Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XII. - Štev. 48 (617)	Gorica	-	četrtek	8.	decembra	1960	-	Trst	Posamezna	številka	L	30
Zgodovinski oris
češčenja Brezmadežne
Komunistični vrh zaključen
Češčenje brezmadežnega Spočetja Marijinega se je najprej uveljavilo v vzhodni Cerkvi, kjer je bilo že v osmem stoletju splošno razširjeno. V 9. stoletju se je udomačilo na Irskem, 200 let pozneje v Angliji in zatem šele na evropski celini. Med Slovenci sta ga upeljala ali mu položila vsaj temelje sveta brata Ciril in Metod, ki sta prišla iz vzhodne Cerkve razširjat med naše pradede Kristusovo blagovest.
ČEŠČENJE BREZMADEŽNE SE UVELJAVLJA V ZAPADNI CERKVI
Na Zahodu je češčenje brezmadežnega Spočetja Marijinega vsekakor moralo biti že močno razširjeno, če so že leta 1138 v lijonski metropolitanski cerkvi dne 8. decembra slovesno obhajali praznik Brezmadežne. Vsekakor je bil to za takratne čase drzen vdor v cerkvene tradicije, ki še niso poznale javnega češčenja Brezmadežne. Zato je pri mnogih cerkvenih dostojanstvenikih in po samostanih naletelo na odpor. A prav ta odpor je rodil nove navdušene pristaše v češčenju Brezmadežne. Ko je p. Godfrid iz Gorhama (1119-1146), opat benediktinskega samostana St. Alban v Angliji, zvedel za proteste proti lijonskim kanonikom, ki so uvedli Praznik Brezmadežne, je še sam odredil, da se mora 8. decembra obhajati sv. maša »in cappis«, kar je bilo v navadi le za v<Jikc-<wrVv»y.a • prazml.e. ..iii«zca-tega it prior Nikolaj Iz istega samostana napisal leta 1141 slovečo teološko razpravo »Trac-tatus« ter »Liber de Celebranda conceptio-ne contra Bernardum« v odgovor sv. Bernardu, ki se je tudi v začetku protivil u-vedbi češčenja brezmadežnega Spočetja. Zlasti »Tractatus« je najbriljantnejša razprava, napisana v obrambo brezmadežnega Spočetja Marije, tako da smemo opata Nikolaja po pravici imenovati odvetnika in teologa Brezmadežne.
Goreč zagovornik brezmadežnega Spočetja je bil tudi frančiškan Ivan Duns Scotus (umrl 1. 1308), ki je napisal veliko razprav v obrambo Brezmadežne. Njegovi sPisi so se kljub nasprotovanju naglo razširili po vsej Evropi in že v prvi polovici XIV. stoletja so se z njimi seznanili tudi Poljaki. Zlasti Krakovv je postal pravo žarišče te pobožnosti na Poljskem.
ČEŠČENJE BREZMADEŽNE PRI SLOVENCIH
Pri Slovencih najdemo prvo delo v obrambo Brezmadežne prav v času, ko so poljski škofje leta 1420 uvedli v vse poljske škofije praznik Brezmadežne. Spisal jo je Jurij iz Brežic pod naslovom »De Virginitate Servenda«. Napisano je v latinščini na izrecno prošnjo redovnice Izabele de Villeblanche. Delo, ki je bilo za tiste čase velika redkost, se je tako priljubilo, da je postalo v francoskih kot v španskih ženskih samostanih nekak marijanski brevir o Brezmadežni ter je dožl-velo v obeh deželah več ponatisov. Veliki častilci Brezmadežne so bili tudi celjski grofje in knezi. Iz oglejskih cerkvenih listin nam je znano, da je Herman I. Celjski leta 1371 ločil oltar Brezmadežne v rogaški župni cerkvi od glavnega oltarja ter nastavil za ta oltar posebnega kaplana, kateri se je obvezal darovati sv. mašo ob vzhodu sonca. Pri tem se je razvila zanimivost, da je vsa župna cerkev v Rogatcu še nadalje pripadala oglejskemu patriarhu, le oltar Brezmadežne je bil pod posebno zaščito Celjanov. Tudi Ptujski gospodje in Turjačanl so častili Brezmadežno.
Medtem ko si je v svobodnih slovanskih pokrajinah Brezmadežna osvojila v triumfalnem pohodu srca slovanskih vernikov, se je na Zahodu spor okrog češčenja Brezmadežne tako zaostril, da je bil papež Sikst IV. (1467-83) prisiljen dati oster u-kor vsem tistim prenapetežem, ki so pobožno mnenje o brezmadežnem Spočetju Marijinem preganjali kot krivoverstvo. Tudi papeža Pij V. leta 1567 ln Gregor XV.
leta 1622 sta morala odločno nastopiti proti tistim, ki so ostro nasprotovali češčenju Brezmadežne.
V Sloveniji je deloval v tem času ljubljanski škof Tomaž Hren. Bili so časi reformacije in protireformacije in škof Hren se je odločno vrgel v protireformacijsko delo in trebil luteranska gnezda, sovražna vsakemu Marijinemu češčenju. Kot velik častilec Marijin je 21. 8.1605 ustanovil prvo slovensko Marijino družbo v Ljubljani. Prvi Marijini družbi so kmalu sledile še druge in dobesedno preplavile vso našo deželo. Zlasti Marijine družbe so še posebno širile češčenje Brezmadežne. Deset let po ustanovitvi je štela samo ljubljanska škofija 63 Marijinih družb. Leta 1627 je škof Hren zaukazal slovesno praznovanje praznika Brezmadežne v ljubljanski škofiji, kar je ljudstvo navdušeno pozdravilo, dokaz, da antimarijanski luterani-zem ni pognal globokih korenin.
V čas, takoj po Hrenovi smrti, spada
Rimski obisk jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje za-ivIjUwii. -Kooa Popovič je prispel v Rim v četrtek 1. decembra ter se zadržal na obisku do nedelje 4. decembra, razgovori pa so se z izdajo skupnega uradnega poročila zaključili v soboto
3.	t. m. Uradni gostitelj Koče Popoviča je bil zunanji minister Se-gni. Oba visoka državnika sta imela vrsto političnih razgovorov, ki so se jih udeleževali še drugi visoki politični in gospadarski funkcionarji z obeh strani. Poleg tega je imel Popovič razgovore tudi z ministrskim predsednikom Fanfa-nijem, na Kvirinalu pa ga je sprejel predsednik republike Gronchi.
Že ob prihodu v Rim sta oba ministra izrazila zadovoljstvo nad srečanjem, ki je prvo te vrste po vojni in zato pomeni novo obdobje v jugoslovansko-italijanskih od-nošajih. Prvo pobudo za ta obisk je dal lanski obisk takratnega i-talijanskega zunanjega podtajnika Folchija v Jugoslaviji. Sedanji razgovori so bili zelo splošne narave, vendar so se v njih dotaknili vseh mednarodnih in obojestranskih vprašanj, kar je tudi razvidno iz skupnega poročila. Poleg številnih uradnih razgovo-
Canterburyjski nadškof obiskal papeža Janeza XXIII
Kanterburijski nadškof Fisher je imel enourni razgovor s Papežem Janezom XXIII. Nadškof je zaprosil, da bi lahko storil vljudnostni obisk pri papežu. Do srečanja je prišlo v papeževi zasebni knjižnici. Izmenjala sta si tudi darila. Kanterburijski nadškof, ki je sedaj najvišji eksponent anglikanske cerkve, je prišel na obisk k sv. očetu, da bi zbližal obe Cerkvi glede na možnost vsaj formalne združitve vseh vzhodnih in za-padnih kristjanov. Ko je odšel, je bil videti Fisher precej ganjen, tudi zaradi pozdravov in ploskanja precejšnje skupine ljudi.
To je prvo srečanje najvišjih poglavarjev obeh Cerkva v štirih stoletjih. Priprave za vesol jni zbor torej zaznamujejo trud vseh voditeljev veroizpovedi, da bi že enkrat prišlo do združitve vseh kristjanov na svetu.
tudi nastanek drugega samostojnega slovenskega dela o Brezmadežni izpod peresa zgodovinarja Ivana Ludvika Schoenlebna pod naslovom »Palma Virginea«. V tej dobi so verni Slovenci postavili vrsto krasnih spomenikov v čast Brezmadežni. Tako v Ljubljani, Mariboru, Ptuju, Celju in drugod, kjer na visokih stebrih kraljuje Brezmadežna, stoječa na polmesecu in s kačo pod nogami.
Pobožnost do Brezmadežne so podpirale tudi svetne oblasti še posebno v deželah, kjer so vladali katoliški vladarji.
Ko je padla zadnja ovira, ki jo je tudi temu češčenju prizadejal avstrijski cesar Jožef II. (1780-90) s svojim krivičnim odlokom proti katoliški Cerkvi, je nastopilo veliko zmagoslavje Brezmadežne. Dne 8. decembra leta 1854 je bilo v navzočnosti 54 kardinalov, enega patriarha iz vzhodne Cerkve, 42 nadškofov, nad 100 škofov in velikega števila duhovščine brezmadežno Spočetje Marijino proglašeno kot verska resnica. Mati božja sama je kmalu nato v Lurdu potrdila to resnico z besedami: »Brezmadežno Spočetje sem!«
(B. Pistivšek:
Slovenski visokošolski zbornik 1960.
Odlomek)
rov je bilo na sporedu tudi veliko sprejemov in banketov, ki so jih razni italijanski ministri priredili jugoslovanskemu gostu na čast.
Kaj se je na razgovorih obravnavalo, lahko povzemamo iz dolgega skupnega uradnega poročila. To sestoji v glavnem iz točk: izmenjava mnenj o mednarodni politiki ; medsebojni odnosi; vabilo ministru Segniju za obisk v Jugoslavijo. V prvem delu je med drugim rečeno, da je želja obeh vlad, da se morajo problemi med državami reševati s pogajanji ne-glede na politične in socialne razlike. Poudarile so potrebo po splošni in nadzorovani razorožitvi ter potrdile, da predstavljajo samo Združeni narodi najprimernejši forum za reševanje sporov.
