dr. AAAJA SUNCIC, jezikoslovka in antropolosinja: »Za ženske v zadnjih stotih letih večji na- predek kot prej v celotni zgodovini« Naš pogovor, str. 3 OBNOVITVENA DELA NA GRADU SEVNICA: Sevniški grad v no- vem oblaälu Iz naših krajev, str. 5 H%? UREJANJE OSRE- DNJE ULICE V BRE- ŽICAH: Mestno središče še nekaj časa $radbišče Iz naših krajev, str. 6 MARJANA PLANINC, rejnica: »Ko odprem vrata, go stisnem k sebi in takrat postane moj« Zadnja stran, str. 24 01 POSAVSKI •T^ bzorniK Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Časopis za pokrajino Posavje, leto XI St. 5. četrtek, 8.3.07,24.000 izvodov IZVSEBINE 2 V Kostanjevici podžupanja 4 Širitev sole le predvolilna obljuba? 7 Schengen v Posavju 8 Želijo imeti besedo tudi pri porabi denarja 9 Kmetijska subvencijska kampanija 07 12- 13 UREDIMO SI DOM IN OKOLICO 14 Kultura 16 Iz občine Brežice 17 Iz občine Krško 18 Iz občine Sevnica 19 Šport 20 Mladi 23 Mali oglasi TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO - 8270 Kräko. OKŽ 7, p.p. 335, W.: 07 49 21 674, fax: 07 49 01 085 GSM: 041 630 135.041 684 320 e-mail: BooM@slol.neI, www.boom.si KOMEDIJA ZAGREB Muzlkal J. JACOBS - W. CASEY BRILJANTINA SOBOTA, 1O. marec HRVATSKO NARODNO KAZALIŠTE Opsra GUISEPPE VERDI TRAVIATA _______PETEK, 16. mane_______ tzgrodnja HE na tpodnjl Sow HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE 0.0.0. 5 do 11 € na 60 min VPIS SKOZICELO LETO: TEČAJI, priprave - MATURA 1NDIVID17ALNO ** 40 pedag. or 270 f (64.702,8 SIT) Ug,VEČOSEB <* 6« pedag. ur 225 €(53.919,0 SIT) Lektoriranje PREVAJANJE ANGLEŠČINA Prevodi tudi za ostale jezike! 07 4% 7344. 031771 467 linsuals.infoflvolja.net Spomladi cvetijo želje. Pomladni krediti SKB banke. Nižje obrestne mere. Krediti tudi do 7 let. Posebna ponudba do 30. aprila 200" www.skb.il - Zeleni t.lefon 080 IS 15 Občni zbor TD Koprivnica KOPRIVNICA Na prvo soboto v marcu smo se na Izletniški domačiji Vertovšek sestali člani Turističnega društva Kopriv- nica. Samo društvo šteje okrog 73 članov, zbora se je ude- ležilo več kot polovica članov. Pregledali smo delo v pre- teklem letu, prisluhnili poročilu blagajnika in razpravljali po predstavljenih poročilih. Naredili smo načrt dela za leto 2007, potrdili spremembe, ki jih zahteva nov pravilnik in tudi sprejeli nekaj novih članov, katerih smo vedno vese- li. Pod zadnjo točko dnevnega reda smo si ogledali DVD zgo- ščenko, ki jo je izdalo društvo in zajema predstavitev kra- ja ter gostinsko ponudbo. Nato pa smo se še s fotografijami spomnili nekaterih dogodkov, ki smo se jih udeležili v lan- skem letu. Občni zbor smo zaključili s pogostitvijo in spro- ščenim klepetom, kjer je »padla« še marsikatera dobra ide- ja za nadaljnjo delo Turističnega društva Koprivnica. Sonja Bračun Babiču Plaketa ZSC KRŠKO - Po vrsti občnih zborov, ki so se zvrstili v mesecu fe- bruarju, so se 23. februarja v Gasilskem domu Krško sesta- li tudi člani Občinskega združenja častnikov Krško. Združenje kot predsednik vodi Anton Podgoršek (na sliki), ki je udele- žencem predstavil poročilo o delovanju Združenja v minulem letu in tudi načrte dela za le- tošnje leto, v katerem bodo med drugim organizirali za častnike ogled Muzeja prve svetovne vojne v Kobaridu in obisk sejma vojaške opreme v Gornji Radgoni, se udeležili strelskih tekmovanj in raznih športnih in družabnih srečanj z drugimi veteranskimi orga- nizacijami, v sodelovanju s katerimi bodo tudi soorgani- zirali spominske prireditve in pohode. Na občnem zbo- ru, ki sta se ga udeležila tudi Miha Butara, predsednik Združenja slovenskih častnikov in kot predstavnik Občine Krško podžupan Cveto Sršen, pa so podelili tudi priznanja za delo v častniški organizaciji. Pisno priznanje je prejel Slavko Zorko, znak Združenja slovenskih častnikov Denis Brinovec ter Franc Peterkovič, najvišje pri- znanje - plaketo ZSČ pa v odsotnosti Maks Babič. B. M. Turistično društvo z novim vodstvom BRESTANICA - V tukajšnji osnovni šoli so se v petek, 2.mar- ca, na občnem zboru sestali člani Turističnega društva Bre- stanica, ki deluje že častitljivih 42 let. Tudi letos bodo izvedli vrsto tradicionalnih priredi- tev, med drugim konec mese- ca junija Petrov sejem, ki so bo zvrstil že deseto leto za- pored, tekmovanje harmoni- kark na Gradu Rajhenburg, ki ima prav tako dolgi staž in martinovanje v mesecu no- vembru. Ob zastopanju čla- nov društva na različnih pri- reditvah po drugih slovenskih krajih, kot je denimo Pranga- rijada v Pregradu ali sodelo- vanje na Turističnem sejmu v Ljubljani, bodo v društvu dali velik poudarek tudi urejanju Brestanice in okolice, tako pre- ko akcij čiščenja in vzdrževanja površin kot tudi z urejanjem pohodniških poti. Zasnovati pa nameravajo tudi nove vsebi- ne, s katerimi bodo poskušali obogatiti ponudbo na brestani- škem gradu in tako pritegniti v svoj kraj čim več obiskovalcev. Na tokratnem občnem zboru pa so člani, teh je kar 90, izvoli- li tudi novo vodstvo društva. Dosedanjega predsednika Mirka Avsenaka, ki je društvo vodil kar 25 let, je kot predsednik na- sledil Bojan Cizel (na sliki). B. M. Vinjeni in nepripeti POSAVJE - Policisti Policijske uprave Krško so v soboto, 24. februarja zvečer, izvedli osemurni poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov. Ustavili so 185 voznikov motornih vozil in zoper 152 voznikov odredili preizkus al- koholiziranosti z alkotestom. Ugotovili so, da je devet vo- znikov vozilo pod vplivom alkohola. Najvišjo stopnjo alko- holiziranosti, 0.70 mg alkohola v litru izdihanega zraka, so ugotovili pri vozniku osebnega avtomobila na obmo- čju Brežic. V času od 19. do 25. februarja pa so policisti na območju PU Krško izvajali aktivnosti v sklopu evropske nadzorstve- ne akcije, usmerjene v uporabo varnostnih pasov med vo- žnjo v vozilu.V tern času so ugotovili, da na območju PU Krško varnostnega pasu ni uporabljalo 190 voznikov. Po- licisti so mandatno kaznovali 141 voznikov ter izrekli 49 opozoril. Glede na dejstvo, da policisti pri delu ugota- vljajo, da še vedno cca. 30 % voznikov in potrrikov ne upo- rablja varnostnih pasov, vse voznike ponovno opozarjajo, da je po zakonu obvezno pripenjanje z varnostnim pasom na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi. H GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto XI, številka 5, četrtek, 8.3. 2007 Želijo imeti besedo tudi pri porabi denarja, ki ga zbirajo KRŠKO - Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odiaganje radioaktivnih od- padkov iz Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljevanju Sklad) je pred kratkim predstavil svoje poslova- nje v letu 2006 in načrte za prihodnost. V finančnem portfelju Sklada je bilo na zadnji dan prejšnjega leta 131,5 milijonov evrov, do konca letošnjega leta pa naj bi ga povečali še za deset milijonov evrov. Direktor Janko Strašek napoveduje , da bo Sklad tudi sodeloval pri izgradnji odlagališča za radioaktivne odpadke in ne le zbiral sredstev zanjo. Sklad je imel lani 14 milijo- nov evrov prihodkov, od tega 7,8 milijonov prilivov s strani GEN energije, ki je zavezanec za plačilo prispevka vanj, 6,2 milijona evrov pa je dodal z lastnim poslovanjem, pri ka- terem je dosegel 6,18-odsto- tni donos. Vlada, ki Skladu tudi narekuje strukturo na- ložb, od njega zahteva naj- manj 4,29-odstotni donos, kar so v Skladu torej presegli skoraj za dve odstotni točki. V enajstih letih delovanja je zavezanec za plačilo prispev- ka v Sklad zagotovil 95 milijo- nov evrov, preko 54 milijonov evrov pa so ustvarili s svojimi (sicer konservativnimi) nalož- bami. Posavju že 6,8 milijonov evrov Ob tern je Sklad v celoti iz- polnil obveznosti do posavskih občin in jim kot nadomesti- lo za omejeno rabo prostora, določenega za jedrsko odla- gališče, izplačal skupno slabih 2,4 milijona evrov, razdelje- nih po deležu prebivalstva v občinah. Občina Krško je tako dobila 957 tisoč evrov, občina Brežice 853 tisoč evrov in ob- čina Sevnica 587 tisoč evrov. Od leta 2004, odkar Sklad ob- činam plačuje omenjeno na- domestilo, jim je izplačal že preko 6,8 milijonov evrov: kr- ški občini 2,7 milijona evrov, brežiški 2,4 milijona evrov in sevniški 1,7 milijona evrov. Sklad skoraj v celoti financi- ra tudi delovanje Agencije za radioaktivne odpadke, ki ji je do sedaj namenil že skoraj 6 milijonov evrov, samo le- tos naj bi jih še 6,3 milijone evrov. Aktivnosti Agencije si- cer po novem Sklad plačuje po izvršitvi in ne več na pod- lagi načrta. Sicer pa Janko Strašek, ki je na čelu Sklada od lanskega av- gusta, napoveduje, da Sklad ne bo več le zbiral sredstev za jedrsko odlagališče, ampak bo tudi sodeloval pri njegovi izgradnji: »Ne vidimo se več kot le finančnika, ampak tudi kot porabnika sredstev«. V ta namen se bodo morali seveda tudi organizacijsko in kadro- vsko prilagoditi. Po Jancu dr. Jordan Cizljeva Upravnemu odboru sklada, ki mu v kratkem poteče mandat, je zadnjih osem let predsedo- val eden pobudnikov zakona o njegovi ustanovitvi Branko Jane. Kot pravi, so v njego- vem mandatu sledili trem te- meljnim usmeritvam: varnosti nalaganja finančnih sredstev, zagotavljanju namembnosti porabe sredstev in transpa- rentnosti delovanja. »Tej toč- ki smo namenili še posebno pozornost, saj je uporaba je- drske tehnologije v miroljub- ne namene ena nevralgičnih točk vsake družbe,« poudar- ja Jane. Izpostavlja tudi, da se je Sklad ustrezno pripravil na morebitni slovensko-hrva- ški spor in zavaroval svoja in- vesticijska vlaganja. Predsedovanje upravnemu od- boru zdaj prevzema evrop- ska poslanka in podpredse- dnica SDS dr. Romana Jordan Cizelj, ki jo je kot primer- no izbiro označil tudi Jane. Dr. Jordan Cizljeva vidi izziv predvsem v odpiranju delo- vanja Sklada, pri čemer ima v mislih okrepljeno sodelovanje zAgencijo za radioaktivne od- padke, z lokalnimi skupnostmi in s slovensko jedrsko stroko, pa tudi okrepljeno mednaro- dno sodelovanje. Kaj pa hrvaški sklad? Kot je znano, pa Hrvaška kljub jasni zavezi v meddr- žavni pogodbi leta 2003 še ve- dno ni ustanovila posebnega sklada, tako kot Slovenija, in denar za razgradnjo jedrske elektrarne zbira zgolj na po- sebni proračunski postavki. In kaj če Hrvaška ne bo zagoto- vila svoje polovice sredstev za razgradnjo nuklearke? »Zaen- krat v Skladu nimamo rezerv- nega scenarija, če Hrvaška svoje obveznosti ne bi izpolni- la. Menimo, da je meddržav- na pogodba dovolj močan ra- zlog, da jo bo,« pravi Strašek. »Prehitro je sklepati, da Hr- vaška svojih obveznosti ne bo izpolnila,« pa dodaja dr. Jor- dan Cizljeva, ki meni, da je Slovenija v pogovorih s Hrva- ško dovolj odločna. »Vztraja- ti moramo pri tern, da se za- veze in pogodbe uresničijo, ne smemo pa biti preostri in neučakani.