Z68. številki.
v UDOM. • tirek, zi. ntentn mi
XUO. leto.
»Slovenski Narod* valja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.   ......K 24-—
pol leta .......   , 12*—
četrt leta......„ 6*—
na mesec....... 2*—
v upravništvu preje man:
celo leto.......je; 22*—
P«*1....... n-_
četrt leta....... 5.50
na mesec...... 1-90
Dopisi naj se franki rajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5 (v pritličju levo), telefon it. 34.
aaa svecer tzvzeaaai nedelja In .
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat 00 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru." Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
številne velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Heroine tiskarna" telefon št 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta .......   „ 13*—
četrt leta......« 6*50
na mesec...... 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 28*-
za Ameriko m vse druge dežele: celo leto......K 3f>-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnifttvo: Knaflova ulica it. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it.85
Občini volitve v Kranju.
Stari Adam.
Vrli »Gorenjec« je torej po raznih bolečinah in nezgodah srečno prijadral med preroke. Postal je organ »Slovenske ljudske stranke«, stranke, ki je sicer stranka, ne pa ljudska in najmanj slovenska. Kranjskemu dekanu se je izpolnila stara želja, sešel se je z »Gorenjcem« pod eno in isto streho. Zmernejši elementi v stranki so ga nekaj časa zadrževali, prihajale so v »Gorenjca« le posamezne notice njegovega kalibra, zadnjo soboto pa so ga spustili iz verige, da bi pot pripravljal za občinske volitve, kojo nalogo je izvršil po stari navadi.
Splošni znak vseh pristašev slovenske ljudske stranke je ta, da so prepričani, da so vsi božji darovi, kar jih nosi in rodi naša zemlja, odločeni zanje in izključno le zanje. V Kranju imamo mestno hranilnico, ki pod treznim, razumnim vodstvom občinskega odbora lepo napreduje in uspeva. Kdor pa pozna razmere na kranjskem trgu, kjer je precej trgovine in obrtnega prometa, ve, da hranilnica tekom let ni mogla zadostovati potrebam osebnega kredita, in sicer zaradi svojih statutov ne. Zaradi tega se je osnovalo na podlagi zadružnega zakona »Kreditno društvo«, ki ima nalogo, zadostiti potrebam osebnega kredita, ki je morda odtegnilo mestni hranilnici nekaj denarja, nikdar pa ji ni delalo škode celo umazane konkurence.
Ce pa en denarni zavod v Kra-11 ni zadostoval, zadostujeta gotovo dva. In zaraditega se je trudil dekan, da se je ustanovil še tretji zavod. In I fal je od hiše do hiše, posebno okoli tistih ženic, za katere so po njegovi pratiki določeni v nebesih vzvišeni stolčki. In zgodilo se je, da je mežnar na en dan prinesel cele zavoje vložil i h knjižic k blagajni mestne hranilnice v realiziranje. Hranilnica je prebolela ta napad in prej ko slej uspeva. Ali kakor tat, ki leti pred policijo in upije: primite ga. držite ga!, tnko upije kranjski dekan: liberalci so ustanovili »Kreditno duštvo«, da d lajo konkurenco mestni hranilnici, da si polnijo žepe.
Kranjsko meščanstvo je samo toliko razsodno, da ve ceniti umno in resno delovanje občinskega odbora. /<tto je že leta in leta pustilo kričati I ranjskega dekana, ne da hi se nanj ozirajo in tako bo storilo tudi prihod-
nji četrtek. Mestna hranilnica stoji pred trenotkom, ko ji bo mogoče iz rezervnega zaklada dajati za ohčeko-ristne namene. Dekan Koblar je z ustanovitvijo tretjega denarnega zavoda ta trenotek nekoliko zavlekel, a preprečil ga ni in ga ne bo. Prihodnji četrtek pa bo reklo kranjsko meščanstvo svojemu dekanu: Proč z vašimi prsti od mestne hranilnice!
Staremu občinskemu odboru se očita, da je bil liberalen in da ni imel smisla za socijalna vprašanja. Ce iz razkavega Koblarjevega peresa pride beseda »liberalizem«, moramo si misliti nekaj grdega, revolucionarnega. Za vso trezno slovensko javnost zadostuje ime Karla šavnika v dokaz, da liberalizem kranjskega občinskega odbora ni nikdar podiral prestolov in altarjev.
Kar se pa tiče socijalnega vprašanja, štejemo mi kranjskemu občinskemu odboru v zaslugo, da je ostal vedno trezen na domačih tleh, da je podpiral svoje ubožce, sicer se pa zadržal vsakega pustolovstva, kakršno kaže poslovanje deželnega odbora.
Ubožni zaklad kranjskega mesta ima nekaj fonda in okoli tega fonda lazi kranjski dekan že več let kakor maček okoli čumnate.
Smilijo se mu kranjski reveži, kranjski dijaki. Enim in drugim se ne godi izborno, gotovo pa ne slabe je, kakor po drugih mestih. Nekaj pa lahko zatrdimo tem siromakom. Le bi kranjski liberalci imeli sigurnost, da bo dekan Koblar, če dobi v roke občinski odbor, rešil socijalno vprašanje tako, da ne bo nobenih beračev, da bo imel vsak dijak svojo sobo in tako rožnato lice, kakor pristaja njegovim letom, vsi bi ga volili, liberalci in sociji, njega in njegovega kaplana, še celo tistega, ki za Bosno ni bil poraben in zraven njega vse me-žnarje in ministrante. Pravijo, da je dekanu hudo šlo za kandidate. Zadnji »Gorenjec« nam jih je naznanil. A če bi v listu ne stalo izrecno, da ti možakarji hočejo prevzeti občinsko upravo v svoje roke, bi človek mislil, da nameravajo ustanoviti k »ko — bratovščino.
Zakaj se pečamo na tem mestu vnovič s kranjskim dekanom ! Gotovo ne zato, ker bi se bali. da bi mog^l vreči dosedanji občinski odbor. Kolikor poznamo kranjske razr re, na to še ne mislimo ne. Kot človek ne pomeni A. Koblar nič, kot cerkveni dostojanstvenik jako malo. Zakaj torej pišemo o njem? Zato, ker je on časnikarski  tip,  tip najnižje vrste.
On ima ribjo kri in je nezmožen vsake hude strasti, ki bi potegnila mase za sabo.
Diči ga pa v izvanredni meri neka nepopisna nizkotnost v mišljenju, neka debelokožnost v čustvovanju, neko rokovnjaštvo v sredstvih, neko govedarstvo v tem, da morda celo nevede brska po najintimnejših privatnih zadevah, ki nimajo nikakega stika z javnostjo, in sicer vse to v taki meri, kakršne ne opazujemo niti pri vseh urednikih Katoliške tiskarne.
Lavorik pa si doslej ni pridobil na bo; nem polju kranjskega mesta in tudi prihodnji četrtek jih ne bo. V njem se je sicer oglasil stari Adam, hude škode pa ne bo napravil!
Občinske volitvi v Kranju se bodo vršile dne 23. novembra 1911 od 8. zjutraj do 1. popoldne. Na sijajno uspelem javnem shodu dne 6. novembra — katerega se pa nasprotniki iz lahko umljivih razlogov niso udeležili — se je vsestransko pojasnilo uspešno delovanje Tiaprednih občinski h odborov tekom zadnjih dvajset let. Važne pridobitve, kakor višja gimnazija, mestna hranilnica, vodovod in dr. pričajo, da so napredni občinski odbori u me val i svojo nalogo. Čeprav se pa Krr.nj lahko ponaša z lepimi občinskimi napravami, kakor malokatero mesto na deželi, ima raz-memo uprav malenkostne občinske naklade. Vedno se je strogo jrlecialo na to, da so se izdatki spravili v soglasje z dohodki. V minuli kratki upravni dobi je občinski odbor predvsem izvršil vsa pripravljalna dela za one projekte, ki se imajo izvesti v bližnji bodočnosti. Občinska uprava je bila v dobrih rokah in zato so mnogoštevilno zbrani volilci izrekli popolno zaupanje dosedanji večini občinskega odbora in soglasno odobrili po meščanskem volilnem odboru predlaprane kandidate.
»Gorenjec« ali »Kranjske čenče« — kakor splošno imenujejo to prepe-relo cunjo, odkar jo je s tujim denarjem kupil kranjski tehant Koblar — v svoji zadnji številki izliva gnojnico na naše mesto in na neotesan ter lažnjiv način de vi je v nič delovanje kranjskega občinskega odbora. Oče na gnojišču poginolega in radi časti-krnje neštetokrat obsojenega »Dihurja^ je adoptiral »Gorenjca« in posi-novljenca takoj odpeljal na opolzko pot zavijanj, izpodtikanj, natolcevanj in navadnih laži. V prisilni de-Invnici pridobljene prakse se ne more
iznebiti tudi kot kranjski dekan. Nekaj let je dal mir, a vsled občinskih volitev je zopet izbruhnila njegova stara narava in sedaj grize okrog sebe kakor kak stekel pes. Na občinskem odboru ne pusti ne ene dobre dlake in trdi, da stoji gospodarstvo kranjskega mesta v znamenju rakove poti. Iz »Gorenjčevih« laži hočemo izločiti le najdrznejše in jih postaviti v pravo luč.
Kranjska gimnazija. Po Koblar-jevih izvajanjih je pridobil Kranju višjo gimnazijo — državni poslanec Globočnik, in pri tem ni prav nič odločeval napredni občinski odbor! O jrokojnem poslancu pl. Globočniku (ki pa ni zamenjati z deželnim poslancem V. Globočnikom) ne žal besede, a komur so razmere le količkaj znane, ve prav dobro, da je res takratni občinski odbor z vztrajnim delom in z izrednimi žrtvami namesto odpravljene nižje, pril>oril mestu višjo gimnazijo. To ve tudi Koblar, a grešeč na pozabljivost volilcev, skuša grditi može, ki so si pridobili velike zasluge za kranjsko občino.
Vodovod za Kranj in okolico je seveda zasluga S. L. S.! Skoda, da se je vodovodni zakon sprejel še v prejšnjem deželnem zboru leta 1905 za časa klerikalne obštmkcije. Vodovodna dela so se razpisala že pred dežel nozborskimi volitvami leta 1908. In res je, da je tukajšnje Koblarjevo politično društvo z neko vlogo na deželni odbor še prav zadnji dan poskušalo preprečiti oddajo vodovodnih del in onemogočiti zgradbo vodovoda. Prav v zadnjem trenotku se je posrečilo, spraviti vodovod pod streho. Danes, ko vladajo v kranjskem deželnem zl>oru ljudje Koblarjevega kalibra, bi bil pač vsak trud zaman. Čudimo se Koblarjevi smelosti, da si upa v očigled dejstvom, ki so še vsem v živem spominu, nastopati s tako lažnjivimi puhlicami. Kranjskega meščanstva naj vendar ne presoja po svojih backih, katerim je menda namenjena tudi duhovita trditev, da edina liberalna pridobitev pri vodovodu je ondotni stolp, ki ga lahko vsak potres razruši!
Mestna elektrarna krati tehantu spanje. Lep načrt za to napravo je imel občinski odbor na razpolago, a zlobni občinski očetje so vso stvar zopet zavlekli. Pozabil pa je gospod dekan povedati, da so predlogu, da naj se zadeva odloži v svrho nadalj-nega proučavanja, pritrdili vsi od-l>orniki ter klerikalni virilisti in seveda tudi — poštenjak Koblar!