I tali j ansko-j ugoslo vanski
odnosi in narodne manjšine
Kar se tiče drugega dela, moramo tu omeniti predvsem medsebojne trgovinske in gospodarske odnose ter vprašanja narodnih manjšin. Na splošno je v tem delu rečeno, da se medsebojni gospodarski odnosi razvijajo v obojestransko korist ter da jih bodo še poglobili. Jugoslavija išče med drugim tudi posojila za svojo denarno preosnovo, in Italija je v tem oziru pripravljena sodelovati s posojili. Podpisan je bil tudi kulturni sporazum ter dogovor o konzularni izmenjavi in sodni moči.
Del italijanskega tiska je že pred Popovičevim obiskom pripisoval posebno važnost manjšinskemu vprašanju ter predlogom, ki naj bi jih Popovič stavil rimski vladi zlasti v pogledu slovenskega šolstva. Uradno poročilo pa je bolj skopo in pravi, da obe vladi smatrata manjšine kot sredstvo za zbližanje in da sta v luči tega pojmovanja sklenili podvzeti nadaljnje ukrepe v soglasju z ustavnimi določbami in mednarodnimi obveznostmi.
Prav manjšinski problem naj bi torej predstavljal še tkzv. viseča vprašanja med obema državama. Nekateri govorijo, da se bo to delikatno vprašanje poglobilo ob Segnijevim obisku v Beogradu, ki naj bi se vršil spomladi.
Kot vidimo torej, ne moremo še dati zaenkrat jasne sodbe o za-
Vrhunski sestanek zastopnikov vseh partij sveta se je srečno zaključil pretekli teden. Uradno poročilo o njem so dali v javnost šele v ponedeljek, in sicer so ga objavili istočasno v Moskvi in Pekingu. Poročilo je zelo dolgo. Bistvo je v naslednjih trditvah:
1. mirno sožitje med socialističnim in kapitalističnim blokom je možno in nujno;
2. svetovna zmaga socializma nad kapitalizmom je prav blizu in se bo izvršila brez novih vojn in revolucij;
3. potrebna je enotnost vseh socialističnih sil sveta, ki morajo zato obdržati čim tesnejšo enotnost in slogo;
4. obsodili so vsled tega titovski revizionizem, ki je odcepil Jugoslavijo od bloka ostalih komunističnih sil.
V	zapadnem svetu se vprašujejo, ali je bil s tem dokumentom
ključkih rimskih razgovorov, posebno v zvezi z reševanjem vprašanj slovenske manjšine. Upamo, da so bile naše upravičene zahteve pravilno osvetljene in da so tako odgovorni predstavniki Jugoslavije končno le zavzeli tisto stališče, ki res odgovarja potrebam naše manjšine. Vsekakor bomo v bodočnosti lahko bolj stvarno ocenjevali dosežene rezultate.
Odmevi v tisku
Koča Popovič je imel tudi tiskovno konferenco v združenju tujega tiska v Rimu. Med drugim je jugoslovanski zunanji minister izjavil, da so odnosi med Kitajsko in FLRJ bolj slabi, medtem ko da so z Rusijo boljši. Na vprašanje o odnosih med Cerkvijo in državo je Popovič izjavil, da so se izvedli resni napori in pogajanja v okviru jugoslovanske ustave. Glede obnovitve odnosov z Vatikanom pa se zaenkrat še ne govori. Izrazil je tudi željo po ponovnih diplomatskih odnosih z Zahodno Nemčijo. Glede kake izmenjave obiskov vladnih načelnikov Italije in Jugoslavije pa da se ni še ukrenilo nič stvarnega.
Italijanski tisk je ob času Popovičevega obiska prinesel številne komentarje. Večina teh listov je podčrtala ugodne prilike za poglobitev sodelovanja med obema sosedoma in za večje razumevanje med obema narodoma. Tako je tu-rinska »La Stampa« prinesla u-vodnik z naslovom »Po tragični preteklosti«, v kateri je objektivno prikazano trpljenje Slovencev pod fašizmom in krivda preteklega režima za dosedanje nerazumevanje med Jugoslovani in Italijani. Beneški »II Gazzettino« pa je zapisal, da mora priti do res pravega prijateljstva med Italijani in Slovani po tradiciji velikih duhov Sforze in Salveminija. Na splošno je ves italijanski tisk, razen desničarskega, objavil ugodne komentarje ob tem obisku.
Tudi jugoslovanski tisk izraža zadovoljnost nad rimskimi razgovori. Beograjska »Politika« piše, da se je pričela nova faza v jugoslovansko-italijanskih odnosih, zagrebški »Vjesnik« pa predlaga raztegnitev londonskega memoranduma tudi na ostala področja o-bqh manjšin.
rešen spor med Moskvo in Pekingom o mirnem sožitju s kapitalizmom ali ne. Dokument o tem nič ne pove z odkritimi besedami. Iz vsebine je pa razvideti, da je zmagal Hruščev s svojo teorijo. Toda ali se je Peking res vdal ali samo navidezno? Odgovor na to, bo dala samo prihodnost.
Referendum za Alžir
Francosko zastopstvo v Alžiru je general De Gaulle temeljito spremenil. Namesto vladnega generalnega guvernerja Delouviera je poslal tja dol svojega osebnega zastopnika Morina, ki nima več naslova vladnega zastopnika, temveč je osebni odposlanec generala De Gaulla. Tako je francoski predsednik vzel v svoje roke vso alžirsko zadevo. — Poleg tega je določil, da se bo ljudsko glasovanje o njegovi politiki v Alžiru vršilo v nedeljo 8. jan. Glasovali bodo istočasno v Franciji in v vseh njenih prekomorskih posestih. — V zvezi z Alžirom omenimo, da se je pred ZN začela razprava o alžirskem vprašanju; nekateri so predlagali, naj se razprava začasno odgodi, da slišijo nove predloge generala De Gaulla, ki jih misli dati te dni. Morda bodo res počakali. Medlem se je začei v Paiizru proces proti skupini nacionalistov, ki so povzročili nemire v Alžiru letos meseca januarja. Njih vodja je bil poslanec Lagaillarde. Toda v ponedeljek so javili, da so Laigallarde in še štirje drugi glavni obtoženci zbežali. Bili so namreč na začasni svobodi proti častni besedi. Sedaj so pojedli besedo in čast ter zbežali. Kam, se ne ve. Najbrž v Španijo.
Kratke novice
Zapore nad najemninami so podaljšali
Ministrski svet je odobril zakonski načrt o nadaljnjem podaljšanju zapor nad najemninami na podlagi zakona iz leta 1955. Zapora bo veljala do leta 1964, stanarine pa se bodo višale vsako leto za 20 odstotkov, in sicer vedno na podlagi zvišane najemnine. Tako bodo leta 1964 najemnine pod zaporo dosegle skoro ceno prostih najemnin. Se vedno so v veljavi gotove ugodnosti za upokojence z nizko pokojnino in reveže. Tem se bo najemnina zvišala le za 10 od slo.
Najemnine za poslovne prostore se bodo zvišale vsako leto za 25 odstotkov. Po novem zakonu ne bodo veljale maksimalne meje najemnin, kakor jih predvideva zakon iz leta 1955.
Osnutek je sedaj v razpravi pred parlamentom.
Nad šest tisoč italijanskih državljanov v tujski legiji
Nad 6000 italijanskih državljanov se je prijavilo v tujsko legijo. Povečini so to mladi fantje, ki se ilegalno vtihotapijo preko meje v Francijo in se nato prijavijo v tujsko legijo.
Misijonarji v ateistični šoli
V	zavodu Propaganda Fide v Rimu so odprli poseben tečaj, na katerem se bodoči misijonarji seznanjajo z ateističnimi nauki, moralnimi in materialnimi sredstvi ter z vso tehniko, ki jo sovražniki križa uporabljajo v zapeljevanju ljudstev raznih narodov. »Ateistični tečaj« vodi pater Kornelij Fabbro, ki je poudaril, kako danes z lahkoto padajo stari maliki, težko pa se ljudstva odločijo za katolicizem, ker so nauki, ki jih uče ateisti-komunisti, vse bolj privlačni kot pa resni nauk Cerkve.
Po rimskih razgovorih
NAŠ TEDEN V CERKVI
RDIVIAM RUS:
S poleta vjužno Afriko
11.12. nedelja, 3. adv.: sv. Danijel, spozn.
12.12. ponedeljek: sv. Aleksander, m.
13.12. torek: sv. Lucija, dev., muč.
14.12. sreda (kvatma): sv. Dušan, škof
15.12. četrtek: sv. Valerijan, škof
16.12. petek (kvatmi): sv. Evzebij, škof, mučenec
17.12. sobota (kvatma): sv. Janez Fisher, muč.
*
SV. JANEZ FISHER (1469-1535). Te dni je pozornost vzbudil obisk kanterburijske-g a anglikanskega nadškofa Fisher ja (Fišerja) pri sv. očetu. Po več kot štiri sto letih je to prvi obisk, odkar je Anglija odpadla od Cerkve in si postavila svojo, anglikansko vero.
3. adventna nedelja
»Božji mir bo varoval vaša srca in vaše misli«
Odlika človekova je, da človek misli in hoče. Misli razum, volja hoče. Rečemo pa, kakršna je volja, tako je srce, ali kakršno je srce, taka je volja. Dobro srce je dobra volja, veselje do dobrega, do resničnega.
Ce z razumom spoznaš verske resnice in jih s srcem sprejmeš, se naseli v tvoji duši božji mir. Ta božji mir utrjuje in ohranja tvoje misli in tvoje srce na pravi poti in pravičnosti.
1. »Sredi med vami pa stoji, katerega vi ne poznate.« S temi besedami je Janez Krstnik očital Judom, da ne poznajo Jezusa, ki je že bival med njimi. Judje niso spoznali Kristusa, ker niso imeli ne pravih misli ne dobre volje.
Ni pravih misli, kdor iz ustvarjenih reči ne spozna, da je eden, ki vse to vodi. Ni pravih misli, kdor iz razodetja, iz božjega nauka ne spozna resnice. Takemu je vse to le prazno govorjenje. Bog sam take obsoja v sv. pismu: »Zares nespametni so bili vsi ljudje, v katerih ni bilo spoznanja božjega« (Modr. 13.1). Kar je veljalo za tedaj, velja tudi še sedaj.
Nespametni so, nimajo pravih, zdravih misli, ker v svojem mišljenju ne znajo pravilno sklepati, nimajo prave logike.