« Nova predsedni- ca upravnega odbora zagota- vlja tudi, da se bo uprla mo- rebitnim političnim apetitom, da bi namensko zbran denar v skladu porabili za kaj drugega kot za prvotni namen. Peter Pavlovič Janko Strašek, dr. Romana Jordan Cizelj in Branko Jane na novinarski konferenci Nov jedrski objekt na preizkušeno lokacijo KRŠKO - Direktor podjetja GEN energija, ki je lastnik slovenske polovice Nuklear- ne elektrarne .Krško, Martin Novšak meni, da moramo v Sloveniji zaradi naraščajoče porabe električne energije razmišljati o novih proizvo- dnih zmogljivostih na tern področju. Ena od možnosti je tudi nadaljnji razvoj jed- srkega programa. Novšak ob tern pravi: „Nesmiselno je iskati lokacijo za tak objekt po širni Sloveniji, ampak tarn, kjer jedrski objekt že uspešnoobratuje." P.P. Slivšek še naprej v upravnem odboru Sklada KRŠKO - Občinski svet je kot predstavnika krške občine v upravni odbor Sklada za fi- nanciranje razgradnje NEK in za odiaganje radioaktiv- nih odpadkov iz NEK za nov štiriletni mandat ponovno imenoval Jožeta Slivška z Zdol. V petčlanskem uprav- nem odboru sicer predsedni- ka in dva člana imenuje dr- žavni zbor, enega Vlada RS, enega pa lokalna skupnost, na območju katere stoji NEK, torej občina Krško. P.P. Poglajnova na obisku v Grieshaberju VELIKA VAS - Podjetje Griesha- ber Logistika d.o.o. Krško, ki zaposluje več kot 120 delav- cev, je 1. marca obiskala gene- ralna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Marija Poglajen. Direktorica podjetja Silva Zvar je izrazila zadovoljstvo z do- sedanjim sodelovanjem z Ob- močno službo Zavoda Sevnica, ki se je intenzivno vključevala v iskanje in usposabljanje ka- dra za začetek poslovanja tega komaj dve leti starega podje- tja. Podjetje uspešno posluje in ima tudi smele razvojne na- črte, ki bodo omogočali novo zaposlovanje tudi v prihodnjih letih. Po sestanku z zaposleni- mi sevniške Območne službe si je Poglajnova ogledala proizvo- dnjo podjetja in delovna mesta sortiranja in pakiranja orodij. Projekt tretje razvojne osi SEVNICA - Župan Kristijan Jane je skupaj s sodelavci in člani komisije za tretjo razvojno os, ki jo je imenoval kot posveto- valno telo za spremljanje aktivnosti v zvezi s tern pomemb- nim projektom, predstavil dosedanje delo na projektu. Tre- tja razvojna os je strukturni projekt, ki naj bi temeljil na skupnih strateških prostorskih in razvojnih potencialih se- kundarnih središč, ki so sedaj prometno zelo slabo poveza- na. Občina Sevnica se je v smernicah za pripravo državnega lokacijskega načrta zavzela, da se trasa nove ceste čim bolj približa mestu Sevnica ter prometno tehnično ustrezno po- veže z obstoječim cestnim omrežjem. Naslednji postopkov- ni korak bo izbor predloga najustreznejše variante rešitve umestitve državne ceste v prostor. Komisija je podprla dose- danja prizadevanja Občine Sevnica in bo naprej aktivno so- delovala v vseh postopkih. Na naslednjo sejo bodo povabili predstavnike Ministrstva za promet, da jim predstavijo svo- je aktivnosti na projektu. Komisijo, ki jo bo vodil podžupan Srečko Ocvirk, sestavljajo še podžupan Rudi Dobnik, Rudi Bee, Štefan Teraž, Ivan Mirt in Marjan Kurnik. MESTNI ATRIJ Predvideno delo Lokalnega partnerstva Brežice v letu 2007 lokaino partnarttvo brailce V Brežicah se po umiku soglasja za lokacijo Globoko zače- nja preverjati nova potencialna lokacija Vrbina v Gornjem Lenartu, kjer je svet KS Šentlenart že izdal pozitivno mne- nje. Prav tako je mikrolokacijo na svojem ozemlju potrdil tudi brežiški občinski svet na seji 1. februarja letos. Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) bo zato najprej izdelala vrednotenje potencialne lokacije po metodologiji, ki je bila v letu 2005 uporabljena za Predprimerjalno študi- jo. V njej bo nova potencialna lokacija ekspertno proučena iz varnostnih, funkcionalno tehničnih, ekonomskih, okolj- skih in prostorskih vidikov. Posebno poglavje bo ugotavlja- nje družbene sprejemljivosti za to novo lokacijo. Elaborat s predlogom za nadaljevanje del bo posredovan Direktora- tu za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor, ki bo pre- dlog v primeru njegove ustreznosti posredoval v sprejem Vladi RS. ARAO pričakuje, da bi lahko v primeru ugodnega poteka vseh postopkov v drugi polovici leta 2007 na s strani vlade potrjeni lokaciji nadaljevala s terenskimi raziskavami. Pomembna naloga lokalnega partnerstva v občini Brežice bo zato v tern letu čim boljše obveščanje javnosti o poten- cialni lokaciji, da bi zagotoviti primemo sprejemljivost za nadaljnje raziskave. Vse aktivnosti Lokalnega partnerstva Brežice bodo zato usmerjene v zagotavljanje aktivne vloge predvsem kraja- nov KS Šentlenart ter v nadaljevanje vseh ostalih aktivno- sti, ki zagotavljajo soodločanje občanov v postopku ume- ščanja lokacije za odlagališče NSRAO. Za novo potencialno lokacijo Vrbina v brežiški občini bodo predvidoma izvedene naslednje aktivnosti, ki pa bodo mo- rale pridobivati tudi družbeno sprejemljivost: • ekspertno ocenjevanje potencialne lokacije v KS Šen- tlenart za potrebe izdelave Predprimerjalne študije v mesecu marcu, • presoja Predprimerjalne študije na MOP in predaja na Vlado RS, • sklep Vlade RS o nadaljevanju postopka na primerni lo- kaciji, • priprave na začetek terenskih raziskav, • izvajanje terenskih raziskav, • priprava tehnične in druge dokumentacije. V prvi fazi v času do začetka terenskih raziskav bo Vodstve- ni odbor Lokalnega partnerstva Brežice nadaljeval začrta- no delo. Tudi skozi odbore, ki jih je potrebno v tern času še vzpostaviti, izredno aktiven je Odbor Dečno selo. V tern času bo izvedena tudi rekonstrukcija Vodstvenega odbora, potrebna zaradi izbora nove lokacije in zastopano- sti predstavnikov krajevne skupnosti, kjer je predvidena lo- kacija in sosednjih krajevnih skupnosti. Vodstveni odbor bo ob pomoči strokovnjakov ARAO nadalje- val z rednim mesečnim informiranjem širše javnosti. Prav tako so že v dogovoru s predsednikom KS Šentlenart v prvi polovici marca predvidene predstavitve postopka in pristo- pa ter predstavitev terenskih raziskav za vse vaške skupno- sti v KS Šentlenart. O zgoraj predstavljenih aktivnostih bo razpravljal Vodstve- ni odbor Lokalnega partnerstva Brežice, več o njegovem delu in aktivnostih pa lahko preberete tudi na spletni stra- ni; www.lokalnopartnerstvo.si. Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice predsednik Stane Preskar OBRATOVALNO-EKOLOŠKIPODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODNJA - FEBRUAR 2007 Proizvodna enota Proizvodnja Obratovalne ure Število zagonov (kWh) (ura) (število) Plinski bloki PB1.PB3.PB4 in PBStor 6 3 pama bloka TA1 in TA2 MERITVE EMISIJSKIH KONCENTRACIJ - FEBRUAR 2007 Dimno število ""^ Gorivo S0"m?/m 'm% C°mg Bacharach enota . i I i i izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB4 IP 0 35 90,2 100 2,5 100 0 2 PB5 KOEL 40,1 1700 80,6 150 9,8 100 0 2 IP - zemeljski plin KOEL - kurilno olje ekstra lahko TERMOELEKTRARNA B R E ST AN IC A CP8 18, 8280 Brestamca Posavski obzornik - leto XI, številka 5, četrtek, 8.3. 2007 GOSPODARSTVO B Kmetijska subvencijska kampanja 2007 V letošnjem letu je zaradi izvajanja reforme skupne kmetijske politike na področju neposrednih (EKO 0) plačil in zaradi novega Programa razvoja po- deželja za obdobje 2007 - 2013 prišlo do večjih sprememb, ki se odražajo pri ukrepih kmetijske politike. Slovenija z uvedbo reforme prehaja iz standardne she- me neposrednih plačil, ki so bila proizvodno vezana (pla- čila za poljščine, klavne pre- mije, ekstenzifikacijska pre- mija, mlečna premija, krave dojilje...), na nov sistem ne- posrednih plačil, ki temelji na regionalnem plačilu z zgodo- vinskimi dodatki. Le v manjši men se še ohranjajo proizvo- dno vezana plačila. To so po- sebna premija za bike in vole, premija in dodatna premija za ovce in koze, neposredno pla- čilo na površino hmetjišča v obdelavi. Plačilna pravica je pravica do plačila na hektar upraviče- ne površine in je sestavljena iz regionalnega plačila in mo- rebitnega dodatka za mleko, dodatka za sladkor in dodat- ka za sektor govedoreje. Pla- čilne pravice prejmejo gospo- darstva na podlagi zahtevka za dodelitev plačilnih pravic, ki ga vložijo istočasno z zbir- no vlogo. Zahtevek za izpla- čilo plačilnih pravic je ravno tako sestavni del zbirne vloge. Število plačilnih pravic, ki jih bo posamezno kmetijsko go- spodarstvo prejelo, je enako številu upravičenih hektarjev, ki jih nosilci prijavijo v zbir- ni vlogi 2007. Plačilne pravice se dodelijo za vse upravičene površine, ki so vpisane v evi- denco GERK vsaj en dan pred vložitvijo zbirne vloge. Do iz- plačila plačilnih pravic za leto 2007 pa so upravičene le po- vršine, ki so pripisane kmetij- skemu gospodarstvu najmanj 10 mesecev, in sicer najkasne- je 31.12.2006 .Plačilne pra- vice se bodo dodeljevale le v letu 2007, od leta 2008 naprej pa le iz nacionalne rezerve pod posebnimi pogoji.. Plačil- ne pravice morajo biti izkori- šcene vsaj enkrat v treh letih. Če ne bodo, jih bo potrebno vrniti v nacionalno rezervo. Nosilec bo lahko pridobljene plačilne pravice v prihodnjih letih prodal z zemljiščem ali brez . Zakupi plačilnih pravic bodo možni le, če jih bo spre- mljalo ustrezno število upravi- čenih hektarjev. V letošnjem letu se bosta iz- vajali dve shemi kmetijsko okoljskih plačil in sicer: • kmetijsko okoljski ukrepi iz Programa razvoja podeželja 2004-2006 (SKOP) • kmetijsko okoljski podukre- pi v okviru ukrepov osi 2 iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 (KOP) Skladno z zgoraj omenjenima shemama imajo vagatelji, ki bodo vlagali zahtevke za po- dukrepe kmetijsko okoljskih plačila (KOP) in ukrepe slo- venskega kmetijskaga okolj- skega programa (SKOP) več možnosti: LVstop v ukrepe KOP iz PRP 2007-2013. Vlagatelji, ki do leta 2007 še niso bili vključe- ni v SKOP oz. nimajo obsto- ječih obveznosti iz program- skega obdobja 2004-2006 se lahko odločijo za to mo- žnost. 2.Vlogo za prehod iz stare sheme ukrepov SKOP (PRP 2004-2006) v novo shemo KOP (PRP 2007-2013) vlaga- jo tisti vlagatelji, ki so bili do sedaj vključeni v SKOP ukrepe in bodo z letošnjim letom te ukrepe v celoti na- domestili s podukrepi KOP in prevzeli nove petletne obveznosti. 3.Vlagatelji, ki so bili vključe- ni v SKOP iz PRP 2004-2006 imajo možnost nadaljeva- ti z istimi ukrepi in pod isti- mi pogoji do preteka obsto- ječih petletnih obveznosti. To pomeni, da vlagatelj na- daljuje z izvajanjem ukrepa pod pogoji določenimi v PRP 2004-2006 na istih lokacijah in v enakem obsegu površin kot v letu 2006. Pri sprejemanju odločitve, za katero možnost se boste od- ločili, je pomembno upošte- vati, da se splošne zahteve in nekatere specifične zahteve za ukrepe iz PRP 2004-2006 in PRP2007-2013razlikujejo! Na področju uveljavljana pla- čil za težje pogoje pridelo- vanja (OMD) je novost ta, da so upravičene površine vsa kmetijska zemljišča v upora- bi (tudi vinogradi), ki ležijo v območjih težjih pridelovalnih razmer V letošnjem letu je vlagate- Ijem ponujena tudi možnost elektronske oddaje zbirne vlo- ge. Vlagatelji lahko pooblasti- jo kmetijske svetovalce, da jim vlogo elektronsko odpo- šljejo. Ne glede na način poši- Ijanja vloge pa je elektronski vnos vloge obvezen. Nosilec kmetijskega gospodarstva lah- ko pooblasti nekoga drugega, da pride na elektronski vnos vloge. V tern primeru je nujno pooblastilo, ki ga lahko dobite na izpostavah kmetijske sve- tovalne službe. Vlagatelj se lahko odloči za pomoč kme- tijskega svetovalca pri izpol- njevanju zbirne vloge. V tern primeru je cena storitve 12,50 EUR za uro pomoči. Termin za vložitev zahtevkov je od 01.03.2007 do 15.05.2007. Da bo vnos in izpolnjevanje vlog potekalo nemoteno, je potrebno, da vlagatelj pred iz- polnjevanjem zbirne vloge na- tačno pregleda predtisk in na Upravni enoti uredi morebitne neurejene GERK-e in registre trajnih nasadov. K izpolnjeva- nje zbirne vloge ali posame- znega zahtevka na kmetijsko svetovalno službo pa naj vla- gatelj prinese: • predtisk za leto 2007 • pooblastilo, če nosilec kmetijskega gospodarstva ne pride osebno • zbirno vlogo in ostale zah- tevke za leto 2006 • odločbo o prejetih sred- stvih za leto 2006 • zapisnik inšpektorja(v pri- meru kontrole) Naročanje za izpolnjevanje subvencijskih vlog poteka na sledeče načine: Izpostava Krško: telefonsko naročanje na tel.: 49 022 12 vsak delavnik od 7.30 do 9.30 ure Izpostava Brežice: telefon- sko naročanje na tel.: 49 611 65 vsak delavnik od 7.30 do 9.30 ure Izpostava Sevnica: termin vnosa subvencijske vloge dobite dodeljen na predava- njih ali po pošti osebno. In- formacijenatel.:81 417 25 • kartico oz. knjižico oseb- nega računa • izpolnjen B obrazec • podatke o meritvah strmin (v primeru uveljavljanja ukrepa S35, S50) • številke ovc in koz ter od- ločbo o premijskih pravi- cah za ovce in koze (v pri- meru uveljavljanja premije za ovce in koze) • kopije morebitnih pritožb . Lahko bi rekli, da je letošnjo leto na področju subvencij za kmetijstvo prelomno, saj bodo odločitve sprejete v tern letu vplivale na nekaj nasle- dnjih let. Pred izpolnjevanjem subvencijske vloge je zato po- trebno dobro preučiti vse po- nujene možnosti. Helena Grame, KGZ Novo mesto - izpostava Krško Metodologija za oceno škode po suši neprimerna BREŽICE - Člani sveta breži- ške območne enote KGZS so 16. februarja obravnavali po- ročilo o delu v letu 2006, v katerem so organizirali tri odmevne okrogle mize o re- formi neposrednih plačil, o programu razvoja podeželja in (ne)uvedbi enotne davč- ne stopnje ter o postopkih za pridobitev dovoljenj za na- makanje. Skupaj s strokovni- mi službami KGZ Novo mesto so pripomogli k zbiranju pri- jav za škodo po suši. Razpravljali so tudi o suši in se strinjali, da je metodolo- gija za oceno