Mestna kanalizacija je kranjskemu tehantu posebno pri srcu. Mož čuti, da bo v kratkem treba kam drugam odvajati gnojnico, ki se sedaj pretaka po »Gorenjčevih« kloakah. Lepo pa ni od njega, da napada občinski stavbni odsek,češ, da je vso zadevo zavlekel. Tudi njemu je dobro znano, da je za kanalizacijo že zdavnaj vse pripravljeno, da je pa ni bilo mogoče izvršiti vsled protesta pod Kranjem ležečih vasi ob Savi, in da je prej ne bo mogoče izvesti, dokler se ne bo podaljšal vodovod do občine Hrastje. Ako ima kaj vpliva, naj pri deželnem odboru poskrbi, da se ta zadeva čimpreje uredi. Morda je tudi tako prijazen in nam prihodnjič pojasni, kdo je nahujskal vaščane, da se protivijo kanalizaciji.,
Agitatorica. Utihnil je glas bobna, s katerim je redar oklical mestnim prebivalcem, da so na ro-t~ /žu razooloženi volilni imeniki. Na lepih, belih polah so se vrstila ime-r a volilcev, zraven pa so bili pripisani njih poklici, stanovanja in davki. V deviški lepoti so se blestele lepe, dolge, pole, ležale so nedotaknjene, ni ga še bilo ne klerikalca ne liberalca, da bi jih pregledal, morda celo prepisal in delal potem kombinacije o izidu volitev. Tedaj pa se je dvignila nežna ženska oseba in krenila na agitačno potovanje. Bila je to visokOvSpoštovana gospa še bolj visoko spoštovanega gospoda profesorja. Svojo agitacijsko srečo je najprvo poskusila pri neki gospe, ki ima tudi dijake na stanovanju. Ako bi bil šel k njej recimo gospod profesor sam agitirat, bi bilo to malo čudno zgledalo. Takoj bi hudobni jeziki zagnali hrup, da hoče zapriseženi profesor pritiskati na gospodinjo svojih dijafcov, očitali bi mu celo po krivici, da zlorablja svojo uraduiško oblast. Tako pa je poslal svojega življenja boljšo polovico in se sladko namuzal, da je tako imenitno zavezal jezike morebitnih obrekovalcev. Kako je spoštovana gospa opravila svoj agitacijski posel, nas ne briga; morda je imela pri tem več sreče kakor ag;tatorica za marijansko kongregacijo krščanskih gospe v Kranju. Kar je žena, to je mož, tako pravi svet Ambrož. Zato smo prepričani, da bodo agitacijska potovanj« gospe profesorice v dobro zapisana njenemu možu. V Ljubljani je menda ravnokar prazno ravnateljsko mesto na drugi državni gimnaziji, za katero se bo z vso silo poganjal tudi prospod profesor, v čegrar sreu tli že
LISTEK.
ListopFGf Mu pismo IZ Afrike.
Uredil Rado M u r n i k. (Dalje. 1
4.
V puščavi.
Včeraj sem najel imenitnega lin, da bi jahal malo proti Fesanu. IQ »-sjkhI urednik, evropski osli so le žalostni dekandenti. Kdor hoče videti, kaj premore pravi osel, on se po-<ivizaj v Afriko! Tukajšnji osli so kajti veleumi, da bi uttgnil iz njih narediti po dva avstrijski* diplomata, »•i bi še kaj itftei *• par svetnikov (luene a non lucendo). Moj osel je bil J, ud patriot! Komaj je čutil mrne ' jea na in iem hrbtu, že je povzdignil sv>je zadnje noge in svoj oslov-- i gfaa. Vrprel me je, hvala Bopru, nrecej na mehko, v pesek, oddirjal m rigal zmagoslavno. Zastonj sem ga vabil nazoj. Moj tenor je ostal irlas vpijoč« l';t v puščavi. Pozdrav-h*eni gosjxx! urednik! Dalje jutri ali pa prihodnjič! Vaš vdani
Lustauprasoue.
5.
Jako prijetno je življenje v Tri-jK)lisu: vsak teden je trikrat nedelja!
Praznikov niti ne štejem. V petek imajo nedeljo Turki, v sohoto Židje, v nedeljo pa kristjani. Svobodomiseln mož praznujem vse tri. Za delo mi ostane le še troje dni na teden, namreč torek, sreda in četrtek, zakaj zaspani ponedeljek ne dela noben pošten kristjan ničesar, tem manj v Tri pol isu, kjer mora počivati od treh nedelj zaporedoma.
Včeraj je priredil guverner plesno veselico. Plesali smo na vulkanu. Ondi sem se seznanil z dra-žestno Spanjolko iz Granade. Ime ji je Vivalda.
Gospod urednik! Ne morem vam 00 ved a ti, kako lepa in on etra v a je Vivalda 1 Akotudi ji je komaj osemnajst let in ne more še pušike držat', je im^la in ima vendar več častilcev kakor je listja in trave v Afriki. Ka-dar rde'- Vivalda famlango, (to je vrsta po=ebno hitre polke), takrat — zbogom pamet, Lustauprasoue! Takoj sem bil temeljito zaljubljen vanjo. Da si pa ne boste mislili kaj slabega, gospod urednik!
Oficirji jo imenujejo »biser iz Granade«. Lepa je kakor mlada muza. Njene velike oči žare tako ognjevito, * da bi lahko kostanj fVekel na njih. Vsak pedanj Španjolka! Dalje morebiti prihodnjič. Vaš vdani L.
6.
Tukaj vam pošiljam izvirno nadaljevanje o veledražeatni Spanjolki
Vivaldi . . . Snoči sva se imenitno zabavala v hotelu »Pri veseli kameli«. Vivalda je pela prekrasno špansko pesoan:
Ecbamo, nina bonita, lagrimas en tu pammelo! Y los ilevare a Madrid, que los engarze un platero . . . To se pravi: Pokaži mi, dražest-na deklica,   solze   v svojem robcu! Ponesem jih v Madrid, da jih vkuje zlatar . . .
Razumela sva se prav dobro. Krasni »biser iz Granade« je namreč doma na Poljanah v Ljubljani in zna tako dobro slovenski, da bi izlah-ka spisala novo slovensko slovnico. Tako, gospod urednik, se najdejo Slovenci na kopnem in na morju. P Andrejčkov Jože!
Vivaldi je bila doma na Poljanah ime Marička. Poljubljala me je s pravo tropično vročino. Za večerjo sem plrča! petdeset kron. O ti presneta Marič»ka!
Gospod urednik! Ne mislite si nič »takega«. Onegava Marička je znana z vsemi višjimi turškimi častniki. Od nje pričakujem dragocenih informacij. Zato mi ni bilo žal šampanjca. Snoči mi je povedala samo to, da je novemu velikemu vezirju ime elaid-paša in da najrajši uživa češpljevo kaso. Izdala mi je tudi, da | ge rad pogovarja z evropskimi poslaniki. Dalje drugikrat.  Vai vdani L.
7.
Gospod urednik! Nikarte ne mislite, da more človek v Afriki živeti samo od gorkega podnebja. Pošljite mi vsaj sto kron! Sicer ne morem nikamor in ne izvem ničesar.
Vsi drugi poročevalci imajo denarja ko pešak in hazardirajo noč in dan »Pri veseli Kameli« in ga lomijo, kar se da. Vaš pomilovanja vredni Lustauprasque pa živi skromno na puf. Ako ne bi imel tako paradnega imena, bi bil šel moj kredit že zdavnaj morskim rakom žvižgat.
Davi me je na vse zgodaj nahru-lil prvi natakar »vesele kamele«:. Vprašal me je nekako preteče, kdaj mislim odriniti zopet kaj cvenka. Zaradi vročine obrit, sem mu prisegel pri bradi Mohamedovi, da ga nimam počenega franka v svoji žalostni m< všnji. Dejal je, da počaka še teden dni. Zatorej, gospod urednik, storite svojo nekrvavo dolžnost in nakažite mi sto kron ali pa stoinpetde-set, da bo vsota bolj okrogla. Več prihodnjič. Na zdar! Vaš vdani I*
8.
Strašno godrnjate v Svojem pismu, gospod urednik! Take pridige že dolgo nisem slišal izza kulis vašega slavnega ur°d "^va. Ali res mislite, da bom pojedel vse, kar mi očitate? Godrnjati bi me ral le jaz, ki sem po nedolžnem prejel samo petdeset kron. Petdeaet kron! Marička
se mi ie smejala., da jo je trebuh bolel.
Zakaj ne berete mojih vojnih poročil iz Afrike natančneje, preden jih vržete stavcu v nenasitno žrelo!
Oponašate mi, da vam ne poročam nič važnega, nič aktualnega, samo larifari! Vse zanimive novice tripolitanske da morate zajemati i» drugih časnikov. — Ta je pa huda! Kaj naj vam pa poročam važnega rn aktualnega, ko se za vraga ne dogodi nič novega! Kako sva se bila pogodila? Da vam poročam golo resnico!
V hotelu »Pri veseli kameli« nas je devetorica vojnih poročevalcev. Največ občujem s Francozom Farfadetom in Prusom Picklingom. Kaj uganjajo ti vojni poročevalci? Jedo, pijo, igrajo, flirtajo in si izmišljujejo novice sami in jih pošiljajo od tu na Dunaj, v London, Pariz, Petrograd, Njujork, Berolin in Kočevje. Nemec Piokling se lažo vsak dan tri ure kar za pet nemških časopisov zaeno in živi, kakor baron Kothschild v nebesih.
In meni, najbolj resnicoljubnemu vojnemu poročevalcu, ki se ne laže niti za honorar, meni očitate, da sem vzel barabo derviša Jerusa izpod pazduhe in iztresel tudi španski biser, Marieko, iz svojega rokava. To je pa že vendar več kakor od sile! Dalje jutri zjutraj. Nocoj sem preveč jezen. Sapienti: spat! (Dalje prih.)
od nekdaj pohlevna iskrica sladkega upanja, da zasede to ali tam ravnateljsko mesto. Ko bodo brali njegovo prošnjo, se bodo spomnili gospodje na agitacijska potovanja njegove gospe m gotovo ngodno rešili prošnjo za oba. In prav s tem namenom smo zapisali tele vrste, da ne ostanejo neznane in skrite velike zasluge gospe profesorjeve za klerikalno stranko. Zasluge njenega moža za ioi.ro krščansko stvar so pa ze tako <>bče razglašene, da ni treba tukaj govoriti o njih.