Nima nadalje zdravega srca, dobre volje, kdor ne sprejme verskih resnic, kdor po njih ne živi, potem ko jih je spoznal. Umsko veruje, praktično je pogan. Blizu Jezusa je, pa ga v dejanju ne priznava. Osvetlim s primero: Hudo je, če v shrambi, v predalu, v vreči ni hrane. Vesela je pa gospodinja, če jo ima. Pa to ni zadosti. Pri vsej obilici jedi lahko umrješ od lakote, enako kot oni, ki nima nič. Kdaj bi to bilo? Kadar bi ne užival hrane. Šele, ko ješ, ti hrana koristi. Tako je z vsako versko resnico. Ce je ne poznaš, je v glavi prazno. Ce jo spoznaš, je že bolje, a še ni zadostno, če je s srcem, z voljo ne uživaš, namreč če je udejstvuješ v življenju.
Resnica samo v glavi ne koristi, mora priti tudi v srce.
2. »Sredi med vami pa stoji, katerega vi ne poznate.« Kaj je vzrok, da razum ne spozna božje resnice? Kaj je vzrok, če jo razum spozna, pa je srce ne sprejme?
Vzrok je lahko ošabnost. Takemu se ne zdi vredno poslušati božjo besedo. Meni, da je sam dovolj pameten. Ali ga je sram hoditi v cerkev. Sram ga je spet začeti moliti, hoditi spet k sv. spovedi : »Kaj bodo pa rekli?!«
Vzrok je lahko počutnost. Ta tako otemni razum, da skoraj tak človek ni zmožen drugega misliti in želeti in govoriti kot le o človeškem mesu. Ce pa še kaj duhovnega razume, je pa volja, srce tako omreženo s počutnimi nasladami in zabavami, da ljubi le te. Roga se vsemu krepostnemu življenju. Nekoč je znani francoski pisatelj Chateaubriand v salonski družbi, kjer so udrihali proti veri, vstal in rekel: »Kaj ne, gospoda moja, vse bi bilo dobro z vero, če bi le vi mogli čisto živeti!«
Vzrok je lahko nepoštenost, namreč goljufija itd. Noče verovati in vršiti verskih dolžnosti, ker bi moral temeljito spremeniti svoje gospodarstvo. Take vrste je bil Juda Iškarijot. Od Jezusa je zastran svoje skoposti in goljufi-
Zanimivo je, da je bil tedaj za kanter-burijskega nadškofa in primasa Anglije tudi Fisher z imenom Janez.
Henrik Vlil., tedanji angleški kralj, je bil njegov prijatelj. Ko je pa kralj hote! razdreti veljavno, že 11 let trajajočo zakonsko zvezo in se poročiti z dvorno damo Ano, mu je nadškof Janez Fisher jasno povedal, da je to smrtnogrešno. Kralj je bil tako ujet v mreže počutnosti, da je bil slep za vsa svarila. Začel je preganjati in moriti Cerkvi zveste. Tudi Janez Fisher je umrl kot mučenec.
Anglikani si sedaj precej prizadevajo, da bi se združili s katoliško Cerkvijo. Letno se spreobrne odraslih po 12.000.
je odpadel že tedaj, ko je Jezus obljubil sv. Rešnje Telo.
Konec. Kadar z razumom in srcem sprejmeš verske resnice, izkustveno spoznaš resničnost božjega nauka. Po dobri spovedi n. pr. spoznaš, kako prav je Jezus naredil, ker je postavil sv. spoved. Dočim si poln predsodkov, če se spovedi odteguješ. Po pobožnem sv. obhajilu se ti zdi v cerkvi kot v nebesih. Čudno se ti zdi, da so na svetu ljudje, ki se zaletavajo v vero in podirajo cerkve.
V bolnici je ležal trikratni ubijalec. Skoraj ves čas je molčal in srepo gledal. Tri dni se je boril s smrtjo. Borila se je z njim tudi milost. Pa je zmagala milost. Poklical je duhovnika. Po spovedi je rekel uradnik duhovniku: »Čudno, ko je bil obhajan, je minil v njegovih očeh srepi ubijalski pogled. Prvič sem ga šele sedaj videl, da se je zasmejal.« (Fattin-ger, Der Katechet erzaelt I. , str. 471). Da, komaj je začel po veri živeti, že je prišlo v srce veselje, mir božji. — Nisi tako slab, kot je bil tale. Vendar, če vidiš, da te kaj oddaljuje od Jezusa Kristusa, odstrani to v dobri adventni spovedi. Tedaj bo mir božji varoval tvoje srce in tvoje misli. Vesel boš. Amen.
Sv. oče sprejel katoliške časnikarje
Sv. oče Janez XXIII. je sprejel v posebni avdienci v nedeljo 4. decembra udeležence kongresa narodne zveze italijanskih časnikarjev. Poleg urednika katoliškega dnevnika Osservatore Romano, so bili navzoči še uredniki drugih katoliških dnevnikov, tednikov, revij, založniki, do-pisnikarji in sodelavci italijanskega in tudi tujega katoliškega časopisja. O poteku kongresa je sv. očeta obvestil predsednik zveze Manzini, nakar je sv. oče imel lep in pomemben govor na vse udeležence, ki so bili prvi sprejeti v prenovljeni koncistorijalni dvorani. Sv. oče je časnikarjem podal jasne smernice za njihov apostolat dobrega tiska. Zlasti je poudaril tri točke: strokovno izobrazbo, strpnost in bratsko vzajemnost ter krščanski čut. Sv. oče je svoj govor zaključil s toplimi voščili za nadaljnji uspeh vsem, ki delajo pri katoliškem časopisju.
Sv. oče je zaključil medameriški marijanski kongres
Sv. oče je s posebnim radijskim nagovorom zaključil medameriški marijanski kongres, ki se je vršil v Buenos Airesu ob zaključku velikega misijona za vse glavno mesto argentinske republike. Dvoje misli je poudaril sveti oče: pobožnost do Marije in bratsko ljubezen. Pobožnost do Marije vodi do notranjega spoznanja Učenikovih naukov, kakor je to uresničevala v svojem življenju Marija sama. Zgodovina krščanstva je zgodovina češčenja Matere božje, h kateri se je krščansko ljudstvo vedno z veseljem in zaupanjem obračalo. Ceščenje Matere božje pa je tudi močno sredstvo pri obrambi vere in krščanskih načel v vsakdanjem praktičnem življenju. Kar zadeva bratsko ljubezen, je sv. oče spomnil na veliko medsebojno ljubezen prvih kristjanov, katere so v ljubezni občudovali celo pogani. In v Cerkvi se ta ljubezen do bližnjega kaže v brezštevilnih velikih dobrodelnih ustanovah, ki so pravi ponos Cerkve. Temelj te ljubezni pa je prepričanje, da smo vsi združeni ob istem nebeškem Stvarniku, ob istem Odrešeniku in imamo isto Mater, ki nam jo
(Razgovor z msgr. dr. Belejem)
Italijanska letalska družba Alitalia je dne 11. nov. 1960 pričela z novo zračno progo, ki dvakrat tedensko povezuje Rim-Atene-Nai robi-Sa 1 ishury in Johannesburg v Južni Afriki in sicer z novimi štirimo-tornimi reakcijskimi letali vrste DC 8. Otvoritvenega poleta se je med drugimi povabljenci udeležil kot zastopnik Vatikana tudi Slovenec msgr. dr. Belej, rninu-tant na kongregaciji za širjenje vere. Ker vemo, da bodo vtisi msgr. dr. Belej a o tem poletu zanimali vse naše cenj. bralce, smo ga naprosili, da bi nam odgovoril na nekatera vprašanja. Msgr. je naši prošnji ljubeznivo ugodil.
1. Monsignor ali bi nam lahko nudili nekaj splošnih podatkov o vaši udeležbi, o letalu in drugih udeležencih, ki so z vami potovali v Johannesburg?
Ker spadajo v moj referat v kongregaciji za širjenje vere med drugim tudi
je Kristus umirajoč dal. In ena velikih dobrin, katero naj bi novi svet prikazal v lepi in najboljši obliki, je prav sloga in bratstvo.
Nova maša belgijskega duhovnika
v slovenski hiši
Novomašnik iz belgijske škofije Liege č. g. Fr. Schoofs je bil že kot bogoslovec velik prijatelj bolnikov, zato je ob posvetitvi dobil dovoljenje, da sme svojo prvo daritev darovati v bolniški sobi. Kdo bi si mislil, da bo prav našo rojakinjo gdč. Berto Gorenjšek, ki že več let vdano prenaša Kalvarijo bolniške postelje, doletela ta izredna čast. Gospod novomašnik je dne 12. julija letos daroval v njeni sobi v Mechelenu v Belgiji svojo prvi daritev in s tem neizmerno razveselil bolno slovensko dekle in njene starše.
Kanadski duhovniki za Južno Ameriko
Kanadski duhovniki so polnoštevilno odgovorili pozivu južnoameriških škofov ter Svete stolice in se podali na misijonsko delo v Južno Ameriko. Iz statistike je razvidno, da je nad tisoč kanadskih duhovnikov v raznih južnoameriških škofijah na misijonskem delu. So škofije v Kanadi, ki so poslale tudi do deset in več duhovnikov na misijone v Južno Ameriko, številni pa se pripravljajo na ležko delo, za katerega so se odločili.
Prihodnji marijanski kongres
Znani frančiškanski pater Karel Balič, organizator mednarodnih marijanskih in marioloških kongresov, že pripravlja organizacijo prihodnjega kongresa, ki bo leta 1962 v Kanadi, pri narodnem Marijinem svetišču Cap de la Madaleine in ki bo imel za glavni predmet študija: »Marija v svetem pismu, kakor učijo katoličani in nekatoličani tekom stoletij«.
Študijski in akcijski program
Zveza katoliških mož v Severni Ameriki si je postavila za leto 1961 zelo obsežen študijski in akcijski program. Glavno pozornost bodo posvetili izoblikovanju laičnih voditeljev.
bo udeležil v zastopstvu Vatikana tega otvoritvenega poleta, padla name. Odkrito prznam, da tega nisem bil — čeprav se vam bo morda čudno zdelo — nič posebno vesel. Že če sem se vozil z avtobusi, me je namreč doslej vedno bolela glava in tudi vožnja z letali, v kolikor sem se že vozil z njimi, me je silno utrudila; zato sem si mislil, da take dolge poti z letalom ne bom prenesel brez neprijetnih posledic. Na moje presenečenje pa je vožnja potekla izredno ugodno in sem se vso pot dobro počutil.
