po Slove-niji in Evropi, vokalno- instrumentalno skupine, plesne skupine, pevski zbor, obiski muzejev, spoznavanje mikrobiološkega laborato-rija, ogled čistilne naprave, obiski policijske postaje, vojašnice, opazovanje vremena v lastni vremenski postaji, ŠKL - odbojka, košarka in nogomet, filmski abonma, gledališke prestave, prosto-voljno delo, debatni krožek, rometna vzgoja, prva pomoč, učenje tujih jezikov (španščina, ruščina.nemščina, angleščina, latinščina, madžarščina), likovne delavnice Sledimo viziji uspešne in modeme šole, zato vas vabimo, da posta-nete njeni ustvarjalci tudi vi. 9 AKTUALNO Vladna pisarna za razvoj Pomurja že odprta Karlo Vratarič Sredi januarja so v Murski Soboti odprli projektno pisarno Vlade Republike Slovenije, ki bo delova-la v prostorih Regionalne razvojne agencije Mura. Pisarno bo vodil dr. Andrej Horvat, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Pisarno so vzpostavili kot na-čin izvajanja Zakona o razvojni podpori pomurski regiji v ob-dobju 2010—2015. ki je stopil v veljavo 1. januarja letos in ga je vlada pripravila, da bi okre-pila razvojne politike v regiji ter uskladila nastopa države in regije pri reševanju razvojnih problemov. »Brez pretiravanja lahko rečem, da je to zgodo-vinski trenutek. To je posledica 22. oktobra lanskega leta, ko je parlament Republike Slovenije brez glasu proti sprejel zakon, ki omogoča, da je Pomurje pri-merno organizirano, predvsem pa bolj angažirano lahko z do-datnim sofinanciranjem tako z državnimi kot evropskimi sred-stvi pripravi in izvede razvojne aktivnosti, ki bodo Pomurje približale razvitosti Slovenije, predvsem pa bodo na daljši rok omogočile, da Pomurje začne zmanjševati zaostanek tudi za razvitostjo Evropske unije,« je na otvoritvi povedal direktor Regionalne razvojne agencije Mura Danilo Krapec. Slavnostni govornik na otvori-tvi je bil edini pomurski mini-ster dr. Henrik Gjerkeš, ki je poudaril, da so pričakovanja v regiji velika in da teža proble-mov narekuje hitro ukrepanje. »Za podjetnike iz Pomurja in za tiste, ki se pripravljajo na in-vesticije v regiji, je to pomemb-na pridobitev, ki bo olajšala marsikatero zagato. Za vladno službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko in za Regionalno razvojno agencijo Mura pa je vzpostavitev pisar-ne priložnost, da naredimo črto pod obsežnim delom, ki smo ga opravili v zadnjih dveh mesecih, in začnemo z realiza-cijo zakona, ki bo pripomogel k hitrejšemu razvoju regije,« je med drugim dejal dr. Gjerkeš. Vladno pisarno, ki bo odprta od ponedeljka do petka, bo vo-dil dr. Andrej Horvat, državni sekretar v kabinetu predsedni-ka vlade, ki ima po mnenju mi-nistra kot domačin prednost, saj še toliko bolje pozna želje in potrebe okolja, strokovno in operativno podporo pa bo nudilo devetnajst zaposlenih pri RRA Mura, kjer bodo dodatno zaposlili eno osebo. »Gre za čase, ki so interventni in krizni, vendar je signal, ki ga želimo v Pomurju dati, razvoj-ni. Vladna pisarna bo delala na tem, da bo v Pomurju čim prej odveč. Razvojna agencija in drugi razvojniki, ki so že v regiji, bodo prevzeli te dejav-nosti v naslednjih treh letih,« je povedal dr. Horvat. Že v tem mesecu naj bi objavili tudi prva razpisa, in sicer javni raz-pis za sofinanciranje začetnih investicij v malih in srednje ve-likih podjetjih in javni razpis za sofinanciranje zagona no-vih mikro podjetij, ustanovlje-na pa je že tudi medresorska komisija za izvajanje ukrepov pomurskega zakona. Državna sredstva za večjo razvitost Pomurja Karlo Vratarič Konec januarja so župani in gospo-darstveniki razpravljali o Programu spodbujanja konkurenčnosti pomur-ske regije 2010-2015. Za izvajanje programa bo iz državne blagajne pomurski regiji namenjenih 33 mili-jonov evrov, s katerimi naj bi ustvarili tisoč novih delovnih mest. Na skupni seji Sveta pomurske razvojne regije in Regionalnega razvojnega sveta so prisotni osre-dnjo pozornost namenili temu predlogu. Srečanja sta se poleg županov in gospodarstvenikov udeležila tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in vodja projektne pisarne dr. Andrej Horvat ter namestnik direktorja vladne službe za lo-kalno samoupravo in regionalno politiko mag. Igor Strmšnik, ki je predstavil osnutek programa. Slabi dve tretjini sredstev, oziro-ma 20 milijonov v šestih letih, bo namenjenih za začetne investicije podjetij in ustvarjanje tisoč no-vih delovnih mest. Pri tem bodo imele prednost naložbe v indu-strijske cone regijskega pomena. Pogoja za pridobitev sredstev sta registracija in izvajanje dejavno-sti podjetja v pomurski regiji. Do leta 2015 bo šest milijonov evrov namenjenih spodbujanju razvoja človeških virov, dobra dva milijo-na spodbujanju socialnega pod- jetništva ter 1,8 milijona evrov za promocijo regije. Tri milijone evrov naj bi porabili za podporo pri pripravi in izvajanju razvoj-nih projektov v regiji. Prednostna področja so geotermalna energija in obnovljivi viri energije, trajno-stno in konkurenčno kmetijstvo ter agroživilstvo in turizem. 10 AKTUALNO Minister Samuel Žbogar med pomurskimi gospodarstveniki Geza Grabar Ker slovenska gospodarska diplo-macija želi konkretno in učinkovito pomagati gospodarskim subjektom, se je z namenom oblikovanja čim-bolj učinkovitega modela minister za zunanje zadeve srečal tudi s po-murskimi gospodarstveniki. Eden prvih korakov za izhod po-murskega gospodarskega okolja iz krize je tudi promocija regije in njenih projektov v 52 slovenskih diplomatskih predstavništvih po svetu, priložnost za pa ponuja tudi sprejeti razvojni zakon za Pomurje. Ker pa na diplomatskih predstavništvih v tujini trenutno deluje le dvajset ekonomskih svetnikov, se bo njihovo število okrepilo. Kot je v Klubu PAC menil v pogovoru s predstavniki tukajšnjih podjetij, obrtno-pod-jetniške in pomurske gospodarske zbornice, se je zoper gospodarsko recesijo mogoče boriti tudi s kre-pitvijo gospodarske diplomacije v mreži slovenskih diplomatskih predstavništev. To naj bi se zlasti zgodilo na v svetu najhitreje ra-stočih trgih - od zalivskih držav, Indije, Kitajske in Severne Afrike. In to ne samo z odpiranjem no- vih diplomatskih predstavništev, pač pa tudi s krepitvijo mreže ča-stnih konzulov in ustanavljanjem poslovnih klubov. Pomoč naj bi se zlasti nanašala na majhna in srednje velika podjetja, ki v sku-pni slovenski izvoz prispevajo tre-tjinski delež. Pomurski gospodar-stveniki, zlasti iz vrst obrtnikov ter manjših in srednjih podjetij, veliko pričakujejo tudi od napo- vedane ureditve informacijskega sistema o poslovnih priložnostih za njih po svetu. Dosedanje izkušnje pomurskih podjetij pri izvozu kažejo, da so največja ovira za prodor s svoji-mi izdelki ali storitvami previ-soke carine. Žbogar svetuje, da je o tem treba obvestiti zunanje ministrstvo, ki potem na podlagi konkretnih vprašanj tudi ukrepa. Srednja zdravstvena šola Murska Sobota 11 AKTUALNO Podelili diplome na Višji strokovni šoli Karlo Vratarič V začetku februarja so na Višji stro-kovni šoli v Murski Soboti podelili diplome šestinšestdesetim diplo-mantom višješolskih študijev v treh programih. Ob zadostnem zanimanju bo zavod v prihodnjem študijskem letu izvajal tudi strokovni magistrski študij komerciale. Na Višji strokovni šoli, ki že de-seto leto deluje na Ekonomski šoli Murska Sobota, so ob tej priložnosti pripravili slavnostno podelitev diplom, kjer so diplo-me podelili 66 diplomantom višješolskih študijev v progra-mih komercialist, računovodja in poslovni sekretar. Skupno je do danes diplomiralo 413 študentov — 357 v programu komercialist, 46 v programu računovodja in deset v programu poslovni se-kretar. »Diploma je velik osebni dosežek vsakega posameznika. Je dragoceno darilo strokovne usposobljenosti, ki utira pot za zahtevnejša in bolje vrednotena delavna mesta. Brez kakovostne-ga znanja in izobrazbe v sodob-ni družbi ni uspešnega dela in napredka, je zgolj životarjenje,« je med drugim na podelitvi po-vedal direktor šole mag. Beno Klemenčič ter se zahvalil tudi predavateljem in strokovnim de-lavcem zavoda, ki so diploman-te popeljali do uspešnega konca. Ob koncu svojega nagovora je podal še rek iz Knjige modrosti: »Ni je bolj strme poti, kot je pot do izobrazbe.« »Danes je vaš dan, drage diplo-mantke in diplomanti. Vsak med vami je dosegel enega svojih ži-vljenjskih ciljev. Na ta uspeh ste seveda lahko ponosni. Na vas so ponosni starši, najbližji, prijate-lji. Najbolj pa morate biti pono- sni sami nase, saj le vi veste, ko-liko truda ste vložili v ta uspeh. Ob tej priložnosti vam čestitam, v prihodnje pa vam želim, da si postavite nove življenjske cilje in jih tudi dosežete,« je dejal župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec. Na Višji strokovni šoli se trenu-tno izobražuje 420 študentov, v primerjavi s prejšnjimi leti pa se povečuje vpis izrednih študen-tov. V študijskem letu 2008/09 so pričeli z izvajanjem preno- vljenega višješolskega progra-ma ekonomist, ki nadomešča stare programe. V sodelovanju s Fakulteto za komercialne in po-slovne vede Celje že tretje leto iz-vajajo izredni visokošolski študij komerciale. Prihodnje študijsko leto bodo lahko diplomanti viso-košolskih programov nadgradili svoje znanje in izobrazbo tudi s strokovnim magisterijem, ki se bo ob zadostnem številu vpisanih študentov izvajal tudi v Murski Soboti. V Hiši Sadeži družbe odslej tudi možnost učne pomoči V prvi medgeneracijski hiši, ki deluje v Murski Soboti, so doslej izpeljali že številne med-generacijsko zasnovane delav-nice, odslej pa organizirajo še eno novost, in sicer ponujajo učno pomoč. V januarju se je v Hiši Sadeži družbe zvrstilo veliko število delavnic, ki so privabile tako mlade kot tudi starejše gene-racije. Poleg delavnic so omo-gočili učno pomoč mladim, in sicer pri kemiji, matematiki in nemščini, ki jo izvajajo upo-kojene učiteljice, študenti in župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec. Učna pomoč je pomemben most na poti do novega znanja in je zato še kako pomembna. Seveda še vedno organizirajo različne te-matsko obarvane delavnice — od šiviljske pa vse do glasbene. Na plesnih delavnicah so mladi spoznavali ljudski ples, veliko zanimanje je tudi za ustvarjalne delavnice. Tisti, ki jih zanima gledališče, so na gledališko-literarni delavnici spoznavali gledališki govor. Poleg delavnic sta potekali tudi predavanji za starše z aktualnimi temami, s katerimi se soočajo vsi starši. Za bolj popotniške duše je bilo zanimivo potopisno predavanje o Kitajski. Aleksandra Grah 12 Avto Rajh d.o.o. SREDNJA ŠOLA IN GIMNAZIJA PODJETNOST ZA PRIHODNOST EKONOMSKA ŠOLA Ekonomska šola Murska Sobota je šola s 70-letno tradicijo, ki je v teh letih izšolala več kot 12.000 dijakov. Med njimi so številni uspešni strokovnjaki, menedžerji in podjetniki, ki s svojim znanjem in podjetniškimi idejami prispevajo k razvoju regije. Sledimo lastni viziji, postati središče znanja in odličnosti na področju izobraževanja za regijo in širše. Za doseganje odličnosti si prizadevamo z razvijanjem znanja med dijaki, med učitelji in celotnim osebjem na šoli. Dijakom želimo posredovati kompetenčna in praktično uporabna znanja v stimulativnem izobraževalnem okolju. Gradimo na medsebojnem zaupanju, odgovor- nosti, spoštovanju, komunikativnosti, kreativnosti, inovativnosti in odprtosti. Še posebej skrbno negujemo občutek pripadnosti, kar dosegamo s kvalitetnim in strokovnim izvajanjem predpisanih programov, z zagotavljanjem kakovostne izobrazbe in razvijanjem lastnih, za šolo prepo-znavnih aktivnosti, ob katerih lahko vsak posameznik v polni meri razvije svoj osebnostni in poklicni potencial. Pomemben mejnik v delovanju šole predstavlja leto 2008, ko smo se preselili v novo, sodobno šolo, eno najlepših v slovenskem prostoru. Poleg sodobnega pouka in projektnega dela, ki ga izvajamo v nadstandardno opremljenih učilnicah in laboratorijih, veliki športni dvorani s plezal-no steno, plesni dvorani, na zunanjih igriščih za odbojko na mivki, atletski stezi, nogometnem, rokometnem in košarkarskem igrišču, lahko dijaki svoje sposobnosti razvijajo v številnih obšol-skih dejavnostih na področju glasbene, filmske in likovne umetnosti, prostovoljstva, novinarstva, prometne varnosti, učenja tujih jezikov, okroglih miz z evroposlanci in drugimi priznanimi strokovnjaki na področju o kolje varstva, prometne varnosti, človekovih pravic in ekonomske stroke. Svoje znanje bogatimo tudi s strokovnimi ekskurzijami doma in v tujini. Tako smo v prete-klosti obiskali Grčijo, Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Češko in Luxemburg. Številni projekti so zasnova-ni