Agitator. Kmalu potem je vzel potni les v roko neki častiti gospod profesor in začel po mestu pritiskati na kljuke volileev. Posebno je vzei na piko ženske. Preje smo tega gospoda komaj poznali v Kranju. Ko smo pa zadnje dni večkrat videli promenirati po mestu, preprijazno kramljati z volilkami in izginjati v razne hiše visokega, ponosnega go~ si.irla s častitljivo brado in košatimi brkam i. smo vprašali v svoji radovednosti, kdo je ta mogočni in oblastni gospod. Ljudje, ki bolje poznajo <voje vrle someščane kakor mi. so nam povedali, da je ta gospod tisti profesor, ki je bil še prva leta svojega bivanja v Kranju zagrizen liberalec in ko je v tistih lepih časih inenga tako korenito nastopal pToti klerikalcem, da mu je moral nekdo ohladiti prehudo liberalno kri. Ko se je poročil s sestrično našega največjega in najbolj nesebičnega rodoljuba, namreč dr. Ivana Šusteršiča, se nam je takoj začeo dozdevati, da 1*o mož vendar toliko pameten, da bo stopil na politično stran velikega svojega sorodnika hi poskusil po lenem zgledu drugih kovati iz odlične-ara tega ?*>rod^tva svoj dobiček. Glej, memo se zmotili. Pri zadnji dežehio-•*boTski volitvi je volil že klerikalno »n na tihem roval proti naprednemu kandidatu. Denes pa ga smemo prištevati glavnini stebrom klerikalne -tranke v Kranju. Najljubša njegova pot je danes v farovž. v Ljudski ♦lom in v Ručigaievo resta vrači jo.To verno, da mu bo njegovo agitiranje -voj čas dobro plačano. Dosedaj še ni videti, da bi bil imel posebne koristi d svojega pristnega klerikalnega mišljenja. Vkljub .sorodstvu 1 vse-i ogoenim. preblagim gospodom Su--teršičem se mu .še ni posrečilo, da bi bil dobil kako boljšo, lepšo in lažjo službo kje v Ljubljani, Trstu ali
Dnnajn. Možakar se mora še ved-■!o ubijati s poučevanjem, dasi so že Jani vedeli povedati njegovi zaupniki, da ta mož. ki je bil tedaj na dopustu, ne bo nikdar več prestopil pra-<ra kranjske gimnazije, da mu bo »e bi at rance Ivan p reskrbel tu ali tam Msrodno korito. Pa usoda je hotela (rogače, kajti ljudje pripovedujejo, da je t^ mož že sojset neštetokrat predoru' ;rirnnazijf*ki prag v Kranju, ker nvra še vedno opravljati učiteljevi eose*, ki je silno lep in časten, ki pa nagemu srospodn nrofesorju menda nie ne diši. K. zarečenega kruha -u^ veliko sne. kaj neff. Gospod profe-■5»>r je danes tudi kandidat v prvem -olilnem ^nzredu. Tn ako bo izvoljen, bo -davil, kakor pravijo, v mestnem svetu ■ »"'eno utemeljeno resolucijo, dn *e ljubljanski rernski nradni list nadomesti s «lovenskira. To resolucijo ho poslal mogočnemu Ivanu na rhinnj, ki bo malo bolj trdo zakaJtjsJ i h Dnnajn. Ta Vašci j bo ta»ko osupni? visoke gospode, da ho še isli don prišel v Ljubljano nkav;, da ima odslej izhajati uradni list v slovenskem jeziku. F Ulitka bodo upokojili, ker ne Tnf» dobro slovenski, vsa urednika t«a Tro Ivan dekretiraA zveM^jra svo-:egr žl ah tli tka. In ta bo i isto spretnost jo pisal v slovenski uradni list kakor je voj čas pi*«il vanj in ga za-Vladal. ko je bil še nemški. Tisti ne--7-eeni napredni občinski oče, ki piše v nemški uradni list pa bo ob svoj bogati aasluŠek in ne bo več mogel izročati v svojo in v korisl Kranja.
V prospeh kranjske gimnazije !a menda uajb >lj Koblarjev pomočnik, bivši jezuit K. Rakovec. Njegovih inšpekcij na hodnikn ob premoru se veseli vsa nižja gimnazija. To je mož, ki ae razume na disciplino in na utrditev ugleda! Skrajni • •as je. da se napravi že enkrat red.
Tehant in mestna hranilnica. Koblarju kreditno društvo ni po vo-ji. Dasi se mu je povedalo že ob raznih prilikah, o čemur je tudi sam dobro prepričan, da ima kreditno društvo popolnoma drug namen kakor pa hranilnice, vendar govori v enomer, da je to mestni hranilnici v kvar. Kreditno društvo ni dvignilo it mestne hranilnice doslej niti ene vloge, pač y>a je poslal odbornik klerikalna hranilnice in posojilnice tehant Koblar svojega mežnarja neštetokrat s celimi skladovnicami \ložnih knjižic v mestno hranilnico. Nad sto tisoč kron je postil odnesti denarja samo v prvem letu obstoja svoje strankarske posojilnice iz mestne v svojo. Ta denarni prenos je bil dobro premišljen in izgotovljen iz zlobnosti in škodaželjnosti po natančnem načrtu. Če bi volilci poslali Koblarja v občinski zastop in po njeni v mestno hranilnico, bi bil re-
svfctat prav isti, kakor ee nsnrjt vrtnar kozla med vrtne grede.
Faro vika gospod« hoče imeti rešena v teku nekaterih let vsa mnogoštevilna modoma aosijafaa vprašanja. Da je zgradila kranjska občina gimnazijsko poslopje na svoje stroške, da so prav sedanji občin-sik možje udajstvili vodovod za Kranj in okolico, to je as vas premalo. Zgraditi bi se moralo iz dosedaj najmanj še udobno ljudsko šolsko poslopje, skrbeti za osnove meščan -ske šole in pridobiti vsaj as eno strokovno šolo, če ne več. Take vrste šol se stresajo kar tako mimogrede iz rokava. In ker vse to nič ne stane, bi tudi ne bilo treba ni kakih novih občinskih doklad. Nič naj ne skrbe fa-rovški za ljudske šolo. Napredna stranka ima tak načrt že v svojem programu, in kakor hitro bodo dopuščala denarna sredstva, se izvede ta načrt.
Procesija iz Ljudskega doma na
volišče je napovedana na dan občinske volitve po gotovem redu. Klerikalni volilci morajo torej iti v strnjenih vrstah po dva in dva. Ne po starosti, pa tudi po velikosti ne bodo razvrščeni ti farovški volilci, ampak generalu dekanu bo edino merilo, v koliko je kdo že sedaj usposobljen za farovško komando. Ker je volitev tajna, zato je določeno, da pregleda mefžnar na višje povelje vsem svojim podložnim, ali imajo napisane prave kandidate. Vsakemu se <k>-loči gotov prostor. Tam spredaj nekje pa bo korakal oni profesor, ki ima ravnateljstvo deželnega muzeja že davno v žepu. I>r. Mantnani pa se mu ne bo rad umaknil, ker ve o neki pismeni izjavi. Stvar se zanj vendarle ne bo tako gladko iztekla.
Med živimi sta *e našla na volilni listi kranjskih klerikalcev dva Toneta. Železnikarjev je že znan daleč n« okrog, da se prav dobro razume na pridobivanje hranilnih knjižic -med živim i Tomi če v Tone pa prav spretno še živim in včasih še popolnoma zdravrm klerikalcem m liberalcem ponuja mrtvaške rakve. Pa ne, da bi imel Železnrkarjev za svojo stranko zle slutnje, ko je privzet med svojce takega ponudnika!
Koblar — korar! Naši tehant ee je močno zameril v Ljubljani, ker je tako grdo pogorel s svojimi kim ovci ob priliki zadnje državnozborske volitve v Kranju. Pripoveduje se, da se mu je strogo zankazalo, da mora sedaj ob občinskih volitvah popraviti takratno blamažo, kajti sicer da ga bodo poslali v Ljubljano za — korar ja. Čeprav bi rdeč za vratnik močno dvignil lepoto Koblar je vega obličja, se g8 vendar boji bolj kakor na vešala obsojeni konooca. Kranjska fara ima namreč lepše dohodke kakor par mastnih kanon ikatov m naš dekan je velik Ijnbitelj posvet-sega blaga. Da s" tedaj reši rdečega kolar ja. se je Koblar i vso silo vrgel v volilni boj. S posebno vnemo nadleguje volilk4>, tako da morajo pred njim zaklepati vrata, pritiska na stranke, ki pridejo k njemu po uradnih poslih, preti Z bojkotom in v svoji poživinjenosti obeta nebesa na smrt bolnim volilknm, ki so podpisale pooblastilo naiFredni stranki. Toda volirke se ne boje hudiča, ker imajo dobro vest. pač pa se boje tohan+ovih nebes in zato drže dano besedo oo-do mnogo pripomogle v to, da besle tehantu obesili krog vratu — rdeč krajreljc!
Cahevzove blafe. Z MossM Koblarjem pri doli ilo je kranjsko mesto skrajno dobrega in za napredek vnetega duhovnika. Z denarjem je jr?.ko razsipen. Precej, ko je prišel v Kranj napravil je nove Cahevzove hlače, ki vise o+> blaarosl. nedelji raz -tolp velike eerkve. Postale so nekoliko daljše, po meri vitke, dolge in tdoke njegove postave. Kani so prešle stare se ni vedelo, zlobni jeziki teh poginu namen jenih liberalcev pa trdijo, da jih je dal možakar v barvo svojemu prijatelju Cirilu in da jih sedaj, ko je blato, uporablja na agi-taci jakih potih. Lahkoverni ljudje jim verjamejo, to tem bolj, ker so agitacijske hlače gospoda tebanta res tako kratke, da jim manjka celo ped do tal.
Qnod licet Jovi, non Heet bovi« to je deviza naših klerikalcev in vsakdanjost nam kaže. da se je krčevito drže. Čuda torej ni, ako ee je poslnžuje zvesto udana mladež kranjske gimnazije. Ne diši jej samo dušna lrrana, katero jej z velikim trudom vtepajo v zafbite klerikalne bati oe profesorji, ampak že sedaj žele posnemati zglede svojih ueorov. Profesor politike v Kranja velengledni ključavničar Florjaneič stika i njimi glave in jih uči raznih taktičnih političnih potez. Neki mežnarjev študent b Strahine je posebno dovzeten za te nauke in volilke v Naklem, na katerih kljuke je kaj pridno pritiskal, bi vedele precej povedati o njegovi tozadevni nadarjenosti. Boljše bi bilo za fanta, da bi trgal hlače po šolskih klopeh, kakor pa po Naklem zbiral prve politične lovorike. Napreden študent je pač revež, klerikalnemu pa je vse dovoljeno.
Zakaj je dsear top keadtdtralT Pravijo, da zato, da bo sad anal pristno katoliško prepričanje nekaterih klerikalnih kandidatov.
Mane km Teme, Slaba se nosa jedi libsralosm v Kranja. Dva pogrebna zaveda imamo in oba sta t klerikalnih rekah. Tone na bolj nobel način spravlja rarliee v večno«*, Mina pa ceneje. Hudo sta si bila v laseh oba konkurenta. Posredovalnem« vplivu Koblarjevsmu pa se je posrečilo uravnati ju v toliko, da bo Tone Mino peljal na volilni dan pod pazduho na volišče. Prepira je konec in ginljivo bo gledati, kako bota sedaj korakala pri pogrebih vsak na eni strani tehanta, v skupni sporazum-ljenoati. Tone pa je mnenja, da naj si preskrbe liberalci sami novo koncesijo, če hočejo biti nobel, saj so jo njemu tudi.
»Kreditno društvo« nima milosti pri kranjskem dekanu. V zadnjem »Gorenjcu« je zopet pogruntal, da so liberalni mestni očetje lovili za r>Kreditno društvo« denar onega kranjskega meščana, ki je pred krat-kim podedoval veliko premoženje. Gosp. tehatit, naj blagohotno vzame na znanje, da je dotičnik iz lastne inicijative, brez vsakega prigovarjanja od strani »Kreditnega dništva<' hotel naložiti večjo vsoto pri tem denarnem zavodu. Pač se pa pripoveduje, da je Koblar onega srečne.ra dediča nameraval spraviti pod kura-telo, da bi potem lahko ^nied živimi« v kalnem ribaril . . .
Volilci!
Meščanski volilni odbor priporoča Vam v izvolitev pri občin k ih volitvah vKranjo, ki se bodo vršile dne 23. novembra 1911 naslednje kandidate:
I. razred:
(bele glasovnice).
Odborniki :
Franc Crobath, trgovec in posestnik.
Fran«- Krenner, posestnik. Kfivanee Karel, e. kr. inženir. Anton MajHič, veletržee in posestnik. Jožko Majdič,   veletržee   in ;posestnik.
Mak*o Pirnat, e. kr. profesor.
dr. Valentin Štempihar, odvetnik in
posestnik. Anton Zupan, c. kr. profesor.
Namestniki : Anton Adamič, *rgovee in posestnik. Ivan Masten, c. kr. profesor. Ivan Sc-hwarz, e. kr. davčni asistent. Frane Štirn, posestnik.