Letalo ima dvoje razredov: v prednjem delu je prvi razred, kjer je okrog 40 sedežev, po dva na vsaki strani, po sredi pa je širok hodnik. Pred tem je obširna
soba za letalsko osebje, ki šteje 15 oseb. Tam je tudi prostor za kuhinjo in prostori za umivanje. Velika zavesa loči prvi razred od drugega. Tam so po trije sedeži na vsaki strani dolgega hodnika, v ozadju pa je znova soba za osebje, ki je na razpolago potnikom drugega razreda, kuhinja
je prostora za nad 130 oseb. Sedeži so napravljeni tako, da imajo nekoliko dvignjeno oporo za noge. S pritiskom na poseben gumb se naslonjalo na sedežu upogne nazaj, tako da potnik na njem izredno udobno zaspi. Na pritisk drugega gumba se dvigne mizica pred sedežem, na kateri postrežejo z jedili. Omeniti moram, da je bila vožnja tako mirna, da se gladina kave v skodelici ni niti malo gibala. Postrežba je bila prvovrstna. Vse osebje v letalu je bilo izredno ljubeznivo in nam je izpolnilo sleherno našo željo.
Letalo ima štiri reakcijske motorje in lahko leti 980 km na uro. Leti v višini 10.000 m. V letalu ni bilo čuti nobenega brnenja motorjev. Potovanje je potekalo mirno brez tresenja.
Med povabljenci, ki so se udeležili tega
Izgon škofa iz Haiti-ja
V četrtek 24. novembra je haitska vlada izgnala nadškofa Fransois Poirier-ja. Vojaki so nadškofa pospremili na letališče, kjer je bili pripravljeno letalo za Združene države. Vlada je izdala pojasnilo, da je izgnala nadškofa zaradi državne varnosti, češ da je podprl prevratne komunistične elemente z vsoto 7 tisoč dolarjev. Sveta stolica je zaradi izgona ostro protestirala.
Gladovna stavka
madžarskih intelektualcev
Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da so številni intelektualci, zaprti po madžarskih ječah, začeli z gladovno stavko. Zaprti so že vse od oktobra 1956. Med njimi so bivši minister Istvan Bibo, zgodovinar Gycergy Litvan, igralec Laszlo Men-saros, nešteto novinarjev, igralcev, profesorjev in zdravnikov. Po štirih letih trpljenja so se odločili za to skrajno sredstvo človeka na robu obupa: za gladovno stavko.
Univerza »prijateljstva« v Moskvi
Sovjeti so ustanovili univerzo »prijateljstva« v Moskvi, ki jo letos obiskuje 500 akademikov iz raznih zaostalih dežel. Vse šolanje je brezplačno. Izbranim akademikom plačajo celo potne stroške.
Ni dvoma, da sovjetsko vlado stane
poleta, so bili tudi glavni ravnatelj italijanskega civilnega letalstva, funkcionarji letalske družbe Alitalia, predstavniki oblasti, ravnatelji mednarodnih potovalnih a-gencij in številni inozemski in italijanski časnikarji, predstavniki italijanskega radia in televizije in drugi.
Ob 3/4 na 4 popoldne smo po fotografiranju pred letalom zasedli dodeljene prostore. Vseh udeležencev je bilo 123. Poleg mene je sedel glavni ravnatelj družbe Bowery Brown, Švicar in odličen katoličan. Kadar koli smo se dvignili v zrak, se je pokrižal. Z vso iskrenostjo mi je dejal, da je vesel, da sedi poleg duhovnika, ki mu bo v primeru nezgode podelil odvezo.
Čez deset minut smo bili že v višini 10.000 m. Bil je zelo prijeten občutek pluti pod jasnim sončnim nebom, medtem ko so bili pod nami temni oblaki in dež. V Atene smo prišli ob pol šestih zvečer. Na letališču je bil prirejen sprejem z zakusko, kjer so nas pozdravili italijanski poslanik in predstavniki grških oblasti. Ob pol sedmih zvečer smo se dvignili iz Aten in po približno pet-urni vožnji prispeli v Nai-robi. Tik pred polnočjo smo pristali na največjem in najmodernejšem letališču, kar sem jih doslej videl. Ob enih zjutraj smo se po končanem sprejemu zopet dvignili iz Nairobija in ob pol šestih zjutraj prispeli nad Johannesburg. Ker pa je nad mestom divjala nevihta, nismo mogli pristati in so nas usmerili na letališče v Durbanu.
Tu smo brez vsakih težav pristali. Naš prihod je bil nenaden in nenapovedan, zato sta nas sprejela na letališču samo dva črnska policaja s palicama. Uradniki na letališču so namreč po odletu običajnih rednih letal odšli v mesto. Po kratkem telefonskem razgovoru so se vrnili, nakar smo se odpeljali v mesto, kjer smo ostali en dan.
Naslednji dan ob desetih smo odleteli iz Durbana v Johannesburg, kamor smo prišli v 40 minutah, čeprav je razdalja med obema mestoma 650 km.
V Johannesburgu je bil prirejen za nas
niki agencije Alitalia, predstavniki oblasti in funkcionarji apostolske delegacije. Iz Johannesburga sem se vrnil z istim letalom ob osmih zvečer dne 11. novembra. Pristali smo v Salisburv v Južni Rodeziji in Nairobiju. Vsi potniki smo med vožnjo mimo spali. Zjutraj smo prispeli v Atene, ob 9.20, dne 20. novembra smo se vrnili v Rim. Tudi vožnja v Rim je bila ves čas zelo udobna, le blizu Johannesburga je bila nevihta in smo bili pol ure privezani s pasovi, dokler nismo prišli nad oblake. Izredno lep je bil razgled na vožnji iz Aten proti Rimu. Peljali smo se v višini 10.000 m in občudovali na levi strani Capri in Ischio na desni pa Neapelj, Vezuv in Pompeje in dalje Jadransko morje.
(Se nadaljuje)
veliko vzdrževanje univerze, a po tej se pripravlja, da prodre s svojim vplivom v azijske in afriške države. Hruščev je sicer dejal, da ne bodo vsiljevali svojih idej, čeprav je osebno prepričan, da je komunistična ideologija najbolj napredna. Hote ali nehote se bodo mladi ljudje navzeli komunističnih idej. čez nekaj let bodo zavzemali važna mesta v svojih deželah in takrat bo komunizem žel svoje uspehe.
Koliko so stale volitve
Minule administrativne volitve so stale približno 12 milijard lir, to je 5 milijard manj kot politične leta 1958. Največje stroške so imele posamezne province in občine in sicer za vsak volilni sedež približno 135 tisoč lir. Centralni volilni sedež na Viminalu je poravnal samo stroške za volilnice in sicer 180 milijonv lir. Poravnal je tudi stroške za povečanje javnega reda ter dal državnim železnicam na razpolago eno milijardo lir za znižanje vožnje volivcem, ki stanujejo izven svojega volivnega področja.
Nemogoče je ugotoviti koliko so potrosile razne stranke za propagando. Vsekakor je gotovo, da mnogo manj kot pa za politične volitve leta 1958. Mnogo manj je bilo propagandnih lepakov po zidovih, manj političnih zborovanj, kar jc v glavnem zasluga TV, ki je prevzela nase dobršen del volilne propagande.
življenj* Cerove
Pogled na južnoafriško velemesto Johannesburg
misijoni v Južni Afriki, je izbira, kdo se
in dVS prostora za umivanje.' V Tefalu znova' sprejem; navzočiso Mi ’ prčOStaV-
RAZNE NOVICE
Filozof France Veber sedemdesetletnik
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI *
Med sodobnimi slovenskimi filozofi Vtvzema brez dvoma eno najodličnejših nest bivši univerzitetni profesor modro-flovja — dr. France Veber.
Rodil se je pred sedemdesetimi leti v Gornji Radgoni na Štajerskem. Študiral it filozofijo v Gradcu. Njegovi profesorji *> bili svetovnoznani filozofi. Zlasti svo-iiga nepozabnega učitelja A. Meinonga se it v svojih predavanjih in spisih pogosto Z največjim spoštovanjem in hvalež-"ostjo spominjal.
Ko je postal redni profesor filozofije (<t filozofski fakulteti ljubljanske univer-te, je v glavnem razširjal in poglabljal hlozofske nauke svojega velikega učitelja, hko je nastala vrsta filozofskih knjig. Le so več ali manj veren obraz naukov "iegovih učiteljev: Uvod v filozofijo, Sifoni filozofije, Analitična psihologija, Očrt Psihologije, Estetika, Etika, Znanost in "era, Idejni temelji slovanskega agrari-foa.
Med dr. F. Vebrom in njegovim učite-jjem Meinongom zasledimo podoben odnos kot med Aristotelom in Platonom. Aristotel občuduje Platonovo filozofijo, se Poglablja v njegov idealizem, a vendar foe lastnih poti ter kritizira Platona, češ: ‘Amicus Plato, ted magis amica veritas«, 1,2 ustanovi samoniklo filozofsko zgradbo, Li jo še danes občuduje ves filozofski svet.
Dr. Fr. Veber je odličen Meinongov učenec in občudovalec njegove fenomenološke s°le. V prej navedenih knjižnih izdajah rozvija in razširja učiteljeve nauke. A v svojem nadaljnjem filozofskem delu nadeti na nepremostljive težave in ovire ter fo pomanjkljivosti fenomenalizma. Vedno iasneje so vidni obrisi njegove lastne, samonikle, nove filozofije, ki se bolj in bolj °ddaljuje od do tedaj modernega fenomenalizma ter se postopoma približuje Ostali stvarni slovenski filozofiji. Iz te dobe imamo zajetne filozofske knjige. Filozofija Sv. Avguštin, Knjiga o Bogu, Nacionalizem in krščanstvo ter Vprašanje stvarnosti. In kdo bi mogel prešteti nje-°ve članke?