medpredmetno, v obliki raziskovalnega dela. Naši dijaki se ponašajo z osvojenimi naslovi državnih prvakov iz računovodstva, tehnike prodaje in Eko šole. Številni so prejeli tudi zlata Cankarjeva priznanja. Veliko nam pomeni tudi priznanje in pečat gostoljubnosti Turistične zveze Slovenije in Pomurske turistične zveze za najbolj urejeno srednjo šolo. Dragi učenci, spoštovani starši. Pred vami je velika in pomembna življenj-ska odločitev, ko se odločate o tem, kam po končani osnovni šoli. Veliko staršev si želi, da bi njihovi otroci nadaljevali šolanje v gimnazijah in tako odločitev o izbiri poklica preložijo še za štiri leta. Končati fakulteto in priti do želene in boljše zaposlitve je želja slehernega izmed vas. Poti do tja so različne. Tudi naša šola vam ponuja, da svojo pot izobraževanja in željeni cilj dosežete v številnih programih. Program gimnazije • EKONOMSKA GIMNAZIJA, 4-letni • MATURITETNI TEČAJ, 1-letni Program srednjega strokovnega izobraževanja • LOGISTIČNI TEHNIK, 4-letni • EKONOMSKI TEHNIK, 4-letni • POKLICNI TEČAJ -EKONOMSKI TEHNIK , 1-letni Program poklicno-tehniškega izobraževanja • EKONOMSKI TEHNIK -PTI, 2-letni (3+2) • LOGISTIČNI TEHNIK -PTI, 2-letni (3+2) Program srednjega poklicnega izobraževanja • TRGOVEC, 3-letni • ADMINISTRTOR, 3-letni Program ekonomska gimnazija je gimnazijski program, ki pripravlja za nadaljevanje izobraževanja, spodbuja ustvarjalnost ter razvija znanja, sposobnosti, spretnosti in druge osebnostne lastnosti, potrebne za kasnejši uspeh v poklicu in življenju. V primerjavi s splošno gimnazijo nudi ta program tudi možnost izbire med posameznimi predmeti. Izmed naravoslovnih predmetov (biologija, kemija, fizika) šola ponudi dva in izmed družboslovnih predmetov (psihologija, sociologija, filozofija) prav tako dva izbirna predmeta. To je program strokovne gimnazije. Poleg splošnih znanj omogoča tudi pridobivanje temeljnih ekonomskih znanj, razvijanje organizacijsko-vodstvenih sposobnosti, razvijanje podjetnih in menedžerskih lastnosti ter spretnosti posameznika, sposobnosti samostojnega in timskega dela, sposobnosti komuniciranja in javnega nastopanja. Pripravlja na izobraževanje za intelektu-alne in vodilne poklice in omogoča široko izbiro poklicnega odločanja. V predmetniku imajo dijaki strokovne predmete ekonomijo, podjetništvo ter informatiko in poslovno informatiko, v okviru katerih si pridobijo temeljna ekonomska in podjetniška znanja ter znanja iz sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. To jim daje dobro podlago za študij ekonomije, prava, podjetništva, menedžmenta in podlago za študij na drugih družboslovnih področjih. Dijaki pa lahko nadaljujejo študij tudi na naravoslovnih področjih. Tisti, ki bi se želeli zaposliti, se lahko vključijo v enoletni poklicni tečaj in si pridobijo poklic Ekonomski tehnik. Temeljni sposobnosti ekonomskega tehnika sta komunikativnost in smisel za organizacijo. Poklic je primeren za odprte ljudi, ki z lahkoto vzpostavljajo stike z ljudmi in se lahko vključujejo v novo okolje. Dijaki z izobraževanjem po tem programu pridobijo praktična znanja za delo v podjetjih, zavodih in javni upravi, spoznajo metode in tehnike knjigovodstva, spoznajo informacijski sistem, vodenje dokumentacije podjetja, se usposobijo za učinkovito komuniciranje v maternem in tujih jezikih, razvijajo sposobnosti za javno nastopanje in komuniciranje z javnostmi, se usposobijo za pridobivanje podatkov iz informacijskih medijev, znajo uporabljati računalnik in sodobno pisarniško opremo pri svojem delu. Pri delu razvijajo podjetniško miselnost, sposobnosti za samostojno in timsko delo. Dijaki se lahko specializirajo za naslednja področja: poslovni sekretar, uradnik, knjigovodja, računovodja, bančni uradnik, zavarovalni zastopnik, komercialist, trgovski potnik, prodajni in nabavni referent, blagajnik, poštni uradnik in druga. Možnosti za zaposlovanje so številne. Zaposlijo se lahko na področju javne uprave (upravne enote, carina), v zavodih, v trgovskih in špediterskih podjetjih, v bančništvu, zavarovalništvu, borzni dejavnosti, opravljajo dela in naloge v finančno-računovodskih in marketinških službah podjetij. Prodajalci imajo veliko stikov z ljudmi, zato naj bi bili učenci, ki se odločajo za ta program komunikativni, odprti in urejeni. Imeli naj bi smisel za urejanje prodajnega prostora in ustrezen odnos do denarja. V stiku s kupci bi naj bili odkriti in pošteni. Program omogoča bodočim prodajalcem razvijanje komunikacijskih sposobnosti v maternem in tujem jeziku, dobro poznavanje blaga z možnostjo svetovanja kupcem, obvladovanje trgovinskega poslovanja in osnove poslovnega bontona. Delo prodajalca je raznoliko in vključuje številna delovna področja: prodajo blaga, prevzem in skladiščenje blaga, vodenje evidenc naročenega, pripeljanega in prodanega blaga, reklamacije blaga in druga dela. Prodajalci se lahko zaposlijo na različnih področjih. Svoje delo lahko opravljajo v prodajalni in izven nje. Prodajajo lahko v kiosku, klasični prodajalni, specializiranih prodajalnah, v samopostrežnih prodajalnah, blagovnih hišah, diskontih, veleblagovnicah in v nakupovalnih centrih. Program administrator je namenjen tistim, ki bi želeli delati na različnih delih v majhnih in srednje velikih podjetjih. Za ta poklic bi se naj odločili tisti učenci, ki imajo smisel za organizacijo dela in za delo z ljudmi. Zaposleni v tem poklicu opravljajo različna pisarniška dela, kot so sprejemanje in odpiranje pošte, vodenje evidence o pošti, posredovanje telefonskih pogovorov, enostavne kadrovske in finančno knjigovodske evidence, izpolnjevanje obrazcev, pisanje in urejanje besedil, fotokopiranje dokumentov, vnašanje podatkov v baze, uporaba elektronskih medijev, pomoč pri pripravi sestankov in druga tajniška opravila. Administratorji se lahko zaposlijo v različnih podjetjih, na sodiščih, v upravnih enotah kot uradniki za pisarniško poslovanje, vložiščih podjetij in ustanov, policiji, vojski, bolnišnicah in na drugih področjih. EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA, Srednja šola in gimnazija INFORMATIVNI DAN: Noršinska ulica 13, 9000 Murska Sobota petek, 12. 2. 2010 ob 9. In 15. uri Tel.: 02 521 34 00 sobota, 13. 2. 2010 ob 10. uri http://www.ekonomskasolams.si DAN ODPRTIH VRAT: petek, 29. 1. 2010 Logistika je v Evropi in v svetu ena izmed najbolj perspektivnih smeri. Je sestavni del ekonomije, trgovine in industrije. Če se ekonomisti dogovorijo za posel, ga logisti izvedejo. Dijaki se v tem programu usposobijo za strokovno delo v podjetjih in si hkrati pridobijo široka splošna znanja, ki jim omogočajo nadaljevanje študija na višjih, visokih ali univerzitetnih študijskih programih. Predmetnik združuje znanja in veščine s področja tehnike, logistike, ekonomije, informatike in komunikacije ter organizacije podjetja. Namenjen je dekletom in fantom, ki jih zanimajo mednarodni posli, organizacija dela, tehnološka znanja in promet, imajo organizacijske veščine in si želijo pridobiti znanja iz sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije ter ekonomskih zakonitosti svetovnega tržišča. Program logistični tehnik je eden od izobraževalnih stebrov, ki bo zagotavljal usposobljen kader tudi logističnemu centru Luke Koper, ki se nam obeta v Pomurju, Intereuropi, Slovens-kim železnicam, trgovskim podjetjem, prevoznikom, špedicijam, pomorskim agencijam, carini, vojski in ostali storitveni ter gospodarski dejavnosti. 13 AKTUALNO Presežena rekordna brezposelnost iz leta 1988 Geza Grabar Trenutni podatki murskosoboške Območne službe Zavoda za zapo-slovanje niso spodbudni: po zadnjih podatkih, ki se nanašajo na konec leta 2009, je v Pomurju od 39.480 delovno aktivnih kar 11.094 brez-poselnih, kar pomeni, da stopnja registrirane brezposelnosti že znaša 18,5 odstotka ali kar 8,5 odstotka več kot državno povprečje. Število iskalcev zaposlitve se je v primerjavi z enakim obdobjem v decembru 2008 povečalo za kar 54 odstotkov in je še preseglo rekordno vrednost iz leta 1988. Tedaj je delo iskalo 10.880 oseb. Kot navaja direktorica mursko-soboške območne službe mag. Cvetka Sreš, razlog za nič kaj spodbudno sliko nista samo ste-čaja Pomurke in Mure, pač pa tudi nepodaljšanje zaposlitev za določen čas ali trajnih presežkov. Največ sta k bilanci brezposel-nih prispevala stečaja omenjenih podjetij (2.962 ljudi), zaradi traj-nih presežkov se je na zavodu znašlo 1.205 ljudi, večje število delavcev se je prijavilo tudi iz podjetij Arcont, Varsatroj, Elrad International, Proconi, iz grad-benih podjetij, iz vrst avtopre-voznikov. V enoletnem obdobju se je zaradi zaposlitve, prehoda v druge evidence in črtanja za-radi kršitev obveznosti odjavilo 7.652 oseb ali za 10,7 odstotka več kot leta 2008. Od skupnega števila odjavljenih se jih je 4.165 zaposlilo, skupaj z javni deli je takih 4.709 oseb. To pomeni, da se jih je lani v primerjavi z letom 2008 zaposlilo 608 oseb ali 17,1 odstotka več. Kot navaja Sreševa, je največje povpraševa-nje po delavcih brez strokovne izobrazbe, kar tudi ustreza struk-turi brezposelnih. Lani so sicer delodajalci v Pomurju prijavili 8.303 prostih delovnih mest, kar je za 18,9 od-stotka ali skoraj dva tisoč manj kot v letu 2008. Kljub temu je glede na delež to zmanjšanje ne-koliko nižje kot na državni ravni. V Pomurju se je lani v ukrep ak-tivne politike zaposlovanja vklju-čilo 6.076 brezposelnih oseb, kar je za tretjino več kot leto pred tem. Za ta namen je bilo pora-bljenih okrog 6,5 milijona evrov proračunskih sredstev in 3,1 mi-lijon evrov iz evropskega struk-turnega sklada. Za primerjavo je bilo leta 2008 za to porabljenih šest milijonov evrov, od tega mi-lijon evropskih sredstev. TILIA TURISTIČNAIGENCUA CENTER 14 AKTUALNO Na Osnovni šoli III pripravili priložnostno razstavo Tadej Kirinčič Na Osnovni šoli III v Murski Soboti so v sklopu dejavnosti, ki jih organizirajo za bodoče prvošolčke in njihove starše v letu pred vpisom otrok v šolo, za starše pripravili prvi roditeljski sestanek. Sestanka so se udeležili star-ši otrok iz njihovega šolskega okoliša. Psihologinja Danijela Sunjič Egič je pripravila krajše predavanje o psiholoških značil-nosti otroka na prehodu iz vrtca v šolo, ki ga je podkrepila tudi s praktičnimi nasveti in napotki o tem, na kaj morajo starši biti ob prehodu otroka v šolo pozorni. Staršem sta bila predstavljena tudi osnovnošolski vzgojno-izo-braževalni program in postopek vpisa v šolo. Na poseben, izviren način so predstavili tudi dejavnosti šole, saj so učiteljice z učenci na šol-skem hodniku pripravile prilo-žnostno razstavo, na kateri so prikazali dejavnosti in projekte, s katerimi se ukvarjajo na šoli. Projekt »Uporabljaj me« Suzana Varga Učenci prvega a-razreda na Osnovni šoli III Murska Sobota so vključeni v projekt »UPORABLJAJ ME«, ki ga vo-dijo Zavod za zdravstveno var- vplivu plastičnih nosilnih vrečk na okolje, spodbuditi ljudi k zmanjševanju onesnaževanja okolja s plastičnimi vrečkami, spodbuditi ljudi k uporabi pla- stvo Murska Sobota, Pomurski ekološki center in murskosobo-ška poslovna enota zdravstvene zavarovalnice Vzajemna. Namen projekta je prispevati k varovanju okolja in lokalno okolje osvestiti o tem, kako zelo onesnažujemo okolje s ku-povanjem plastičnih vrečk in kako malo je treba storiti, da lahko prispevamo k varovanju okolja. Cilji projekta so: dvi-gniti zavest ljudi o škodljivem tnenih vrečk, s poslikavami pri-bližati navade zdravega prehra-njevanja otrokom in njihovim družinam. Prvi del projekta se odvija od januarja do aprila. Vsak učenec je dobil tri platnene vrečke in jih poslikal s flomastri. Temi poslikav sta bili sadje in rože. Eno izmed treh vrečk bodo učenci obdržali, ostali dve vreč-ki pa bomo predali ocenjeval-ni komisiji na ZZV Murska Sobota. Ob zaključku akci-je, ki bo enkrat med dnevom zdravja in dnevom Zemlje, bo pripravljena razstava najbolje ocenjenih vrečk. Učenci so bili zelo motivirani za delo in ustvarjalni, zato je nastala cela kopica lepo posli-kanih vrečk. www.inin.si 15 AKTUALNO Dobrosrčna Štefka Grah iz Šercerjevega naselja Geza Grabar Življenje pogostokrat piše neverje-tne zgodbe. Tudi v primeru Anžeta Pratnemerja z Iga pri Ljubljani, ki je pred dobrim letom v hudi prometni nesreči izgubil desno nogo, je bilo tako. Da bi zbrali sredstva za nakup proteze, ki bi mu olajšala življenje, kakršnega je živel pred nesrečo, so se sodelavci iz vrtca Miškolin v Ljubljani, kjer je zaposlena Anžetova mama, odločili, da bodo zbirali pla-stične zamaške naravnih in mine-ralnih vod ter brezalkoholnih pijač. Po spletu okoliščin se je v akci-jo