II. razred:
(modre glasovnice). Odborniki:
Ignacij Foek st, tovarnar.
Ivan Jagodic, fotograf in posestnik.
Franc Jezeršek (hšt. 1^5), mesar in posestnik.
Ferdinand Polak, trgovce in posestnik .
Ijovto Rebolj, hotelir in posestnik. Vilko Rus, učitelj. Franc Šavnik, mag. pharm. Josip Tajnik, c. kr. davčni ofieijal. Namestniki :
Friderik Badiura, c. kr. *od. nadofi-eijal.
Ivan Česen, M>dar iti posestnik. Franc Pogačnik,    gostilničar in posestnik
Leopold Puhar ml., kamnosek in posestnik.
III. razred:
(rdeče glasovnice). Odborniki : Franc Ažman, mizarski pomočnik. Franc Eksler, klobučar in posestnik. Makao Fock, poslovodja. Konrad Geiger, kavarnar in posestnik.
Ciril Pire, trgovec hi posestnik. Ivan Potočnik, čevljar in poseehirk. Janko Sajovic, trgovec. Anton, Šinkovec, vrvar in posestnik. Namestniki:
Rudolf Jereb, delovodja. Ivan Kovači t, nadmlinar. Mijo Petek, trg. sotrudnrk. Anton Rezek, krojač.
Občinske volitve v Kostanjevici.
Veliko veselje v klerikalnem taboru v nemalo začudenje v napredni javnosti je povzročil zadnji žalostni izid občinskih volitev v Kostanjevici.
Bil je to eden najhujših bojev za občino kostanjev isko in »Slovenec« od zadnjega četrtka poroča o »silni protiagitaciji, pritisku in nečuven em nasilstvu« napredne stranke. Resnica je pa, da je napredna stranka pri sedanjih, kakor pri vseh prejinjih volitvah nastopala pošteno in odkrito, dočim so klerikalci razbili sik), duhovniški pritisk: in laž.
In če kdaj, je bilo napredni stranki letos v škodo, da je nastopala z brezprimerno poštenostjo, odkritostjo in popustljivostjo. Na prednja-
ki as nisa strašili odločnega m požrtvovalnega boja, vendar vse preveč v mejah objektivnosti in resnicoljubja.
Majhna večina, ki jo je dosegla klerikalna klika je dokaz, da domače prebivalstvo še vedno zaupa napredni stranki.
afilovenee« kaše Ljubljani dober zgled, da padajo podeželska mesta t naročje S. L. S. Pribiti je treba torej dejstvo, da občina Kostanjevica al bi sata ampak krajevna ali kmetska občina, ki obsega štiri davčne občine v katerih je sunaj k os tanje v iakega mesta še 32 vasi. Kostanjevica sama je oddala v I. in II. razredu 72 naprednih in samo 26 klerikalnih glasov, vseh ostalih 731 volileev tvori kmetsko prebivalstvo iz domače in drugih sosednih občin: Sv. Križ, Raka, St. Jernej in Cerklje. Kljub vsemu temu pa je xa napredno stranko volilo 398 volileev, ki so oddali v T., II. in HI. razredu nad 750 glasov.
Duhovniška agitacija iz treh fara pa je zmogla, da je bila nap redna lista preglasovana od onih klerikalnih kmetov, ki plačujejo sicer nekaj davka v koštan jevišk i občin L stanujejo in živijo pa v gori omenjenih sosednih občinah. Novi obč. volilni red je pač pripomogel tem sicer nepoklicanim ljudem do veljave in moči v naši občini. S tega stališča je tedaj presojati naš zadnji volilni boj, pTi katerem je dobila klerikalna stranka od vseh oddanih 1743 v I. razredu 44, v II. raxredu o5 in v III. 94 — 112 glasov večine, dasiravno je mesto Kostanjevica oddalo komaj 175 glasov.
Klerikalna večina v Kostanjevici je pa pred vseni sad nasilnega in obrekljivega pritiska duhovnikov ter nesramnih laži najnovejše kler. kapacitete Kržičnika iz hišne št. 66. Ta človek je svoj čas pretepal duhovnike, kakor pse; sedaj jim nudi njegova frtreha prijazno pribežališče in agitačno središče. Se naš dozdaj precej priljubljeni župnik ni sramoval prestopiti praga hiw> tega duhovniškega zasramovalca. O dičnem Tiadporočniku Se ver j u ne bomo govorili. Njemu so dobri naprednjak! samo takrat, kadar jih potrebuje. Naj mu bo županji stolec povračilo za že davno izgubljeno oficirsko ča<, če jo je sploh kdaj imel.
Italijansko - turika volno.
S tripolltanskega bojišča.
Italijanska poročila venomer trdijo, da je položaj v Tripolitaniji ne-izpremenjen. Vreme se je izboljšalo. Turška artilerija se je zopet začela gibati in je streljala na italijanske čete pri Sidi Mesrijo, kjer so Italijani popravljali utrdbe, ki jih je razdrla voda.
Iz Tobruka poročajo Italijani: Italijanski vojaški oddelek je razdrl brzojavne zveze proti Solhunn. Temu so se upirali Arabci, katerim so poveljevali turški častniki. Italijani so imeli tri ranjence. Sovražnik je imel baje velike izgube. Ravnotako zmagovito, toda malo verjetno poročilo so poslali Italijani iz Derne: V noči na 17. novembra 60 bile napadene italijanske pozicije. Napad je bil zavrnjen. Štiri italijanski vojaki so bili ranjeni. — Turki in Arabci so imeli pa zopet velike izgube.
Pomanjkanje vode v Tripolitaniji.
Italijanom manjka skoraj gotovo vode. Poroča se namreč, da je italijanska vlada najela parnik, ki naj vozi pitno vodo v Tripolitanijo. Parnik :)Armando<; naloži v par dneh f>000 ton pitne vode v neapoljskem pristanišču.
Italijanske vojne ladje v Rdečem morju.
Turško vojno ministrstvo je dobilo poročilo, da ste dve italijanski vojni ladji dne 19. novembra bombardirali mesto Akaba ob Rdečem morju in mesto precej poškodovali. Akcija italijanske mornarice v Arhipelju.
Turški poslanik na Dunaju je sporočil zunanjemu ministrstvu brzojavko, ki jo je dobil iz Carigrada. Turška vlada sporoča, da se je i ozi-rom na akcijo italijanske mornarice v Egejskem morju pripravila za skrajni odpor, vsled česar bo tudi mednarodno ladjeplovstvo ovirano. Italijani v Turčiji.
Carigraški listi poročajo, da so bili italijanski uradniki tobačne režije v Smvrni izgnani. Dvesto Italijanov, ki žive v Turčiji, je sprejelo turško podaničtvo.
Turki in Albanci.
Albanski vodja Dervišina se je zopet vrnil v Carigrad. Vojno sodišče ga je oprostilo. Njegov prihod v Carigrad pred razsodbo vojnega sodišča smatrajo za zbližan je Turkov in Albancev.
Politična kroniko.
V včerajšnji seji redakcijskega komiteja nacijonalao - |K>litične ko-
misije je bil češki predlog na uvetroo splošne deželnozborske volilne dolžnosti odklonjen z glasovi Nemcev in veleposestva. Nasprotno je bil sprejet vladni predlog na ustanovitev četrte kurije. Delavni odsek nacijonalno-poiitične komisije je sklenil, da naj cesar imenuje samo še najvišjega deželnega maršala, med tem ko naj njegove namestnike izvoli deželni zbor. Cesarski namestnik knez Thun se je zavaroval proti temu sklepu. * #
V roško • perzijskem konfliktu je nastal preokret. Perzija se je obrnila na Angleško, da ta posreduje v njenem sporu z Rusijo. Jutri poteče rok za odgovor, perzijska vlada pa še ni odgovorila, to pa zlasti zato ne, ker novi kabinet še ni sestavljen. —-Pričakovati je pa, da bo perzijska vlada, če pride tudi do resnega konflikta i Rusijo, poklicala na čelo kabineta Rusom prijaznega politika, morda Sepahdarja, ki bo imel nalogo, odstraniti sporne točke z Rusijo. Med tem, ko vlada brezdelno čaka, pa bivši sultan Mćhamed Ali ne miruje. Poveljnik njegovih čet Salar et Dauleh je zopet začel z ofenzivo, vendar pa je bil v peturnem boju premagan pri Burudjirdu in je izgubil kakih 500 mož. Bivši šah se je tudi zaman trudil, prodreti v Astrabad. pa je bil zavrnjen. Sedanji regent v Perziji je v strašnih stiskah. Na oni strani grozi ruski ultimatum in so severne perzijske pokrajine že preplavljene z ruskim vojaštvom, na drugi strani pa se mu ne mara posrečiti, sestaviti novo ministrstvo, da prihajajo vedno nove ruske čete v severne perzijske pokrajine. Tako je dospel včeraj en ruski polk iz Baku-ja v Ssaliang in je 200 ruskih koza-kov na potu v Astrabad.
*
Iz Pekinga poročajo, da m dobili tamošnji konzulati zanesljiva obvestila, da mobilizira Rusija svoje vo-jc v vzhodnji Sibiriji, ker se anarhija na Kitajskem od dne do dne veča in je posredovanje velesil že skoro neizogibno.
Jtolersho.
Iz Celja.   Celjska »Čitalnica« je imela v soboto zvečer svoj redni letni občni zbor. Čitalnica začenja k njim svoje* 50. društveno leto. 20. novembra je ravno 50 let, kar je štajerska namestnija potrdila njena pravila, ustanovni občni zbor se je vršil 12. marca 1862. Tega, za celjsko in vse štajersko   Slovenstvo pomembnega kulturnega jubileja se je tudi spominjal starosta celjskih Slovecev, predsednik dr. Jos. Sornee, ob otvoritvi sobotnega občnega zbora. Obenem je s toplimi   besedami   slavil zasluge onih čitalničarjev, ki so letos umrli: gg. Franca Lončarja,   dr. Ludovika Filipiča, Janka Vavkena in Milana Detička. Vrhu tega je izgubila Čitalnica letos tudi enega častnega člana, nepozabnega našega dr. Josipa Voš-njaka. Tajniško poročilo je podal g. Ivan Prekoršek. Čitalnica šteje sedaj 116 rednih in enega Častnega člana. L«ani je priredila Miklavžev in Silvestrov večer ter ostane skoro gotovo pri teh prireditvah tudi letos. Njen delokrog se omejuje sedaj na Čitalnico v ožjem zrni slu te besede in na ljudsko knjižnico. Iz poročila blagaj-nikovega posnemamo, da je bilo lani 3156 K 43 vin. dohodkov in 3143 K 70 vin. izdatkov. Aktiva društva znašajo 4356 K 73 vin., pasiva 4122 K 67 vin., torej še nekaj malega čistega premoženja. Razveseljivo je poročilo knjižničarja   prof.   F. Mravljaka. Ljudska knjižnica je posodila letos 4453 knjig, torej še enkrat toliko kot lani. Nakupilo se je za ljudsko knjižnico 114 novih in popravilo 5 knjig. Obiskovalci ljudske knjižnice se re-krutirajo iz delavstva, obrtniškega in trgovskega naraščaja, služinčadi itd. Tako razširja čitalnica prosveto in narodno zavednost med najširše ljudske sloje — kar je tudi lepo zadoščenje ob 50. letnici njenega obstoja! Naročena je bila Čitalnica na 18 političnih in 25 leposlovnih ter strokovnih časopisov in revij.     Gosp. Josip Smertnik je poročal, da so našli pregledniki knjige v najlepšem redu in odboru se je dal absolutorij s pohvalo. Za predsednika je bil vnovič z velikim navdušenjem voljen g. dr. Jos. Sernec, kateri vodi Čitalnico že nad 30 let in si je pridobil za njeni razvoj in procvit nevenljivih zaslug, v odbor pa gg. dr. Juro Hrašovec, Anton Mimik, J. Prekoršek, Franc Mrav-ljak, Ferd. Prelog, Rafko Salmič, Davorin BeraniČ in dr. Jos. Zdolšek. — Sprejel so je predlog g. dr. J. Zdolška glede spremembe pravil. D. Berauič je podal nekaj nasvetov glede pevskih vaj v Čitalnici, J. Lešničar pa glede nameravanega   Josip VošnJakovega večera, kateri se ne bode vršil decembra meseca zaradi drugih prireditev, temveč še le po Novem letu. Odbor bode tudi ukrepal o primerni proslavi čitalnične 50. letnice.