Or. France Veber — ploden slovenski duma vini, Jj-večL filozuJ,:A dumuviua ga pozabila ob tem važnem življenjskem ejniku. Pozabila zato, ker se je v svojem
iskrenem filozofskem iskanju resnice približal. Bogu in ugotovil petero lastnih poti, ki privedejo čisti človeški razum do nespornega priznavanja božjega bistva.
Krivična je domovina svojim velikim sinovom. Krivična in nehvaležna je tudi slovenska domovina dr. F. Vebru. Odvzela mu je stolico na ljubljanski univerzi, kjer se je toliko let s tako požrtvovalnostjo in s tako ljubeznijo vsega predal iskanju resnice in oblikovanju mlajših slovenskih filozofov.
Slavljenec naj živi v prepričanju, da bodo njegova številna filozofska dela svetal kažipot v iskanju resnice tudi bodočim rodovom. Njegovi številni učenci se ga ob njegovi 70. obletnici toplo, z največjim spoštovanjem in občudovanjem ter Z najiskrenejšo hvaležnostjo in ljubeznijo spominjajo ter mu preiskreno čestitajo.
Eden njegovih učencev
Premagan najtežji del gradnje »sončne ceste«
Minister javnih del Zaccagnini je v nedeljo 4. decembra otvoril novi del sončne ceste Bologna-Firenze. Poleg drugih visokih osebnosti je bil navzoč tudi predsednik Fanfani. Z otvoritvijo tega dela poti so bile premagane največje težave, kajti s tem so premagali mogočne sklade Apeninov, ki ločijo severno Italijo od srednje. Na 84 km dolgi poti, ki veže Florenco z Bologno, so zgradili 14 mostov, prevrtali 47 predorov in zgradili 35 viaduktov. Naklon ceste ni nikjer večji kot 4%. Ni čuda, da so bili tudi stroški tega dela poti ogromni. Znašajo okrog 70 milijard lir, to se pravi, da vsak km poti stane skoro eno milijardo.
Ze naslednji dan, v nedeljo, je po tej cesti potovalo v obe smeri nad 20.000 avtomobilov. Imeli so pa že prvo smolo in je nastalo nekaj manjših nesreč.
Vojaška služba v Angliji ni več obvezna
V	Angliji so po 21 letih zopet odpravili obveznost vojaške službe. Dne 17. novembra se je predstavilo na sprejempe vojaške urade zadnjih 2 tisoč nabornikov. Odslej bo vojaška služba prostovoljna, kakor je bila do pred druge svetovne vojne.
Novembrska številka „Mladike“
Zadnji teden novembra je izšla 9. številka »Mladike«, da je tako pripravila pot decembrski številki, ki bo morala iziti vSaj kak teden pred Božičem. Z decembrsko številko bo revija zaključila svoj četrti letnik. Štirje letniki so dokaz, da le revija potrebna in da je že pognala tftočne korenine.
Novembrska številka je ubrana na mo-llv'- ljubezen do materine besede in do sl°venskega doma. Ta se zdi kot izpol-n,t<-’v navodila, ki so ga sprejeli v zadetku tega meseca zastopniki vseh kato-bških organizacij na Tržaškem, da smo tiamreč postavljeni katoličani pred veliko Zgovornost časa: storiti moramo vse, da ^šimo svoj narod moralne in fizične ^rti.
Uvod v to je lepa in doživeta pesem kinka Janežiča z naslovom Slovenska eda. Urednik jo je dal zato na uvodno sto v to številko. Med pesniki so za-pani še: Bruna Pertot objavlja štiri ■mi, ki so med seboj miselno povezane, barkovljanske in obmorske idiličnosti k v teh pesmih stopila globlje v realni Svet in vendar je še vedno vsa njena li-«ka Prepojena z vzdušjem morja in bar-Lovljanskega brega. Poleg njenih pesmi so zelo lepe tri pesmi mladega pesnika ^riše Mikuža, ki v modernem izrazu odliva človeške čustvene globine. In še *retji pesniški prispevek je zanimiv in *ker pesmi Vojke Strgarjeve, ki jo dru-srečujemo v Mladiki. Tudi ona kaže u> mladostni vzpon.
Prozo so prispevali: Drago Štoka je Rjavil ljubko idilično novelo V pričako-atliu, v kateri odkriva srčno navezanost I °ža in žene. Zdaj je ostal mož sam in ahko živi samo še ob spominih na lepe ^'i, ki sta jih v mladosti skupno prehoda. SA-RA je objavila drugo močno no-Ve'o In vino veritas, iz katere diha močna Cistična nota in zelo jasen, svojski brav
sistem. Prof. Filej je napisal lep pregled katoliškega delovanja na Goriškem. Prof. Peterlin govori o novi prosvetni sezoni, v kateri morajo kulturna in prosvetna društva razviti bogato življenje. Vmes je še Misel na izseljence, pregled gledaliških sporedov v Trstu, urnik tržaških knjižnic, beseda o krizi slovenskega izobraženca, pa še članek Mirande Zafred: Poletje 1960 — plodna doba za škandale, Horvatovo razmišljanje o športu, Petarosovo vprašanje, od kod ime Trst in Pertotovi vtisi na premieri filma Ben Hur, ki jo je glodal v Nemčiji. Med ostalimi prispevki je še družinska stran, radijski spored in pripombe o njem, zelo aktualni odgovori na pisma, literarni pogovori in zabavni del. Križanke so tokrat zaradi pomanjkanja prostora izpadle, so pa zato smeš-nice.
Tudi novembrska številka Mladike je izredno pestra, morda celo bolj kot običajno in zaslužijo sodelavci priznanje.
In.
Rimski Slovenci ob prvi obletnici smrti ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana
V nedeljo dne 27. novembra so se rimski Slovenci zbrali v cerkvi Marijinega Imena v Rimu, da se poklonijo spominu pokojnega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je 16. 11. 1959 v Clevelandu zaključil svojo bridko življenjsko pot.
Ob 17. uri je v cerkvi, sredi katere je bil postavljen katafalk s škofovsko mitro, daroval sv. mašo za pokojnega škofa g. dr. Pavel Robič. Rimski Slovenci, ki so cerkev docela napolnili, so zbrano sledili sveti daritvi in molili za pokoj duše velikega škofa. Po sv. maši je osebni prijatelj pok. škofa in iskren prijatelj Slovencev poljski škof rnsgr. Gavlina, podelil absolucijo ob katafalku in molil molitve za pokojnega. V prostoru, ki je priključen cerkvi, je sledila skromna, a zato toliko bolj iskrena komemoracija. Najprej je deklamirala Nežka Rusova Jakopičevo pesem: Na škofovem grobu. Zatem je spregovoril preč. g. Dolinar. V svojem spominskem govoru je na njemu lasten jedrnat in klen način, prikazal vso vzvišeno osebnost pokojnega škofa Gregorija. Težko bi našli še koga med Slovenci, ki bi umel tako in s takimi besedami ustvariti pred nami tako dovršeno podobo pokojnega slovenskega škofa, kot je to storil č. g. Dolinar. Nemogoče mi je povzeti njegov govor, ki je trajal skoro eno uro, v nekaj besed. Vse kar je povedal je moralo biti povedano, sicer podoba pok. škofa ne bi bila popolna.
Z ganjenostjo in hvaležnostjo so navzoči sledili govornikovim besedam. Za zaključek so s pesmijo Povsod Boga potrdili svojo zvestobo zgledu in naukom pokojnega škofa in svojo vero v zmago Kristusovega križa.
Iz duhovniških vrst goriške apostol, administrature
V zadnjih časih so bile naslednje spremembe v dušnem pastirstvu:
Dosedanji prefekt v semenišču v Vipavi g. Joško Berce je šel za kaplana v Idrijo. Na njegovo mesto je prišel za prefekta č. g. Angel Batič, do sedaj župni upravitelj v Temnici na Krasu.
Na Otlici so dobili novega župnika v osebi g. Lojzeta Vetriha. G. Albin Bratina, ki je služboval na Otlici več kot 20 let, je pa šel v Škrbino na Kras. — V Kožbano v Brdih je prišel g. Danilo Cimprič.
Pronjocija na rimski univerzi
Te dni je na rimski državni univerzi promovirala za doktorico političnih ved z odličnim uspehom (110 con lode) gospodična Stana Dekleva. Mladi doktorici in njenim požrtvovalnim staršem naše iskrene čestitke!
Smrt zglednega očeta
V šempetrski bolnici je v nedeljo 27. novembra nenadoma preminil, zadet od možganske kapi, zgleden slovenski oče Karel Prinčič. Zatekel se je v bolnico, da bi se podvrgel težki operaciji, a nenadna smrt ga je rešila nadaljnjega trpljenja. Po razmejitvi se je iz Kozane zatekel z družino v Tržič. Tu je odprl gostilno, v katero so se vedno radi zatekali Slovenci iz Tržiča in bližnjih krajev. Bil je vedno pošten, značajen in zelo zaveden Slovenec. Ljubil je slovensko besedo in pesem in bil od vsega začetka zvest naročnik našega lista. V tem slovenskem in krščanskem duhu je vzgojil tudi svojih sedem otrok. Morda je slutil, da se iz bolnice
ne bo povrnil več domov, zato si je želel v bolnico v Št. Peter, od koder je pot v rodna Brda lažja. Naj zato mirno počiva v domači zemlji, katero je tako ljubil in ji ostal zvest do smrti. Ženi, sinovom in hčeram izrekamo naše najglobje sožalje.
Umrl je begunski duhovnik Matej Vilfan
Prvo adventno nedeljo, 27. novembra, je nenadoma umrl Matej Vilfan, bivši kaplan in katehet pri uršulinkah v Ljubljani. Po vojni je, kakor toliko drugih duhovnikov, šel v begunstvo in našel zatočišče v župniji Scena pri Meranu. Tu je pastiroval 14 let; učakal je starost 72 let. Vedno je ostal povezan s slovenskim ljudstvom in bil naročen na številne slovenske časopise, med njimi tudi na Katoliški glas. Pokopali so ga ob obilni udeležbi ljudstva in nad 30 duhovnnikov dne 30. novembra. Med pogrebci je bilo tudi sedem slovenskih duhovnikov. — Naj počiva v miru v prijazni tirolski zemlji in Bog daj večnni pokoj njegovi duši.