vključila tudi Štefka Grah iz Šercerjevega naselja, ki je garažo odstopila za osrednje regijsko skladišče. V zelo množično in od-mevno akcijo so se namreč vklju-čili domala vse pomurske šole in vrtci, zato je bilo zbrane zamaške pred organiziranim odvozom tre-ba skladiščiti na enem mestu. »Moja sestra Ivanka je sodelavka Anžetove mame, zato smo stik hi-tro navezali. Prevzela sem tudi na-logo obveščanja o namenu akcije po šolah in vrtcih ter ob zaključku akcije, ki se je začela junija lani in iztekla 8. januarja letos, lahko po-vem, da sem bogatejša za marsika-tero pozitivno izkušnjo, človeško toplino in vrlino, ki sem jo prejela od številnih mladih, pa tudi od-raslih«. pripoveduje upokojenka Štefka. V dobri polovici leta so v Sloveniji po zadnjih podatkih zbrali okrog 115 ton zamaškov, za katere je podjetje Omaplast iz Grosupljega, kjer jih recikli-rajo, primaknilo dobro polovico od okrog 50 tisoč evrov vredne nožne proteze. Anže je s svojo družino vsem sodelujočim zelo hvaležen ter s posebnim sporoči-lom, ki je tudi ob Štefkini pomoči romalo na vse ustanove, ki so se v Pomurju vključile v akcijo, obve-šča, da se bo vsem skušal zahvaliti na zaključku prireditve z razstavo najdenih predmetov, ki so bili v vrečah z zamaški. Vseslovenska akcija zbiranja plastičnih zamaškov se s tem ni zaključila. Na ta način želi-jo Pratnemerjevi pomagati tudi drugim. Štefka prostore garaže v družin-ski hiši nudi kot skladiščni pro- stor za podobno akcijo: tačas se zamaški zbirajo za sredstva, ki jih bodo namenili za operacijo Mirka iz Maribora, ki se mu se-seda hrbtenica. Štefka rada poma-ga. Nudenje regijskega zbirnega mesta pa je, kot pravi, najmanj, kar lahko prispeva. Za tiste, ki se želite pridružiti akci-ji, navajamo še Štefkini telefonski številki: 02 523 10 13 ali 031 856 923. Edinost kristjanov tudi v Murski Soboti Aleksandra Grah Tako kot prejšnja leta je tudi letos v tednu med 18. in 25. januarjem potekal molitveni teden za edinost kristjanov različnih cerkva. Glavni namen molitvenega tedna je bil lju-dem približati različne krščanske tradicije in v sklopu ekumenskih prizadevanj povabiti k molitvi in pripravljenosti delati za edinost. V okviru svetovne molitvene osmine so tudi letos po Sloveniji potekala številna ekumenska bogoslužja in molitve. Pobuda obhajanja molitvene osmine za edinost je stara že več kot sto let. Njen začetnik je bil anglikanski duhovnik Paul Wattson, pra-znovali pa so jo tudi v Murski Soboti, kjer se je teden zaključil z ekumenskim srečanjem verni-kov rimokatoliške cerkve župnije Murska Sobota in evangeličanske cerkve ter tudi ostalih vernikov iz različnih krščanskih cerkva. Ekumensko gibanje je zelo raz-širjeno, njegov začetek beležimo na začetku 20. stoletja. Glavni namen je povezati različne verni-ke, ki bivajo v sožitju in edinosti; in ta namen so dosegli tudi verni- ki, ki so sodelovali pri ekumen-ski božji službi v evangeličanski cerkvi. 16 Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota V šolskem letu 2010/11 bomo na SPTŠ Murska Sobota prvič razpisali nov program Okoljevarstveni tehnik: • Program traja 4 leta. • Vpišejo se lahko dijaki, ki so uspešno končali OŠ ali zaključili program nižjega poklicnega izobraževanje. • Dijaki na koncu izobraževanja opravljajo poklicno maturo. • Izobraževanje lahko nadaljujejo na višji ali visoki strokovni šoli oz. po opravljenem 5. predmetu mature na Univerzi. • Okoljevarstveni tehnik skrbi za človekovo naravno okolje in ga ohranja (prostor, zrak, vodo in tla). Poklic je primeren tudi za dekleta. • Nadzoruje kvaliteto prostora in tal, gospodari z odpadki, skrbi za pitno, tehnološko in odpadno vodo, nadzoruje okolje v gospodarstvu in skrbi za čisti zrak. • Nadzoruje in izvaja okoljevarstveno zakonodajo. • Kandidati, ki se nameravajo vpisati, morajo imeti radi naravo, terensko delo v naravi in okolju ter ekskurzije. • Možnosti zaposlitve okoljevarstvenega tehnika: - komunalna podjetja (čistilne naprave) - občine in lokalne skupnosti - energetski objekti - ekološki inštituti - podjetja z večjo količino odpadkov, odpadnih vod, zračnih emisij - gradbena podjetja itd. Kot nadgradnja naših srednješolskih programov na SPTŠ Murska Sobota delujeta tudi dve višji šoli: 1. Višja strokovna šola Velenje dislociirana enota SPTŠ smer informatika 2. Višja strokovna šola Novo Mesto dislociiarana enota SPTŠ smer strojništvo Znanje postaja vse bolj odločilni proizvodni dejavnik, pomembnejši od dela in kapitala. V 21. stoletju bodo prevladovale tehniške panoge in poklici, ki stavijo na miselno delo. Inženirski poklici bodo s pomočjo mikroelektronike, računalništva in biotehnologije v ospredju vseh poklicev. Velika prilagodlji-vost tehnično izobraženega kadra z novimi interdisciplinarnimi znanji in inovativnimi ter kreativnimi pogledi na znanost in razvoj, je lastnost in sposobnost, ki jo zahteva novi pristop k proizvodnji ne le v Sloveniji in v Evropi, temveč v celem svetu. Na obeh višjih strokovnih šolah izobraževanje traja dve leti plus absolventski staž. Po uspešno opravljeni diplomi si študentje pridobijo naziv inženir informatike oz. inženir strojništva. V šolskem letu 2010/2011 bomo na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota vpisali dijake v naslednje vzgojno-izobraževalne programe: Prav tako lahko dobite vse potrebne informacije po telefonu št. 02/534-89-13 vsak dan od 7.00 do 14.00 ure ali po elektronski pošti miljana.krstic@guest.arnes.si. Vsem učencem osnovnih šol želimo veliko uspeha v novem šolskem letu in izbiro pravega poklica, ki ga bodo v življenju z veseljem in ponosom opravljali. 17 JAVNE OBJAVE ŠPORTNA ZVEZA MURSKA SOBOTA PRAVILNIK ZA IZBOR NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV, ŠPORTNIC IN MOŠTEV V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA 1. člen S tem Pravilnikom se določa način izbora najboljših športnikov, športnic in moštev v Mestni občini Murska Sobota. 2. člen Športna zveza Murska Sobota podeljuje priznanja za športne dosežke v ko-ledarskem letu: - vrhunske športne dosežke, - osvojitev medalje na največjih mednarodnih tekmovanjih (EP, SP, sve-tovni pokal..) - osvojitev medalje na državnem članskem (mladinskem) prvenstvu, če je sodelovalo vsaj šest udeležencev ali moštev, - upošteva se kategorizacija športnikov, - v izbor pridejo le športniki, ki so člani klubov ali društev iz mestne občine. 3. člen Strokovna služba Športne zveze pripravi ob koncu leta spisek najboljših športnih dosežkov med posamičnimi in moštvenimi športi in ga predloži predsedstvu. Predsedstvo po potrebi spisek dopolni in napravi izbor, izbira pa se: 1. tri najboljše športnike, 2. tri najboljše športnice, 3. tri najboljša moštva - ločeno za ekipne in posamične športe, 4. športne pare, 5. najboljše v invalidskem športu, 6. dodatna priznanja za letne dosežke. Na predlog športnih pedagogov potrdi izbor: 1. najboljše športnice in športnika v šolskem športu, 2. najboljšo šolo v šolskem športu. 4. člen Za najboljše športnike, športnice in moštva se pripravijo posebne plakete, ali druga oblika priznanj. Podelitev pripravi Športna zveza Murska Sobota, sprejem za najboljše špor-tnike, športnice in moštva pa župan Mestne občine Murska Sobota. 5. člen V Pravilniku o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 22-23.3.2009) je v 12. točki Meril za vrednotenje in izbor programov športa v Mestni občini Murska Sobota, sprejeto določilo o PRIZNANJIH ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM, da ta program spada v sklop dejavnosti Športne Zveze Murska Sobota. M. Sobota, 21.12.2009 Predsednik: STANKO KERČMAR OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE STANOVANJSKE GRADNJE MED KAJUHOVO IN TOMŠIČEVO ULICO V MURSKI SOBOTI Na Mestni občini Murska Sobota pravkar poteka postopek spremembe ve-ljavnega prostorskega akta in sicer Odloka o lokacijskem načrtu za obmo-čje stanovanjske gradnje med Kajuhovo in Tomšičevo ulico v Murski Soboti (Uradni list RS, št. 94/2005). Spreminjajo se določila le za ožje območje na skrajnem severozahodnem robu ob Kajuhovi ulici, ostalo območje pa bo ostalo nespremenjeno. Na podlagi že veljavnega odloka bi se na tem ožjem območju obdelave lahko gradil stanovanjski objekt, vendar samo pod zapisanimi pogoji. Za investitorja in lastnika parcele v ožjem območju, so pogoji iz odloka bili neugodni. Kljub temu, da veljavni odlok dopušča nekatera odstopanja, gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše z zamikom gradbene linije ni bilo možno pridobiti. Zato je bil edini možen način, da se veljavni prostorski akt spremeni in dopolni. Na osnovi predhodnih dogovo-rov z lastniki parcel v ožjem območju se je sprejela odločitev o spremembi veljavnega akta z namenom, da se investitorju omogoči gradnja. Postopek izdelave in sprejemanja predmetnega akta poteka na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/08-ZVO-1B in 108/09) in na podlagi Pravilnika o vsebini, obliki in na-činu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/2007). Sklep z javnim naznanilom o javni razgrnitvi, ki ga je sprejel župan Mestne občine Murska Sobota, je bil objavljen 15.1.2010 v Uradnem listu RS, št. št. 3/2010 ter 18.1.2010 na spletni strani občine. Javna razgrnitev gradiva poteka v prostorih občine in na sedežu Mestnih četrti ter je prikazana tudi na spletnem naslovu http://www.murska-sobota.si. Pričela seje 27. januarja 2010 in bo trajala do 26. februarja 2010. Do tega dne pa se lahko podajo še morebitne pisne pripombe javnosti. Pripombe in pobude se lahko vpišejo v knjigo pripomb na razgrnitvenih mestih, oziroma naslovijo na Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Mestne uprave mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota. Javna obravnava bo potekala v sredo 17. februarja 2010 ob 17.00 uri v veliki sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota. Zasnovo spremembe prostorskega akta je izdelalo podjetje ZEU-DNI d.o.o. iz Murske Sobote. Na novo se določijo odmiki novogradenj in severna gradbena linija samo za ožje območje obdelave, ostalo območje ostane nespremenjeno. Parcela 1 - (2940/2,2936/29 in 2936/32 vse k.o. Murska Sobota) • območje zazidave ostaja isto, vendar se pomakne za 2 m proti severni parcelni meji, • severna gradbena linija se pomakne za 2 m proti severu, • severna fasada novogradnje je postavljena na severno gradbeno linijo in je od severne parcelne meje oddaljena za najmanj 4 m. Parcela 23 (deli parcel s številkami 2940/3,2936/4,2936/5 vse k.o. Murska Sobota) • območje zazidave ostaja isto, vendar se pomakne za 2 m proti severni parcelni meji in za 4 m proti vzhodni parcelni meji, • severna gradbena linija se pomakne za 2 m proti severu, • severna fasada novogradnje je postavljena na severno gradbeno linijo in je od parcelne meje oddaljena za najmanj 4 m, • vzhodna fasada novogradnje je postavljena na vzhodno gradbeno linijo in je od vzhodne parcelne meje oddaljena za 6 m. Pripravila: Angelca Dokl-Mir, univ.dipl.inž.arh., višja svetovalka I za prostorsko in urbanistično načrtovanje 18 JAVNE OBJAVE OBJAVA STALIŠČ DO PRIPOMB na Osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah lokacijskega načrta za ožje mestno središče mesta Murska Sobota Na podlagi 60. člena in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), (Uradni list RS, št. 33/07,70/08 - ZV0-1B ter 108/09) Mestna občina Murska Sobota objavlja sprejeta stališča do posredovanih pripomb iz javne razgrnitve in javne obravnave, ki jih je s sklepom potrdil Mestni svet na svoji 25. seji dne 17. decembra 2009 pri I. obravnavi osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah lokacijskega načrta za ožje mestno središče mesta Murska Sobota. POVZETEK PISNIH PRIPOMB PREJETIH PO POŠTI v roku od 20.10. do 19.11.2009 Pripomba 1 STALIŠČE Pripomba 2 STALIŠČE Pripomba 3 Lastniki objekta »Blagovnica« - DILL d.o.o. in IMMOBILI s.p.: ugotavljajo, da veljavni prostorski akt nima vrisanih parkir-nih mest na nivoju terena na dvorišču Blagovnice. Današnje obstoječe parkirišče koristijo stanovalci ter poslovni lokali v Blagovnici. Ugotavljajo, daje v prostorskem aktu sicer vrisana podzemna garažna hiša, ki pa bo po oceni zagotavljala le cca. 50 parkirnih mest. Navajajo, da bi za poslovno dejavnost ter stanovanja potrebovali skupaj 150 parkirnih mest. Zato predlagajo, da se parkirna mesta vrišejo tudi na nivoju terena na območju dvorišča za »Blagovnico« s parcelno šte-vilko 1326/1 k.o. M.Sobota. Že vrisani pritlični objekti pa naj ostanejo. Menimo, da se parkirišča na nivoju terena lahko dorišejo v spre-membo prostorskega akta, saj se dejansko ta parkirišča tudi že dolga leta uporabljajo. V izvedbeni akt pa niso bila posebej zarisana, vrisan pa je dovoz do teh površin s Slovenske ulice. Pogoj, da se na tem mestu mora zgraditi podzemna garažna hiša se ne spremeni. Predvideni pritlični objekti v aktu prav tako ostajajo. Menimo, da investitor na tem mestu ne bo mogel zagotoviti 150 parkirnih mest, zato je v odloku dopustna tudi možnost, da si investitor zagotovi parkirna mesta tudi na drugi lokaciji pod posebnimi pogoji. Društvo prijateljev Sobote: menijo, da je prostor, kjer je lociran osrednji pritlični del objekta, predragocen. 