Zlodjeve skale. V nedeljo, dne 19. t. m. je   priredilo »Dramatično
društvo« ▼ Celju svojo drugo predstavo. Vprizoriio je Blunienthalov »TenfelsfeJaea«. Zlodjevim skaJaau, ki so spretno prevedene ne manjka tudi posrečenih, humora polnih zapleti jaje v, ki delajo burko dobro še danes, če tudi je milje star in obuja le prepogosto spomine na polpreteklo, že skoro pozabljeno dobo. Ves večer je vladalo v še precej dobro zasedeni zdvorani, prav veselo razpoloženje. Dovtipi, ki so precej spretno drug na drugega navezani so vstvar-jali dobro voljo in včasih so celo izvabili oele salve smeha, seveda pred vsem oni, ki so bili po zasugi igralcev lokalno pobarvani. Pa vsaj se je igrala burka, ki je imela le naman vzbuditi prav veselo razpoloženje. In svoj namen je gotovo dosegla. Gospodu režiserju Salmiču smo hvaležni za srečno izbiro. Upamo pa, da bomo videli na našem odru tudi še kako tako delo iz novejše dobe. Igralo se je v splošnem jako dobro. Gosp. Saimič je bil izvrsten Hladnik, n s tvar i 1 nam je z svojo le njemu lastno igro dober tip graščaka, ki zna živeti in ki se hoče zabavati. Njegovo seno je prav dobro predstavljala go-apa dr. Kalanova, ki je vplivala kakor njen soprog z umirjeno in elegantno igro. Generalna ageuta Rogača, ki je bil v igri m maski zelo posrečen, je igral g. dr. Kuderman, Hladnik in razkrinkani general Rogač, ki sta glavni figuri v igri, sta žela polno pohvale. Tudi Timpe (g. Prekoršek) je zaslužil pohvalo, ki je je bil deležen. Ustvaril je dober tip, imel je srečen nastop. Naši ljubimci so nam dobri znanci, vedno so zaslužili svoje priznanje. Tudi v zladjevih skalah sta bili Bmica in Leonija prav dobri. Zlasti gospodična Mela-nija Sernecova (Ema) je bila izvrstna. Upamo, da ostanejo z gospodično Marto Hrašovčevo, ki je bila zelo ljubka, zvesta našemu odru. Gospoda Stibler in Mravi jak sta bila dobra partnerja, posebno je ugajal kot ljubimec g. Mravljak. Stiblerjev Erih pl. kralj je bil dobra, premišljeno Tjc«tvarjena figura, največ, da ni vedno našel prave meje svoje nervozno-sti in svoje ljubezni. Gospoda dr. Kalim in dr. Pučnik sta svoji vlogi dobro igrala. G. dr. Kalan nam je posebno ugajal v zadnjem dejanju v ^oeni z g. Stiblerjem. ki se je tudi temu zelo posrečila. G. dr. Pučnik je bil premlad, maska je bila na vsak način pomanjkljiva. Pohabiti seveda ne smemo ljubke Katice (gdč. G isele I » t ina i in Janka, ki je našel v gosp. Rotorju prav dobrega igralca. Da se je lažje prenašalo dalje pavze; je 5krbela narodna godba pod vodstvom g. Viljema Seiferta.
Iz Celja. (Prejeli smo od druge strani. Op. ur.)Naše slov. dramatično društvo je priredilo v nedeljo zopet predstavo, ki je bila sicer vsled slabega vremena nekoliko    slabše obiskana ko prva. a je društvu prinesla gotovo lep moralni in gmotni uspeh. Ijrrala se je Blumenthalova 4dejan-■ka burka »Zlodjeve skale«. Jako lep m točen prevod je preskrbel gosp. dr. K. Koderman. Vloge so bile zasedene »ledeee: Vojteh Hladnik (Rafko Sal-nie), njegova žena Klementina (ga.-Ela dr. Kalanova). Emica (Melanija ^rnečeva),   Ferd.   Mrak, kornere netnik (dr. J. Pučnik), Božidar, njezin iprof. Fr. Mravljak). mini-iterijalni svetnik Vrbovski (dr. Ka-an), Leonija, njegova   hči (Marta Hi asu t če v a), Erik pl. Kralj (Miloš Stibler), general Rogač (dr. Koderman), registrator Timpe (Iv. Prekoršek). Janko, sluga (Brunon Rotter), topliški komisar (P. Zavodnik). — Manjše vloge so imeli gdč. Gizela Cena in jrg. Pere ter Vizjak. Režija je la jako dobra., igralo se splošno ži-ahno, posamezne vloge so bile podane celo izvrstno.   Slovenske gledali-pssestave v Celju so bile vedno nalodane na umetniškem višku in baš »Zlodjeve skale« so pokazale, da zmorejo naši diletantje tudi težavne -aIonske igre, ki zahtevajo veliko več marljivega študija in poglobi jenja v * loge kot kaki navadni igrokazi, primjeni za diletantske odre. Presledke ed posameznimi dejanji je izpolnila »Celjska narodna godba« pod vodom kapelnika g. Vilima Seiferta, ■a matično društvo se zares z veliki in i osebnimi in denarnimi žrtvami --ameznih igralk in igralcev pošteno trudi za dobro slovensko gledali-& v Celju, zato je vredno vsestran-podpore.   Saj   njegovo delo ni majhnega narodnega in kulturnega pomena.
Iz Celja. (Zopet naš poštni urad!) V četrtek, dne 16. no-vf-mbra je prinesel uslužbenec tukajšnje slovenske manufakturne tvrdke za pošto več zavojev. Ko je pri oddajanju nagovoril službujočega poštnega poduradnika slovensko, mu je ta sirovo odgovoril: »Gehens mit der windischen Sprache, sonst steig icb.« K*»r so bili naslovi na poštnih sprem-oicah pisani slovensko, se je podurad-nik še dalje drl: »Die verfluchten windischen Adressen!« Kaj takega se človeku zgodi na celjski pošti, čije delokrog obsega najmanj dve tretjimi slovenskih strank in ki ima vslod
tega že na zunaj tudi dvojezično lice! Stranka seveda te žalitve ne bo mirno vtaknila v žep, mi pa pozivamo graško poštno ravnateljstvo, da dotičnoga nesramnega izzivača takoj odstrani iz Celja. Cas je, da naši poslanci in drugi Činitelji energično podprejo akcijo prizadetih slovenskih strank, da zavladajo na celjski pošti redne razmere. Se tega bi manjkalo, da bi nas kdo izzival v javnem državnem uradu, kjer imamo najmanj toliko pravice zahtevati, da se naš jezik spoštuje, kakor Nemci.
K vprašanju regulacije učiteljskih plač.. Iz Gradca nam pišejo: Štajerski deželni odbor se je v svoji seji dne 18. novembra obširneje bavil z rezultatom učiteljske enkete, ki se je vršila spomladi in končala meseca septembra. Deželni odbor je sprejel zakonski načrt deželnega odbornika dr. Hofmann - Wellenhofa glede regulacije učiteljskih plač. Po tem načrtu bi se deželo obtežilo letno za približno 1.400.000 K, vsota, s katero učitelji ne bodo zadovoljni, kajti oni zahtevajo s svojimi predlogi približno še enkrat toliko. Zakonski načrt bo predložen v prihodnjem zasedanju deželnega zbora, ki se bo vršilo, kakor se upa, meseca januarja. Vendar pa ni upati na cesarjevo sankcijo tega zakonskega načrta poprej, ko bo deželni zbor sklenil ■ novimi davki skrbeti za primerno pokritje.
Iz št. Jurja ob Južni železnici se nam naknadno poroča, da so sicer svetilke za razsvetljavo cest pripravljene, a manjka petr eja (!) Pot za pešce ob cesti na k- or je že stara želja Sen t jurcano \ , * napraviti jo mora okrajni zastop, ne občina. Tozadevna vloga leži v pisarni okrajnega zastopa celjskega že najmanj šest let, a še vedno ni rešena. Ali bi morali znabiti zagotoviti dr. Brescharju, da ga izvolimo za častnega občana, da stori svojo prokleto dolžnosti t
Srebrna poroka. V Maribora praznuje dne 24. novembra umirovljeni nadučitelj in urednik uradn. listov c. kr. okrajnih glavarstev v Mariboru in Ptuju gosp. Fran Podobnik s svojo soprogo Otilijo roj. Koraer-sovo v najožjem rodbinskem krogu petindvajsetletnico svoje poroke.
Iz Ptuja. V sredo zvečer, dne 22. novembra se vrši v »Narodnem domu« v Ptuju važno predavanje. Ker pride predavatelj celo iz Maribora, je želeti obilne udeležbe, posebno od strani mladine iz vseh slojev.
Akademično tehnično društvo »Triglav« v Gradcu. II. redni občni zbor akad.-tehn. društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 2. novembra 1911 ob 8. zvečer v prostorih gostilne »Zure Prinzen Koburg«, Zinzendorf-gasse 5.
KoroJko.
Obrekovalci   slovenskega rodo*
ljuhja. Sobotni »Slovenec« na prav hinavski način izraža svojo skrb, če je bil res gosp. Matija Prosekar, posestnik na Plešivcu, odbornik Ciril-Metodove družbe kaznovan radi tatvine, katero vest so prinesle celovške »Preie Stimmen«. »Slovenec«, »Mir«, posebej še od Prosekarja javno za lažnjivca stegmatizirani Smodej, bi imeli na tem seveda veselje, ako bi se Prosekar ju kaj takega zgodilo. — Resnica na stvari je pa naslednja: Neki Preliber je bil dninar pri Pro-sekarju ter je stanoval v njegovi hiši, stoječi nekje na samem ter določeni samo za delavska stanovanja. Dne 25. julija t. 1. je Preliber zapustil dotično stanovanje v Prosekarje-vi hiši ter odšel z dnino, ki mu jo je g. Prosekar v celoti izplačal. Dne 26. julija pa izve g. Prosekar od svojega poslovodje v trgovini, da je ostal Preliber dolžan 20 K. Iz tega razloga je potem g. Prosekar nekatere mobi I i je, ki jih je zapustil Preliber v njegovi, na samem stoječi hiši, po obvestilu od strani svoje hčerke, vzel na svoj dom v svojo lastnino ter jih zaračunal na Preliberjev dolg v znesku po 20 K tako. da je ostal Preliber dolžan še 15 K (dotične mobilije so bile po mnenju zvedenca vredne 5 K). To je bistvo cele zadeve. Vsled tega je vzklicna instanca g. Prosekarja, katerega je ovadil omenjeni Preliber, ki je kot človek in delavec na zelo slabem glasu, oprostila vsakoršne krivde in kazal. Kako prav je imel g. Prosekar, da je dotični mobiliji vzel na račun 20 K, dokazuje dejstvo, da Preliber proti plačilnemu povelju, ki ga je proti njemu izdalo na Prošeka rje vo opominsko tožbo celovško sodišče, ni ugovarjal. G. Posekar že vodi sedaj proti Preliberju izvršbo. Vsa zadeva je bila torej strogo civil-no-pravna in pred kazenskega sodnika sploh ni spadala. Slovenski klerikalci in nemški nacijonalci si boste morali svojo škodoželjnost že kje drugje ntešiti, g. Prosekar vam ne bo služil za objekt.