Kojsko v Brdih
V	nedeljo 27. t. m. je doživelo Kojsko v Brdih izreden praznični dan: sklep sv. misijona in srebrno sv. mašo rojaka preč. g. Andreja Simčiča, župnika in dekana v Solkanu ter delegata apostolskega administratorja za jug. del goriške nadškofije.
Oboje je tvorilo dogodek, ki je pokazal še živo vero pretežne večine tamkajšnjega ljudstva, ki hoče ostati zvesto izročilom svojih prednikov.
Ob sklepu izrednega tedna, polnega različnih pobožnosti in stanovskih in splošnih govorov sta gg. 'misijonarja lahko bila vesela svojega truda, saj se je odzvalo klicu misijonskega zvona nepričakovano število vernikov vse obširne in raztresene župnije v številnih naselkih vzhodnih Brd.
Jubilejna srebrna sv. maša priljubljenega domačina je kronala vso slovesnost, saj je izpadla tako prisrčno, da je vsakogar ganila. Najprej pozdravna deklamacija štirih deklic pred cerkvenimi vrati ob vhodu slavnostnega sprevoda, nato lepo petje domačega cerkvenega zbora, izredno pomenljiv in posrečen slavnostni govor mladega misijonarja, navzočnost krškega škofa msgr. Srebrniča, ki je hotel spremjati župnika svojega rojstnega kraja do oltarja, vsega posutega z belimi jubilejnimi nageljčki, in še številna duhovščina, ki je hotela deliti veselje in radost svojega stanovskega tovariša in prijatelja, ter res številna pobožna množica dobrih briških vernikov; skratka vse lepo in prijetno ter spodbudno v veselje Bogu in ljudem!
To je gola kronika, kateri bi morala slediti ocena slavljenčeve osebnosti, ki pa odpade, ker ni potrebna, saj je naš list o g. Simčiču ob svojem času že veliko pisal.
Za zaključek naj dodamo, da je slavljenec dobil voščila samega svetega očeta, ki so v besedilu kardinala državnega tajnika Tardinija izzvenela tako prisrčna in polna najlepših želj, da jih je moral biti jubilant neizrečno vesel. Bila so mu otipljivo priznanje svete Stolice za ves trud in trpljenje, ki ga je v 25 letih mašništva posvetil v čast božjo in Cerkve.
Tem voščilom se pridružujemo tudi mi vsi in kličemo slavljencu še na mnoga leta polna uspehov!
- FILM "
Prehod čez Ren
(II passaggio del Reno)
Podelitev zlatega leva temu Cavattove-mu filmu je zbudila. na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah mnogo polemik, češ da film te nagrade še zdaleka ni zaslužil. Cayette slovi kot dober režiser. Zato se zdi še toliko bolj čudno, da je ustvaril tako povprečen film, kot je »Prehod Rena«, in je zanj izbral tako povprečne igralce.
Časnikar Jean in slaščičar Roger se znajdeta skupaj kot ujetnika v Nemčiji. Med tema dvema človekoma vlada velika razlika ne samo v kulturi — Jean je izobražen, Roger je le preprost slaščičar — temveč predvsem v značaju. Prvi gre preko vseh sredstev, da lahko pride do tega, kar hoče imeti, zato je v nekem oziru egoist, ki se malo zmeni za čustva drugih. Roger pa je boječ, a nosi v sebi plemenita čustva, ki se razodenejo takrat, ko ga drugi potrebujejo. Jean se ob prvi priložnosti reši in se vrne v Francijo, kjer se bo udeležil odporniškega gibanja proti Nemcem. Po končani vojni bomo videli tudi Rogerja spet doma, kjer pa se bo ob odurni in skopi ženi čutil nesrečnega. Zato se na koncu odloči, da se 'spet vrne v Nemčijo in se mu z Jeanovo pomočjo to tudi posreči. Zaključni prizor nam prikazuje Rogerja, ki se preko mostu čez Ren napoti v Nemčijo — proti svobodi. Takoj nato se filmska kamera zasuče na drugo stran in vidimo Jeana tostran mostu, torej tostran svobode. Kako nesmiselno je vendar vse to!
Katerokoli snov naj režiserji obravnavajo v svojih filmih, se nočejo odpovedati želji, da se zatečejo k močnim erotičnim prizorom. Tudi Cayatte se je v tem filmu držal tega gesla. Prizor v gozdu med Jeanom in Blko je tak erotičen razvrat, da bi že sam zadostoval za popolno negativnost filma z moralnega vidika. Toda niso samo prizori tisti, ki dajejo filmu negativno noto. Vsebina sama na sebi ni v skladu s krščansko moralo. Roger bo na koncu zapustil ženo in se bo vrnil k dekletu, ki jo ljubi. Njegova »svoboda« je proti vsaki socialni in moralni vezi. Jean hoče poročiti svojo nekdanjo ljubico, čeprav ve, da je ta za časa vojne sodelovala z Nemci m je bila celo ljubimka gestapovskega voditelja. Torej je bila zaman vojna proti Nemcem, bilo je zaman odporniško gibanje, ki so ga Francozi vodili, da so se lahko osvobodili sovražnika. Filma ne reši dejstvo, da se Florence — Jeanova ljubica — odpove njemu in mu pusti njegovo »drago svobodo«. Kaj pa Roger? Ali smatra režiser kot svobodo to, da zapusti dom, domovino in se preseli v tujo deželo, tja, kjer je bil za časa vojne ujetnik?
»Prehod čez Ren« je uboga zgodba, brez slehernega navdiha in prav gotovo ni film zaslužil nagrade, ki mu je bila podeljena.
Film je prepovedan.	Mira
Sreča ni od tega sveta
Kako mislijo o sreči na videz srečni, oboževani in slavni filmski igralci in bogataši:
»Nisem srečna in veselja ne poznam. Imenujem se Kirn Novak. Po poklicu sent filmska igralka in imam na banki naloženo precejšnje bogastvo. Vse bi dala za malo sreče na tem svetu.« Kirn Novak.
Izšle so Mohorjeve knjige za leto 1961. Kupite jih pri vaših dušnih pastirjih ali v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
30
lt(j,
a?.. Razen te, izvirne proze se v tej v>lki še nadaljuje Bennetova zgodba k°fov berač.
‘^ed ostalimi članki so važni in po-. 6fnbni; Dr. Maks šah je napisal tehtni j ?-animiv članek o poskusih Italije na ^skern področju, da bi uvedla čim boljši
Vohun iz Vatikana
Po spisu o. Petra Leoni j a prir. Mariza Perat Naše delo v taborišču
Cas je, da začnemo z našim »poboljševalnim delom«. Saj zato smo vendar tu. Sicer pa nam tukaj vse govori o delu. Po vseh vidnejših mestih so razni lepaki z raznovrstnimi pregovori in reki o delu. Tako n. pr. se glasi eden: Delajte kar se da pridno, da bo komunizem prej na višku. Lepa tolažba za nas! Ali drugi: Delajte, da s tem odkupite zločine proti svoji domovini; delo plemeniti človeka. (Maksim Gorki). Potem je bil tudi tale lepi napis, ki nam je bil še bolj všeč kot drugi: Vsak naj dela za dva, tri ljudi. Imeli smo torej polno lepih vzgojnih misli.
Potem ko nas je zdravnik pregledal, je mene in p. Javorko dodelil skupini invalidov. Ti so delali mreže, vrvi in različne take stvari. Res, to delo v primeri z drugimi ni bilo prav težko, toda ni bilo niti
tako lahko, ker je cel dan bilo treba zelo hiteti in zvečer predstaviti precej visoko število mrež. Drugim težavam se je pridružila seveda še nezadostna hrana, mraz pri delu, neprimerno orodje in zmrzli ter zledeneli material, da ni bilo mogoče hitro delati.
Toda še slabše se je godilo tistim revežem, ki so morali v mrazu iti v gozd sekat in podirat drevesa. Hoditi so morali pet kilometrov daleč po snegu, delati tam osem ur, vedno pod kontrolo straž, s pičlo hrano, ki so jo dobivali, in potem jih je zopet čakala ena ura hoda nazaj v taborišče in v mraz.
Premestitev
V	tej skupini za invalide pa sva s p. Javorkom ostala le malo časa. V maju so naju z drugimi vred premestili na oddelek št. 16. Ta pa se ni mnogo razlikoval od prejšnjega št. 13. Tudi tukaj so naša bivališča bila stara, pokrita na znotraj z glino; luči ni bilo, ampak zopet same petrolejke. Jetniki so tukaj bili sestavljeni skoro izključno iz starcev in invalidov. Zato je bilo malo skupin, ki bi bile izvr-
ševale kakšna težja dela. Seveda je zato bila tudi hrana slabša, ker kdor ne dela, naj pač tudi ne je. Dali so nam tri sto gramov kruha zjutraj in dve sto opoldne. (Kruh je bil seveda popolnoma črn in poleg tega še malo pečen.)
Prišlo je poletje
Končno je le tudi sem dospelo poletje in tako tudi nam pomagalo, da smo si na kakšen način malo opomogli in se o-tresli najhujše lakote. Začela je namreč rasti zelenjava, oziroma koprive, ki jih je bilo polno okrog našega taborišča. Te so pokosili in nam jih kuhali. V tem času som imel tudi srečo, da so me dodelili skupini, ki je izbirala krompir, in tako som lahko včasih katerega tudi na ognju spekel.
Bili smo v prvi polovici julija, ko so mi sporočili, da se moram pripraviti na odhod. Tokrat p. Javorka ni šel z mano. Poslovil sem se torej od njega, prej me je pa še blagoslovil.
Naša nova skupina je bila majhna. Nekaj posebnega je bilo, da nas tokrat vo-
jaki niso priganjali s kričanjem in grožnjami, ampak so bili razmeroma tihi, tako da se je kar dalo hoditi. Šli smo namreč peš. Poleg tega je bilo poletje in torej nismo zmrzovali. Po osem km hoje smo prišli na cilj. Opazil sem, da je to isti oddelek, ki sem ga zapustil štiri mesece prej.
Zato sem v taborišču takoj našel mnogo starih znancev. Ti so mi razložili, da se je tukaj medtem mnogo stvari spremenilo in da je mnogo strožje kot poprej. Torej če je tako, sem si mislil, se vidi, da sem tudi jaz nevaren za državo, ker so me sem pripeljali.