škode poman- kljiva, saj ne upošteva dovolj natančno leg, nivo občine kot obseg za opredelitev pov- prečne škode pa je nepri- meren. Seznanili so se tudi s sprejeto oceno škode na ni- voju vlade in ugotovili, da le- ta ne odraža dejanske škode po suši v Posavju v letu 2006. Predvsem so prizadeti sadjar- ji, pridelovalci določenih vrst zelenjave in pridelovalci slad- korne pese. Za danes, 8. mar- ca, so sklicali sestanek priza- detih kmetov s predstavniki odgovornih služb in komisij. POPRAVEK V prejšnji številki Posa- vskega obzornika (St. 4, 22.2.2007) smo na temat- skih straneh Zdravi, lepi in vitalni v naročeni obja- vi Sole zdravega življenja Počitniške skupnosti Kr- ško v Nerezinah pomoto- ma napačno zapisali ceno drugega termina v pred- sezoni (od 11.6.2007 do 21.6.2007): prava cena je 370,00 € + TT in ne 330,00 € + TT. Šoli zdravega življe- nja Počitniške skupnosti Krško in bralcem se opra- vičujemo. STRATEGUA RAZVOJA TURIZMA OBČINE KRŠKO IN NOVO NASTALE OBČINE KOSTANJEVICA NA KRKI Obveščamo vas, da bomo dne 22.03.2007 izvedli delavnico s ponudniki turističnih produktov in akterji na področju turizma v občini Krško na temo razvoja turizma v ob- čini Krško in novo nastali občini Kostanjevica na Krki ter predstavili vsebinski del stra- tegije razvoja turizma, izsledke iz delavnic po terenu ter prisluhnili slovenskim in tu- jim strokovnjakom o smemicah bodočega razvoja. —„JPRIJAZNO VABUENI. POTREBA PO TRŽENJU ZIDANIC Pri pripravi Strategije razvoja turizma smo dobili veliko predlogov za izkoriscanje zidanic kot nastanitvenih kapacitet v turistične namene. Imamo kontakte s turističnimi agencija- mi, ki imajo tovrstna povpraševanja in želijo to ponudbo tržiti, vendar pa ni takšne ponud- be, ker v prostorskih aktih in gradbenih dovoljenjih ni navedenega tega namena uporabe . Naše vinogradniško območje je izjemno bogato z elementi dediščine v obliki zidanic, ki pa so neizkoriščene, oživijo le nekaj dni v jesenskem času trgatve. Ker pa opažamo izredno po- manjkanje nočitvenih kapacitet za turiste, predvsem v naravnem okolju, bi bile zidanice z bivalnimi prostori idealna rešitev in s tem dana večja možnost ohranjanja in razvoja po- deželja. Te možnosti pa je potrebno še preuäti in poiskati ogovore tako na lokalnem kot driavnem nivoju, o rezultatih vas bomo sproti obveščali. Vabimo vse, ki imate namen oddajati zidanice v turistične namene, da se oglasite na sedežu Podjetniškega centra Krško zaradi vnosa podatkov v nastajajoči projekt. PRILOŽNOSTI ZA AVTODOME IN AVTOKAMPE Na našem območju zadnje case opažamo precej avtodomarskih turistov, tovrstna potovanja so tudi trend v svetu, ki razen za bencin in sendvič na bencinskem postajališču pri nas ali v Sloveniji ne pustijo skoraj nič »turističnega priliva«. Strategija razvoja turizma in kontakti s turističnimi ponudniki ter akterji na področju turizma so pripeljali do cilja, da je potreb- no vzpostaviti nekaj lokacij za avtodome in avtokampe. Pri preučitvah primerov dobrih praks smo zasledili, da so se v Bovcu med prvimi v Sloveniji najbolj strateško in načrtno lotili mreže urejenih postajališč za avtodomske goste, pri njih je največ know-howa, za izvedbo so pridobili tudi evropska sredstva, vse to pa destinaciji prinaša dodatne konkurenčne prednosti. Uredili so posebno postajališče za prehodne goste z avtodomi, kjer se lahko oskrbijo z vodo, elektriko ter na okolju prijazen način opravijo izpust odpadnih voda. Pilotno posta- jališče je srednjega ranga s kapaciteto do 14 avtodomov in se nahaja na A postaji Kaninske žičnice v Bovcu. Poleg postajališča so se nekateri lastniki kampov v Kobaridu, Bovcu ter va- seh Lepena in Trenta odločili povezati v mrežo avtodomskim gostom prijaznih ponudnikov turističnih storitev. Bovško je za avtodomske goste idealna destinacija za preživljanje ak- tivnih počitnic, bogastvo neokrnjene narave, različne kulturno-zgodovinske znamenitosti in domača kulinarika. Primer takšne mreže postajališč za avtodome v tujini pa si lahko ogle- date na spletu www.camper-55plus.info . Vabimo vse, ki imate primerne lokacije in bi želeli zgraditi takšno postajalisce ter se vključiti v mrežo postaj za avtodome, da se oglasite na sedežu Podjetniškega centra Krško zaradi vnosa podatkov v nastajajoči projekt strategije turizma. Lea-Marija COLARIČ-JAKŠE, svetovalka za podjetništvo in turizem fobstneša CENTBt CKŽ46 8270 KRŠKO Tel.: 07 490 22 20 E-mail: infoOpckrsko.si Franc ČEŠNOVAR, direktor PC Krško Garancijska shema Posayje - nov razpis v letu 2007 regionalna Razvojna agencua POSAVJE RRA Posavje je v letu 2000 vzpostavila garancijsko shemo. Najpomembnejši razlog za ustanovitev sheme je bila potreba podjetnikov po lažjem pridobivanju garancij za poso- jila, ki jih podjetniki najemajo pri bankah. Gre torej za finančni instrument povratne- ga financiranja, pri katerem direktno sodelujejo zainteresirane banke, ki zbrana javna sredstva multiplicirajo in na podlagi depozitov teh sredstev zagotovijo ugodnejše poso- jilne pogoje, Prvi razpis dolgoročnih posojil in garancij za dolgoročna posojila za pospeševanje razvo- ja malega gospodarstva v občinah Brežice, Krško in Sevnica je bil objavljen v letu 2000. Začetni garancijski in kreditni potencial so s svojimi finančnimi vložki oblikovali vlagate- lji: takratno Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, GZS-OZ Posavje, Občine Bre- žice, Krško in Sevnica. Skupno je bilo v okviru Garancijske sheme Posavje v letih od 2000 do 2005 izdanih poso- jil v višini 614,9 mio SIT in garancij v višini 76 mio SIT. V letu 2007 bomo ponovno objavili razpis dolgoročnih posojil in garancij za dolgoročna posojila za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občinah Brežice, Krško, Kosta- njevica na Krki in Sevnica v sodelovanju z bankami. Splolni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci: • da so člani Garancijske sheme Posavje, kar pomeni, da so podpisali vlogo za včlanitev ter plačali enkratno pristopnino in • da imajo sedež dejavnosti in/ali izvajajo dejavnost na območju občin, ki so prispevale v garancijsko shemo (Občine: Brežice, Krško, Kostanjevica na Krki in Sevnica). Pri izdajanju garancij bo predvidoma sodeloval Slovenski podjetniški sklad, in sicer na način, da bo Sklad prevzel 50% kreditnega rizika, ki ga bo prevzela Garancijska shema Po- savje za mala in srednje velika podjetja pri bančnih investicijskih kreditih. Ostali pogoji razpisa bodo znani ob objavi razpisa, ko jih bomo uskladili s sodelujočimi bankami. Razpis bo predvidoma objavljen v aprilu - maju 2007. Pripravila: Mateja Jazbec svetovalka za gospodarstvo in finančne vzpodbude pomočnica direktorja Tel: 07/488 10 44 Mail: mateia.iazbec@rra-posavje.si IQ OKOLJE IN PROSTOR Posavski obzornik - leto XI, številka 5, četrtek, 8.3. 2007 KOMUNALNO STAVBNO PODJETJE d.d. Leskovška cesta 2a, KrSko Tel.: (07)« 17 200 kostak Kakšno vodo smo pili v letu 2006 Voda in življenje sta med seboj tesno povezana, kakor tudi naša kakovost življenja ter zdravje. Bliža se 22. marec in z njim svetovni dan voda, ki nas osvešča in opozarja na pomembnost vode kot naravnega vira. Opo- zorilo ne velja zgolj pristojnim institucijam, upravljavcem, temveč tudi vsem nam, posameznikom. Obeležimo svetovni dan s kakšno čistil- no akcijo, za v bodoče pa si vzemimo trenutek za ohranjanje voda slehrni dan in spoštujmo naravo. Zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode in ne- motene ter varne oskrbe s pitno vodo v zadostnih ko- ličinah je ena temeljnih na- log upravljavca vodovodnih sistemov. KOSTAK d.d. ima v upravljanju 6 večjih siste- mov za oskrbo s pitno vodo in del omrežja (naselja Klad- je, Leskovce in Veliki Dol) vezanega na sistem Kopriv- nica. Iz navedenih sistemov oskrbujejo 89 % občanov ob- čine Krško ter 99% uporabni- kov pitne vode občine Kosta- njevica na Krki. Glede na rezultate lanske an- kete, ki smo jo izvedli pri vseh uporabnikih komunalnih stori- tev v občini Krško (v letu 2006 je bila del le-te tudi Kostanje- vica z okoliškimi naselji) smo izvedeli, da vas 64% vseh an- ketirancev meni, da je oskrba s pitno vodo zanesljiva, malo manj pa ste bili zadovoljni s kvaliteto pitne vode, sezna- njenostjo s kakovostjo pitne vode ter reševanjem nepred- videnih dogodkov pri oskrbi s pitno vodo. Izkazalo se je tudi, da ste zadovoljni z obve- ščanjem na zadnji strani raču- nov, medtem ko vam prispev- ki v Posavskem Obzomiku niso bili dovolj zanimivi. Želimo poudariti, da se zelo trudimo obveščati in osvešča- ti preko različnih medijev. 0 nepredvidenih dogodkih, kot so večje okvare, prenova ce- vovodov, mikrobiološka neu- streznost vode (pranje vodo- hranov, spiranje cevovodov in dezinfekcija celotnega omrež- ja) ipd. vas vedno obvestimo preko Centra za obveščanje, ki posreduje sporočilo na lo- kalni radio. V primeru obve- ščanja uporabnikov o izvaja- nju dezinfekcije vodovodnega omrežja in prepovedi uživa- nja pitne vode brez prekuha- vanja ali daljšega pomanjka- nja vode, se poslužujemo večdnevne objave na lokal- nih radijih ter na naši sple- tni strani: www.kostak.si. Ve- dno pa smo vam na razpolago za vsakršne informacije v zve- zi s pitno vodo v sektorju Ko- munala. Sistem Krško se oskrbuje iz dveh zajetij na Krškem polju: Drnovo in Brege in iz globin- skega vira Rore, povezan pa je tudi s podsistemom Dole- nja vas, ki se oskrbuje iz za- jetja Črna mlaka. Sistem Senovo - Brestanica se je v lanskem letu oskrbo- val pretežno (preko 90 % vseh oskrbovancev) iz vodnega vira Rudnik Senovo, naselja Dov- ško, Dobrova in Srebotno pa iz kraškega zajetja Dobrova, kjer se voda že dobro leto in pol čisti na ultrafiltrirni na- pravi. Kostanjeviški sistem se veči- noma oskrbuje iz dveh vrtin v Orehovcu, delno pa še ve- dno iz ne najbolj kvalitetne- ga kraškega zajetja Studene, kar pa je nujno, da zapol- ni manjkajoče količine vode, potrebne za zadostno oskrbo s pitno vodo. Sistem Podbo- čje-Dol se oskrbuje iz zaje- tja Dol, sistem Raka iz glo- binske vrtine Lašče ter sistem za oskrbo s pitno vodo Veliki Trn iz globinske vrtine Štegi- na vArtem. Tudi v letu 2006 smo se tru- dili, da bi našim porabnikom zagotovili čim bolj kvalite- tno pitno vodo, saj je zako- nodaja iz tega področja vsako leto strožja kakor tudi osve- šcenost potrošnikov, ki želijo imeti na razpolago kvalitetno in količinsko zadostno pitno vodo. S tern se kot upravljav- d strinjamo, saj nam ni vsee- no, kakšno vodo distribuiramo v omrežje. Ugotavtjamo, da za sistem za oskrbo s pitno vodo Senovo- Brestanica še vedno velja pre- pričanjetamkajšnjih uporabni- kov, da voda ni kvalitetna in da celo ni primema za pitje. Že- limo poudariti, kar dokazujejo tudi analize pitne vode (glej- te tabelo), ki jih je v letu 2006 izvajal Zavod za zdravstve- no varstvo Novo mesto, da je rudniška voda odlične kvalite- te. Le ta voda ostane mikrobi- ološko neoporečna ob dodatku plinskega klora tudi v omrež- ju, kjer je večja možnost mi- krobiološkega onesnaženja. Občasno je moten le del sis- tema, ki se oskrbuje iz kraške- ga zajetja Dobrova, saj se je tamkajšnja naprava za ultra- filtracijo v letu 2006 dvakrat ustavila, ker je voda na zaje- tju zaradi obilnih padavin do- segla vrednost 70 NTU. Napra- va je sicer dimenzionirana za vstopno motnost 5 NTU, dopu- stne pa so tudi višje motnosti (do 30 NTU). V takem primeru moramo v sistem dovajati su- rovo vodo, ki pa jo preventiv- no kloriramo in uporabnike ob- vestimo, da je vodo potrebno do preklica prekuhavati. Ugotavljamo, da se kvalite- ta vode na sistemih za oskrbo s pitno vodo Krško, Podbočje, zlasti pa Raka med distribuci- jo v omrežju poslabša, kar je lahko odraz slabšanja vodovo- dnega omrežja in okvar, kjer lahko pride do vdora nečistoč v cevovod. Tudi tukaj smo na- redili korak naprej. Vse leto je namreč usposobljena eki- pa iskala okvare na omrežju, ki smo jih lahko predčasno sa- nirali in s tern zmanjšali vodne izgube. Da lahko iz mikrobiološko ne- ustrezne vode, pripravimo za pitje primerno pitno vodo, do- kazujemo z rezultati analiz na sistemu Kostanjevica, kjer je voda iz zajetja Jama po dez- infekciji s klorom zdravstvenc ustrezna, ravno tako tudi su- rova voda iz zajetja Dobrova, ko se prečisti skozi ultrafiltrir- no napravo: Spremljanje