1 m2 prostora je v predlagani izvedbi neracionalen in predrag. Misliti je potrebno na ekonomični pristop tudi pri urejanju infrastrukture, saj bo problem cen prostora v priho-dnosti na urbanih področjih vedno dražji. Predlagajo, da se osrednji pritličnži del izvede v etažnosti P+1, in bi naj bila od tega v prvem nadstropju stanovanja. Investitorje v predhodni varianti zasnoval objekt višje etažnosti v tem osrednjem delu. Kasneje se je v postopkih usklajevanja zahtevalo, da se mora zagotoviti preglednost do knjižnice, zato so objekt zasnovali drugače in v tem osrednjem delu tudi znižali do ene etaže nad terenom. Izkoriščenost parcele in ekonomič-nost je zagotovljena v poslovnem in stanovanjskem delu objek-ta, pritlični prostor pa dopolnjuje s pasažami javne površine. Avtobusni promet Murska Sobota d.d. - navedenih je več pripomb: Velikost cestišča Slomškove ulice ob pare. št. 1377/2 (avtobu-sna postaja) naj ostane v sedanji obliki in velikosti. V obrazložitvi navedejo: - nova ureditev na cestišču zmanjšuje velikost avtobusne postaje, s tem nastane problem, ki ga bo morala reševati lokalna skupnost; a) b) c) STALIŠČE - dovozni pas do uvoza v podzemne garaže novega objekta se ne sme izvesti na parceli, ki je v lasti AP; - dovoz in izvoz na AP je neprimeren, iz priložene skice izhaja, da bi naj bila ločena: - menijo, da predvidena kolesarska steza in prehod za pešce, ki sta zarisana na mestu kjer se avtobusni promet vključuje v promet na Slomškovo ulico ni primeren in, da se naj preseli na drugo stran cestišča. Predlagajo, da se na drug način uredi lociranje in ureditev kompleksa na vzhodnem delu (na meji med parcelami 1355 in 1377/2,1359), kjer so v štirih etažah predvidena stanovanja in v pritličju lokali - odmik objekta od parcelne meje najmanj za dva metra, ter v obrazložitvi navedejo: - Gradnja nove stavbe je predvidena na parcelni meji. Menijo, da ni dopustno, da z njihove parcele dostopajo stranke v lokale v pritličju. Tudi iz prometno-varnostnih razlogov to ni dopustno. Predlagajo, da se predvidi postavitev ograje na meji med AP in sosednjimi parcelami, s tem se prepreči nenadzorovano pre-hajanje oseb po AP in zagotovi večja varnost. K pobudam so podali grafično prilogo z vrisanim idejnim predlo-gom ureditve uvoza na AP, ter ureditvijo notranjega AP prometa. Navajajo še, da bo obratovanje avtobusnega prometa možno le v kolikor ostaja cestišče in vozni pasovi na Slomškovi takšni kot so danes. a) Investitor bo objekt umaknil od parcelne meje z AP in s tem pridobil prostor tudi za zavijalni pas na Slomškovi ulici, kljub temu pa ga bo tudi skrajšal, tako, da ne bo ovir za vožnjo avtobusov in ne bo lociran na parceli, ki je v lasti AP. V osnovnem lokacijskem načrtu so ureditve dovoza in izvoza iz AP že bile dorečene, zato se sedaj ne predvideva, da bi se te ureditve bistveno spreminjale. V veljavnem aktu sta predvidena ločen uvoz in ločen izvoz. Prehod za pešce in kolesarje je potreben tudi tu, saj se pločnik s kolesarsko stezo nadaljuje na obeh straneh avtobusne postaje. V lo-kacijskem načrtu pa dokončne prometne ureditve tudi niso natančno definirane, saj je to potrebno definirati v natanč-nejši projektni dokumentaciji. Zato se je v odlok posebej tudi zapisalo, da se bodo prometne ureditve natančneje določile s posebno projektno dokumentacijo. b) Investitor bo objekt umaknil s parcelne meje za dva metra, tako, da stranke ne bodo hodile v lokale s sosednje parcele. c) Investitor bo z odmikom objekta zagotovil vmesni prostor med parcelama, s postavitvijo ograje se strinja in bo posta-vljena na parcelno mejo. 19 JAVNE OBJAVE PRIPOMBE Z JAVNE OBRAVNAVE (ustno na zapisnik) 28.10.2009 Pripomba 1 STALIŠČE Pripomba 2 STALIŠČE Pripomba 3 STALIŠČE G. Marko Martinuzzi - svetnik in predstavnik odbora za urbanizem: povedal je, da je želel slišati pripombe občanov, vendar kot zgleda negativnih pripomb ni. Ker je to območje že sedaj zelo prometno (avtobusna postaja in gramozirano parkirišče) bi se z gradnjo tega objekta le-ta umiril in zmanjšal. Pozdravlja to rešitev in želi, da se gradnja čim prej začne. Investitor in občina podano mnenje sprejemata z odobravanjem. G. Mirko Šabjan - direktor Komunale d.o.o.: postavil je vprašanje glede organiziranosti sejmov ob prvih po-nedeljkih v mesecu ter ob Trezinem in Mikloševem sejmu, saj opaža, da je za to čedalje manj prostora v središču mesta. Podal je še vprašanje glede upoštevanje energetske zasnove na tem območju pri gradnji novega objekta. Veljavni odlok že sedaj dopušča izvedbo sejemskih dejavnosti v ožjem mestnem središču na samih ulicah. Zvezna ulica se bo uredila kot peš cona, tako, da se bodo ob posameznih priložno-stih občasno lahko postavljale stojnice tudi tukaj. Investitor ima možnost, da objekt ogreva s plinom oz. kot je dopolnjeno v odloku tudi preko drugih alternativnih virov lahko tudi preko toplovoda. G. Andrej Gerenčer - svetnik, postavil je vprašanje arhitektu g. Kalamaru. Glede na to, da je njegova ekipa na javnem natečaju nekje v letu 1996 za mestno jedro s svojo idejno zasnovo zasedla I. mesto, sprašuje ali se ta novi projekt bistveno razlikuje od tistega, kar so zasnovali v idejni zasnovi, ki je bila predstavljena na javnem natečaju. Odgovor je na sami obravnavi podal arhitekt Kalamar: Prvine takratnega idejnega projekta ostajajo in se bistveno ne spreminjajo. Zvezna ulica še vedno ostaja zaprta peš cona, ki diagonalno v podaljšku Cvetkove ulice seka urbano središče, Pripomba 4 STALIŠČE Pripomba 5 STALIŠČE Pripomba 6 STALIŠČE ko je to bilo zasnovano že v preteklosti. V idejni zasnovi je bilo mišljeno, da se v ta prostor vcepi predvsem javni program in tega se drži tudi nova zasnova. Selitev avtobusne postaje pa je še vedno predvidena. G. Miran Forjanič - svetnik, je zastavil vprašanje glede velikosti rondoja na Kocljevi ulici saj meni, da je prevelik. V letu 1999 je bila izdelana prometna študija na podlagi katere se je v prostorski akt v letu 2001 vrisalo dvopasovno krožišče in druge prometne ureditve na Kocljevi in Slomškovi ulici. Danes na podlagi nove prometne študije iz leta 2007 izhaja, da bo promet v mestu zmanjšan oz. ne bo naraščal, ko bodo zgrajene obvoznice. Tako bi načeloma enopasovno krožišče zadostovalo, vendar pa je to potrebno dokazati z natančnejšo študijo. Zato se predlaga, da se v odlok zapiše možnost izvedbe enopa-sovnega krožišča preko nove strokovne podlage in projektne dokumentacije. Ga. Gomboši postavila je vprašanje glede uvoza v garažo in izvoza avtobusov s postaje, ali ostaneta na istem mestu ali se premakneta Uvoz in izvoz na avtobusno postajo bo na istem mestu, uvoz v garažno hišo pa se v primerjavi z veljavnim prostorskim aktom nekoliko zamakne k objektu avtobusnega postajališča. G. Anton Tonček Kos - svetnik: je povedal, da je sedaj mesto »raztrgano« in nima pravih peš con. Pohvalil je predlog in investitorja ter dodal, da se naj čim prej začne izvedba tega projekta, in da ne bi ostalo samo pri obljubah. Investitor in občina podano mnenje sprejemata z odobravanjem. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, objavlja na podlagi Splošnih pogojev poslovanja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota( Uradni list RS, št. 31/04) in sklepa Nadzornega sveta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota z dne 05.02.2010, naslednjo JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE: i. - dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 78,99 m2 na naslovu Slomškova ul. 7 v Murski Soboti, k.o. Murska Sobota, št. stavbe 3951, identifikacijska št. 20.E -Etaža 3, za izklicno ceno 82.000,00 EUR. Izklicna cena ne vključuje davka na promet nepremičnin po stopnji 2%. II. 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki v skladu s prav-nim redom Republike Slovenije lahko postanejo lastniki nepremičnin ter pred začetkom javne dražbe predložijo komisiji naslednje dokumente: - fotokopijo osebnega dokumenta in davčno številko za fizične osebe, izpisek iz ustrezne evidence AJPES ali izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, ki ne sme biti starejši od 30 dni, - potrdilo o plačilu kavcije v višini 10% od izklicne cene nepremičnine, ki jo bodo dražili, vplačano na transakcijski račun Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota štev. 01280-6000000127, z navedbo »Plačilo kavcije za javno dražbo nepremičnin«, - pooblaščenci fizičnih in pravnih oseb morajo predložiti overjeno pooblastilo za zastopanje na javni dražbi. 2. Najnižji znesek, za katerega dražitelj viša ceno, je 400,00 EUR. 3. Na javni dražbi uspe dražitelj, ki bo ponudil najvišjo ceno za nepremičnino, ki je predmet dražbe. 4. Uspešni dražitelj je dolžan v 8 dneh po javni dražbi skleniti kupoprodajno pogodbo in kupnino poravnati v 8 dneh od podpisa pogodbe. Plačilo celotne kupnine v določenem roku je bistvena sestavina kupoprodajne pogodbe. 5. Vplačana kavcija se kupcu vračuna v kupnino, neuspelemu dražitelju pa vrne brezobrestno v 8 dneh po izvedeni dražbi. Če uspeli dražitelj odstopi od pridobitve nepremičnine in ne sklene pogodbe zapade vplačana kavcija v korist Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota. 6. Prodaja nepremičnin se izvede po načelu »videno - kupljeno«. 7. V izklicni ceni niso vključene davščine, stroški pogodbe in zemljiškoknjižnega urejanja, ki jih plača kupec. 8. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota lahko na podlagi tega razpisa postopek prodaje ustavi do sklenitve pravnega posla brez obra-zložitve in odškodninske odgovornosti. 9. Javna dražba bo v četrtek, dne 04.03.2010 ob 9.00 uri v mali sejni sobi urada župana Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2 (I. nadstropje). 10. Pojasnila v zvezi z javno dražbo in o nepremičnini lahko dobijo interesenti na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Trg zmage 1, Murska Sobota, ob uradnih dnevih ali po tel.: 02/525-16-26 - direktorica Gaby Flisar). Številka:3502-0024/2010-200 Javni stanovanjski sklad Datum: 09.02.2010 Mestne občine Murska Sobota 20 brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota splet: www.obcan.si/murskasobota brezplačna tel. št: 080 88 54 Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine: • preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu, • na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu, • z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si, • z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota. Promet na Cvetkovi ulici Hvala, za vaš odgovor, vendar mislim, da je prometni znak » Pešci na cesti daleč premalo.« Vozniki, pridivjajo z obeh sme-reh in niso kaj dosti pozorni na pešce. V sredo 3. 2. 2010 je v ulico (CVETKOVA 2D, C, E) pridivjal policijski avto, ki je lovil osebni avomobil. Zelo malo je manjka-lo, da ni prišlo do nesreče. Posebej moteči so tudi avtomobili, ki so parkirani (za kratek čas) na cesti takoj za ovinkom glasbene šole. Glede redarjev pa se ne spomnin, da bi jih sploh kdaj videla v tem delu Cvetkove ulice ulice (med vrt-cem in policijsko postajo). Promet po Cvetkovi ste izvedli, vendar le toliko, da je vozna, in ko enkrat nekaj steče (neglede na kvaliteto), vam je čisto vseeno, kaj se tam od-vija, le da je navidezno nekaj ure-jeno. Jaz promet spremljam vsak dan v tem kraju in resnično upam, da bo vedno samo tak »kaos« in ne kaj več. Na tej cesti niso samo osnovnošolci, so tudi otroci iz vrt-ca in tudi starejši ljudje, ki se v taki zmedi ne znajdejo. Sigurno je pa naša pot vsak dan po cesti in ne po pločniku, ker pločnika ni ali pa so na njem parkirani avtomobili. Lp, Jožica. Odgovor občinske uprave Pozdravljeni, strokovna služba mestne uprave je opravila ogled in vam pripravila še nadaljni odgovor v zvezi s pločnikom, kar ste že prvič prosili. Odgovor vam je pripravil Bogomir Rola, višji referent za ko-munalne dejavnosti: »Lep pozdrav ga. Jožica! Vaša ugotovitev, da ob delu no-vozgrajene povezovalne ceste ?ned Cvetkovo ulico in Ulico A. Novaka, ni pločnika, je povsem točna, ker je ob zgradbi Zavoda za zaposlovanje »zmanjkalo prostora«. Vsekakor pa to ne pomeni, da je zadeva »breizho-dna«, le primerno in možno rešitev bo potrebno najti, da bo za varnost pešcev na tem delu ceste poskrblje-no tako ali drugače (ali z ureditvijo pločnika s predhodno pridobitvijo zemljišča ali z drugimi ukrepi). O vsem tem Vas bo Mestna uprava še obvestila, ko bo najustreznejša in možna rešitev izbrana, kakor tudi o tem, kdaj jo bo možno tudi dejan-sko izvesti.