Pozneje sem tudi sam videl, da so tukaj zbrani res sami največji »sovražniki ljudstva«. Dobil sem tu tudi mnogo tujcev: bili so Madžari, nekateri še zelo mladi, obtoženi, da so delali v prid sovražnikom; bilo je tudi dosti Poljakov. Te so zaprli tukaj zato, ker so po padcu Poljske branili svojo domovino per Nemci. Srečal sem tudi Romune, Nemce ter Fince. Največ je seveda bilo sovjetskih državljanov.
(Se nadaljuje)
Odobren načrt za zidanje slov. gimnazije pri Sv. Ivanu
Upravno-tehnični odbor deželnega skrbništva javnih del je odobril načrt za zidanje slovenske gimnazije pri Sv. Ivanu na zemljišču med Vrdelsko in Lonjersko cesto. Gre za načrt, ki ga je pripravil oddelek za javna dela tržaške pokrajine, kateremu načeluje inž. Pagnini in ki ga je spomladi odobril pokrajinski svet. Po tem načrtu bodo porabili za šolo 180 milijonov lir. Zgradba bo trinadstropna in bo štela 10 učilnic za gimnazijo in 10 za trgovsko akademijo (višjo srednjo strokovno trgovsko šolo) ter bo imela ločena vhoda. Telovadnica z dvema slačilnicama in razni laboratoriji bodo skupni obema šolama, medtem ko bodo ravnateljstvi, tajništvi in knjižnici ločeni.
Razlastitveni odlok tržaške prefekture
Tržaška prefektura je poslala številnim posestnikom s Kontovela odlok za »začasno zasedbo« njihovih parcel pri »Dvorih«.
V poštev pride 10.500 kv. m zemljišča, na katerem nameravajo sezidati novo naselje za begunce (seveda ne naše). Baje bodo sezidali 220 novih stanovanj pod okriljem ustanove UNRRA-CASAS.
To prisilno razlaščevanje slovenske zemlje bo imelo drugo hujšo posledico; raznarodovanje slovenske obale. Italijanski živelj vedno globje prodira v slovenske kraje. Slovenski človek pa se vedno bolj prilagoduje razmeram, saj o tem dovolj jasno pričajo italijanske šole s slovenskimi učenci. Ko bi naši ljudje bili zavedni, bi se nam ne bilo treba bati tujcev na naši zemlji, tako pa je naš strah več kot upravičen.
Nagrajena tržaška slov. dijakinja
Dijakinja Marija Štrekelj, ki obiskuje III. razred slovenske nižje gimnazije, je prejela iz Rima obvestilo, da je bila nagrajena pri natečaju za najboljše spise o obiskih v muzejih. Učenci, ki so se natečaja udeležili, so poslali spis v Rim in tako je med maloštevilnimi nagrajenci tudi slovenska dijakinja, ki je za nagrado prejela umetniško publikacijo.
V železarni ILVA bodo zgradili novo visoko peč
Tržaška železarna ILVA bo dobila denarno nakazilo v znesku 13 milijard 700 milijonov lir. V načrtu je zato vrsta iz-boljševalnih del v železarni, ki bodo zvišala proizvodnjo surovega železa od sedanjih 170 tisoč ton na 500 tisoč ton. Zgradili bodo tudi novo visoko peč z zmogljivostjo tisoč ton dnevno. Sedaj obratuje v železarni samo ena visoka peč z zmogljivostjo 450 ton dnevno. S tem se bo povečalo tudi število delavcev in se zagotovilo delo za vse. Župan Franzil se je za to razveseljivo vest zahvalil ministru Boju z brzojavko.
Novi pokrajinski predsednik
Na seji pokrajinskega sveta v ponedeljek zvečer je bil izvoljen za predsednika novega tržaškega pokrajinskega odbora dr. Giordano Delise, demokristjan. Dobil je 13 glasov. Zanj so glasovali: demokristjani, social, demokratje, liberalec ter republikanec. Ti bodo tudi za naprej tvorili večino v pokrajinskem svetu.
Novi doktor
V ponedeljek 28. novembra je postal doktor organske kemije g. Klavdij Pečarič iz Skednja, čestitamo!
Smrt tržaške družbenice
V Trstu je umrla 1. decembra Frančiška Perhauc iz ugledne Perhaučeve družine. Vedno je bila narodno zavedna in globoko verna. V mladih letih se je redno udeleževala službe božje pri Novem Sv. Antonu in v mesecu maju šmarnic ob 5" zjutraj. Bila je članica Marijine družbe Marije Milostljive in je vseskozi vzorno živela. Pred 33 leti je popolnoma oslepela, pa je to trpljenje vdano prenašala. Nikdar ni bila žalostna, potrta, zagrenjena, še druge je dvigala, da so odhajali od nje potolaženi. Iz globoke vere je črpala moč, da je v dolgih letih prenašala, vdana v voljo božjo, nedopovedljivo gorje slepote. Ko je zadnje čase težko hodila, se je z avtomobilom vozila k službi božji. Lepo je bilo njeno zemeljsko življenje, miren je bil njen odhod s tega -sveta. Njen zgled nam je dokaz, da trdna in živa vera pomaga človeku, da prenese tudi največjo preizkušnjo.
Sestri in bratom iskreno sožalje.
Sklad zimske pomoči
Na prefekturi se je dne 24. nov. sestal odbor za sklad zimske pomoči za zimo 1960-61. Iz poročila dr. Pasina o delovanju sklada v preteklem letu je razvidno, da so iz tega sklada v lanski zimi izdali 6.979 podpor brezposelnim družinskim poglavarjem v skupni vrednosti 46 milijonov lir ter razdelili 43.736 nakazil za obede v menzah v vrednosti 6 milijonov lir. 26 milijonov lir so izdali za pomoč starih in onemoglih oseb ter 1 milijon v pomoč ribičem. Za revne šolarje so izdali 1 milijon 870 tisoč lir ter razdelili za 13 milijonov drv brezposelnim družinskim poglavarjem.
Odbor je soglasno odobril proračun preteklega leta ter za letošnje leto določil zvišanje pomoči za 22 odstotkov.
Boršt
Za novega župnega upravitelja v Borštu je bil imenovan msgr. Jože Jamnik. Doslej je borštansko župnijo upravljal g. Lojze Zupančič, župnik v Boljuncu.
Zopet odhod v Avstralijo
V	ponedeljek 28. novembra je odpotovala iz tržaškega pristanišča ladja Flami-nja na dolgo pot proti Avstraliji. Sprejela je na krov 160 beguncev iz taborišča pri Sv. Soboti ter 105 jugoslovanskih državljanov, ki so se tudi ukrcali na ladjo, da se tako snidejo s svojci, ki so že v Avstraliji. Ostali potniki so vsi iz gornje Italije. 160 beguncev iz taborišča pri Sv. Soboti je v teh zadnjim mesecih izvršilo več usposobljenostnih tečajev, tako mehaniki, mizarji, elektricisti, slikarji, služkinje in šivilje. Tečaje je organizirala a-meriška misija CIME. Slovenskim izseljencem, med katerimi so bili tudi naši naročniki, želimo srečno pot in obilo uspeha v novem življenju.
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice
JAVLJA, DA BO PONOVITEV IGRE
DOMEN
DNE 18. DECEMBRA OB 16.30 V DVORANI BREZMADEŽNE NA PLACUTI 18
Prizor iz igre Domen
Sejem sv. Andreja
Enkrat na leto spremeni Gorica svoje običajno lice mirnega, podeželskega mesta in se spremeni v pisan nered in trušč raznovrstnih komedij in stojnic. To se zgodi redno vsako leto ob dnevih sejma sv. Andreja. Uradno so sejem otvorili v soboto 3. decembra. Kot že običajno so na ribjem trgu odprli v soboto zjutraj po-kuševalnico in razstavo vin in pa srečo-lov z gastronomskimi dobitki v prid zavoda Lenassi.' Na vinski razstavi sodeluje letos 14 vinogradniških podjetij, med katerimi pa ni letos niti enega predstavnika briških vinogradnikov. Glavni pečat sejmu dajejo razne komedije, ki so zlasti za otroke in mlade ljudi največja privlačna sila. Zavzele so vse razpoložljive prostore v mestu, trg sv. Antona, Battistijev trg, ljudski vrt in zlasti goriški Travnik, kjer mogočno kraljuje veliko »pratersko kolo«. Lepo je zlasti zvečer, ko vse zažari v pisanih tisočerih lučih. Kupcev okrog stojnic je seveda le malo. Pred vojno so bili ti povečini ljudje z dežele, danes pa je vse spremenjeno in četudi prihajajo ljudje z onstran meje v velikem številu na sejem, nimajo denarja, da bi si kupili, kar bi radi. Kljub temu pa prinaša sejem sv. Andreja neki novi ton v enolično mestno življenje, da se ga tudi starejši razveselimo ob pogledu na mladino, ki najde v teh dneh uteho premnogih svojih želja.
Seja goriškega občinskega svela
Na petkovi seji so po triurni diskusiji občinski odborniki končno odobrili s 25 glasovi proti trem in 4 vzdržanim sporazum med občinsko upravo in družbo ATA glede mestnega avtobusnega prometa za dobo devet let. Z novim lotom bodo povratni vozni listek zvišali na 40 lir. S tem bo družba zaslužila letno 1,5 milijona lir.
Blagovna izmenjava v preteklem mesecu
Iz podatkov Vestnika trgovinske zbornice je razvidno, da so na našem področju zaznamovali pretekli mesec za 310 milijonov lir blagovne izmenjave med obmej-
Zveza Slov. katoliške prosvete iz Gorice
sporoča,
da bo dne 26. decembra popoldne
BOŽIČNA PROSLAVA
v goriški stolnici
Program in note dobite na naslov: M. Filej, via Seminario 7 - Gorizia
tev novih sadovnjakov in vinogradov, preobrazba zemeljskih površin in ureditev poljskih poti. Prosilci za to pomoč morajo nasloviti prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir na Kmetijsko nadzorništvo v Gorici najkasneje do 20. decembra letos. Dela pa morajo biti izvršena do 30. aprila 1961. Poleg prošnje mora vsak prosilec predložiti še proračun za nameravana iz-boljševalna dela.