Nezgode. Med Beljakom in Toplicami je zdrsnil težko obložen voz posestnika Vila po strmem robu ob j cesti in se zvalil s konjem vred v glo- j bok jarek.    Konj je obležal v jarku I
mrtev, voz pa je precej polomljen. Skoda znaša doz 500 K. — Neznan avtomobilist je povozil v Porečah 100 kron vrednega lovskega psa posestnika R. Schutzenauerja, — V Voits-bergu je padel v steklarni 141etni delavec V. Kienreioh med strojno kolesje, ki ga je popolnoma zmečkalo. Kienreich je bil takoj mrtev.
Neprevidni lovec. Neki gozdarski uradnik grofa Henkelna je ustrelil na lovu na fazane pri Volšperku najmlajšega sina rndarjaŠehenika.Zadel ga je v glavo in ga nevarno poškodoval. Sebenik ni smrtno ranjen, vendar bo trpel dolgo časa, predno bo popolnoma ozdravel, kajti dvomljivo je, da bi mu mogli pobrati vse šribre is obraza.
Primorsko.
Protestni   shod   proti draginji.
V nedeljo sta sklicali »N. D. O.« in »Zveza jugoslovanskih železničarjev« v Trstu shod. Shod, ki se je vršil v gledališki dvorani »Narodnega doma«, je bil izredno številno obiskan. Predsedoval je shodu predsednik »N. D. O.« dr. Mandič. V svojem otvoritvenem govoru je grajal izjavo ministrskega predsednika glede uvoza argentinskega mesa, bičal koketiranje vlade z veleagrarci in Ogri ter pozval vse navzoče, da ne zaupajo več obljubam, marveč naj se oklenejo zadružništva in samoobrambe. Poročevalec dr. Kisovec je poudarjal v svojem govoru, da onemogočil je dragi nj-sko sanacijo avstrijski vladi njena ponesrečena politika. Država ima prazne blagajne, ki so izkrvavele za časa aneksije Bosne in Hercegovine, in iz katerih še vedno preša milijone avstrijski militaristiČni režim. Dalje so poleg agrarcev krivi neznosne draginje liorzni mešetarji, ki igrajo z ljudskim imetjem, kar vlada mirno gleda. Poživljal je govornik vlado, da dovoli uvoz mesa iz balkanskih dežel, za severne pokrajine tudi izRu-sije, in apeliral na navzoča poslanca, dr. Rvbara in dr. Vilfana, da izrabita vse sile, da doseže ljudstvo svoje pravice. Zborovalei so po daljši debati sprejeli tozadevno resolucijo.
Samomor na cesti. Na cesti delT Istria je izpila 181etna Terezija Va-tovec steklenico očetove kisline. Odpeljali so je v bolnico. Vzrok poskuše-nega samomora je baje nesrečna ljubezen.
K tragediji pri Sv. Jakobu. Suoči je umrla Marija Rismonda, druga žrtev morilca Daltina, o katerem smo včeraj poročali. Risfnondova se ni pred smrtjo nič zavedla Morilec Dal-tni je to vest popolnoma mirno sprejel in odgovarja na vsa vprašanja popolnoma mirno. Tekom preiskave upajo izvedeti od Dal t ina več podrobnosti tudi o drugih tržaških aferah, ki so bile dosedaj policiji še neznane. Daltin zanika nameravani umor in navaja za vzrok svojega čina hipno blaznost iz ljubosumnosti.
Nesreče. V tov aru i za olje pri Sv. Andreju je padla delavcu Ivanu Luhtnekarju na noge težka železna cev in mu zdrobila levo nogo v stegnu. — Srčna kap je zadela v Trstu 501etno trgovko Josipino Požru v njeni prodajalni. Umrla je, še predno je prišel zdravnik. — Na grški ladji »Pornaia Armida« je padel pri razkladanju neki mornar raz krov v skladišče in si popolnoma razbil spodnjo čeljust.
Dnevne vesti.
■f- Sankcije novega deželnega cestnega zakona? Kakor čujemo, ho novi deželni cestni zakon, ki ga je klerikalna deželnozboreka večina skovala samo za to, da ž njim materijalno najobčutneje oškoduje ljubljansko mesto in ljubljanske davkoplačevalec, na priporočilo deželne ▼ lade kranje»ke v kratkem sankciJoni ran. Kdor pozna ozke stike, ki vezejo barona Schwarza a klerikalci, in njegovo robsko uslužnost klerikalni stranki, se ne bo čudil, ako baron Schwarz ni niti smatral za potrebno, da bi preiskal, ako se je deželni odbor r resnici pravoveljavno zavezal, da se bo pri izvajanju cestnega zakona v resnici tudi oziral na želje in potrebe ljubljanskega mesta, kakor je to zahtevala centralna dunajska vlada. Iz tega golega fakta je razvidno, da deželna vlada, ki bi morala biti pravična in nepristranska na vse strani in nasproti vsem strankam, drži roko klerikalcem ne samo v njihovem stremljenju, da Ljubljano politično zarobijo, marveč tudi v težnji, da ljubljansko mesto materijalno oškodujejo in uničijo. Sicer pa — zatrli niste spečih, ne boste nas bedeč i h !
-f-   Dr. Šusteršič is »penzfjon«.
Naša vest, ki smo jo zajeli iz navadno prav dobro informiranega klerikalnega vira, da je dr. Susteršič utrujen in da si želi miru in pokoja, je njegov telesni žurnal spravila v veliko zadrego. Skoraj teden dni je »Slovenec« molčal na ono vest in razmišljal ter pre ud ar jal, kako bi se da-
la stvar, ki js v bistvu resnična, spretno zaviti. Po dolgem razmišljanju je »Slovenec« srečno izkuhal tale duhoviti »domenti«: »Mi pa poznamo našega voditelja dr. Šustersd-Ča bolje in lahko potrdimo, da ni bil se nikoli tako krepak in podjeten, kakor sedaj in da liberalci zopet enkrat zastonj knofe štejejo. Kdor se na »penzijon« pripravlja, ne govori takega govora kot ga je govoril dr. Susteršič.« Ta izjava, ki je vse preje kakor kategoričen dementi, dokazuje, da se vendarle nekaj »s brda valja«, kakor bi rekel brat Hrvat. Ce se u važu je, da smo v notici o Šuster-šičevi utrujenosti izrecno naglasa 1 i, da drži klerikalnega voditelja na njegovem mestu edino še skrb, kdo naj postane za njim vodja klerikalne drzavnozborske delegacije, potem se pač »Slovencev« dementi, za katerega je rabil par dni, lahko razume tako, kakor je prav in kakor odgovarja dejanskemu položaju. Za to pa, da klerikalci deželnega jrlavarja pl. Šukljeta že sedaj obsojajo v politično smrt in da so mu izbrali že »prestolonaslednika«, ne moremo mi čisto nič, takisto pa nimamo prav nobenega povoda, da bi to dejstvo prikrivali pred javnostjo in pred delinkventom, čegar politično obglavljc-nje je že sklenjena stvar.
-I-Ciganstvo »Slov. Straže«. Klerikalna stranka ustanovila je »Slovensko Stražo« z »idealnim« namenom; gre za sredstvo, ki naj bi doseglo namen, varovati obmejne kraje pred ponemčevanjem. To sredstvo je v prvi vrsti denar, ki ga človekoljubni klerikalci nad vse spoštujejo, zlasti takrat, kadar o kakih prejemkih ni treba polagati računov, — spominjamo samo na potresne darove, sprejete od raznih »božjih namestnikov«, ki so dosegli plemeniti namen v klerikalnih — žepih. — V častivrednem »Slovencu« od 18. t. m, čitamo poziv »Slov. Straže« na »rodoljube«, naj kupijo turške srečke, ki jim jih preskrbi »Slov. Straža« proti 34 mesečnim obrokom a 10 K ali 83 mesečnim obrokom a 4 K 75 v. — Uradni kurzni list dunajske borze kaže ceno turških srečk a 243 K 50 v — 24(5 K 50 v, — vzemimo sredino 245 K. 34 obrokov po 10 K = 340 K, 83 obrokov po 4 K 75 v = 394 K 25 v; če primerjamo 41/2 obresti pri takojšnjem nakupu z onimi proti obročnemu nakupu, izkaže se, da ima prodajalec dobička 82 K 11 v oziroma pri 83 obrokih celo 87 K 61 vin., — vsled enostavnosti vzemimo sredino 85 K pri vsaki srečki. Prodajalec je »Slov. Straža«; ta torej hoče s prod?jo turških srečk delati 3fK dobička in hoče istega izstisniti pred vsem od nepremožnih slojev, vabeč jih s ai renskim i glasovi, naj kupijo srečke proti »malenkostnim« mesečnim obrokom, češ, da imajo že takoj po plačilu prvega obroka pravico do igranja. — Tako i-zžemanje v korist par koritarjev je največja nesramnost in oderuštvo, kakor si ga niti pri Židih ne moremo misliti. No, to »idealne« »Slov. Strnže<- prav nič ne moti, ravno nasprotno; pomislimo: če proda samo 100 srečk, »zasluži« v ničlih 3 letih kar 8500 K, seveda na račun revnejših slojev. To je cig^n-stvo prve vrste, ki ga morn™o uribi-ti; bodi konstatiranje nav* ;h dejstev pred vsem v svarilo onim. ki slepo zaupajo v »idealno« delovanje klerikalnih institucij!
-f- Meščanska korporacija v Kostanjevici. »Slovenčevo« veselje, da je prestopilo mesto Kostanjevica v tabor Eselesa, potrjuje posebno, da je bil 19. t. m. za načelnika mestnega gospodarskega odbora že drugič soglasno izvoljen naprednjak Ivan Gliba, posestnik m strojarski mojster r Kostanjevici. Tudi ves ostali odbor je napreden. Pri volitvah tega odbora, ki so se vršile 12. avgusta t. 1. se je tudi nadporočnrk Sever pehal za izgubljeno načelniško meato. Adjntant Keržinik mu je pridobil samo nekaj terejalk. — V Kostanjevi-škem mestu je pač za vedno odzvonilo oligarhiji »žlahte« in tisti lepi časi se za Otmarja nikoli več ne povrnejo. Možje Kostanjevčani pa: v slogi naprej za nesebično in požrtvovalno delo.
-f- Župnik Renier, o katerem smo povodom smrti krške bogatašice Josipine Hotschevarjeve povedali premnogo zanimivih stvari, je zadnje čase živel na Dunaju. Ker si je znal pridobiti ogromno tisočakov rajnke Hotsehevarice, je živel na Dunaju ne le udobno, nego res kava lirsko. Zdaj kroži o njem pikantna govorica. Pravijo, da je prestopil k protestantizmu in se oženil. To bo pa jokal njegov, časih zanj tako vneti pokrovitelj, ljubljanski škof. Vsa n panja, ki jih je Škof gojil glede Re-nierja, so splavala po vodi. Namesto, da bi bil Renier Hotschevaričine tisočake lovil za Škofove zavode, jih je opravil v lastni žep, navsezadnje pa ie še izdal sv. vero, vrgel duhov<sri kolar od sebe, se zapisal hudiču in se oženil. Res žalostno. Ljubljanskemu Škofu kondoliramo od vsega srca. Naj se tolaži z zavestjo, da bi še marsikateri   duhovnik   njegove škofije
sledil izgledu Renierovemu, če bi le našel kako Hotschevarico, ki bi ga preskrbela s tisočaki.