« vaša Občinska uprava McDonalds v Murski Soboti Pozdravljeni! Mene zanima kdaj se bo gradil Mc'Donalds v Murski Soboti? Kajti vsa mesta, ki so približno velika kot MS v Sloveniji imajo McDonalds. Nekaj se govori, da naj bi bil Mc Donalds v bodočem zabaviščnem centru poleg avtobu-sne postaje ali pa v Maximusu II, ki se bo zdaj nekoč gradil. Bi bil že čas, da bi ga zgradili. V Nemčiji imajo MCdonalds v vsakem ma-lem mestu, še celo na Madžarskem ima vsako mesto Mc'Donalds. Prosim za odgovor! LP, Darjan. Odgovor občinske uprave Pozdravljeni, pridobili smo odgovor investitorja Maximusa, ki nam je povedal, da razgovori obojestransko že potekajo, vendar pa dogovor še ni sprejet. Tako vam zaenkrat prihoda McDonaldsa ne moremo ne potrditi pa tudi zanikati ne. vaša Občinska uprava Talarivijova ulica Pozdravljeni! Obračam se na vas, ker vsak dam vozim otroka v vrtec enoto »Miške« na Talanyijevo ulico v Murski Soboti. Zanima pa me naslednja stvar: Kot je vsesplošno znano, je tam parkiranje zelo težavno, oz. ob do-ločenem času skoraj nemogoče, da ne omenjam kaj se zgodi ko se ob takem času srečate dve vozili ki vozita eden proti drugemu. Prav tako se mi zdi skrajno nevar-no parkiranje avtov ob strani ceste (tako da je polovica ceste več ali manj neprevozna), ker lahko iz za parkiranih avtomobilov pribeži otrok, ki se ne prepriča o prazni cesti. Torej zanima me, zakaj ne spre- menite prometnega režima v enosmernega. Recimo da bi bil dovoz na Talanyijevo ulico iz smeri Trstenjakove proti Žitni, s tem da bi bodisi skrajna leva ali desna stran Talanyijeve ulice bila urejena z parkirnimi prostori. S tem načinom bi po mojem bi-stveno prispevali k varnosti otrok, ter prav tako pridobili »legalne« parkirne prostore katerih množič-no primanjkuje. Preureditev pro-metnega režima pa po mojem nebi predstavljala večjega stroška (Table za enosmerno ulico, ter barva za ureditev parkirnih prostorov). Odgovor občinske uprave Pozdravljeni, odgovoril vam je mag. Hugo Maučec, svetovalec za prostor-sko in urbanistično načrtovanje me-stne občine. Navajamo: »Glede spreminjanja prometnega režima in parkirišč v modre cone na Talanyijevi ulici v Murski Soboti se Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MOMS za ne-vedeni primer že na 9. seji v letu 2009 ni odločil. Za zagotovitev var-nosti je mimo vrtca že bila v letu 2009 postavljena opozorilna tabla Pešci na cesti' kot rešitev omenjene problematike.« vaša Občinska uprava 21 KULTURA Nagrado za življenjsko delo na področju kulture prejel Vlado Sagadin Aleksandra Grah V murskosoboški grajski dvorani je v petek, 5. decembra, potekala slo-vesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri so podelili občin-sko nagrado za življenjsko delo na področju kulture, ki jo je prejel ume-tnostni zgodovinar Vlado Sagadin. Slavnostna prireditev v počasti-tev slovenskega kulturnega pra-znika je potekala v organizaciji Mestne občine Murska Sobota. Na prireditvi je kot slavnostni govornik spregovorili dramski igralec Evgen Car, ki se je s svoji-mi besedami dotaknil aktualnega dogajanja na področju kulture in razmišljanja o slovenski kulturi. V pozdravnem nagovoru je med drugim izpostavil pomen slo-venskega kulturnega praznika: »Osmi februar je bil pred osamo-svojitvijo edini zares vseslovenski praznik in bili smo ponosni nanj, čestitali smo si, pa ne samo tisti, ki smo se bolj ali manj ukvarjali s kulturo, temveč vsi — od delav-cev in politikov do največjih in-telektualcev. Prešernov dan se je praznoval samo v Sloveniji, zato je bil nabit s čustvi. Ce sedaj po-mislim nazaj, so bili to neke vrste zametki osamosvojitve.« Car se dno življenje,« je dejal Car. Župan Anton Štihec je ob vr-huncu prireditve podelil občin-sko nagrado na področju kulture upokojenemu umetnostnemu zgodovinarju Vladu Sagadinu. Mnogi se ga spominjajo kot dol-goletnega ravnatelja Gimnazije Murska Sobota - to funkcijo je opravljal kar 24 let. Sagadin si je v vseh svojih letih delovanja prizadeval za stalni kulturni ra-zvoj na področju šolskega dela. S svojim požrtvovalnim delom se je zapisal v zgodovino gimna-zije, ki je v času njegovega vode-nja imela letno največ dramskih uprizoritev izmed vseh sloven-skih srednjih šol. Srednješolce je navduševal za umetnost in prostovoljno delo. Znan je tudi kot ustanovitelj murskosoboške likovne sekcije Likos, ki je zače-la delovati leta 1963. Likovna sekcija je takrat znotraj Zveze kulturnih organizacij združe-vala in izobraževala ljubiteljske ustvarjalce na področju likovne umetnosti. Sagadin je vrsto let vodil različne likovne delavnice v sodelovanju z Delavsko uni-verzo v Murski Soboti. Svoja dela je razstavil na prek 300 razstavah doma in v zamejstvu. kot dolgoletni kul-turni ustvarjalec zaveda, da kultura in umetnost nista le prazni besedi na listu papirja, ampak dajeta ži-vljenju dodano vrednost. »Ne ži-vimo samo zato, da bi bili zgolj siti in oblečeni, tem-več tudi, da bi bili bogatejši v duši in srcu. Tudi brez umetnosti se da ži-veti in preživeti, a kakovost življenja je šele z bogato dušo človeka vre- Sedaj aktivno deluje v likovnih sekcijah Likos in Mozaik pri Društvu upokojencev Murska Sobota. Na področju umetno-stne zgodovine je pomembno njegovo spremljanje dosežkov prve šolane generacije prekmur-skih likovnih umetnikov - Karla Jakoba, Ludvika Vrečiča, Lajčija Pandurja in Franca Kuharja. Omenjeni umetniki so delovali v 30. letih 20. stoletja. Jakob in Pandur sta delovala tudi izven Prekmurja. Sagadinu eden naj-ljubših lastnih ustvarjalnih do-sežkov je spominsko obeležje, posvečeno drugi svetovni vojni pri Domu borcev na Vaneči. »Seveda si ne domišljam, da je ta večer posvečen samo meni, saj bi to bilo najbrž premalo kritično. V tej dvorani namreč vidim veli-ko kolegov, ki so pravi umetniki, čeprav o tem morda ni vsak čisto prepričan,« je po izročitvi dejal Sagadin. Ob tem je še povedal: »Rad bi poudaril, da sem hvale-žen gospodu županu, ki je upal izpostaviti moje ime. Hvaležen sem pa tudi vsem tistim, ki so podprli takšne želje v samem od-boru občine.« Dotaknil se je tudi aktualnega dogajanja na podro-čju gospodarske krize, ki bo po njegovem mnenju hitro minila: »Ampak bodimo optimisti, kajti vsi strokovni ekonomisti govore o tem, da bo jutri bolje. Nekateri si to upajo trditi že za sredino leta, drugi pravijo spet, da bo to proti koncu leta in tretji - najbolj pesimistični, pa pravijo, do bo to prihodnje leto. Ko bo krize konec, se bodo tudi umetnikom vseh vrst vremena razjasnila. O tem sem prepričan.« Gostilna Lovenjak, Polana 40,9000 Murska Sobota 22 KULTURA Dobrodelni gala baletni večer za brezposelne Vida Lukač Z dobrodelnim gala baletnim veče-rom so se plesalci v Društvu bale-tnih umetnikov Slovenije odzvali na razmere v Pomurju, sredstva zbrana z nakupom vstopnic za prireditev, bodo namenili delavcem, ki so v minulem letu izgubili zaposlitev. Najboljši plesalci iz obeh slo-venskih osrednjih gledališč so v dobro uro in pol trajajočem programu navdušili občinstvo z odlomki iz klasičnega baleta in predstav sodobnega baleta. Tako so bili obiskovalci, pa čeprav na pomožnem prizorišču — zaradi prenove kinodvorane je bil do-godek izveden v športni dvora-ni Ekonomske šole — nagrajeni z vrhunsko baletno predstavo z najprestižnejših odrov po svetu. Večer je bil poseben tudi zato, ker baletnih dogodkov v Pomurju skorajda ni. Po besedah predsednika Društva baletnih umetnikov Tomaža Rodeta so prireditev želeli izvesti prav v Murski Soboti, saj so meni-li, da so tukajšnji ljudje z minuli-mi dogodki ob stečaju največjega podjetja v regiji najbolj čustveno povezani. Pri izvedbi dogodka sta sodelovali Mestna občina Murska Sobota in Zveza kulturnih društev Murska Sobota, SNG Maribor in SNG Opera in balet Ljubljana pa sta se v organizacijo dogodka vključila z brezplačnim sodelova-njem pri oblikovanju prizorišča. Zbrana denarna sredstva, okrog 6.000 eurov, bodo razdeljena prek Centra za socialno delo Murska Sobota. Dobrodelni nastop naj-boljših baletnih in plesnih ume-tnikov Slovenije je posnela tudi RTV Slovenija in ga bo predvajala predvidoma v mesecu marcu, ko bo možno darovati v dobrodelni namen tudi preko telefonskega klica. Foto: Jože Pojbič Pozabljeni kovček v spomin žrtvam holokavsta v Sloveniji Karlo Vratarič Na železniški postaji v Murski Soboti so tri dni po svetovnem dnevu spo-mina na žrtve holokavsta odkrili spo-minsko obeležje, posvečeno izgonu judovske skupnosti iz Prekmurja leta 1944, pod metaforičnim naslovom »Pozabljeni kovček«. Spominsko obeležje je postavil Znanstveno-raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki ga vodi dr. Oto Luthar, odkritja pa se je udeleži-lo veliko število ljudi, med njimi redki preživeli Judje in njihovi svojci. Slavnostni govor ob od-kritju je imel minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ki je poudaril, da gre za prvi spome-nik holokavsta v Sloveniji in da nas do zdaj ni nič neposredno spominjalo in opominjalo na načrtno iztrebljanje šest milijo-nov Judov. Pred koncem druge svetovne vojne je v Prekmurju živelo prek 500 Judov, ki so jih deportirali v taborišči Auschwitz in Birkenau v treh valovih — apri-la, maja in oktobra 1944. »Deportiranci so s seboj lahko vzeli samo dvajset kilogramov osebne prtljage, toda ti kovčki so bili zaplenjeni in pozabljeni že na prvi postaji dolge poti v trplje-nje in smrt. Januarsko osvobo-ditev Auschwitz-Birkenaua pred 65 leti je dočakalo le 50 prek-murskih Judov. Nemogoče si je predstavljati, kaj vse so ljudje, katerih imena smo si znova pri-klicali v spomin, preživeli pred deportacijo, med prevozom in po njem ter kaj jih je čakalo na ci-lju. Nemogoče si je predstavljati strah, v katerem so živeli, ko so že nekaj let pred dogodki, ki so bili usodni tudi zanje, z različnih koncev Evrope dobivali strašljive novice o tragični usodi svojih so-rodnikov, znancev in prijateljev. Nemogoče si je predstavljati gro-zo, ki so jo spoznali po prejetem ukazu o izselitvi. Kljub morebi-tnim utvaram, da bo z njimi dru-gače, upanju, ki nam ga narekuje samoohranitveni nagon, so goto-vo slutili, da se jim ne obeta nič dobrega,« je med drugim v svo-jem govoru povedal dr. Lukšič ter poudaril, da si moramo v svoj človeški in državljanski spomin trdno usidrati vse, česar ne mo-remo izkusiti in česar naj ne bi nihče nikoli več izkusil. Spomenik, ki ga sestavljata klop in kovček, je zasnoval akademski slikar Sandi Červek, ulil pa ga je akademski kipar prof. Mirko Bratuša. Klop in kovček sta metaforična objekta čakanja in slovesa, ki opozarjata na usodo prekmurskih Judov. Odkritja spominskega obeležja so se po-leg domačih udeležili tudi viso-ki gostje iz tujine: namestnica izraelskega veleposlanika Irit Savion Waidegorn, namestnica odpravnika poslov Združenih držav Amerike Susan Schultz ter predstavniki nemškega in ruskega veleposlaništva. 