atrazina in de- setilatrazina V letu 2006 smo po navodi- lih strokovnega mnenja Inšti- tuta za varovanje zdravja RS zagotovili še dodatno spre- mljanje atrazina in deseti- latrazina na omrežju in na obeh zajetjih na Krškem po- lju: Brege in Drnovo. Po ana- lizah sodeč je glavni vir z de- setilatrazinom onesnažene pitne vode zajetje Drnovo, obremenjeno pa je tudi zaje- tje Brege, saj so koncentra- cije presegle mejne vredno- sti (0.10 ug/L), posledično tudi na omrežju. Ravno zato poskušamo črpanje vode iz zajetja Drnovo čim bolj ome- jiti in v sistem dovajati večji del vode iz kvalitetnega vira Rore. Analize so pokazale, da se je v zajetju Drnovo poviša- la tudi koncentracija nitratov in presegla dovoljeno mejno vrednost (50 mg/L). Za atra- zin in njegove razgradne pro- dukte je značilna zelo dolga življenjska doba, če se spe- re iz prsti v podzemno vodo. Pri visokih koncentracijah je atrazin lahko povzročitelj la rakotvornega delovanja nitroatrazina. Poleg tega je atrazin pod dovoljenimi mej- nimi koncentracijami. Iz re- zultatov študij na živalih je Svetovna zdravstvena organi- zacija (WHO) določila dnevni vnos, pri katerem niso opazili škodljivih učinkov na zdrav- je, ki preračunan na člove- ka znaša za atrazin 0,5 ug/ kg telesne teže na dan oziro- ma za odraslo osebo 3,5 ug/ dan. Desetilatrazin ima enak toksičen učinek kot atra- zin, vendar sta kvalificirana kot malo verjetno rakotvor- na za Ijudi. V Pravilniku o pi- tni vodi je atrazin in njegova pogosta razgradna produkta desetilatrazin in desizopro- pilatrazin določena mejna vrednost 0.10 ug/L, pri tern pa je upošte- van previdno- stni princip, ki izhaja iz pred- postavke, da naj omenjenih snovi iz skupi- ne pesticidov naj ne bi bilo v pitni vodi. WHO je glede na tveganje za zdravje določi- la sprejemlji- vo mejno vre- dnost za pitno vodo 2 ug/L, kar je bistveno več kot zahte- va pravilnik. Osveščanje otrok o kakovosti pitne vode (analiza) 100 mm gm ¦¦¦¦'W ¦¦¦¦ mmm|) ¦¦¦¦ ¦¦ ¦¦ ¦¦¦¦I9& - 9o ^^f» Ho II" Us« Hä II 1 1 H*"1 r so m H w/m H H^' II 1 1 Hf«~'' o S^Hm^hm hhhV Bh^I hbbh hmBI hb^I Bh IHI BM ^ HflHB&*"t: si 70 Bbhb^H ¦jttfl BflHH ¦¦¦! HsBfl hhhhhm BB^hBh hm BM^ti c 60 R^B^B^H BflBB Bfl^H BIBfl BBBB BflBJ BjB] BjBB* Bl^BMnL^ M BBBBbB. BmBB BlBI BlBl BBBm BmBI BIBM BlBM BmBBsk& ^ so ^^bH H - HB H HH BH BB Bfl B^nB D ^^BB BB flfl BB BB BB BB flfl B^wB o 40 BHfl BB flfl Hfl Hfl Hfl Hfl Hfl flflfl C ^^^^^^B| ^B^H ^H^H ^H^H ^H^H ^H^H ^H^H ^H^H ^H^^^^D oj ^^^^H Hfl Hfl Hfl Hfl - Hfl Hfl Hfl H^^H Z 30 ^^^H flfl flfl flfl flfl flfl flfl flfl Hl 2 20 ^^^^h Hfl Hfl Hfl Hfl flfl flfl Hfl l^^l ShJ ^^I^^^^^H ^^^^^H&j|^|f ^^^^^^^^^ ^^I^^Ihh ^^^^^1^^^ ^^^^^Ihh^ ^^l^^ft^h. ^^I^^H ^^^^^^^^^H q ^¦^¦¦B ^^^H^H ^^^^^H ^^^^^H ^^^^^H ^^^^^H ^^^¦N& ^¦^¦--..,*-. ^¦^¦^B Onovo, Rore Črna mlaka Dobrova Rudnik Jarra LašČe Dol Arto Breqe ¦ zajetje ¦ prim, omrežje «sek. omrežje Rezultati osnovnih kemijskih analiz (vonj, okus, barva, mo- tnost, amonij, pH in prevo- dnost) kažejo, da je ustreznost pitne vode v vseh sistemih, ra- zen na sistemu Krško, ustre- zno. Zakaj na sistemu Krško? Zaradi posledice onesnaženo- sti podtalnice z desetilatrazi- nom, ki se sprošča ob razgra- dnji herbicida atrazina. endokrinih motenj (moti in spreminja delovanje hormo- nov), vendar izmerjene kon- centracije (nekaj ug/L), naj bi predstavljale zanemarljivo obremenitev za človeka. Mo- žno pa je, da bi ob istočasni izpostavljenosti nitratom na- stajal v želodcu karcenogeni nitroatrazin, vendar do sedaj nobena raziskava ni dokaza- ------------------V primerjavi z letom 2005 je mikrobiolo- ška slika podobna, kemijska pa se je žal poslabšala zaradi ponovnega povečanja vseb- nosti desetilatrazina v pitni vodi Krškega polja v pomla- dnih in jesenskih mesecih. Ker se zavedamo, da je pro- blematika onesnaženosti pi- tne vode s pesticidi aktual- na na celotnem ravninskem delu Slovenije, kjer je raz- vito intenzivno kmetijstvo, smo se odločili pripraviti Štu- dijo čiščenja podtalnice Kr- škega polja s poudarkom na odstranjevanju atrazina in njegovih razgradnih produk- tov ter nitratov. Poročilo o kvaliteti pitne vode za leto 2006, ki smo ga skladno s Pravilnikom o pitni vodi dolžni posredovati na Institut za varovanje zdrav- ja, bo z mesecem aprilom dosegljivo na spletni strani naše družbe www.kostak.si. na katerem najdete tudi vsa ostala obvestila glede kvali- tete pitne vode. Skupaj poskrbimo za kristal- no ästo vodo, da jo bomo lahko ponudili tudi našim zanamcem. Če ste iz Krškega ali tudi iz drugih posavskih krajev, vas vabimo k sodelovanju, ki se lahko razvije v redno honorarno delo pri nasta- janju posavskega televizij- skega programa! Iščemo: • voditelje in voditeljice TV oddaj • redaktorje in urednike • snemalce in montažerje • novinarke in novinarje ozi- roma snemalce dopisnike • organizatorje in producente posameznih oddaj ali pro- gramskih sklopov Svoje ponudbe s kratko pred- stavitvijo ter morebitnim opi- som svojih zamisli pošljite do konca meseca marca izključno po elektronski pošti na naslov: silvester.mavsarfa'posavie.info Na tem naslovu dobite tudi do- datne informacije. Podpisali pogodbo! BREŽICE - Občina Breži- ce in Agencija za radioak- tivne odpadke sta 27. fe- bruarja podpisala anekse k februarja lani sklenjene- mu krovnemu Sporazumu o lokalnem partnerstvu. Na podlagi tega sporazu- ma sta župan Ivan Molan in direktor agencije dr. Mi- ran Veselič podpisala tudi aneksa k Pogodbi o izvrše- vanju lokalnega partner- stva in Pogodbi o nadome- stilu za izvajanje raziskav, ki določata izvajanje par- tnerstva za letno obdobje. Občini pripada nadomestilo za omejeno rabo prostora v višini 233.118 EUR letno zaradi izvajanja terenskih raziskav. V Brežicah se po umiku so- glasja za lokacijo Globoko preverja nova potencialna lokacija Vrbina v Gornjem Lenartu, kjer je svet KS Sen- tlenart izdala pozitivno mne- nje. Potem ko je 1. februar- ja mikrolokacijo na svojem ozemlju potrdil tudi breži- ški občinski svet, je ARAO pristopila k izdelavi predpri- merjalne študije. V njej bo nova lokacija ekspertno pro- učena in na že znan način primerjana z lokacijami, ki so od leta 2005 na čakanju. Elaborat s predlogom za na- daljevanje del bo posredo- van Direktoratu za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor, ki bo predlog v pri- meru njegove ustreznosti posredoval v sprejem Vla- di RS. ARAO pričakuje, da bi lahko v primeru ugodne- ga poteka vseh postopkov v drugi polovici tega leta na s strani vlade potrjeni lokaci- ji nadaljevala s terenskimi raziskavami. Pomembna naloga lokalnega partnerstva v občini Brežice v tem letu bo zato čim boljše obveščanje javnosti o poten- cialni lokaciji, da bi zagoto- vili primerno sprejemljivost za nadaljnje raziskave ter začetek priprave državnega lokacijskega načrta za od- lagališče na novi potencial- ni lokaciji. S tem namenom pripravljata partnerstvo in ARAO^ od 20. do 23. marca v KS Šentlenart predstavitve postopka izbora lokacije od- lagališča NSRAO in razgovor o načinih in možnostih vklju- čevanja občank in občanov v lokalno partnerstvo. S.V. Pregled mikrobioloske kvalitete pitne vode na zajetjih, v primarnem omrežju (vodohrani, prečrpališča) in sekundarnem omreiju (na pipah porabnikov) v letu 2006. _____ Vodohran Avguštine nad Kostanjevico Posavski obzornik - leto XI, številka 5, četrtek, 8.3. 2007 OKOLJE IN PROSTOR g| Lokalno partnerstvo in Občinski svet občine Krško: Država naj da jasne odgovore in opredelitve! V okviru priprave državnega lokacijskega načrta (DLN) za odlagališče NSRAO je bila konec lanske- ga leta izdelana študija variant odlagališča, s katero so se seznanili tudi člani lokalnega partner- stva ter predstavniki Občinskega sveta občine Krško in Obänske uprave občine Krško. Kot naj- ustreznejša je predlagana varianta B - odlaganje odpadkov v vkopane silose. Čeprav predlagani varianti po strokovni plati ne nasprotujejo, obänski svetniki v dogovoru z lokalnim partnerstvom do te variante na svoji seji 5. marca niso želeli zavzeti stališča. Glavni razlog je naslednji: iz gradiva študije variant je razvidno, da veäna smernic in priporočil, ki jih je februarja 2006 v postopku priprave DLN že podala Občina Krško kot nosilka urejanja pro- stora, ni upoštevanih. Kot je še zapisano v sklepu občinskega sveta, je skrajni čas, da občanke in občani Krškega ter prebivalke in prebivalci širšega regionalnega in tudi nacionalnega prostora do- bimo odgovore na nekatera ključna vprašanja, ki se nenehno zastavljajo in so odločilnega pome- na za trajnostni razvoj okolja, v katerem živimo. Smernice niso upoštevane - kako naprej? Smernice in priporočila, ki jih je v postopku priprave DLN posredovala Občina Krško kot nosilka urejanja prostora, v gradivu študije variant večinoma niso upoštevana oziroma ni jasno, ali bodo upoštevana v prihodnje. Zato Občinski svet občine Krško skupaj z lokalnim partnerstvom predla- ga, da ministrstvo za okolje in prostor najkasneje do 20. marca 2007 skliče sestanek z vsemi pri- stojnimi ministrstvi. Na tem sestanku naj se pristojni jasno opredelijo do zahtev in smernic, ki jih je Občina Krško že podala k DLN za odlagališče NSRAO, in to še pred 2. prostorsko konferenco ozi- roma javno razgrnitvijo predloga najustreznejše variante DLN. V nadaljevanju na kratko predstavljamo štiri ključne vsebinske sklope, v zvezi s katerimi je po- treben skupni sestanek med Vlado RS oziroma pristojnimi ministrstvi, lokalnim partnerstvom, Ob- čino Krško in občinskim svetom. Jedrski objekt in z njim povezane vsebine V Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ki jo je sprejela Vlada RS ok- tobra 2006, je omenjena tudi »Izgradnja bloka 2 Nukleame elektrame Krško«. Lokalno partner- stvo in Občina Krško zahtevata od države med drugim tudi odgovore na naslednja vprašanja: • Kakšni so nadaljnji koraki in opredelitve države do umeščanja drugega bloka NEK na območje Vrbine? • Kje bodo (v primeru gradnje drugega bloka NEK) shranjeni odpadki? Ali bodo v sklopu načrtova- nega odlagališča ali drugje? • Kako in kje se bodo odlagali odpadki iz hrvaškega dela NEK? • Kotikšen bo delež nadomestila za hrvaški del odlaganja NSRAO (če bo odločitev Vlade RS, da se bo gradilo odlagališče tudi za hrvaški del)? • Kako bo potekala razgradnja NEK in kakšne rešitve so pripravljene? • Kako in koliko časa se bo shranjevalo izrabljeno jedrsko gorivo na območju jedrskega objek- ta v Vrbini? Nadomestilo zaradi omejene rabe prostora in individualna renta Prebivalci Vrbine že več let zahtevajo opredelitev individualne rente in ta zahteva se vse pogo- steje pojavlja tudi na tematskih odborih lokalnega partnerstva v Krškem. Ker doslej niso dobili povratnih informacij, so prebivalci Vrbine na Občino Krško podali zahtevo po izselitvi z območja Vrbina in zagotovitvi nadomestnih stanovanjskih objektov v primeru gradnje novih jedrskih objek- tov. Občinski svet občine Krško meni, da ta zahteva ni v pristojnosti Občine Krško. Zato je potreb- no opredeliti naslednje: kdo, kako in kdaj bo realiziral zahteve prebivalcev Vrbine? Za nadomestilo zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta je sprejeta Ured- ba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta (Uradni list RS, St. 134/03). Sprejeta uredba občini ne zagotavlja pravne varnosti, zato Občinski svet zahteva, da se nadomestilo zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta (NEK in morebitnega odlagališča) uredi z zakonom. Sofinanciranje investicij v občini Krško V času priprave DLN za odlagališče NSRAO in morebitne izgradnje objekta, načrtujemo v občini Krško na podlagi razvojnih programov za obdobje 2007-2013 številne investicije, ki so pomembne zg razvoj naše občine. Od pristojnih ministrstev pričakujemo sofinanciranje. Če omenimo le ne- kaj ključnih naložb na področjih: • družbenih dejavnosti: gradnja bazena, gradnja telovadnice pri Osnovni šoli Jurija Dalmatina Kr- ško, dozidava Osnovne šole Leskovec pri Krškem; • gospodarskega razvoja: razvoj energetike v Krškem in širšem posavskem območju, razvoj go- spodarske platforme (Pheonix), v katerega je vključena Poslovna cona Drnovo - Velika vas in Po- slovna cona Vrbina s tehnološkim centrom. • Načrtovana je tudi obnova gradu Leskovec, v katerem vidimo