Zdravniški pregled otrok
Rdeči križ je začel s pregledi za ugotavljanje gluhosti pri šolskih otrocih. Doslej je pregledal nad 3000 otrok in ugotovil, da 7 odstotkov nima dobrega sluha. Enako razmerje gluhosti so ugotovili tudi v Milanu, Turinu in Padovi.
Umrl je kirurg Luigi Sussi
Naglo se je v nedeljo 4. decembra razširila po Gorici vest, da je nenadoma u-mrl kirurg Sussi, ki je bil 36 let glavni kirurg goriške bolnice. Komaj pred dvema mesecema je zapustil to važno mesto in stopil v zasluženi pokoj. Imel je 66 let; angina peetoris ga je spravila v prezgodnji grob. Pogreb je bil v ponedeljek 5. decembra popoldne ob velikanski udeležbi ljudstva.
Zdravnika Sussija ni poznalo samo go-riško mesto, temveč vsa dežela, saj je pred razmejitvijo bila goriška bolnišnica edina za vso goriško deželo in dr. Sussi najbolj delaven kirurg, že pred leti je obhajal svojevrsten jubilej pet tisoče operacije na želodcu.
Števerjan
V	Števerjanu se je prejšnji teden sestal odbor kmečke bolniške blagajne. Odborniki so na seji odobrili proračun za prihodnje leto, ki predvideva 275.250 lir izdatkov in prav toliko dohodkov. Med izdatke je vštetih 230.000 lir za splošno zdravniško pomoč, 7000 lir za pisarniške potrebščine. 25.000 lir za tajništvo in 10.000 lir zo volitve novega odbora, ker je sedanji odbor podal na tej seji ostavko. Volitve bodo proti koncu marca in do tedaj bo vodil upravne posle dosedanji predsednik. Na seji so tudi odobrili pomoč 5 tisoč lir družinam, kjer se bo letos na božič rodil otrok. Števerjanska kmečka bolniška blagajna šteje sedaj 367 članov.
nima področjema. Uvozili so za 164 milijonov lir blaga. In sicer so kuriva uvozili za 103 milijone, v ostalem pa živino in meso. Izdali pa so 61 izvoznih dovoljenj v skupni vsoti 145 milijonov lir blaga. Glavno izvozno blago so bili pnevmatiki, farmacevtski izdelki, oblačila ter pisalni in računski stroji.
Minister Pella v našem mestu
V nedeljo 4. decembra je bil gost v našem mestu minister Pella. Prispel je z jutranjim vlakom iz Rima in ob 11. uri je otvoril Katoliški kulturni center. Sestal se je tudi s predstavniki krščanske demokracije. Ob otvoritvi kulturnega centra je imel precej nestrpen patriotičen govor.
Nova doktorica
V petek 2. dec. je na tržaški univerzi promovirala za doktorico iz literarnih ved gdč. Lojska Kristančič. Za doktorsko disertacijo je izbrala temo iz rimske socialne zgodovine v 5. stol. Nova doktorica biva v Gorici, uči pa na slov. nižjih srednjih šolah v Trstu. — Iskrene čestitke in voščila!
Sto let zavoda Notre Dame
Dekliški vzgojni zavod Notre Dame v Gorici obhaja letos stoletnico ustanovitve. Ta jubilej so v zavodu proslavili z raznimi slovesnostmi, ki bodo dosegle višek na praznik Brezmadežne.
V zavodu Notre Dame je tudi precej sester Slovenk, pred časom jih je bilo menda več kot polovica. Prva leta po zadnji vojni smo tudi goriški Slovenci imeli dostop v ta zavod, zlasti smo imeli več prireditev in akademij v njih dvorani. Po dokončni vrnitvi Gorice pod Italijo se je v zavodu vrnilo vse zopet na staro, kot je bilo pod fašizmom.
Državni prispevek za izboljšanje kmetijstva
Ministrstvo za kmetijstvo je določilo desel milijonov lir pomoči za izboljšanje kmetijstva na Goriškem. V poštev pridejo izboljšanja namakalnega sistema, posadi-
Plato, ali še bolj mi je pri srcu resnica,* je dejal -stari modrijan Aristotel. Nam so pri srcu tudi koristi naše občine. Zato želimo, da bi višje vodstvo DC posvetilo v ozadje trbiške zadeve, tudi zato, da so reši in opere ugled KD.
Nekateri iz Rajblja
Hruščev in svetniki
Hruščev je pri Združenih narodih zahteval, naj odstavijo generalnega tajnika Hammarskjoelda in naj nastavijo tri tajnike: za Zapad enega, za rdeči blok enega in za nevtralne države enega. Svoj napad na generalnega tajnika ZN je podpri z ironijo: »Nihče ni videl svetnikov na zemlji. Kdor še veruje, da so svetniki, naj kar ostane pri svojem; kar se nas komunistov tiče, ne vzamemo več za res teh starih neumnosti.«
Po besedah Hruščeva bi moral biti go-neralni tajnik ZN popoln človek tako p° modrosti, kot po pravičnosti. Toda če niso mogli najti enega takega »svetnika«, kako bodo našli tri?
OBVESTILA
CERKEV SV. IVANA V GORICI. Vsak dan obhajamo tukaj ob 7h adventno pobožnost. Pred sv. mašo molimo rožni venec za vse izseljence in za edinost in brato-ljubno spravo vseh Slovencev. Sledi zborna maša in blagoslov. Prilika za sv. spoved je vsak dan pred sv. mašo.
Kaj je višek nesreče za človeka? »Prepozno spoznanje, da je bil srečeth a da se tega ni zavedal.«
Odgovor filmskega igralca Albertazzij?
LISTNICA UREDNIŠTVA
Pripravljamo božično številko lista. Iz' šla bo v četrtek 22. decembra. Gg. so trudnike prosimo za pravočasne prispevke-
DAROVI
Iz evropskega Konga
Kaj uganjajo v trbiški občini ?
Sacra auri fames, Preklet pohlep po denarju! je vzkliknil že stari rimski pesnik. To moramo ponoviti sedaj na račun demokrščanskih voditeljev, ki so po zadnjih valitvah dobili v posest trbiško občino. Zgodilo se je namreč, da so na seji dne 26. nov. lažni demokristjani v Trbižu stopili v zvezo z misini in socialisti za sestavo novega občinskega odbora in za izvolitev novega župana. To so pa storili samo zato, da so odžagali demo-krščanske zastopnike izvoljene v Rajblju. Videli smo demokrščanskega župana, da so mu pritekle solze hvaležnosti, ko je sprejel glasove misinov in socialistov in da je v zahvalo plačal pijačo za svoje grdo barantanje misinom, socialistom in nacistom ter trdil, da mu prav nič ni mar za demokrščanske svetovalce iz Rajblja, tudi če odstopijo. Neverjetno, a resnično!
In zakaj tako? Samo zato, da se izključijo iz občinskega odbora zastopniki iz Rajblja, čeprav je ta vas za Trbižem največja v naši občini. Bojijo pa -se rajbelj-skih zastopnikov zato, ker so to pošteni in odkriti možje, ki so že med volilno agitacijo obljubili, da bodo pošteno upravljali občino. Tega so se zbali trbiški paše in derviši ter so že takrat naše zastopnike proglasili za »bele komuniste«, sedaj pa so jih z grdo in nelojalno prevaro izključili iz občinskega odbora, Tega gotovo niso storili brez razloga. Katerega? Tu se veliko govori, da nekaj smrdi tam okrog trbiške občinske hiše, da računi niso v redu, da so »trgovali« pri občinskih davkih, se pogajali pri družinskem davku itd. v prid nekaterim iz druščine trbiških mogotcev. Ali so to le govorice? V tem primeru, zakaj so se zbali rajbeljskih zastopnikov?
Kakor koli naj bo, ljudje žele, da se napravi red. žal nam je, da je tak madež padel na zastopnike krščanske demokracije v naši občini, toda »prijatelj mi je
Za Katoliški dom: N. N. 5.000; Podgornik Poldka 1.000; Bianca 500; Bitežnik Cej Marija 2.000; S. J. 500; Širok Olg? 500; Šturm-Maletič 5.000; B. J. 5.000; N. N-10.000; Paveskovič Marija 2.500; Drašček Pavla 500; N. N. 20.000; Petemel-Bal® in.nnn: P. H. 1.000; B. M. 2.000; V. J. l.Ottf * S. J. 2.000; Kenda Katarina 500; C. 500' V. H. 1.000; Munih Figel Jožefa 5.000 l'r'
V	počastitev 10-letnice smrti pok. nisgr-Mirka Brumata daruje Žigon Marija 5.00® lir v dobre namene.
Za Slov. sirotišče: Doberdob-Poljane: ' denarju: 8.200 lir, 2 q krompirja, 270 kg koruze v Storžih, 20 kg koruze v zrnj1*! 9 kg pšenice, 18 kg sode, 6 kosov pralneg? mila, 4 kg sladkorja, 2 kg bele moke. '' Jazbine: V denarju 750 lir, 67 kg krompirja, 315 kg koruze v Storžih, 20 kg F bolk, 2 kg orehov. — T. Gorica namest? cvetja na grob Alojzija Orel, 2.000; Virk? B. v isti namen 5.000; N. N. Milan 1-0®® lir. — Iskren Bog plačaj!
Za Mladinski dom v ul. Scorcola 26:
S. za oprema oltarja in paramente 10.0®] lir.
SOCIETA’ CATTOLICA Dl ASSICURAZIONE
— Ustanovljena v Veroni 1. 1896
--- Kapital in rezerve 7 milijard lir
Zavarovalnica vam nudi pod najboljšimi pogoji zavarovanje proti toči', požaru, tatvini, prometnim nesrečal Obrnite se na Glavno agencijo v Trstttj ulica S. Nicolb 7 - Tel. 24-136.  ./
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp1?’, trgovski L 20, osmrtnice L 30, več ? davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr.
Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Dne 1. decembra nas je za vedne stila naša draga sestra
Frančiška Perhauc
previdena s sv. zakramenti. Prisrčna hv? la vsem, ki so jo spremili na zadnji Potl’ darovali cvetje in sočustvovali z nann-
Trst, 5. dec. 1960.
Žalujoča sestra Marija in br«'1) Ernest, dr. Rudolf in Jakob (odsote