+ Zanimiva razprava   se vrS
jutri dopoldne ob 10. pred tukajšnjim okrMnim sodiščem. Občinski gereui v Mostah Oražem toži g. Ceraeta, gostiln ičarja v Mostah, ker se je le-ta baje zelo nepovoljno izrazil o njegovem gospodarstvu v občini ter izjavil, da uri bodečih občinskih volitvah na noben način ne bo volil Oražmo-vih pristašev. Ker nastopi g. Cernc dokaz resnice, obeta biti obravnava zelo zanimiva, ker se bo razpravljalo obširno in izčrpno o občinskem gospodarstvu v Mostah.
— Obligatni pretep pri fajme* štrn je bil tudi minolo nedeljo in se je izdatno obnesel. K j ta katoliška inteligenca!
— Svarilo pred nakupom zlatnine. Nekaj dni hodi po Ljubljani neki nemški židovski asrent. ki prodaja zlatnino na obroke privatnim strankam in sicer za visoko pretirane cene. Vsled tega opozarjamo si. občinstvo v lastno korist, da nnj se raje ozira na tukajšnje domače tvrdke, kjer bode solidne je in ceneje postre-ženo ter se ne da zapeljati od tujih židovskih agentov.
— Dobrim ljudem priporočamo v podporo ubogega bolnega delavca Tvana Peterkoviča, stanujočega na Poljanski cesti št. 8. Peterkovič je že dlje časa bolan in ne zasluži ničesar, vendar pa mu je treba skrbeti za 6 bolnih otrok. V delavčevi rodbini vladata crlad in beda, za to je podpore in pomoči nujno potrebna. Prepričani smo, da bo dobro srce ljubljanskega prebivalstva skušalo olajšati neiz-rečno gorje ubogomu delavcu trpinu, Vsak dar je dobro dosel. Darove sprejema tudi upravništvo našega lista.
— Okusne slike iz narodne igre »Kralj Matjaž« — prebujenje kralja Matjaža in njegove vojske iz tisočletnega sna — je napravi] fotografski atelier »Viktor«. SHke so izpostavljene na ogled v izložbenem okus »Narodne knjigarne« v Prešernovi ulici.
Radeckega   veteran    umrl. V
Gorenji vasi nad Škof jo Loko je umrl v petek, 17. t. m, ob osmih zvečer Radeckega veteran Frane Po len-š e k v 87. letu. Rojen 1. 1825., je služil pri 19. lovskem brtaljonn od 1846. leta celih devet let in se udeležil menda 13 bitk. Kljub starosti vedno svežega snominn je prav rad pripovedoval, kaj vse je doživel na Laškem. Ni čuda. da je bil vsled svojih zanimivih doživi *aiev snižene priljubljen. Po poklicu zidar je delal do zadnio^a, v noslednjih letih seveda lažja dels. Bolehal pa ^rej ni, šele zadnji mesec, ga je bolezen položila na posteljo. V tratarski fari je samo en mož starejši kot pokojnik. Radeckega veterana pa imamo še dva.
Kinematofrraf »Ideal«. Ker je cenzura v zadnjem trenotkrn prelepo dramo »Zvonikar iz Notre Dame« za popoldanske oredsfave prepovedala* se bo popoldan icrrala učinkovita »Napoleon Ronaparte«. Pač na ostane na večernem <—-~redu že oTneni^rtn rVamn no rom?™"' oTnvnpo"a pisatelja Viktorja Hugo. Film je delo odlične kinematografske firme Pathe Freres rn isrra glavno vlospo slavna NapioT-kosvska s pariške Velike opere. Že ime Na'oierkovvska (plesalka ^smeralda) je pravzaprav oroe*ram. V lepo Ksmeraldo so zaljubljeni hkratn trije moški, med njimi tudi neki arhidijakon, k? po različnih naključnih iz maščevalnosti izroči po nedolžnem obsojeno F smerni do kroniku. — Fazen teh sliV prodvaja pe kom?čria slika »Visoki gost«. — V petek »Snecijalni večer« z lepimi slikami. — Za soboto 25. t. m. se pripravlja velikanska detektivska drama »Dr. G ar el Hama«, Orientalcc. Tu se vidi senzacionalen cVr*V detektiva z mostu na vozeči so vlak.
V Ljubljanico skočila. Snoči se je Jera Pog^enikova s svojim ljubimcem, nekim mesarskim pomočnikom nekaj sprla. Ko pride ta na Poljanski nasip, ji je ta očital nezvestobo, kar jo je tako razkačilo, da je planila v Ljubljanico. Ko se je že začele potanljati, skoči ljubimec za njo a namenom jo rešiti. Potapljajoča ga je na zsrrabila za noge ter se en take oklenila, da bi bila oba utonila, ako bi ne bil na vpitje na pomoč priskočil nek domobranee in ju z naporom rešil gotove smrti.
Nočni obisk. Minuli teden je bila v nekem prenočišču ukradena trem tujcem denarnica z manišo vsoto denarja, dve verižici in srebrna žepna ura. Policija je izvedelo, da sta osumljena teh tatvin pekovska pomočnika Jožef Mašena iz Št. Petra pri Celju in neV Pimperman, ter oba aretovala in izročila sodišču. Ukradeno uro e verižico sta imela še pri sebi. Osnm-Henca sta bila že oba pr^dkaznovana in je »osebno MaŠera tujemu imetja zelo nevaren.
Zaradi prepovedanega povratka je bil aretovan delomržni Ivan Žab-jek iz Hrušice pri Dobruniab, katerega so nato izročili sodišču.
»Jutro« in naša mestna policija.
Zanimalo nas je izvedeti, zakaj se »Jutro« dan na dan zaletnje v našo ljubljansko policijo ter napada njo in njenega šefa, policijskega svetnika Lauterja, katerega je vendar poklical v Ljubljani napredni župan Hribar z naprednim občinskim svetom, zagotovivši mu popolnoma objektivno poslovanje. Informovali smo se pri merodajnib faktorjih ter izvedeli v-Ti:in* « da i7v;~" vsa ta »nemilost« »Jutra« iz golega maščevanja, ker se »Jutrovim« reporter iem ne dovoli, in ne more t* —-^liti, ila smejo prihajati, zlasti v večernih urah, na osrednjo policijsko stražu i-eo izpraševat po takozvanih »r^Hcij-t*kir vesteh«, hrez katerih ne more.70 biti. — Takoj, ko je namreč začelo >Jutro« izhajati, prihajali so njego vi uredniki na policijsko centralo ter t+0,-^* od alnznuioč^     * f»Ii
pa tu li od drugih stražnikov, naj se jim pove, kaj se je vse do 10. zvečer v mestu dogodilo, da vporabijo te vesti za svoj list. Izpraševali so celo stražnike na stojiščih. Vse to je policijski svetnik z odobrenjem takratnega žnnana Hribarja kot na podlagi službenih predpisov popolnoma nedopustno, ustavil, nakar je neki odposlanec Jutra« — ime je na raz-fio^go — svetniku Lauterju zagrozil: »Vas bomo pa napadali!« Izvedeli smo tudi že druge gorostasne podrobnosti; a to naj zadostuje, da j/ve javnost pravi dejanski položaj ter ¥« ocenjevati »Jutrove« napade.
Ukraden je bil snoči na nekem dvorišču v Kapiteljski ulici perici Mariji Zrimškovi rjav, dvokolesni >amo'        voziček, vreden 24 K.
Izgubljeno in najdeno. Gdč. Angela Maličeva je izgubila zlato zapestnico. — Ga. Frančiška "Doliro-S0VU |a izgubila zlato brožo. — Ga. Elza Lapainetova je izguhila žensko ročno torbico s 30 K. — Trcrovee g. T>>v^o "Rlaznik }o nnšol dve vplačilni knjižiei zavarovalnice »Allianz«, ka-fteve dobi lastnik na Stnrem freru it. }'2. Najden je mali wertheim*ki klju-ček. katerega dobi izgubitelj na osrednji policijski stražnici.
Društvenu naznanila.
Okrožni zdravniki.   Na rednem
občnem zboru proste organizacije • rožnih zdravnikov na Kranjskem, ki se je vršil dne 17. t. m. v hotelu »Union«, bil je izvoljen načelnikom dr. Alojzij Homan n Radeč. dr. Iv, Hubad iz Škofje Loke pa njegovim namestnikom.
Društvo slovenskih trgovskih potnikov v Ljubljani naznanja, da kna zopet zabeležiti v društvenih analih blagi čin človekoljubja s tem, da je pristopila kor ustanovni član s vsoto 200 K slav. tvrđka Anton Krisper, tu. za kar ji rudi tem potom bodi iskrena zahvala, z željo, da bi našla kmalu v merodajnih krogih Še mnogo posnemovalcev. OdboTova seja se vrši v četrtek, dne 7. grudna 1. 1. ob 9. zvečer v društveni sobi in HI. redni občni zbor pa v nedeljo, dne 33« grudna t. 1. ol> C), dopoldne v hotelu »Ilirijt«. K reduerrra občnemu zboru vabi uljudno odbor vse gg. redne člane, podporne, ustanovne in rudi one gg. ki dceedaj še niso — ža-Hbocr člani društva. — Odbor.
KI ob slovenskih farmacevtov v Pragi si je mahoma pridobil splošne simpatijo med slovanskim dijašitvom, dejstvo, ki nam daje dvojno veselje za delovanje. Posebno stanovske organizacije čeških farmacevtov so nas sprejele z odprtimi rokami, ponudile so nam bratsko roko, obljubili nam pomoč v vseh vprašanjih ter nam brezplačno prepustili svoje glasilo: :>LeTvimieke Listv«. — Priredili smo doslej eno predavanje s čojovim ve-1•» rom, ki je ob obilni udeležbi jako dobro uspelo. Vse potrebščine za de-monstracije nam je posodila tvrdka Oizek a nost. v Pragi. Mesto v ponedeljek predava v soboto tov. Fedor Gradišnik: »Iz spolnega življenja rastlin.« Pred božičnimi poeitni-eami priredimo še izlet v eno izmed pr:iš;kih tovaren naše stroke. Po Bo-žiča namerava klub pričeti s sestav-K jam farmacevtske statistike na Slovenskem, zbirati narodne in ljudske izra/e, vraže, pripovedke itd. ti-čoče se farmacije, proučevati farmacevtsko vprašanje na Slovenskem iz narod n o-gospodnrskega stališča, sestavljati stmkovno-znanstveno terminologijo vseh drog, preparatov, utenzilij itd. Je to velika in važna naloera nabira kluba, a mi ee ne atraŠinVB dela, *aj vemo, da koristimo ž njim svojemu stanu in narodu. Toda sami ne bomo mogli zmagovati ogromnega jrradiva. pomagati nam bodo morali tudi gjr. tovariši v domovini. Vsak nasvet, vsaka dobra ideja se bo z največjo hvaležnostjo sprejela Ponavljamo pa zopet, da naj se na,s spomnijo gg. lekarnarji in asistenti, ki se naši prošnji doslej niso še odzvali, s kako podporo, kajti samo a lastnimi prispevki nam ne bo mogoče doseči cilja, ki smo si ga stavili. Poleg zadnjega izkaza (100 kron) so nam poslali podporo še sle-
deči gospodje: Mr. Ph. Andrej Bohinc, lekarnar, Ljubljana, 10 K. Mr, Ph. Hugo Roblek, lekarnar, Bled, 4 krone. Dr. R. Karba, Kamnik 2 K. — NajsrčnejejB hvala! Upamo, da se v kratkem oglasijo še ostali gospodje.
Prosveto.