možnost ureditve prostorov za se- dež Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO). Razporeditve državnih ustanov na območju občine Krsko V obdobju od leta 1990 do danes se je del državnih ustanov brez soglasja Občine Krško preselil z njenega območja v sosednje občine. Kljub interesu in prizadevanju Občine Krško, da bi tern in- stitucijam zagotovila boljše pogoje za delo, lokalna skupnost z državo ni uspela vzpostaviti kon- struktivnega dialoga. Zato zahtevamo, da se o vseh umeščanjih državnih institucij na območju Po- savja doseže soglasje tudi z Občino Krško kot partnerjem. Postopek phprave DLN za odlagališce NSRAO Neupoštevane smernice in priporočila Občine Krško - za kaj gre? V sklepu o smernicah za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (DLN za ureditev odla- gališča NSRAO), ki ga je sprejel Občinski svet občine Krško februarja 2006, najdemo v gro- bem dve ključni vsebinski skupini smernic. V prvem sklopu - varovanje okotja- je zajetih osem točk, na primer zahteva po jasni, pre- gledni in nedvoumni določitvi vrste in predvidene količine odpadkov, proizvedenih v NEK, ter po zagotovitvi stalnega spremljanja sevanja na ograji objekta. Dalje sodi v to skupino zahteva po brezplačnem obveščanju javnosti prek svetovnega spleta, vključno z dograditvi- jo in posodobitvijo obstoječega informacijskega omrežja v občini Krško. Zahteva Občine Kr- sko je tudi izdelava analize potresne ogroženosti NEK z vplivi na širšo okolico in predstavi- tev zaključkov te analize lokalni skupnosti. V drugi skupini smernic, ki se nanašajo na infrastrukturne Objekte in naprave, so zajete predvsem zahteve po posodobitvi vseh cest, ki bi bile uporabljene in obremenjene s prevozi ob sami izgradnji odlagališča. Zahteva je, da so posodobitve realizirane že pred začetkom gradnje odlagališča. Na primer pri projektiranju vodovoda je treba upoštevati vso obstoje- čo infrastrukturo in morebitne posodobitve celotnega sistema, da bo zagotovljeno potreb- no napajanje. Sem sodijo tudi zahteve po ureditvi kanalizacijskega omrežja oziroma kornu- nalne infrastrukture po posameznih krajevnih skupnostih. Poleg navedenih dveh ključnih vsebin pa so v sklepu zajete tudi zahteve posameznih krajev- nih skupnosti in posebne zahteve lokalne skupnosti. Besedilo sklepa občinskega sveta najde- te na spletnih straneh lokalnega partnerstva www.partnerstvo.si (točka Gradiva). Glas civilne iniciative ni glas krajevne skupnosti CERKLJE OB KRKI - Zveza ekoloških gibanj (ZEG) je s Civilno iniciativo (Cl) za državni lokacijski načrt za letališce Cerklje ob Krki 1. marca pripravila pro- blemsko konferenco. Na njej so predstaviii dosedanje aktivnosti, ki so jih javnosti prikazali že konec januarja. Krajevna skupnost (KS) Cerklje ob Krki se ograjuje od delovanja ZEG-a in Cl. Predsednik ZEG Karel Lipič je izpostavil, da bodo posledice izven ograje letališča bistve- no vplivale na kvaliteto življe- nja. Državi očita, da pri pri- pravi driavnega lokacijskega načrta (DLN) za letališče Cer- klje ob Krki ne upošteva do- volj interesa javnosti. Zato se je ZEG že povezal z italijan- sko nevladno okoljsko organi- zacijo. Andrej Škrabec iz civilne ini- ciative državi očita, da za- megljuje podatke. Zato opo- zarja, da bi javni uslužbenci morali v interesu pravne dr- žave govoriti resnico. Če do tega ne bo prišlo, napovedu- je kazenske ovadbe. Med bistvene očitke pri pri- pravi DLN Škrabec navaja, da ni jasen status letališča in meni, da gre morda za njego- vo legalizacijo. Izpostavlja še, da civilni iniciativi ni priznan status partnerja v postopku. Zagovarja tudi odškodnine, in sicer 300 milijonov evrov za celoten projekt obnove ter 7 milijonov evrov letno in omo- gočitev izselitve prebivalcev, ki živijo do 500 metrov od le- tališča. Med maloštevilnimi udeleže- ni je clan sveta KS Cerklje ob Krki Dušan Erhovnic pouda- ril, da civilna iniciativa ZEG ne zastopa njihove KS. Ta ne nasprotuje širitvi letališča in ima predstavnike v občinski komisiji za pripravo smernic za DLN. Erhovnic je izpostavil: »Kra- jevna skupnost je 14. februar- ja sprejela sklep, da se ogra- juje od delovanja ZEG in Cl glede priprave DLN za letali- šče in njihovih smernic. Prav tako svet KS Cerklje ob Krki nasprotuje, da ZEG in Cl za DLN zastopata interese naše krajevne skupnosti«. Omenje- ni sklep so dan pred problem- sko konferenco poslali v ve- dnost tudi županu. V teh dneh pa bodo s predstavniki Mini- strstva za obrambo RS (MORS) Kasneje tega dne je ZEG ustanovila Regionalno eko- loško gibanje Posavja. Sprejeli so temeljne akte in izvolili organe, predse- dnik društva je postal An- drej Škrabec. Program dela društva je usmerjen v zagotavlja- nje vzdrinega prostorske- ga razvoja, varovanje jav- nih koristi in upoštevanje zasebnih interesov pri vseh večjih posegih v okolje ter raziskovalno-razvojne sto- ritve svetovanja s področja ekologije. ponovno pripravili predstavi- tve projekta širitve letališca zainteresiranim krajanom. Prisotni predstavniki MÖRS Igor Nered, Ana Kokalj in Jože Lacko, ki je tudi vod- ja projekta širitve letališca, so na konferenci, kjer ni bilo razprave, zaradi prisotnosti novinarjev ostali tiho. S.V. Selitev iz kleti v pritličje še v tem letu SENOVO - Vodje oddelkov in načelnik Upravne enote Krško so na prvi marčevski dan na Senovem predstaviii delo enote v letu 2006 in tudi novosti, ki se nana- šajo bodisi na postopke dela bodisi spremembe na zakonodajnem področju. Na oddelku za upravne notra- nje zadeve so v minulem letu uvedli nove registre za motor- na vozila, potne liste in regi- ster tujcev. Sicer pa so imeli na oddelku v reševanju preko deset tisoč upravnih zadev. Po besedah Vide Omerzel, vodje oddelka, se je v letu 2006 na območju UE in občine Krško ro- dilo 294 otrok, kar je za 49 ali za dva razreda več otrok kot v letu 2005, umrlo pa je 262 občanov ali deset več kot leto pred tem. Matičarji so skleni- li skupno 82 zakonskih zvez. Od tega je bilo v prostorih sa- mostana v Kostanjevici na Krki sklenjenih 34 zakonskih zvez, preostale pa na dveh lokacijah v Krškem, in sicer je 19 poroč- nih obredov potekalo v Dvora- ni v parku in 29 na Občini Kr- sko, kjer pa so z letošnjim letom poroke ukinili. Status žrtve vojnega nasilja je imelo v minulem letu v krški občini 2.723 oseb. Glede na to, da bodo po odločbi Ustavnega sodišca izenačene tudi civilne žrtve vojne, to je osebe, ki so bile izpostavljene vojnemu na- silju, a niso bile udeležene na nobeni od vojskujočih se stra- ni, pričakujejo na oddelku za prostor in občo upravo v leto- šnjem letu porast števila novih vlog za status žrtve vojnega nasilja. Kot je povedala vodja oddelka Jožica Volčanjk, pa bo pri tem šlo za dolgotrajnej- še in zapletene postopke, saj na tem področju ni vzposta- vljenih evidenc, kar bo doka- zovanje dodatno otežilo. V preteklem tednu so v velja- vo že stopile spremembe pra- vilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina, v katerega je vpisanih 2.252 pridelovalcev, kar nas, kakor je povedala Nina Hadžimulič, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in kme- tijstvo, še vedno uvršča po šte- vilo pridelovalcev na drugo me- sto v Sloveniji. Ti pridelovalci skupno obdelujejo 3.121 vino- gradov v skupni povriini 823,68 hektarjev. Na oddelku so v mi- nulem letu od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano prevzeli vodenje evi- dence GERK, novela Zakona o kmetijstvu pa je z letošnjim le- tom v pristojnost Upravne eno- te prenesla še vodenje Registra kmetijskih gospodarstev in Evi- denco pridelovalcev sadja v in- tenzivnih in ekstezivnih sadov- njakih, ki uveljavljajo ukrepe razvoja podeželja. V letošnjem letu se bosta spremenila tudi zakon o graditvi objektov in za- kon o urejanju naselij. Po zako- nu o urejanju naselij se ukinja- jo tako imenovane lokacijske informacije, ki jih je bilo po- trebno pridobiti za gradnjo po- možnih objektov in se pristoj- nost dela prenaša iz občin na UE, spremembe zakona o gra- ditvi objektov pa bodo po be- sedah Ivanke Puntar, vodje Referata za prostor, poenosta- vile postopek izdelave projek- tov za pridobitev gradbenih do- voljenj. Kot je na novinarski konferen- ci izpostavil načelnik UE Anton Podgoršek, pa je v letošnjem letu pred njimi tudi veliko dela pri urejanju in zagotovi- tvi ustreznih prostorov za delo in poslovanje s strankami. Na novo lokacijo, v objekt pri sta- dionu Matija Gubca, bodo pre- selili Izpitni center in do kon- ca leta iz kletnih prostorov v pritličje preseliti ostale oddel- ke, ki bodo občanom dosto- pni in jim omogočali opraviti celotno storitev na enem me- stu. Prav tega dne, 1„ marca, pa so se veselili nove pridobi- tve, v upravno zgradbo Rudni- ka Senovo so namreč preselili Krajevni urad Senovo. Adapta- cijo prostorov v skupni površi- ni nekaj preko 300 m2 je finan- ciral z lastnimi sredstvi Rudnik Senovo v zapiranju, poleg KU pa so v rudniški upravni zgrad- bi dobili nove prostore tudi KS Senovo, enota Zavarovalnice Triglav Krško, enota Zavoda za gozdove ter PD Bohor. Bojana Mavsar Marjan Simončič, direktor Rudnika Senovo v zapiranju, in Anton Podgoršek E UREDIMO SI DOM IN OKOLICO Posavski obzornik ¦ leto XI, številka 5, četrtek, 8. 3. 2007 ObarvainÄsi dorn in vrt V zraku je že nekaj časa čutiti pomlad, tudi temperature so že pomladne, saj smo preskočili zimo in pred nami se že bohotijo zeleni travniki, zvončki in trobentice pa so skoraj že odcveteli. Pomlad pa je tudi čas, ko se po »zimskem« lenarjenju prebudimo in odpremo duri pomladanskim opravilom, med katere prav gotovo sodi temeljito čiščenje sta- novanja in urejanje vrta, da nam bo v poletnih mesecih to pridno vračal... In če želimo, da bo naš vrt čez celo leto di- šeč in cvetoč, je najbolje, da obiščemo najbližjo vrtnarijo in prosimo za nasvet strokovnjaka, kako in s katerimi rastli- nami najbolj optimalno zasaditi naš vrt, da nam bo v naslednjih mesecih v ponos in veselje. Če želimo pomlad vnesti tudi v naš dorn, je pomladansko čišče- nje stanovanja enkratna prilo- žnost, da zadiši po svežem, da se znebimo stare šare, da pre- uredimo kakšen del stanovanja, zamenjamo dotrajana okna, ali pa samo prepleskamo stene in domu damo nov, botj svež pri- dih. Če želimo v naš dorn vnesti nekaj novega, to še ne pomeni, da moramo staro pohištvo vreči proč in kupiti drugo. Spremem- bo lahko dosežemo že z dru- gačno razporeditvijo pohištva, s kakšno novo lončnico, z novi- mi zavesami, ali pa stare zavese samo zamenjamo med prostori. In ker je pomlad tudi pravi čas za pleskanje, lahko svežino na- šemu domu podarijo nove bar- ve, le domišljijo je potrebno uporabiti in prisluhniti sebi, ka- kšne barve nam ustrezajo v ka- teri sobi, kajti okoli sebe mo- ramo vzpostaviti spokojno in zdravo ozračje, to pa lahko do- sežemo tudi z barvami. Barve v našem domu in okolju vplivajo na naše telesno, ču- stveno in duševno zdravje. Če pazljivo izberemo odtenke, ki nas obkrožajo, dobro poskrbimo zase, saj so nam lahko krepčilna valovanja barv v posebno oporo, kadar nas mučijo težave ali pe- sti kakšna bolezen. 