23 KULTURA Pomurski umetniki razstavljajo v murskosoboški Galeriji Karlo Vrataric V začetku februarja so v Galeriji Murska Sobota odprli skupinsko razstavo Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije, na kateri raz-stavlja 21 članov društva. Razstava bo na ogled do 24. februarja. Skupinsko razstavo 21 članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije ima te-matski naslov »Pogled od zgoraj«. Razstavo je pripravila kustodinja Irma Brodnjak, ki pojasnjuje, da je tematiko mogoče razume-ti zelo ozko, v smislu slikanja v ptičji perspektivi, kjer slike iz-gubljajo črte horizonta in lahko postajajo zelo abstraktne, v me-taforičnem smislu pa gre za raz-iskovanje odnosov nadrejenost-podrejenost ali moč-nemoč. »V društvu delujemo, da bi ohranili ceh delovanje društva zadržali na določeni ravni, enkrat letno pa želimo pripraviti skupno razstavo vseh članov,« je med drugim o razstavi povedal predsednik dru-štva Jože Denko. Poleg skupne razstave člani veliko razstavlja-jo tudi drugod po Sloveniji in izven nje, kar je posledica do-brega sodelovanja s kulturnimi ustanovami. Na razstavi, ki je tudi prodajnega značaja, saj so slike naprodaj, in bo potekala do 24. februarja, raz-stavljajo Igor Banfi, Nikolaj Beer, Franc Bencak, Saša Bezjak, Dare Birsa, Ivo Bošnjakovič, Irena Brunec Tebi, Robert Černelč, Jože Denko, Endre Gonter, Marjan Gumilar, Stefan Hauko, Zdenko Huzjan, Suzanne Kiraly Moss, Ferenc Kiraly, Ignac Meden, Franc Mesarič, Vladimir Potočnik, Ignac Premoša, Mirko Rajnar in Aleksander Vukan. Izid likovne monografije Roberta Inhofa Aleksandra Grah V Galeriji Murska Sobota so pred-stavili likovno monografijo Roberta Inhofa z naslovom »Notranje rav-nanje - figura v slikarstvu Zdenka Huzjana«. Inhofova študija se nanaša na obravnavo figur in slikarstva umetnika Zdenka Huzjana, v njej je zajet tudi pregled prek-murskega slikarstva. Huzjan velja za slikarja, ki se že od začetkov svojega ustvarjanja ukvarja s tematiko človeške eksistence, z minljivostjo. Gre za globoko ek- sistencialno slikarstvo. Huzjan je na predstavitvi knjige dejal, da je nanj močno vplival pisatelj Jean Paul Sartre, ki ga je prepričal, da je nad nami neskončno veliko ve-solje, ki pa ne nudi opore, zato se človek stalno zateka v neka biva-lišča, kjer se počuti varnega. »Ta razmišljanja so se potem zdru-žila z mojim načinom življenja in tako je ta antropološka figura dobila globlji pomen,« je še do-dal Huzjan. Huzjan se v svojih delih loteva vprašanja posame-znikovega bivanja in soočanja s strahovi. Njegovo slikarstvo je že od začetkov v sredini 70. let 20. stoletja posvečeno temu dialo-gu. »Glavni nosilec eksistenci-alne stiske pri Huzjanu vseskozi ostaja groteskna podoba čudnega bitja, ki je človeku ravno toliko podobno, koliko se od njega razlikuje. Njegove podobe iz-pričujejo nekaj nenavadnega in predvsem nekaj tujega. Nekaj, čemur v uradnem pojmovanju sveta ne najdemo pravega me-sta. Edino, kar obstaja, je samo rob kot vmesni prostor našega bivanja, vse ostalo so le motne podobe popačenega ogledala. V prvi, tisti »zgolj« obrtni konse-kvenci, ni nobenega twista, tam obstaja »samo« golo dejanje, spri-čo katerega je Zdenko Huzjan eden najizvirnejših in najprepo-znavnejših slikarjev, ki še deluje-jo na Slovenskem,« je razmišljal Robert Inhof. 24 Gimnazija Ljutomer je razpoznavna šola v slovenskem merilu in ena izmed tistih, kjer zanimanje za vpis še vedno preseže število razpoložljivih mest. Poleg štirih gimnazijskih oddelkov se letos izvaja program predšolske vzgoje v kar dveh oddelkih. Mlade najbolj pritegne veliko število ekskurzij in možnosti sodelovanja v različnih pouku vzporednih dejavnostih: množica tekmovanj na vseh predmetnih področjih, glasbeno in likovno ustvarjanje, občasna gledališka dejavnost, slovenska in angleška debata, bralne značke, Unicef klub, prostovoljno delo, mednarodne izmenjave v okviru projektov, raziskovalne naloge, športna tekmovanja, fakultativni tečaji tujih jezikov kot sta trenutno popularni španščina in ruščina, ter na koncu seveda enotedenski maturantski izlet. Program predšolske vzgoje pa je prava popestritev zaradi lutkarstva, plesne in glasbene ustvarjalnosti. Najbolj dijake seveda razveseli petica, ki je ni mogoče zaslužiti samo pri vnaprej napovedanem spraševanju ali zahtevnem pisnem ocenjevanju. Petico dobiš tudi za dobro pripravljen govorni nastop, referat, vzorno izpolnjen učni list na ekskurziji, izjemen rezultat na tekmovanju ali za vodenje javne prireditve, sploh če ni šolskega značaja. Nivojski pouk pri tujih jezikih in matematiki omogoči, da odlično požlahtni - angleščino, nemščino in matematiko dijaki lahko poslušajo na osnovnem ali poudarjenem nivoju, na tak način teče tudi priprava na maturo v četrtem letniku. Dijaki želijo, da bi pogumni poskusi ustanovitve šolskega zbora zadihali s polnimi pljuči, likovno nadarjeni so sami poslikali šolske hodnike, vse pa najbolj navduši že tradicionalni kulturni maraton, preko katerega gimnazija vnaša svoj izobraževalno in kulturno naravnan ustvarjalni duh tudi v širše okolje. Vsakoletni Miklošičevih dnevi privabijo vsako leto več strokovnjakov in poslušalcev, mednarodni debatni turnir je letos privabil celo daljne Korejce, že drugo leto je uspela mednarodna izmenjava s Spanci iz maroške Melile. Odpira se dolgo pričakovana nova telovadnica, ki bo zelo ublažila prostorsko stisko, žal še vedno ne za potrebe šolske knjižnice, v kateri zaradi vedno boljše založenosti z gradivi, od učbenikov, strokovnih priročnikov do leposlovja, postaja pretesno. Vsekakor bi potrebovali še prostorno jedilnico oz. večnamenski prostor, že zaradi brezplačne malice, ki se letos zdi dijakom okusnejša in pestrejša kot lani. Bolje je tudi urejen garderobni prostor, tako preobuvanje v copate ostaja »zakon«. Opremljenost šole z mo-derno tehnologijo pripomore k še zanimivejšemu in pestrejšemu pouku, od učiteljev pa zahteva, da se vedno znova izobražujejo in izpopolnjujejo. Se vedno je aktualen t.i. evropski oddelek, ki omogoča sodelovalni pouk tujih jezikov s tujim učiteljem — naravnim govorcem. Nov izziv v okviru prenove srednješolskih programov predstavljajo projektni tedni, le-ti se iz-vajajo tudi v programu predšolske vzgoje, ki je že prenovljen, s poudarkom na medpredmetnih povezavah. Dijaki si v okviru projektov učenja želijo še več »nešolskega » učenja, torej delo na terenu, raziskovanje in eksperimentiranje in še enkrat ekskurzije, po domovini in tujini, kar nekaj jih je večdnevnih, kar je enkratna priložnost za druženje s sošolci. Z učenjem in prostim časom je pa tako - kakor kdo. Ce želiš preizkusiti in spoznati vse na-vedeno, moraš svoj čas spretno načrtovati in racionalno izrabiti. Cilj je razviti svoje talente in sposobnosti, pridobiti čim več znanja in izkušenj, najboljša sprostitev pa je zagotovo družba prijateljev in skupne zabave, tudi izven šole. Po dobro opravljenem delu pridejo počitnice, tako je tudi časa za počitek dovolj. 25 KULTURA Novo pesniško zbirko je navdihnila ljubezen Aleksandra Grah Pesnik in pisatelj Milan Vincetič je napisal novo pesniško zbirko z naslovom »Vidke«, ki je izšla v knjižni zbirki Poetikonove lire, izdajajo Književno društvo Hiša poezije. Milan Vincetič je dejaven na raz-ličnih področjih, saj piše radij-ske igre, knjižne ocene in eseje, njegove pesmi so prevedene v različne jezike. Je dobitnik šte-vilnih priznanj, leta 2004 je do-bil nagrado Prešernovega sklada za zbirko »Lakmus«. Tokratna pesniška zbirka se razlikuje od prejšnje »Retuše« (2007), ki je bila izdana ob petnajstletnici Založbe Franc-Franc in hkrati ob avtorjevem petdesetem roj-stnem dnevu. Vincetičevo pesni-ško zbirko »Retuše« oklepata dve samostojni in medsebojno pove-zani pesmi - uvodna »Dnevna« in sklepna »Nočna«, med njima se pa zvrti še šest ciklov, ki vsebu-jejo vsak po osem pesmi. Te pe-smi se vračajo v spomine, pesmi v zbirki »Vidke« pa izhajajo iz moči ljubezni, ki premaga vse; in ljubezen je tudi tista instanca, v katero pesnik najgloblje verjame. »Poezija v tej knjigi je svetla, sve- tlejša od dosedanje Vincetičeve. Njeno drobno žarenje je posuto po vsej zbirki, oko pa posebej težko spregleda bliskavice ver-zov, kakršni so na primer v pesmi »Razkošje«: Svoja sva si/ svoja kot lešnik/ med tvojimi koleni (...) svoja kot sva si/ moja in tvoja/ in od nikogar/ za radost ki si. Kako biti v ljubezni najtesneje skupaj, kako iz večno dveh dobiti Eno? To ni preprosto, tudi v ljube-zenski poeziji ne,« je v spremni besedi zapisal Peter Kolšek. Prvi slovenski roman v verzih je posvečen Jungu Aleksandra Grah Marca bo v zbirki Samorog izšel prvi slovenski roman v verzih »Sprehajališča za vračanja« po-murskega literata Ferija Lainščka. Lainšček je literarno delo, ki obsega 39 poglavij, 93 spevov in 1854 verzov, snoval kar dva-najst mesecev. Napisan je v jam-skih devetercih s trojno rimo in predstavlja pisateljev zavestno izrečeni AUM. Simbolizira tudi tri faze človekove eksistence (roj-stvo, rast in smrt), tri razsežnosti osebnosti (telo, duh in duša) in tudi instinkte, ki so prav tako trojni: fiziološki, življenjski in smrtni. »Dela Carla Gustava Junga ljubiteljsko prebiram že od študentskih let, saj sem, rav-no tako kot on, prepričan, da je v našem življenju ob duhu časa prisoten tudi »duh globine«. Govorico arhetipov, mitov in simbolov se da sicer razumeti na več načinov, a prav Jung mi je pokazal pot, po kateri se da seči najdlje in najgloblje,« pravi Lainšček. Roman v verzih se si-cer deloma naslanja na tradicijo španske romance, vendar se nje-gova vsebina na ključnih mestih dotika sodobnega in aktualnega dogajanja. Bralec se bo ob branju spraševal in razmišljal o vredno-tah, ki v sodobnem času izgublja-jo na pomenu. Pesnik in pisatelj še tako razmišlja o nalogi poezije: »Smrt ponavadi razumemo kot odsotnost vsega. Tudi besede. A prav zato jo je treba vztrajno vabiti na zmenke s simboličnimi pomeni besede. Pri tem nam lah-ko pomaga le poezija. Ker njena naloga je še zmeraj ukvarjanje z dušo. Naloga poezije je veliko ve-čja in težja — dati nam želi moč in pogum, da bi bili pripravljeni umreti za ljubezen. Skuša nam pomagati, da bi vzdržali izziv smrti in ves svoj narcizem ob času žrtvovali za nekaj, kar je bolj vredno.« Suzana Tratnik in njena dva svetova Aleksandra Grah Pomurski literarni ustvarjalci so bili v minulih mesecih zelo ustvarjalni, saj so prispevali k temu, da so knjižne police odslej bogatejše za nekaj literarnih del. Eno izmed teh je izdala tudi ro-jena Sobočanka Suzana Tratnik, ki v svojih proznih delih najpo-gosteje obravnava svet iz otroške perspektive in urbano lezbično okolje. Tratnikova je pisateljica, prevajalka, sociologinja, antro-pologinja spolov in publicistka. Doslej je napisala štiri zbirke krat-kih zgodb (»Pod ničlo«, »Na svo-jem dvorišču«, »Vzporednice«, »Česa nisem nikoli razumela na vlaku«), roman »Ime mi je Damjan« in istoimensko mono-dramo. Literarnim delom se je pridružila še zbirka kratke proze »Dva svetova«, ki je izšla pri lju-bljanski založbi Lambda. Kratke zgodbe v zbirki povezuje lezbična motivika skozi prizmo srednje-šolskega, študentskega in »odra-slega« življenja, a tudi širših druž-benih in aktivističnih vprašanj, ki zahtevajo poglobljeno branje. Sicer je pa Tratnikova dobitni- ca številnih nagrad. Leta 2007 je dobila nagrado Prešernovega sklada za zbirko »Vzporednice«, istega leta je izdala tudi roman »Tretji svet«, ki je bil nominiran za kresnika. 26 KULTURA Otvoritev razstave izbranih del v Monoštru Geza Grabar V počastitev kulturnega praznika je bila v prostorih Generalnega konzu-lata Republike Slovenije v Monoštru pred Prešernovim dnevom otvoritev razstave izbranih del članov likovne sekcije društva upokojencev Murska Sobota - Mozaik. S sedemnajstimi deli se je pred-stavilo sedem avtorjev: Ernest Bransberger, Darinka Horvat, Ivanka Lehner, Zora Šonaja, Lojze Števanec, Elizabeta Tibaut in Lojze Veberič. Kulturni pro-gram sta popestrila Karel Holec s svojimi Andovskimi zgodba-mi in gostujoči harmonikar, prisotne pa so nagovorili: ge-neralni konzul, mag. Drago Šiftar, državni sekretar na mi-nistrstvu za Slovence po svetu, dr. Boris Jesih, predsednica društva upokojencev Murska Sobota, Angela Novak in vodja likovne sekcije Mozaik Ernest Bransberger. Izbranim besedam govorcev so prisluhnili zbrani porabski Slovenci in drugi gostje, ki so se udeležili otvoritve razstave in druženja za obloženo mizo, za katero so domače dobrote nape-kle gostiteljice iz Porabja. PUSTOVANJE IN DAN ŽENA DRUŠTVA UPOKOJENCEV Društvo upokojencev Murska Sobota prireja v torek, 16. fe-bruarja ob 18.00 v prostorih hotela Diana tradicionalno pustovanje. Cena na osebo je 14 evrov, za večerjo in Bojanovo glasbo. Maske so zaželjene in bodo po samo-predstavitvi nagrajene. Na prireditvi bo tudi srečolov in zagotovljeno je, da vsaka srečka zadene in vsaka dobi. Prav tako v hotelu Diana, bo na Dan žena tudi praznovanje 8. marca, ki ga vsako leto za svoje članice in druge vabljene, organizira Društvo upokojen-cev Murska Sobota. BIOTEHNIŠKA ŠOLA RAKIČAN Rakičan, Lendavska 3 9000 Murska Sobota info@ hoving.si 27 KULTURA Strkci za klavirjem 2. festival mladih pianistov Lukrecija Marič »Glasbeno šolanje je najučinkovi-tejša vzgojna metoda, kajti ritem in harmonija najdeta pot do notranjih pokrajin duše,« je zapisal znameniti Platon. V dvorani Glasbene šole Murska Sobota je 15. in 16. januarja potekal drugi festival mladih pianistov. Namen festivala je bil vzpodbuditi poglobljen in vzne-sen pristop do učenja klavirskih del pri vseh, ne le pri najbolj nadarjenih učencih. Hkrati pa so glasbenikom želeli ponuditi možnost nastopa pred strokovno žirijo in številnim občinstvom. V okviru festivala so potekali pianistično tekmovanje, koncert učencev klavirja GS Subotica iz razreda Emoke Sóti Szobonya, priznane pianistke in pedago-ginje, ki je naslednji dan vodila pianistične delavnice. Festival so sklenili s slovesno proglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad ter zaključnim koncertom zla-tih nagrajencev in nagrajencev občinstva. Učenci osnovne stopnje glas-benega izobraževanja so se s svojim programom predstavi-li v šestih kategorijah za klavir solo in dveh za klavir štiriročno. Strokovna žirija, v sestavi pred-sednice Emoke Sóti Szobonya iz GS Subotica in članov Saške Gerželj Donaldson iz SGBS Maribor, Romane Rek iz GS Ljutomer, Predraga Bjelajaca iz GS Gornja Radgona in Predraga Santka iz GS Murska Sobota, je ocenila 48 nastopov pianistov z vseh pomurskih javnih glasbe-nih šol. Na sklepni prireditvi je predsednica žirije izrazila navdu-šenje nad izvrstnimi tekmovalci in kakovostnim tekmovanjem. Podeljenih je bilo 22 zlatih, 16 srebrnih in 10 bronastih nagrad. Številno občinstvo, ki je pozor-no spremljalo tekmovanje, je v vsaki kategoriji izbralo svojega nagrajenca. Predsednica organi-zacijskega odbora in ravnateljica šole prirediteljice festivala Erna Lukač je poudarila motivacijski pomen festivala tako za mlade pianiste kot njihove mentorje. Pianisti za uspeh ne potrebuje-jo le talenta, ampak tudi veliko veselja, intenzivnih ur vadbe in vztrajno sodelovanje staršev. Prav gotovo je ta festival z zgle-dno organizacijsko harmoni-jo eden odmevnejših v naši pokrajini. Podrobni rezultati tekmovanja so dostopni na spletni strani Glasbene šole Murska Sobota. 