0 tern, kako posamezne barve vplivajo na nas in katere barve so primerne za posamezne prostore, pa kaj več v nadaljevanju. Znanstveni- ki so namreč mnenja, da skrb- no izbrane barve utrdijo našo samozavest, da smo lažje kos napetostim sodobnega življenja in da z njihovo pomočjo izbolj- šamo medsebojne odnose. To pa pomeni, da so barve najpo- membnejša stvar pri načrtova- nju našega doma in še čisto nič nas ne stanejo, saj živahni od- tenki niso nič dražji od pustih tonov. In kaj pomenijo posame- zne barve v prostoru? RDEČA BARVA: je najlepša v prostorih, ki morajo biti topli in v katerih poteka kakšna telesna dejavnost. To je topla barva, ki prostor na videz pomanjša. S to barvo lahko opremimo hodnik, stopnišce, kuhinjo in igralno sobo, pa tudi mrzle sobe. Rde- če okolje spodbuja telesno Iju- bezen, zato rdeče rjuhe in luči povezujemo s spolnostjo. Če ste nestrpni ali nezadovoljni, se ne obdajajte s to barvo, druga- če bo le še huje. Rdeča je nepri- merna tudi za spalnico, delavni- co in študijsko sobo. ROŽNATA: je hranljiva barva, ki pomirja in sprošča in omogo- ča počitek. Primema je v otro- ški sobi, spalnici, kuhinji, sobi za starejše in v sobi za majhne otroke. Neprimerna je v dnevni sobi, spalnici, hodniku, stopni- šču in študijski sobi. ORANŽNA, je vesela barva, ki blagodejno vpliva na prebavni sistem, zato je nadvse primema za jedilnice, kuhinje in prosto- re, v katerih obedujemo. Tudi sveče žarijo v oranžnih tonih in nas navdajajo z občutki toplo- te, varnosti in udobja. Oranina je primema tudi v igralni sobi, dnevni sobi, sobi za rekreaci- jo, kopalnici, hodniku, spalni- ci (breskova). Neprimerna je v študijski sobi, pisarni in sobi za sproščanje. je vesela in spodbu- dna barva, poživlja delovanje možganov, prostor naredi topel, sončen. Primema je za dnevne sobe, jedilnice, družinske sobe, kuhinje, spalnice (samo kre- mna), študijske sobe. Rumena zajtrkovalnica ali jedilnica po- spešujeta prebavo in spodbujata pogovor. Rumena je neprimerna je za spalnico in kopalnico. ZELENA: je barva narave, ohta- ja in povečuje prostor, sobo na- redi mirno in tiho, ko smo obda- ni z zeleno se počutimo udobno, lenobno in sprošceno. Mehki ze- leni odtenki učinkujejo terapev- tsko in sproščajo. Temnejši toni pa porajajo črne misli. Zelena je primerna za kuhinje, spalni- ce, jedilnice, notranje dvorišče, za dnevno sobo in sobo za spro- šcanje. Neprimema pa je za te- lovadnico in hladno ali temno sobo. MODRA: je najbolj priljublje- na barva med ljudmi, ustvar- ja pa mirno, prostrano in spro- ščeno bivalno okolje. Svetlo in nežno modra nas navdajata z mirom in nas varujeta pred ži- vžavom dneva. Temno modra sprošča in pomirja. Primerna je za prostor za sprošcanje, spal- nico, kopalnico, savno, otroško sobo (svetla), študijsko sobo (če je Kömbinirana s toplimi barva- mi). Neprimerna je za jedilni- ce, prostor za zabavo, hodnik, stopnice. VIJOLIČNA: nam daje zavetje ter nas varuje, hkrati pa nas spodbuja in žene v delovanje. Zelo globoko učinkuje na dušev- nost ljudi v prostoru, zato mo- ramo vedeti, ali sta naš tem- perament in notranja moč tej barvi kos. Primerna je za spalni- co, sobo za učenje, sobo za me- ditacijo, svetišče. Neprimerna je za ljudi, ki jih mučijo dušev- ne težave. CiKLAMNA: je zelo poduhovlje- na barva, če smo malodušni, za- nadaljevanje na nastednji strani PROOAJALNA PREMAZOV CfKIMO KRŠKO KEMOp/az? Cesta 4. julija 14, tel.: 07 49 05 375 Ucyjden nakup v KEMOplazu Krško •WiVO! NOVO! NOVO! JUBOVA MEŠALNICA Mešanje zidnih barv, fasadnih barv in ometov po JUBOVI barvni lestvici! KOPWOS Pneu/a odto&fa/ ! Imate neizkoriščeno podstrešje in ste v bivalni stiski? Prava odločitev za vas je prenova podstrešja s suhomontažnim sistemom gradnje. Predelava neizkoriščenih podstrešij je najbolj ekonomična in najcenejša možnost pridobitve novih bivalnih prostorov v najkrajšem času. Prednosti suhomontažnega sistema gradnje podstrešnih stanovanj so: ~ izvedba je cenejša in hitrejša; ~ "suh" način izvedbe; ~ majhno onesnaževanje in poraba časa; ~ možna takojšnja vselitev v prostor. Pokličite nas, ustregli bomo vašim željam. VSE ZA SUHOMONTAŽO NA ENEM MESTU SVETOVANJE MONTAŽA PRODAJA DOSTAVA Cirje 6 • 8274 Raka • tei.: 07/81 46 410 • mtei.: 051 624 655 Centres d,,. strojne instcilacije plinske instalacije vodovod ogrevanje nerjaveči dimniki toplotne črpalke Cankarjeva 63, 8281 Senovo www.centros.si tel.: 07 49 71 244, 041 628 489, 051 302 889, 041 606 730 • Predpomladno čiščenje s stilom -l pooblaščeni servis:*? (<^ j jservis vseh tipov motornih žag, motornih kosj i||yi . škrof|lnic, rotacijskih kosilnic ... jM AKCIJA STARO ZA NOVO do 19.03.071 ŠKROPILNICA STIHL SR 420 ^pJM»€eL MOŽNOST NAKUPA NA 24 OBROKOV 522,00 EUR i (BAN KREDIT) (125-092?.MPj SI DifO d.o.o., TRGOVINA IN SERVIS notevaijev trg 5, 8270 Krško, tel.: 07 49 21 359 Trgovln« n nključn« gndb«n« di • suhomontažnl sisteml (prodaja In montaža) R/a/DS rmstrona ¦ stiropor fasade, ometi ¦ stresna oKna (brezplačna montaia) strešne krltine • izolaclj« ¦ sanitarne konzote za luhomontaino vgradnjo - okrasni proflll In rozete NMC, BOVELACCI Ulu..i M. novcnibLi 57, Ohitn.i coii.i Lcskovcc, GSM: 041 40S SGI !<-l (U 49 ():i 940 - stanovanjski objektl \ - večstanovanjski objekti \ - gradbeni servis ° - izvedbe na ključ Kontakt: 051 3?9 277 Podjetje LD inženiring opravlja gradbeni inženiring od zamisli do izvedbe. Na trgu je aktivno od leta 2004. V kratkem in hitrem razvoju je ustvarilo ime vredno zaupanja, prepoznavno po kvalitetni gradnji s kakovostnimi materiali. Že v preteklem letu se je podjetje specializiralo za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Danes vam svetujejo, pripravijo programe investicij, zberejo ponudbe, koordinirajo, nadzirajo ter izvajajo gradbena in obrtniška dela za vse vrste objektov. Vsa dela izvajajo v zastavljenih rokih in v okviru pogodbeno dogovorjenih finančnih sredstev. Tudi pri gradnji, obnovi, adaptaciji aN kakršni koli drugi obliki gradbeništva se lahko zaneste na njihovo izkušeno ekipo. Še pred začetkom del, se obrnite na njih in zaupajte svoje želje, katere boste s skupnimi premišljenimi dejanji privedli do realizacije. Skupina gradbeno obrtniških del, ki jih podjetje izvaja: idejna zasnova projektov, organizacija pri pridobivanju projektne dokumentacije, izdelava popisov del in priprava ponudb, nadzor in izvajanje gradbeno obrtniških del, svetovanja na področju gradbeništva. Podjetje se lahko pohvali z uspehom predprejšnjega leta, ko so bili izbrani za izvajalca leta 2005 v gradnji z Ytong-gom, dosegli so ga s kvalitetnim delom v podjetju. Za dosežek so zaslužni prav vsi zaposleni, kot tudi dobaviteljij, ki so uspešno sledili trendom na trgu, ter prisluhnili potrebam trga. «r Posavski obzornik - leto XI, številka 5, četrtek, 8.3. 2007 UREDIMO SI DOM IN OKOLICO E nadaljevanje s prejšnje strani skrbljeni nad seboj, jezni ali ne- zadovoljni, nas osvobodi teh občutkov in nam ozdravi dušo. Priporočljiva je za vhodno avlo, spatnico, študijsko sobo, sobo za starejše. Neprimerna je za pi- sarno, jedilnico, kopalnico. UWiH izraža popolno čistost, vendar se v njej skriva tudi osa- ma. Če živimo v belem oko- Iju, imamo prostor za širjenje in rast, vendar to ni barva, ki bi spodbujala k delovanju. Beli zidovi so zelo moderni, ker so prilagodljivi in vsakdo mu lah- ko doda svoj pečat, žal pa to pogosto izzove nasproten uči- nek, saj bela zatira individual- nost in ovira sprejemanje odlo- čitev. Odtenkov bele je veliko in rahlo obarvana bela naredi pro- stor topel, ne da bi izgubil sve- žino. Cista bela je lahko enako strašljiva kot črna, poleg tega je lahko hladna in preveč spominja na bolnišnico; uporabljajmo jo v kombinaciji z drugimi barvami ali z mehkimi belimi toni. ČRNA: če jo uporabljamo pame- tno, je vir navdiha in udnkovi- to poudarja lastnosti sosednjih barv, toda kljub temu je z njo težko živeti, saj prostrana črna stena ali strop izčrpavata in po- rajata črne misli. Crno raje upo- rabljajmo zzadrikom, da pouda- rimo druge prostore. Neprimerna je predvsem za kuhinje, jedilni- ce, hodnik in stopnišče. SIVA: je barva izmikanja in izo- gibanja obveznostim. Vzbuja ne- gativne občutke prav zato, ker jemlje življenjsko energijo. Upo- rabljajmo jo z zadrikom, za po- udarjanje drugih barv. Ni primer- na za ljudi, ki trpijo za kronično utrujenostjo ali potrtostjo. RJAVA: vnese v dom trdnost in kadar smo negotovi vsekakor uporabimo to barvo. Rjava učin- kuje toplo in ustvarja hranljivo okolje. Tople nevtralne tone je primemo uporabljati v vseh pro- storih za pode, da uravnotežimo druge barve in pohištvo. Rja- va pa ni primerna za spalnice, dnevne sobe, kuhinje, jedilnice, sobe za sproščanje. Tako kot toni v glasbi tudi bar- ve različno vplivajo na nas, od- visno od tega, katere izberemo in kako jih razporedimo. Ko se odločamo, kakšno barvo bomo uporabili, moramo upoštevati: 1. Katere so najljubše barve tistega, ki bo sobo uporabljal? 2. Ali je soba hladna, temna, sončna, velika ali majhna? 3. Čemu naj bi soba služila? 4. Ali imatisti, ki bo sobo upo- rabljal, kakšne posebne potre- be? Ali je bolan, ali ga morda mučijo duševne težave? Kot vidimo, so barve našega doma zrcalo našega značaja in spričevalo o tern, kakšen člo- vek smo. In kot smo ugotovili, za to, da bi spremenili ozračje v sobi in stanovanju, še ni potreb- no zamenjati vse opreme; lahko spremenimo le obstoječe bar- ve, ali pa jih v prostor vpeljemo le v manjših količinah, kot po- samezne dodatke. Zgornji opis barv pa ni primeren le za stano- vanje, temveč tudi za vrt. Tudi vrt, tako kot stanovanje razkri- va, katere barve so nam še po- sebej pri srcu in katere potre- bujemo. Tako vsak vrt po svoje zrcali značaj lastnika ali tiste- ga, ki ga je oblikoval. Navdih in skladnost barvne energije pa lahko poiščemo kar v naravi, npr. sončnice - živahna zlatoru- mena barva sončničnih cvetov je uravnotežena z zelenimi listi in rjavimi semeni. Barve so povsod okoli nas, nas obkrožajo in napajajo naše čute. Vidimo jih, jih čutimo, vsrkava- mo. Pri tern pa na najrazličnej- še načine vplivajo na nas in naše razpoloženje. In če smo dobri opazovalci nam lahko marsikaj povedo, zato bodimo pozorni na barve, ki nas obdajajo, saj lahko spremenijo naše razpoloženje, v prostor pa vnesejo bolj toplo, sproščeno in harmonično ozra- čje. Zato se le poigrajte z bar- vami in vnesite mavrico sreče v vaš dom! Pripravila: Bojana Kunej SL - inzenirinq Za vas gradimo stanovanja v Krmelju Stanovanjsko-poslovni objekt Krmelj Investitor: SL-inženiring Boršt d.o.o. Boršt 12 B, Cerklje ob Krki Informacije: PE Krško, tel. 07 490 22 67 Velikost stanovanj: od 34,58 m do 73,08 m Cena: od 1.205,33 do 1.277,70 EUR/m 1 VBREŽICAH SMO ZA VAS ZGRADILI NOVA STANOVANJA Na izjemnl lokadji v Brežicah v bližini trgovskaga centra, vrtca, zdravstvenega doma, bolnišnice, avtobusne postaje smo zgradili zdrava stanovanja z Izjemno toplotno izolacijo, podzemnimi garatami In dvigali. Velikost od 47 m2 do 91 ml. Vseljlvo v februarju 2007. SL - inženirfng Informacije: Boršt 12b, 8263 Cerklje ob Krki MDB 2a, 8273 Leskovec pri Krškem tel.: 07 490 22 60, fax: 07 490 22 63 -1^ ^^&mmu^ fnženiring, proizvodnja in trvovina Breiice d.o.o. D^SIWfW Milavčeva 16, H250Breiice, W^ tel.: 051 380-060, petraingCamol.net — » projektiranje stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov —». inženiring — ». strokovni nadzor PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING: stanovanjski objekti, gospodarska poslopja, industrijski objekti tlOßTIKULTUßfl. PlflHTflZf in :x \ - ANTENSKI SISTEMI < - KLIMA NAPRAVE S www.telsat.sl, e-maH: telsst@slol.nei CPB13,8280 Bi-BStantea, tet.: 07/49 73 500 Prodaja, montaža, servis GSM: 041 62S 406 TMS BREŽICE d.o.o. SERVIS, TROOVINA, HIDRAVLIKA - izdelava jMBI I hidravličnih cevl I - prodaja in servis I motornih kosilnic, I žag in skropilnic m Gotovinski popusti, -m ¦ možnost nakupa z J Posavski obzornik - leto XI, številka 5, četrtek, 8.3, 2007_________________________________________________________OBVESTILA ffl S§iS Podarim dobro ohranjeno spalnico. Tel: 040 634 737 Oddam v najem štirisobno stanova- nje za večjo družino ali za tri do štiri osebe, družinska hiša, zasebni vhod, 10 min do Brežic. Tel.: 030 911 534 Oddamo v najem vinograd s 450 tr- tami, na lepi legi v Brezjem - Boj- sno, možnost vrta. Tel.: 041 543 694 Oddam vinograd v obdelavo, še raje prodam, v Brezju pri Bojsnem, 460 trt in hram z vodo. Tel.: 07 49 56 230 Oddam opremljeno sobo v pritličju vnajem. Tel.: 041 876 820 Kupim zadnjo levo luč (izbočeno, ne ravno) za avto Clio, I. 95. Tel.: 07 49 67 545 Kupim gradbeno parcelo ali hišo v Brestanici ali njeni okolici. Tel.: 031 428 583 Kupim staro zidanico, hram ali manjši vikend, lahko tudi brez vino- grada, v okolici Krškega. Tel.: 041 644 663 V najem vzamemo manjšo kmetijo v Posavju, z možnostjo odkupa. Tel.: 041 820 245 Prodam Citroen C3, letnik 02, vsa oprema, svetlo modre barve, majh- na poraba, dobro ohranjen, garaži- ran. Tel.: 051 330185 Prodam osebni avto Mazda 626, ko- vinsko srebrne barve, garažiran, prvi lastnik, dodatna oprema, odtič- no ohranjen, cena po dogovoru. Tel.: 07 49 69 277 Prodam osebni avto Golf 1.4, letnik 97/11, petvratni, srebrne barve, vsa oprema razen klime, ohranjen, ser- visna knjiga. Tel.: 031 872 624 Prodam novo dvosobno stanovanje v Krškem, plinsko etažno ogrevanje, KTV, telefon, vpisano v zemljiško knjigo.Tel.:031690 587 Prodam vinograd s 400 trtami in vi- kendom, asfalt, na lepi sončni legi v Mrzlavi vasi. Tel.: 0749 59 537 Prodam mešani gozd, 3,4 ha, v oko- lici Sevnice, cena po dogovoru ob ogledu gozda. Tel.: 07 814 16 52 Prodam visokopritlično stanovanj- sko hišo v Krškem naselje Resa, zgrajena I. 1965, vseljiva, sonč- na lega, velikost parcele 9.500 m2. Tel.: 041 772 613 Prodam več kovinskih stopnic in elementov za stopnišce in balkon- ske ograje. Tel.: 031 497 806 Prodam več hrastovih sodov v razsu- tem stanju in materiala za kovinarje termizarje.Tel.:051813 561 Prodam kamp prikolico ali menjam za starejšo, APNG motor I. 1996. Tel.: 051 621 149 Prodam prikolico, primerno za pre- voz čebel, 3,20 m x 1,45 m, cena po dogovoru. Tel.: 041 981 708 Prodam betonske plošce 100 x 3 m in domače ocvirke. Tel.: 07 49 20 493 Prodam kosilnico Gorenje Muta, okrogli priklop, greben 130 cm, in Vrečkovo črpalko z elektromotor- jem.Tel.:041 523 708 Prodam lesen mlin za mletje žita (šrot, moko) na mlinski kamen. Tel.: 041 319 417 Prodam industrijski šivalni stroj Pfaf, ravni šiv s trifaznim motorjem, primeren za obrt. Tel.: 041 319 417 Prodam pralni stroj Gorenje wa 442, 400 obratov, cena 60 €. Tel.: 041430 770 Prodam lepo ohranjeno samohodno škropilnico, 1001,10 km. Tel.: 041 901 377 Prodam neatestirano avto prikolico (180 x 130), 200 kock sena in lesene brane, možna menjava za odojke ali motorno žago. Tel.: 041 552 915 Prodam malo rabljen sadilec krom- pirja in sejalnico za koruzo. Tel.: 031 464 833 Prodam dobro ohranjen gorilnik za centralno kurjavo znamke Weis- haupt. Tel.: 07 81 84 343 Prodam traktor Ursus 35, letnik 1978, srednje ohranjen. Tel.: 07 49 71 593 Prodam plug IMT12, dvobrazdni, vi- soki klin, dobro ohranjen, cena po dogovoru. Tel.: 041 913 887 Prodam puhalnik za seno. Tel.: 07 49 68 654 Prodam plinsko peč, dve ležišči, klubsko mizo in Renault 19, letnik 89, rdeče barve, lahko tudi za dele. Tel.: 031 340 901 Prodam nov štedilnik na drva - 70 cm, desni odvod. Tel.: 031 653 134 Prodam 16 kosov novih salonitnih plošč, črne barve. Tel.: 041 527195 Prodam dobro ohranjen kombini- ran štedilnik in kuhinjske elemente. Tel.: 07 49 71 706 Prodam balkonska vrata 80 x 220 in okno 120 x 180 Kli Logatec, zaste- kljeno. Tel.: 041779165 Prodam garažna in hišna vhodna vrata in akacijevo žagano kolje za vinograd. Tel.: 041 793 067 Prodam vratna krila, mahagonij - 2 komada, dimenzije 85 x 75 cm, in raztegljivo mizo, vse malo rabljeno. Tel.: 051 389 362 Prodam okna z roletami in balkon- skimi vrati v odličnem stanju, po 1. maju 2007. Tel.: 07 49 71 617 Prodam novo modro kotno sedežno garnituro z ležiščem, 260 x 210 cm. Tel.: 031 431 725 Prodam jedilno mizo in štiri stole, belo modre barve, malo rabljeno, cena 100 €. Tel.: 041 842 044 Prodam 100 kg prašiče, hranjene z domačo hrano. Tel.: 041 729 778 Prodam prašiče, težke od 140 do 170 kg, in odojke, hranjene z doma- čo hrano. Tel.: 0749 67 826 Prodam prašiča, težka cca. 120 kg, ali menjam za drva ali kostanjevo kolje. Tel.: 031 466 504 Prodam dva prašiča, težka od 100 do 140 kg, krmljena z domačo hra- no, možen zakol. Tel.: 07 49 67 135 Prodam kostanjevo kalano kolje dolžine 1,5m- 0,80 €, 2 m -1€, 3 m -1,5 €. Tel.: 031 417 286 Prodam belo in rdeče vino. Tel: 041 813 074 Prodam seno v balah (30 €), žaga- na drva - prikolica z dostavo (160 €), vino (1,2 €/l), uleian hlevski gnoj (100€/prikolico). Tel.: 031 866 698 Prodam koruzo v zrnju, seno in sla- mo v kockah ter vinsko žganje. Tel.: 041 726 086 Prodam seno in otavo v kockah Tel.: 07 49 20 057 Prodam 10 kg orehovih jedrc, cena po dogovoru. Tel.: 07 49 67132 Prodam sveža jabolka in suhe ja- bolčne krhlje. Tel.: 07 45 22 093 Prodam odlično ocenjeno vino - cvi- ček p.t.p., odprto vino, suho, lepe- ga vonja in dobrega okusa. Tel: 031 601 924 Prodam rdeče vino. Tel.: 031 484 058 Stiki - preprost, iskren, pošten 39- letni fant, nekadilec, želi spoznati dekle ali mamico, staro do 37 let, za resno zvezo, otrok ni ovira. Tel.: 041 925 196 Stiki - atraktiven, dobro situiran in vesel Dolenjec (40-185-95) želi spo- znati žensko visoke postave, staro do 45 let, za skupno življenje. Tel.: 031 593 996 Nega v zameno za stanovanje bi ne- govala in skrbela za starejšo osebo, brez sorodnikov. Tel.: 051 219 540 BREZPLAČNI MALI OGLASI Brezplačni mali oglas lahko odda le fizična oseba, izključno preko obja- vljenega obrazca v Posavskem ob- zorniku in za nekomercialne na- mene. Vsak bralec lahko objavi v posamezni številki praviloma le po en oglas. Za ponovno objavo mora naročnik ponovno poslati naročilo, vendar bomo oglas z isto vsebino ob- javili največ dvakrat. Vsebina oglasa naj bo napisana čitlji- vo in s tiskanimi črkami. Oglas mora biti napisan v slovenskem jeziku. V primeru, da bo mali oglas daljši od 20 besed, ga bomo skrajšali. Pridru- žujemo si pravico spremembe vsebi- ne in zavrnitve oglasa. Za resničnost in verodostojnost objavljenih oglasov odgovarja naročnik. Malih oglasov, ki se nanašajo na nu- denje dela (storitev) in zaposlova- nja, ne objavljamo. Zakon o prepre- čevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. list R_S, St.: 36/2000) v 2. od- stavku 6. člena določa, da je naroč- nik oglasa dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o njegovi identite- ti. Zaradi tehnike pošiljanja oglasov ne moremo izpolniti pogojev zgoraj omenjenega zakona in zato oglasov, ki ponujajo delo oz. zaposlovanje, ne objavljamo brezplačno, pač pa jih morajo zainteresirani naročiti kot druge oglase na sedežu uredništva. Naročila malih oglasov sprejemamo najkasneje tri dni pred objavo, t.j. vsak ponedeljek pred izidom časo- pisa, na naslovu: Posavski obzornik, Trg. M. Gubca 3, 8270 Krško. \ KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS DO 20 BESED^^: | Vsebina oglasa:________________________________________________________'. '. Telefon:____________________ Podpis:___________________________: ! ŠT\ 1_ ^fCwiri ¦! \s ^trinjam se z objavo oslasa v Posavskem obzorniku! '. iUuzoniiJv : •Podatke na spodnji strani potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo. ____ • lime in priimek:___________________________________.____________________ '• Xllica, kraj:____________________________________________________________ ! Ipošta:____________________ Kontaktni telefon:________________________ ! KAM V POSAVJU ¦ VODNIK PO PRIREDITVAH Prireditve med 8. in 21. marcem Četrtek, 8. 3. • ob 20.30 v Kulturnem domu Krško: komedija „5žensk. com", za izven Petek, 9. 3. • ob 9.00 v Domu Svobode Krmelj: območno srečanje otro- ških lutkovnih skupin občine Seynica - lutkovne skupine: Knapec OS Krmelj, Mravljice OŠ Tržišče, Blanške čebeli- ce, AAedvedek OS Sava Kladnika Sevnica, Mladi lutkarji OS Sava Kladnika Sevnica • ob 12.00 v Dvorani v parku Krško: sprejem športnikov in športnic pri županu občine Krško • ob 17.00 v MC Sevnica: kozmetični klepet • ob 18.00 v Prosvetnem domu Brežice: prireditev „Špor- tnik leta občine Brežice 2006" • ob 19.00 v Kulturnem domu Krško: uprizoritev „Visoke pe- smi" v izvedbi KUD Franjo Stiplovšek Gimnazije Brežice • ob 19.00 v Kulturni dvorani Šentjanž: kulturna priredi- tev ob dnevu žena Sobota, 10. 3. • od 9.00 do 15.00 v restavraciji City Krško: praznik vina Sremič 2007 - zbiranje vzorcev vin • ob 10.30 v MC Krško: tutkovna predstava „Sneguljčica" v izvedbi učencev OŠ Bianca • ob 15.00 v gostilni Vrtovšek v Sevnici: tradicionalna 46. salamiada na dan 40 mučenikov • ob 19.00 v MC Sevnica: 2. del festivala „First chance 2007" Splash the toilet (Senovo), Galama (Zagorje), Veto (Nova Gorica), Wake up (Maribor), Meanless (Ce- Ije), nOdus (Koper), Zircus (Slovenj Gradec) • ob 19.00 v SMC Sevnica: tematski glasbeni večer - Goth • ob 19.00 na Velikem Cirniku: prireditev ob dnevu žena • ob 20.00 vCebeln'aku (MC Krško): Pizdun-Butnhrupn ma- raton - Killing option, Loth, By default, Golliwog, Ken- nybal Smith • ob 21.00 v Kulturnem domu Krško: koncert Jana Pleste- njaka, za izven Nedelja, 11. 3. • od 10.00 do 12.00 v restavraciji City Krško: praznik vina Sremič 2007 - zbiranje vzorcev vin • ob 17.00 v Kulturnem domu Krško: koncert MePZ Viva, za oranžni abonma in izven Ponedeljek, 12. 3. • ob 19.00 v Dvorani v parku Krško: koncert Marka Žele- znika in Tamare Vonta ob 10. obletnici delovanja Društva ljubiteljev fotografije Krško • ob 20.30 v Cebeln'aku (MC Krško): Big Band Krško Torek, 13. 3. • ob 17.00 v Ozari Brežice: teden možganov - predavanje „Možgani, epilepsija in mi" • ob 19.00 v Cebeln'aku (MC Krško): otvoritev razstave »Lava« Jurija Kelharja Sreda, 14. 3. • od 10.00 dalje v restavraciji City Krsko: praznik vina Sre- mič 2007 - ocenjevanje vzorcev vin • ob 18.00 v Prosvetnem domu Brežice: »Igraj kolce« - ob- močno srečanje otroških folklomih skupin • ob 19.00 v Ozari Brežice: teden možganov predavanje „Spanje in imunski sistem" Četrtek, 15. 3. • ob 17.00 v Cebeln'aku (MC Krško): predstavitev programa Mladi v akciji • ob 19.30 v Kulturni dvorani Sevnica: gledališka kriminalka „Mišolovka", za abonma in izven Petek, 16. 3. • ob 18.00 v Cebeln'aku (MC Krško): potopisno predavanje Nova Zelandija in Avstralija • ob 18.00 v Kulturni dvorani Sevnica: Motoretovi dnevi - nastopajo vokalna skupina Zefir, pevski zbor DU Sevnica, učenci ÖS Sevnica Sobota, 17. 3. • ob 18.00 v Zadružnem domu Bizeljsko: slavnostni koncert ob 30-letnici MoPZ Bizeljsko, gosti tamburaška skupina Ze- lenjak in godba Blanški vinogradniki • ob 19.30 v Kulturnem domu Krško: komedija „Bit je škrja- nec", za modri abonma in izven • ob 20.00 v MC Sevnica: potopisni šov »Mehika/poljub delfina« • ob 21.00 v Cebetn'aku (MC Krško): koncert Moveknowled- gement s predskupino Link • ob 21.15 v klubu Kulturnega doma Krško: etno koncert Ur- šule Ramoveš in Fantov iz Jazbecove grape Torek, 20. 3. • ob 19.30 v Prosvetnem domu Brežice : komedija „Ti nori tenorji", za abonma in izven Sreda, 21. 3. • ob 17.00 v Kulturni dvorani Sevnica: prva virtualna pravlji- ca „Palčica", za abonma in izven • ob 17.00 v Kulturnem domu Dobova: »Sijaj, sijaj sončece« - območna revija otroških pevskih zborov • ob 17.30 v Kulturnem domu Krško: igrano-lutkovna pred- stava „Pika Nogavička", za rumeni abonma in izven KINO SPOREDIV POSAVJU Kino Servis Brežice: Četrtek, 8. 3., petek, 9. 3., sobota, 10. 3. in nedelja, 11. 3.: ob 18.00 pustolovski triler Turistas (94 min), ob 20.00 komedija V iskanju sreče (117 min) Kulturni dom Krško: Petek, 9. 3. ob 20.00: triler Krvavi diamant (138 min) Sobota, 10. 3. ob 18.00: komedija Tiger in sneg (114 min) Petek, 16. 3. ob 18.00: animirana družinska komedija Asterix in Vikingi (78 min), ob 20.00 drama Nepovabljen (120 min) Kulturna dvorana Sevnica: Petek, 9. 3. ob 17.00: animirana družinska komedija Ve- sele nogice (87 min) Nedelja, 11. 3. ob 18.00: komedija Hvala, ker ne kadi- te (92 min) Sobota, 17. 3. ob 18.00: drama Babilon (142 min) Nedelja, 18. 3. ob 18.00: komedija Bolj čudno kot fik- cija (113 min) POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info, obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Glavni urednik Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Trženje in promocija Bojana Kunej tel.: 07 49 05 780 bojana. kunej@posavje. info Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica, od 1.1.2007 za občino Kosta- njevica na Krki. Rok za rezer- vacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 14. ma- rec. Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk Delo - Tiskarsko središče, Ljubljana Naklada 24.000 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 22. marca 2007. ObzorniK ^j ZADNJA STRAN________________________________________________________Posavski obzornik - leto XI, številka 5, četrtek, 8.3. 