13. koncert učiteljev Glasbene šole Murska Sobota Lukrecija Marič Izvajalcem na 13. koncertu učiteljev murskosoboške glasbene šole, kot členu v verigi pomembnih drobnih doprinosov v moči kulturne ozave-ščenosti in s širokim spektrom njene dojemljivosti, je bilo moč prisluhniti 4. februarja v dvorani GŠ Murska Sobota. Običajno se s svojim znanjem in spretnostjo igranja inštrumentov na tem odru predstavljajo učen-ci, učitelji pa svoje vloge odigrajo že pred njihovimi nastopi. Tokrat so bile vloge zamenjane! Z glas-bo različnih stilnih obdobij, v solističnih izvedbah, pa tudi skupnem muziciranju, ki so ga učitelji pripravili z umetniškim zanosom, so pred množičnim občinstvom razgrnili pestro pa-leto zvočnih užitkov. V prostorih nove šole delujejo drugo leto in splet ugodnih okoliščin je botro-val ideji o priložnostni zasedbi učiteljskega ansambla, ki je pod taktirko Ernesta Lukača otvoril in napovedal zanimiv večerni koncert. Izzvenelo je prijetno druženje občinstva s kakovostno izbranim in interpretiranim koncertnim programom. 28 KULTURA Stekli psi navdušili z novo ploščo Tadej Kirinčič Prekmurska raperska naveza Stekli psi je na zadnjo januarsko sobo-to predstavila svojo prvo ploščo z naslovom »Koga briga!«, ki je izšla pri domači založbi God Bless This Mess records. Promocijski koncert so pripra-vili v Mladinskem informativ-nem in kulturnem klubu, kjer so koncertno dvorano napolni-li do zadnjega kotička, občin-stvo pa navdušenja nad glasbo ni skrivalo. Idejna očeta Steklih psov sta Don Dula in Big Poppa, ki v lokalnih raperskih vodah pla-vata že dobro desetletje, mnogi pa se ju spomnijo še iz nekda-njih prostorov MIKK-a, kjer sta večkrat prirejala večere in delavnice hip hopa. Sčasoma sta beate v svojih pesnitvah zamenjala z bobni, kitaro in bas kitaro, s čimer sta naredila pomemben korak vstran od tipičnih izvajalcev hip hopa pri nas. Duet so tako dopolnili še Ivor, Jason in Janez, ki ga je kasneje zamenjal Lelo. Njihova posebnost so, poleg glasbene podlage, tudi besedila, ki so napisana v prekmurskem na-rečju, v njih pa Dula in Poppa predstavljata svojo življenjsko zgodbo ter poglede na svet, ki jih navezujeta na lokalno okolje. Kljub temu da gre šele za nji-hovo prvo ploščo, imajo Stekli psi za seboj več uspešnih na-stopov v regiji in tudi onstran reke Mure. Med njihove najodmevnejše nastope vsekakor sodi nastop na proslavi ob priključitvi Prekmurja k Sloveniji leta 2007. A,. eselili skupaj z Lango? Sabina Gutalj Župana Antona Štihca so obiskali predstavniki skupine Langa, ki so že dvakrat zapored le za las zgrešili naslov zmagovalca EME. Župana so seznanili, da se bodo za zmago na Emi, ki bo potekala 20. in 21. februarja, potegovali tudi letos. Tokrat bodo nastopili z balado “Roko mi daj”. Za vse tiste, ki vam bo njihova pesem všeč in boste zanjo glasovali, sporočajo, da bodo nastopili pod zaporedno številko 4. Kot nam je že vsem poznano, je skupina Langa lanskoletni moralni zmagovalec EME, saj so jim gledalci s pomočjo tele-votinga namenili največje šte-vilo glasov. Člani Lange trdijo, da je letošnja balada pesem, s katero lahko prepričajo ne le domače, temveč tudi medna-rodno občinstvo. Fantje so pred letošnjim finalnim nastopom optimistično razpoloženi, saj pravijo, da v tretje gre rado. Ponosni so, da so kljub dejstvu, da so predstavniki Romske sku-pnosti, ki je v Sloveniji etnična manjšina, že dvakrat uspeli s svojimi nastopi prepričati slo-vensko javnost, ki jim bo mor-da naklonjena tudi letos?! In kaj bi za Mursko Soboto ter Pomurje pomenila njihova pot v Oslo? Vsekakor bi za nas Pomurce bil to zgodovinski dogodek in velika priložnost za promocijo pokrajine ob Muri v mednarodnem merilu. Letos bodo o zmagovalcu EME odlo-čali samo glasovi gledalcev, zato lahko Langi pot v Oslo odpre-mo tudi mi, v kolikor bomo 20. in 21. februarja pred malimi za-sloni in bomo svoj telefonski klic namenili njim. 29 ŠPORT Najboljši športniki minulega leta v Mestni občini Murska Sobota Geza Grabar Mestna občina Murska Sobota se lahko pohvali z zelo razvejano športno dejavnostjo, saj je v tekmo-valni šport v 28 športnih panogah vključenih čez 2500 športnikov in športnic, nekaj tisoč občanov pa je vključenih v športno rekreacijo, kjer se ukvarjajo s tridesetimi različnimi športnimi panogami. V občini deluje kar 77 različnih izvajalcev športnih programov. Športniki iz mestne občine so tudi lani dosegli kopico odmev-nih športnih dosežkov, zato sta bili mestna občina in njena športna zveza tudi na 19. po-delitvi priznanj najboljšim pred težko odločitvijo. V letu 2009 je bilo v občini kar 44 posameznikov, ki so na pod-lagi svojih dosežkov izpolnjevali kriterije za kategorizacijo: od perspektivnega, mladinskega, državnega do mednarodnega razreda. Župan Anton Štihec, ki je pla-kete najboljšim podeljeval v družbi poslanca v državnem zboru Mirana Györeka in ob pomoči predsednika Športne zveze Stanka Kerčmarja, je v pozdravnem nagovoru v salonu Murska republika restavracije Zvezda ponovil, da je eden od prednostnih razvojnih progra-mov občine razvoj v smislu športnega turizma. Z obsegom športnih površin na prebivalca, kjer je murskosoboška mestna občina v samem slovenskem vrhu, je prvi korak v tej smeri že narejen, to zelo pomembno dejavnost pa bo treba samo vse-binsko nadgraditi. Predsedstvo zveze je v izbor tudi letos vključilo tiste špor-tnice in športnike, ki prihajajo izključno iz mestne občine in so s svojimi rezultati dosegli status kategoriziranih športnikov. V ospredju podelite najboljših v šolskem športu, športnic, špor-tnikov, športnih parov, športnih ekip za posamične in kolektivne športe ter za dosežke športnih invalidov so mladi. Za najboljša mlada športnika v šolskem športu za dosežke v minulem letu sta bila razglaše-na košarkarica Urška Juteršnik in atlet Danilo Daniel Horvat. Osnovna šola v mestni občini z najboljšim programom v šol-skem športu v letu 2009 pa je OS I, ki se lahko pohvali s pe- strim izborom športnih panog in šolskih športnih dejavnosti, učenci te šole pa so uspešno tekmovali na tekmovanjih od občinske do državne ravni. Boštjan Vogrinčič, kategorizi-rani športnik mednarodnega razreda v golbalu, je bil na-grajen za športne dosežke v invalidskem športu, plesalki plesnega kluba Urška Sandra in Teja Rupnik pa za dosežke med športnimi pari. Najboljša športnica v letu 2009 je košarkarica KK Pomurje Skiny Alja Samec, ki se je kot državna reprezentantka med kadetinjami udeležila evrop-skega prvenstva divizije B v Estoniji, kjer je ekipa v konku-renci 19 reprezentanc osvojila deseto mesto. Alja je tudi ka-petanka kadetske reprezentance Slovenije. Na drugo mesto se je uvrstila njena klubska ko-legica in članica iste reprezen-tance Tina Kerčmar, na tretje pa atletinja AK Panvita Urška Jelenovec. Najboljši športnik v mestni občini je član Rokoborskega društva Murska Sobota Dejan Sernek, državni prvak v kate-goriji do 84 kilogramov in peti s Sredozemskih iger v Italiji. Sledita mu judoist Uroš Kavčič (Judo klub Murska Sobota) in tekmovalec v streljanju na glinene golobe Denis Pojbič (Strelska družina Stefan Kovač). Najboljše športne ekipe v mi-nulem letu med posamičnimi športi so Atletski klub Panvita, Judo klub Murska Sobota in Namiznoteniški klub Sobota; Odbojkarski klub Galex Mir, Košarkarski klub Radenska Creativ in Košarkarski klub Pomurje Skiny pa so najboljši klubi med kolektivnimi športi. Prireditev Športni dosežki 2009 pa je bila priložnost za še eno podelitev. Župan Anton Štihec je namreč dolgoletnemu sekre-tarju Športne zveze Murska Sobota Ludviku Zelku podelil zahvalno listino Mestne občine Murska Sobota in se mu na ta način zahvalil za njegovo izje-mno vlogo na področju orga-niziranosti in delovanja športa v mestni občini. Župan je ob podelitvi dejal, da ceni njegovo predano, več kot tri desetletja in pol trajajoče delo na tem po-dročju, zato mu je žal, da gre v pokoj. Tudi Györeka veseli, da se lahko v občini pohvalimo v takšnimi predanimi akterji v športu, kot je prav Ludvik Zelko. Slednji je v kratkem na-govoru dejal, da na tem podro-čju kljub upokojitvi še ni rekel zadnje besede in bo — če mu bo dana možnost, v organizacijo športne dejavnosti vpet tudi v prihodnje. 30 ŠPORT Evgen Titan, Bloudkova nagrada za življenjsko delo Geza Grabar Med letošnjimi Bloudkovimi na-grajenci je tudi prof. Evgen Titan iz Murske Sobote, že več kot pol stole-tja gotovo ena največjih osebnosti v pomurskem športu. Najvišje državno priznanje s področja športa je prejel za življenjsko delo ob svoji 80-letnici. Že daljnega leta 1965 je za svoje vsestransko udejstvovanje v športu prejel Bloudkovo plaketo, zato sodi v krog elitnih slovenskih športnikov in športnih delavcev, ki imajo obe najpomembnejši državni priznanji s področja športa. V Pomurju pa je menda edini, ki mu je uspel ta »dvojček«. Le kdo ne pozna lika te izjemne osebnosti, ki se je od leta 1953 do svoje upokojitve leta 1993 odlikoval kot izjemen pedago-ški delavec, ki je mlade nav-duševal in jih vpeljal v številne športne panoge? Neposredno kot vsestranskega uspešnega športnika (zlasti v atletiki, gi-mnastiki in hokeju na travi) v času študija športne vzgoje v Beogradu in še vsaj desetletje ali dve zatem ter ob njegovem vestnem opravljanju poklica športnega pedagoga posredno kot trenerja, sodnika, orga-nizatorja športnih prireditev, mednarodnega sodnika, ko-mentatorja, plesnega učitelja, planinca, pohodnika, funkci-onarja in graditelja športnih objektov... Evgen Titan je bil od lokalne do državne ravni povezan z natanko 34 športni-mi panogami. Med drugim je bil med prvimi, ki so se v nekdanji Jugoslaviji lotili igranja hokeja na travi, z igranjem tega športa pa so po njegovi zaslugi pričeli tudi v Sloveniji. Kot rojen Sobočanec, na kar je zelo ponosen, svojih korenin in Sobote ni nikoli pozabil. Kljub številnim ponudbam in mo-žnostim se je odločil za študij športne vzgoje, tudi zato, ker se je ob prezgodnji bratovi smrti, ki se je ponesrečil v gimnasti-ki, v njegov spomin odločil za takšno poklicno pot. Začel in končal jo je v Murski Soboti. Kot je v obrazložitvi zapisal žu-pan Anton Stihec, ki je prof. Titana predlagal komisiji, nje-govo kandidaturo pa so podpr-le tudi številne druge organiza-cije v občini in panožne zveze, je že z njegovim prihodom na murskosoboško gimnazijo ta šola na področju športa doži-vela prelomnico. »Športni de-javnosti je dal smisel in organi-zirano obliko, ko so leta 1953 ustanovili prvi športni aktiv znotraj mladinske organizaci-je, ki je bila predhodnik SSD Enotnost. Po njegovi zaslugi in urejenih vrstah športnikov je mladinska organizacija zrasla do ene najboljših v Sloveniji. Po tem zgledu so ustanavljali še podobna društva drugod.« Bil je ustanovitelj številnih športnih klubov — tudi nogo-metnega na Pušči, mlade pa je seznanil in jih navduševal s šte-vilnimi športnimi zvrstmi (te-nis, badminton, ragbi, bejzbol, hokej na travi ipd.). Vzgojil je številne športnike in športnice, ki so dosegli vrhunske športne dosežke v državnem in medna-rodnem merilu, pomembno pa je to, da je plod njegovega dela množica športnih amaterskih delavcev, ki v različnih sredinah gojijo številne športe in nada-ljujejo začeto delo takratnih strokovnih odborov in zvez. Izjemno razvejani in razširjeni tekmovalni sistemi v različnih športnih panogah so nastali na njegovo pobudo. Nastale so šolske lige, šolska prvenstva. Razredni reprezentanti so tek-movali v šolskih ligah, drugi pa so sodelovali v tekmovanju za srednješolsko športno značko TRIM ali se usmerili v organi-zacijo in se izobraževali za so-dnike, zapisnikarje, urednike biltenov. Z uvedbo matematične stati-stike pri telesni vzgoji in šte-vilnih drugih novitet, enako v posameznih športnih panogah, je začel tudi z znanstvenim de-lom v športu, ki so ga sprejeli po vsem svetu. Prav zato se je tudi izobraževal v Angliji in na Madžarskem. Kot je v ob-razložitvi ocenil Štihec, je ne-precenljivo njegovo delo tudi pri načrtovanju in izgradnji športnih objektov, saj so ti še danes osnova za bogato razvi-to športno dejavnost v mestni občini in njeni okolici. Bil je nosilec pri pripravi Pomurske planinske poti, zaslužen pa je še za oblikovanje pomursko-slovenskogoriške planinske transverzale, bil pa je tudi po-budnik različnih pohodov in memorialnih tekmovanj. Že vse življenje, pa še danes, ko je 27. januarja dopolnil 81 let, se prof. Titan uspešno po-skuša tudi na kulturnem ozi-roma umetniškem področju. Je pisec številnih pesmi, avtor likovnih del, zlasti vinjet, a tudi lesorezov. Za sabo ima že na desetine samostojnih razstav doma in na tujem. Znan je po svojih neponovljivih vožnjah s kolesom, sedeč vzvratno na krmilu, bodisi z držanjem kr-mila ali pa tudi brez. Tu ima niz dosežkov za Guinessovo svetovno knjigo rekordov, kot pravi, pa tu še ni rekel zadnje besede. Petkilometrsko vztraj-nostno vzvratno vožnjo, ki jo je prejšnja leta opravil kar dva-krat, naj bi letos na tej razdalji vozil še na čas, torej hitrostno. Omenjenega priznanja, ki na najlepši način odslikava njego-vo ustvarjalno delo v športu, življenjsko zagnanost, preda-nost ter pripadnost športu in vzporednim dejavnostim, ki so zaznamovale našo sredi-no, pa tudi širšo pokrajino, je zelo vesel. S ponosom ga do-daja množici drugih priznanj in odlikovanj; med drugim je nosilec prvega zlatega športne-ga znaka takratne Jugoslavije. »Moja nagrada je hkrati pri-znanje Mestni občini Murska Sobota in njenemu županu Antonu Stihcu, nekdaj tudi predsedniku ŠSD Enotnost na gimnaziji, ki si danes močno prizadeva za napredek športa v naši občini,« je bil kratek. Dodal je še, da je to priznanje vrhunec njegovega dela, potr-ditev njegovega ustvarjalnega in miselnega naboja, ki se iz opazovanja reflektira v udeja-njanju oziroma praksi. 31 ŠPORT Goran Gutalj, strokovni sodelavec za šport pri Športni zvezi Murska Sobota Geza Grabar Čeprav je športni javnosti nekdanji odlični nogometaš Mure verjetno poznan, je prav, da ga po tem, ko je na mestu dolgoletnega sekretarja Športne zveze Murska Sobota konec lanskega leta nasledil Ludvika Zelka, še nekoliko pobližje predstavimo. Kot pravi danes 40-letni Gutalj, sicer diplomant managementa športnih organizacij Pedagoške fakultete v Mariboru, je po osem-najstih letih poklicnega igranja nogometa (svojo nogometno pot je začel v sarajevskem Železničarju, v Sloveniji je igral za ND Mura, NK Maribor, NK Beltinci ter NK Nova Gorica, v tujini pa je največ časa igral za avstrijskega prvoligaša v Kapfenbergu; najslavnejši klub, v katerem je zaigral, pa je moskovski CSK) še naprej deloval v športnih društvih oziroma klubih. Štiri leta je bil tudi direktor Nogometnega društva Mura 05. Kot se spominja, si je z igranjem nogometa pridobil veliko praktič-nega znanja, pri delu v klubih pa izkušnje, povezane z organizacijo in delovanjem v teh kolektivih. V obeh primerih pa si je nabral dragocene življenjske izkušnje in poznanstva, ki jih bo lahko tudi na novem delovnem mestu s pridom izkoristil. »Svoje predanosti Muri 05 nika-kor ne skrivam, saj sem tej športni instituciji posvetil desetletje svo-jega življenja, najprej kot igralec, pozneje pa tudi kot ustanovitelj ter organizacijski vodja ND Mura 05,« je odkrit. »Preseneča me, da v pokrajini na obrobju, ki se tako po športni infrastrukturi kot finančnih oziroma sponzorskih sredstvih ne more kosati z razvitejšo osrednjo in zahodno Slovenijo, živi toliko uspešnih športnikov in da tukaj delujejo športni klubi, ki dosegajo vidne rezultate ne le na državni, temveč tudi na mednarodni ravni.« Ker iz lastnih izkušenj dobro ve, koliko trdega dela, vztrajnosti, sa-modiscipline in odrekanj je potreb-no, da se s svojimi dosežki prebiješ med najboljše, uspehe, ki jih dose-gajo naši športniki, toliko bolj ceni. Prepričan je namreč, da je prav šport eden tistih segmentov naše družbe, s katerim se lahko pred-stavimo v svetu. Prav športniki so namreč največji ambasadorji svo-je države in s svojimi uvrstitvami prispevajo k prepoznavnosti države in sredine, odkoder prihajajo. Po drugi strani pa so uspešni doma-či športniki najboljša vzpodbuda mladim, da po njihovi poti gredo tudi sami. Izpostavi, da je šport zelo pomembno področje družbe, zato moramo športni dejavnosti ter klu-bom v občini in regiji v teh kriznih časih stati ob strani vsi. »Družbena odgovornost vseh nas je namreč, da poskrbimo za preživetje tistih športnih društev in posamičnih športov, brez katerih bi naše mesto ostalo trajno osiromašeno,« pravi. »Pomemben cilj, ki si ga moramo kot lokalna skupnost na področju športa zadati, je, da naša regija pri-dobi športne dvorane in atletske stadione, ki bodo ustrezali med-narodnim merilom. In za to mora imeti posluh tudi država.« Na koncu še beseda, dve o pred- hodniku: »Zavedam se, da je go-spod Ludvik Zelko v Mestni ob-čini Murska Sobota na področju športa pustil neizbrisen pečat, kar kažejo tudi vsa priznanja, ki jih je med svojim aktivnim delom prejel. Morali bomo vložiti veliko truda, da bomo nadomestili njegovo zna-nje in izkušnje. Ob tej priložnosti bi se mu rad osebno zahvalil za ves trud in podporo ob predaji poslov. AK Panvita Zimski kros v snežnem metežu V odlični organizaciji murskosobo-škega atletskega kluba in tamkaj-šnjega združenja atletskih sodnikov so pripravili in v pravih zimskih raz-merah tudi izvedli 12. mednarodni zimski kros, ki je že po tradiciji uvrščen v kros pokal mednarodnih zimskih krosov Avstrijska Štajerska-Pomurje 2009/2010. V šestih različnih dolžinah so bili tekači na progah od 700 do 7000 metrov razdeljeni v številne sta-rostne skupine, na krožni progi s startom in ciljem na atletskem stadionu pri OS I in skozi mestni park pa je tekmovalo 159 tekačev in tekačic iz treh držav. Z uspehom so nastopili tudi do-mači tekmovalci, saj so zmagali Aleš Zver pri mlajših mladincih na 4000 metrov, na 3000 metrov je bila najboljša njegova vrstnica Mateja Bukvič, v isti kategoriji pa je bila Sonja Neger druga. V starostni skupini članic nad 40 let je na 4000 metrov zmagala tudi Hijacinta Žohar, sicer absolutno peta. Od tekmovalk AK Panvita sta z drugim oziroma tretjim mestom pri pionirkah D na 3.000 metrov izstopali Anja Benko in Urška Šantl. V svojih starostnih skupi-nah sta bila drugi oziroma tretji na 7000 metrov tudi član kluba Dejan Žohar in Stefan Buzeti s Kroga. Absolutno tretji pri članih na 4000 metrov je bil tudi David Horvat s Kroga, ki tekmuje za AD Štajerska. Kot zanimivost naj omenimo, da je bil najstarejši udeleženec krosa 80-letni Stefan Robač z Raven na Koroškem. 32 ŠPORT Ludviku Zelku plaketa Olimpijskega komiteja Slovenije Geza Grabar Dolgoletnega sekretarja Športne zveze Murska Sobota javnosti ni treba posebej predstavljati. Celih 36 let oziroma od leta 1973 je namreč Ludvik Zelko poosebljal koordina-torja športne dejavnosti v mursko-soboški občini. Do zakona o lokalni samoupravi (v prvi polovici 90. let) je to dolžnost zelo uspešno opravljal na območju velike občine, potem pa v Mestni občini Murska Sobota. Za svoj iz-jemen organizacijski in strokovni prispevek tako pri pripravi in iz-vedbi športnih prireditev, koordi-naciji aktivnosti na tekmovalnem in rekreativnem področju, pri iz-gradnji prenekaterega objekta ozi-roma športne infrastrukture je že pred tremi leti za življenjsko delo dobil Bloudkovo plaketo, konec minulega leta pa na posebni prire- ditvi ob 18. obletnici ustanovitve Olimpijskega komiteja Slovenije za dolgoletno strokovno in orga-nizacijsko delo še plaketo. O teži priznanja priča tudi podatek, da ga je na soglasni predlog številnih občinskih športnih zvez iz vsega Pomurja dobil kot edini iz regije. Kot piše v obrazložitvi, je v športni dejavnosti posebej uspešno deloval v Zvezi za hokej na travi Slovenije in v Rokoborski zvezi Slovenije, kot prizadevnega strokovnega de-lavca pa ga najdemo tudi v drugih klubih. Kot aktiven športnik pa se je dolga leta udejstvoval v hokeju na travi, kjer je bil tudi uspešen igralec na republiški in zvezni rav-ni. V mladih letih je gojil domala vse športne panoge. Aktiven je bil tudi v organih in odborih nacionalne zveze tele-snokulturnih organizacij oziroma športne zveze ter OKS. Ves čas nove lokalne organiziranosti je na področju športa za mestno občino opravljal vse strokovne in organi-zacijske naloge. »To je potrditev mojega dolgo-letnega dela na področju športa, obenem pa tudi dokaz, da sem na tem področju pustil vidne sledi. Priznanja sem zelo vesel in mi veliko pomeni,« je bil kratek v odgovoru na vprašanje, kaj mu pomeni zadnje priznanje. Kot je še pristavil, bo v športu deloval tudi v prihodnje in si bo prizadeval svoje bogate izkušnje prenašati na mlade rodove. Kot zaključuje Zelko, ki je bil sprva učitelj fizike in tehnike na OS Bakovci, zatem pa upravnik Kluba mladih v Murski Soboti, s študijem na fakulteti za šport pa si je pridobil strokovni naziv višji organizator športne rekreacije, je v času gospodarske krize zagoto-vo v vseh sredinah največja težava pomanjkanje sredstev za športno dejavnost, zato posebej trpi tek-movalni šport. Med številnimi mu je zadnje priznanje - medtem je ob praznovanju 90. obletnice organi-zirane športne dejavnosti v Murski Soboti prejel priznanje Društva za športno rekreacijo Murska Sobota, spoštovanje izrekel tudi župan Anton Stihec. Hack Janos s.p. KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK Naslovnica: TANJA ZRINSKI Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 28. februarja 2010 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Tjaša Dražnik Lendavska 8, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10. 34 Najboljši športniki v Mestni občini Murska Sobota 16.2.2010 Ob 20.00 PUSTNI TOREK & SONČNA UPRAVA Metropolis pub Murska Sobota 17.2.2010 ob 19.00 KONCERT: TOLKALIST TONI ALATIČ Informacije: 02/536 17 80 Glasbena šola Murska Sobota 19.2.2010 ob 19.00 KONCERT: »Tl Sl MOJA LJUBEZEN« NUŠKA DRAŠČEK & BLAŽ JURJEVČIČ vstopnina v predprodaji 15 EUR, na dan koncerta 20 EUR predprodaja vstopnic: Šavel center, Cvetkova ulica 1, Murska Sobota informacije: 031 229 779 Grajska dvorana Murska Sobota 19.2.2010 ob 21.30 COLOUR HAZE + STONEBRIDE vstopnina 5 EUR, informacije: 02 / 530 98 90 MiKK Murska Sobota 5.3.2010 ob 20.00 NOVI FOSILI - koncert ob dnevu žena informacije: 041 746 033 Dvorana OŠ I Murska Sobota 6.3.2010 ob 20.30 PERPETUUM JAZZILE (Afrika) vstopnina v predprodaji 24 €, na dan koncerta 27€ Partymax Murska Sobota od 04.2.2010 do 24.2.2010 DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV PREKMURJA IN PRLEKIJE: »POGLED OD ZGORAJ« Galerija Murska Sobota od 11.3.2010 do 07.4.2010 IGOR BANFI - SLIKE NATALIJA ČRNČEC - BARVA Galerija Murska Sobota 15.2.2010 in 16.2.2010 ob 18.00 BALETNA PREDSTAVA učencev Glasbene šole Murska Sobota S. Prokofjev: PETER IN VOLK informacije: 02/536 17 80 Grajska dvorana Murska Sobota 20.2.2010 Ob 19.00 MONOKOMEDIJA OSAMLJENA ŽENSKA prodaja vstopnic: ZKD Murska Sobota: 02 / 530 30 10 Grajska dvorana Murska Sobota 24.2.2010 ob 10.00 LUTKOVNA PREDSTAVA ZA OTROKE MINEŠTRALALA Dvorana OŠ I Murska Sobota 5.3.2010 ob 20.00 KOMEDIJA MATJAŽ JAVŠNIK IN VALTER DRAGAN: SEX, DRUGS AND ROCK&ROLL informacije: 041 380 494 Kavarna Hotela Diana, Murska Sobota 17.2.2010 ob 17.00 WALDORFSKE IGRALNE URICE ZA OTROKE IN STARŠE vstopnina: 2,50 EUR, informacije: 02 / 544 12 38 Predprostor grajske dvorane Murska Sobota 19.2.2010 Ob 17.00 PUSTNE USTVARJALNE DELAVNICE brezplačno, informacije: 02 / 530 98 90 MiKK Murska Sobota od 20.2.2010 do 22.2.2010 LAN PARTY #2 začetek: 20.02.2010 ob 12:00, informacije: 02 / 530 98 90 MiKK Murska Sobota 26.2.2010 ob 18.00 ANIMATEKA PO ANIMATEKI - PREDSTAVITEV MEDNARODNEGA FESTIVALA ANIMIRANEGA FILMA ANIMATEKA brezplačno, informacije: 02 / 530 98 90 MiKK Murska Sobota