2007 „Ko odprem vrata, ga stisnem k sebi in takrat postane moj" Marjana Planinc, z brežička, ki se imenuje Libna, o sebi pravi, da je predvsem mati vsem otrokom - ti- stim, ki so njeni in tudi drugim, ki prihajajo in odhajajo, nekateri pa tudi ostanejo v njihovem domu. Je žena in gospodinja, rejnica in prijateljica, od lani pa tudi svetnica krškega Občinskega sveta. V sobo- tno jutro sva pili kavo in odstirali tančice njenih življenjskih korakov in odločitev. Pred triinpetdesetimi leti se je rodila v Cerkljah ob Krki. Sta- novali so pri teti, mamini sestri. Tam je živela deset let in tudi pričela hoditi v šolo. Ima dve se- stri in enega brata, ona je bila prvorojenka. Nato se je druži- na preselila v Leskovec pri Kr- škem, kamor je do sedmega ra- zreda hodila v šolo. Končala jo je v Krškem, saj so se zopet seli- li, ker so na Vidmu zgradili svojo hišo. V Cerktje se je vračala vsa- ko leto na počitnice in se je tam počutila najbolj doma. „Kot otrok sem bila zelo mirna, tiha, sramežljiva in plaha. Am- pak imam na tisti čas zelo lepe spomine, čeprav se mi zdi, ker nisem živela ves čas s starši, da z bratom in s sestrama nisem toliko povezana, kot bi verje- tno bila, če bi bili skupaj. Mama je hodila v službo, veliko je de- lala, oče je bil operiran na hrb- tenici," brska po svojem spomi- nu, „ vrtcev ni bilo, pa smo bili razdvojeni, ampak takrat se mi je to zdelo čisto normalno." V Novem mestu je naredila go- stinsko šolo in takrat je spozna- la tudi bodočega moža Miho, s katerim se je leta 1974 poroči- la. Najprej je rodila sina, čez štiri leta drugega, nato pa čez štiri leta še hčerko. Otroci so bili do tretjega leta v zasebnem varstvu, nato v vrtcu, saj je ho- dila v službo. Mož je na Libni dobil od staršev parcelo in pri- čela sta graditi hišo. Za otroke je imela tedaj bolj malo časa, še največ, ko so bili skupaj na gradbišcu. Po mnogih letih pa se je odlo- čila še za drugačno družino, saj se je kar naenkrat zave- dla, da so leta minila. Z mo- žem sta ostala sama, v njego- vi družini je bilo sedem otrok. Bila je tudi brez službe in poču- tila se je nekoristna ter odveč. Mož je samostojni podjetnik in je bil ter je še veliko zaposlen. „Zjutraj sem vstala," po pre- misleku opiše vsakdanjik pred nekaj leti, „skuhala sem kavo, se oblekla, se odpeljala v me- sto, hodila po trgovinah, od- šla na klepet k mami in očetu, nato ponovno domov, skuhala sem kosilo... Sledilo je pospra- vljanje in vedno bolj sem čuti- la, da to ni zame, da me takšno življenje ne zapolnjuje". Pri- čela je razmišljati o rejništvu, tudi spraševala je in ni dobila negativnih odzivov. Potem se je odločila, odšla na Center za so- cialno delo in oddala vlogo za rejništvo. Pričeli so se razgovori s social- nimi delavkami, ki so ji obra- zložile, kakšno delo je to, ka- kšni problemi lahko pridejo, da se vsega ne da predvideti, mo- rala je dobiti so- glasje tudi doma. Nato sta prišli dve punčki, ker je od- šla mati v bolnico in nista imeli kam. Z njima ni ime- la nobenih pro- blemov, kmalu pa se je začelo zares, prihajali so otroci z najrazličnejšimi težavami. Odloči- la se je, da vzame k sebi otroke do 13 let. Meni namreč, da je težje delati s starejšimi, ki s sabo prinesejo že najrazličnejše navade, poleg tega je težko tudi obdobje pu- bertete. Otroci so v svojem ži- vljenju doživeli veliko hudega, različne travme, kljubujejo na svoj način, so težko obvladljivi, so nezaupljivi, se ne pogovarja- jo, vsaj v začetku ne povedo, kaj želijo in kaj si mislijo. „Ko me pokličejo s Centra," razlaga, kaj ob tem doživlja, „najprej razmislim, potem se pogovarjam sama s sabo, se po- govorimo doma in sprejmem odločitev ter pokličem, da otroka pripeljejo. Ko odprem vrata, ga stisnem k sebi in ta- krat postane moj. Ko prestopi prah naše hiše, je moj. Najdlje imam Cvetko, ki je pri meni že štiri leta, petletnega Aleša pa so pripeljali pred tremi leti in pol. Ostali otroci so bili tukaj kratek čas." Pravi, da na sebe gleda kot na mater in ne kot na rejnico in je mati tako svojim in ostalim otrokom, ki so pri njej, pa tudi zetu, snaham, obenem pa jim želi biti tudi prijatelji- ca. Z otroci hoče vzpostaviti to- pel odnos, ki naj bi ga imel vsak človek, da bi se počutil dobro. Veliko moči in energije vloži v pogovore in se z njimi trudi kot s svojimi. Prav nobene raztike nediti, ker niso njeni. Na zadnjih občinskih volitvah se je podala v politične vode in se nasmeje, da bolj po naklju- čju. Leta 2001 je začela dela- ti kot tajnica v Krajevni skupno- sti Dolenja vas, takrat tudi še ni bila rejnica, vendar je bila že odločena, da to postane. Lan- sko leto pa ji je predsednik kra- jevne skupnosti Branimir Vodo- pivc predlagal, naj kandidira za svetnico v občinski svet, pa je „padla noter". Za konec še opi- še, kako sedaj prične jutro. Kot sicer včasih - ob kavi, vendar so njene misli potem polne, saj preplete vse obveznosti, ki naj bi jo čakale, razmisli, kaj lah- ko spusti, če vsega ne bo zmo- gla, nato odpelje otroke v vrtec in šolo, popoldan jo čakajo tudi domače naloge, ki so del ruti- ne, kot normalen tempo življe- nja in z nasmeškom na obrazu pripomni, da se počuti več kot le dobro. M.KaläcM. Smo, kar jemo, zato jejmo zdravo! ČATEŽ - Društvo za preprečevanje osteoporoze Posavje je eno manjših društev, uporabniki njihovega programa so pretežno ženske stare nad 50 let, ki imajo potrjeno diagnozo, in druge, ki se želijo z do- ločenimi preventivnimi aktivnostmi za čim daljši čas izogniti osteoporozi. V programe je bilo vključe- nih 220 članic od 255, čtanice so vključene tudi v druga društva, strokovnih predavanj se udeležuje po- prečno 85 poslušalk. Na zadnjem srečanju so poslušale predavanje klinične dietetinje KC Pediatrične klinike Ljubljana Andreje Čampa o prehrani. Zakaj predavanje o prehra- ni? Ker se na internem oddel- ku brežiške bolnišnice dobro zavedajo, da o prehrani ni ni- koli preveč povedanega, je v uvodu poudarila Vanda Ko- stevc Zorko, dr.med. Pa tudi zato, kot je dejala Andreja Čampa, ker se z raztičnimi dietetnimi svetovanji srečuje že pri otrocih in mladostni- cah, ki jih v bolnišnico pri- vede anoreksija ali bulimija, anoreksija pa jih prekmalu pripelje do osteopatije (sku- pna označitev za obolenja kosti) in če starši ne ukrepa- jo, do osteoporoze. Kosti so pomemben organ, saj te da- jejo telesu oporo in omogo- čajo gibanje. Kosti rastejo v dolžino in širino in se krepijo. Kakšno maksimalno kostno maso bo človek dosegel, je v 60 do 80 odstotkih odvisno od genov, ki jih je podedoval, in od spola - moški imajo za- radi vpliva moškega spolnega hormona testosterona moč- nejše in večje kosti kot žen- ska; osteoporoza šestkrat po- gosteje prizadene ženske kot moške pred 65. letom. Sami pa lahko vplivamo na maksi- malno kostno maso v 20 do 40 odstotkih s pravilno prehrano in redno telesno dejavnostjo prvih 25 let. Kot je dejala predavateljica, »smo, kar jemo«, zato jejmo zdravo in pri tem mislimo na svoje kosti. Prehrana, bogata s kalcijem (mlekom in mleč- nimi izdelki), sadjem in zele- njavo, redna telesna dejav- nost ter izogibanje tobaku in alkoholu so osnovna skrb za zdrave kosti. Poudarila je, da je zdrava prehrana najpo- membnejša v dobi otroštva in odraščanja, ko kosti pospeše- no rastejo, pravilna prehrana pa pomeni primarno preven- tivo glede osteoporoze. Pri bolnikih, ki osteoporozo že imajo, je uravnotežena pre- hrana, ki vsebuje dovolj kal- cija, magnezija, kalija in vi- taminov, osnovni ukrep; k zdravljenju pa dodamo še vi- tamin D, kalcijeve pripravke - bolnikom z ledvičnimi kamni kalcijeve pripravke odsvetu- jejo - in zdravilo za osteopo- rozo. Samo s hrano bolezni ne moremo zdraviti, lahko pa ča- sovno oddatjimo njen nasta- nek. Prav tako je pomemben vnos dobrih maščob, zmer- no osoljena hrana, redno pi- tje vode, uživanje manj mesa in kofeina, trije redni obroki dnevno, škodljive pa so tudi raznovrstne diete. Predsednica Milena Jesen- ko je poudarila, da bodo cilji programa tudi v bodoče oza- veščanje o bolezni kosti, delo društva pa bo še naprej te- meljilo na usmeritvah stroke in Zveze DOBS, ki sproti se- znanja z novostmi na podro- čju diagnostike in zdravlje- nja osteoporoze, le da jim precejšnjo težavo pri tesnej- šem sodelovanju s članicami povzroča razpršenost v pro- storu, ki obsega geografsko pod roc je celotnega Posavja in precejšen del Dolenjske. Sicer pa se je članicam zno- va zahvalila za dobro sode- lovanje pri odmevni pripravi svetovnega dneva osteoporo- ze lani 21. oktobra v Termah Čatež. Uvod v druženje pri- jetno s koristnim pa so pri- pravili učenci Glasbene sole Brežice z mentoricama Anito Veršec in Adriano Stažič ter Kaja Galič z recitali. N. Jenko S. B MESTNI ATRIJ ü © m u¦ s i i Dan iena je bil včasih mnogo večji pra- znik, vsaj praznovanje je bilo dosti bolj bučno kot danes. Glasbeniki smo imeli na ta dan in okoli njega veliko dela, sedaj pa I je vse drugače. Ne da bi tarnali, naj živi dan žena... Vsem, ki praznujete ta praznik, iskrene čestitke, še posebej vsem posavskim glasbenicam in ženam muzikantov, ki so skozi vse leto »na čakanju«... Kmalu bo dan zagledal že tež- ko pričakovani, novi CD Nuše Derenda. Za naš časopis je povedala, da se je globoko za- prla v studio in skrbno pripra- vlja nove pesmi, ki bodo nekaj posebnega, seveda v njenem stilu. Senzacionalno novico je dodal njen mož Frenk: Nuša se vrača med narodnjake. Na- stopila bo na festivalu Naj pol- ________________________ka, naj valček, s harmoniko pa bo nastopil tudi on, oba pa ob spremljavi ansambla, ki je včasih bil njen spremljevalni band. Še ena posavska pevka se je izkaza- L la na koncertnem odru. Tadeja Mo- I Ian je nastopila v krškem kultumem I domu na koncertu s Big bandom Kr- I ško in znamenitim kitaristom Primo- I žem Grašičem. Odpela je nekaj jazz I standardov in s tem sebi in drugim do- I kazala, da ji ležijo takšne skladbe ter I petje v Big bandu. Sicer je Tadeja, I odkar se je preselila v Krško, zelo de- I lovna v raznih posavskih ansamblih, I in, kot sama pravi, pridno študira v I Mariboru. Pevka Romana Košir iz Sevnice je uspešno nastopila na gala valentinovem plesu v Sevnici. Prepričala je publiko s svojo sproščenostjo, neposrednostjo in odlično interpretacijo slo- venskih večno zelenih melodij. Ob Romani je ta večer nasto- pila tudi prej omenjena Tadeja. Sevniški Big band, ki ga vodi dirigent Rok Stirn, je že dru- gič nastopil na gala plesu ob prazniku zaljubljencev. Pripra- vili so ravno pravšnji program za ta večer. Izbrana publika se je prijetno zabavala in se razšla z željo, da se dobijo ob letu na 3. plesu. Se spomnite čmo-bele fotografije iz prejšnje številke Posa- vskega obzornika? Bilo je kar nekaj ugibanj. Mnogi, ki ste me poklicali, pa se spomnite ansambla na sliki. Ja, to so bili čla- ni VIS MLADI. Za klaviaturami je stal Stane Cetin, v saksofon je pihal Frand Černelč, trobento je igral legendami Josip Roguljič - Buco, Zvone Urek - Havajc je prebiral strune na kitari, bobnar pa je bil Stanetov brat Franci Cetin. Ker v tej številki pise- mo v glavnem o ženskah, povejmo, da je ansambel imel tudi pev- ko, ki je ni bilo na foto- grafiji. Z VIS MLADI je pre- pevala Anto- nija Sluga. Po špilu Včasih so posavski ansambli dosti gostovali po tujini. Med vo- žnjo nekje po Nemčiji so fantje vsak po svoje dremali. Harmo- nikar ki je vihtel volan, je bil bolj analogni tip in se za digitali- zacijo ni preveč zanimal. Enakomerni zvok starega kombija je prekinil telefonski klic mobitela. Oglasi se poklicani, na krat- ko se pogovori in odloži telefon. Šofer pa takoj zatem vpraša, kdo je bil. Muzikant, ki je imel telefonski klic, mu je odgovori: »Žena.« Nastalo je nekaj kilometrov tišine. Za tem je sledilo šoferjevo vprašanje: »Kako pa je vedela, kje smo?« Iz Izole je prišel nujni klic, da tam potrebujejo band za zaba- vo in to takoj. Člani banda so se takoj organizirali in brez vpra- šanj odhiteli na nastop. Pevka ansambla je prišla po pevca, ga naložila v avto in brez pojasnila odpeljala na pot. Pevec je za- man spraševal, kam gredo. Sicer mu je povedala, da v Izolo, toda on tega ni verjel. Po dveurni vožnji sta res kot zadnja pri- spela na kraj dogodka. Ker se je že mudilo na oder, se z ura- dno napovedovalko niso uspeli dogovoriti o najavi ansambla. Najavila je vse člane in njihove vloge v ansamblu, napoveda- la je tudi pevko. Na vrsti je bil tudi pevec in ker napovedoval- ka ni navajena, da ima band dva pevca, je slednjega najavila kot humorista. Vsi vemo, da omenjeni humorist sicer rad pri- poveduje stare vice, a preverjeno lahko trdimo, da tisti večer ni povedal niti enega. piše: Andrej Pinterič Nuša in Frenk ponovno skupaj na odru Tokrat vam ponujamo še eno fotografijo v . razmislek in usibanje!?