Ii  pisarne  slovenskega gleda*
lisca. Danes se pojeta za ne-par abonente V. Parmova opera »Ksenija« in E. Wolf-Ferrarijeva opera »Suzanina tajnost«. Med operama je daljši
premor. — V četrtek se na tnnogo-stransko zahtevan je igra za par-abo-nente izvrstna burka »Nebesa ua zemlji«, ki je pri premijeri zbujala salve smeha. 2e dolgo se niso gledalci tako smejali, kaJcor pri tej burki. — V nedeljo zvečer se poje zadnjič Smetanova komična opera »Prodana nevesta« z gostom.
Režiser kot igralec. Ko je pred kratkim neki gospod S. v podlistku > Slov. Naroda«- priobil kratek članek o »smrti na odru«, mu je bil gospod Skrbinšek v »Jutru«, v precej dolgi razpravi odgovoril. Kakor »o me sicer njegova izvajanja o priklanjanju na odru prepričala, se mi je vendnr zdelo čudno, naleteti na stavek, da je edino pravilno, ako igralec v drami, ki jo režira sploh ne nastopi, ali pa ne igra vsaj glavne vloge. Zmajal sem z glavo in se čudoma čudil. — Saj je vendar vsakemu rednemu obiskovalcu našega gledališča dobro znano, da so dosedaj režiserji igrali vedno še erlavno vlocro. Tn to je gotovo stvari le na korist, kajti režiser, ki igra glavno vlocro, je tako sam sebi režiser in 6i more torej vso igro zasnovati tako, kakor je to njegovi vlogi najbolj priležno in za efektne scene njegovih nastopov primerno. Režiser, ki ne igra glavne vloge, gotovo ne kaže istecra zanimanja za naslovno vlogo, da bi pripomogli tej do popolne veliave, to se pravi: do iste veljvte, ki povzdigne to vlogo nad vse druge. Na ta način bi režiser igrelcn edavne vloge le odvrel precejšen del osebne crn u*?peha. Ta osebni uspeh je pa življenska potreba vaakega igralca glavnih vlocr, kajti iisoeh mu doprinese aplavza, časti in slave. Iz vse^ra teera je razvidno, kakšen greh bi bil. nastaviti kot režiserja človeka, ki nima sploh nobene-era nastopa v dotični igri, ali pa igra kako epizodno, torej popolnoma brez-oomembno in malenkostno vlocro. Kakor nas veseli, da se kaže srlede priklanjanja. na tem ali onem ierral-en d^brodejen vpliv g. SVrbinškove-<ra članka, tako nam bi bilo vendar ia%o neljubo, ko bi ta elanek vplival rud^ na zased^uie ro-ri^k^fira mesta. — S tem smo torej glede iorrania režiserjev na jasnem in prepričani smo. da ostane pri našem gledi^u v tem ožim vse pri staram. J.
Književnost.
— »Slovenski Sokol« ima v štev. 10. naslednjo vsebino: 1. Dr. Josip Scheiner. 2. Telovadne igre. & Vest-nik sir,venskega Sokolst.va. 4. Raznoterosti.
RazsUd no štovanim
— Srbski zadružniki   v Gorici.
Pod vodstvom revizorja »(ii vnega saveza« v Bel grad u g. Lazarja To-doroviča se je pred tedni odpravilo 17 zastopnikov zadružnih organizacij iz Sr' ""» na p< "no potrv-nie v zapadno Evropo. Prepotovali so Italijo, Nemčijo in Švico ter si ogledali razne zadružne organizacije. V petek zvečer so srbski zadružniki prispeli v Gorico. Tu so si ogledali razne zadružne in denarne zavode v Gorici in okolici. Takisto so si ogledali slovensko deželno kmetijsko šolo in strojarniško tvornico g. Andreja Jaki la v Rupi. V Št. Petru in v Vrtojbi sta srbske goste pozdravila tamošnja občinska zastopa. V Gorici so priredili na čast srbskim gostom banket v hotelu pri »Jelenu«. Banketa sta se udeležila tudi oče in sestra pokojnega slovenskega zrakoplovca Edvarda Rusjana, ki se je meseca januarja letošnjega leta pri vzletu ponesrečil v Bclgradu. Na banketu se je izreklo več napitnic. Srbski gostje se iz Gorice baje napotijo v Ljubljano, od koder se vrnejo v svojo domovino.
— Ruski pesnik Gogolj v slovanskih prevodih. Velikega ruskega klasika Nikolaja Gogolja, ustvarite!ja »Mrtvih duš«, so zcrodaj jeli prevajati na vse slovanske jezike. Na bolgarski jezik je bil Gogolj prvič preveden 1. 1858. Bolgari imajo dosedaj 30 prevodov iz Gogolja. Med Srbi je Gogolj prvič NnM v prevodu 1. 1850. I)o danes imajo Srbi 42 Prevodov. Slovenci so prvič prevedli Gogolia 1. 1870. in imajo dosedaj 18 prevodov. Poljaki ima ii ^7 nrp^odov Ni G^go-\ia, prvi prev d je iz«H 1. 1fi43. Slovaki so dobii; nrvi prevod V 1^68. in jih imajo do sedaj v celem 18, torej
prav toliko, kakor Slovenci. Med vsemi Slovani najprvi so prevedli na svoj jezik Gogolja Cehi, namreč 1. 1839. Prav tako imajo tudi Cehi največ prevodov, namreč 73.
— Prva slovenska zdravnica. Prva Slovenka, ki je dovršila medicinske Študije, je gospa Eleonori dr. G*-oyerjeva. roiena Jenko-v a. . hči znanega slovenske«*** ^odo-ljnhp dr. LjudevU« Jenka in njegove jrospo soproge T~rezine. Ta prv* slc-
rpeo'ioJnsko pr*lr.~o pr? znanem m-<akem zdravniku dr. OUu v Petmg*«.-dn ♦»r se speci jalrala zlasti za renske in otroške Ke^^ni, Kak^** "—1 \y vedeli, je ministrstvo dovolilo gORpe dr.  ^mveri^vi   lT^rš^vn*-: - ni-
ške prakse. Go«pp dr. Grov<*TJ0va, prva zdravnic« Slovenka na Sloven-skeni, jo nastanila v Volosk^-Opatiji, kier Ho goto-ro naš»la veliko prakso, +0 t^m bolj, ker je popolnoma vešča polog slovenščine in nemščine hrvpt.Vrt**^ <rhcV'"rn. p+ * če-škecrn in francoskega jezika. Zdravnica s tolikim strokovnim in je^;l'ov-nim Tnaniem ie nn svoio^. - ««tn zlasti * takem evetovnera kopališču, kaVf>r te Opat"" pi^v"- M fostie. ki prihajajo v Opatijo, se bodo gotovo radi nanjo obračali, ker bodo pri ri^* lalrko d^bi^ali -----**• svete v rodnem svojem iev:iku.
— Mesta s 10.000 prebivalcev na Hrvatskem. Hrvatski statistični urad priobčuje po ljudskem štetju iz
I. 1910. ona mesta in tree na Hrvatskem, ki štejejo nad 10.000 prebivalce" T*-« »tiatiki ima: Z^^pb 79.0R8 prebivalcev (1. 1900. f^1.002). Osiek m 3K8 nOOO. 1. ?4 9^0> Z^-mun 17.131 (1900. 1. 15.079), Karlo-vec (1900. L 14.941>, Varaždin 1S.^9R (1900. L 12.9?^ ir,i-ovi-ca    12.909 H900. 1. 11.518). Ruma
II. 976 (1900 1. 10 *48) in Vukovar 10.205 /1000. 1. 9P48.N
— Prebivalstvo Reke no narod, nosti. rTak^r poročnjo reski li«rti »Vo-ee«. šteie Reka po nainoveišem liud-skem šteju skupaj 49.^69 prebivalcev. Po narodnosti je 23.°83 Italijanov, 3619 Madžarov, 19.989 Slova.
nov. *>1~K vemcev,   205   Fr-----ov.
Angležev in drugih narodnosti. Tz teh številk je razvidna e*a ^^o^jo Tf^lijpni na Reki manjšino prebivalstva. Vklinb temu pa so abc"lutni arosnodarii o občinskem svetu. S^oT-a. ni, katerih je sVorai polovica na R°-ki, nimajo v občinskem svetu n^ti eneo*a Tnc^nnnrkn. Da p« nimaio Savani. ?1asti ne domači Hrvatje pol^o. nih šol. i o se razume samo ob sebi. saj so gospodarji v občini Lahi. vrhovni   pu>WM « ' -<rii  T»n 1^^"
Razne stvari.
* Nevaren ropar ustreljen. Iz
Londona poročajo, da je bil pri nekem spopadu ustreljen roparski poglavar Cekirdiali, ki je kakih 15 let vznemirjal okolico Smvrne ter več nego 500 oseb umoril.
* Umor in samomor. Iz Pančove poročajo: Osemindvajsetletna dunajska kabaretna pevka Evgenija Senft je v petek zjutraj ustrelila poročnika Karla Zohelja in na to ae sama sebe. Častnik je imel razmerje s pevko. Pred kratkim je to razmerje pretrgal. Pevka je Zobelja umorila, ko je ta spal.
* Napad na policiste   v Poljski
Ostra vi. V soboto se je pri policiji v H rušo vi javil delavec Fran Kabesch, da odvrne od sebe sum, da je umoril policista Schenka. Kabescha so pridržali v zaporu. Ranjeni policist Lu-bowsky je namreč z vso gotovostjo konštatiral, da je Kabesch napadalec. Policija je dognala, da se je napad zgodil najbrže vsled ljubosumnosti. Kabesch je hotel namreč napasti nekega moža, ki ima razmerje z njegovo ženo.
* Velikanska poštna tatvina na Francoskem. Med postajama Pariz in Macon se je dogodila velikanska tatvina in sicer na železnici, ki vozi med L v onom in Marseille. Roparji so vlomili kar tri železniške vozove ter ukradli skoraj vso vrednostno pošto. Škodo, ki jo utrpi francoska vlada, cenijo na več milijonov frankov. Ukradli so 70 poštnih vreč, 120 pisem, ki so bila namenjena v Orient in v Indijo. V vozovih so bile velike dragocenosti, ki so bile namenjene za slavnosti kronanja v Indiji. Roparji so udri i skozi streho vozov.
* Demonstracije proti nadškofa Endriciju v Bolesnu. Italijani na Južnem Tirolskem so priredili javno zbirko za sorodnike v italijansko-tur-ški vojni padlih italijanskih vojakov. Nadškof Endrici v Tridentu je dal v ta namen 5000 K. Ko je prišel nadškof predvčerajšnjem birmovat v Rolcan, mu je ondotno prebivalstvo napravilo veliko demonstracijo. Zbrali so se pred škofijsko palačo ter piskali, vpili in mu napravili veliko »katzenmusiko«. Policija je demonstrante razpodila. Res — dinastičen in patriotičen škof!
9 Koliko je vreden nezakonski otrok. V nekaterih delih Belgije je navada, da zvone, kadar zagleda kak nov zemljan luč sveta, seveda ae mo-
ra za to plačati župniku odškodnino. Pred nedavnim Časom se je v neki mali vasi zgodil tudi tak vesel slučaj. Stara mati otrokova je Sla k župniku ter vzela seboj tri franke, ki se navadno plačajo za zvonenje. Ko je pa Ženica povedala, da ie ^trok nezakonski, tedaj je zahteval župnik ne* frankov. »Zakaj pa oet frankov 1« vprašala žena. .^Vsaj se vendar ^edno plača 1^ tri frankef"t — >Ljuba zenica,« }a rekel župnik, -*tri franka, te se plače ^a zakonskega otroka, za ne-•^ak on se ga otroka se mera pa plačati pet frankov!« — »Greh« je torej po naziranju tega katoliškega župnika vreden rtela — dva franka.
* Boi med črnogorskimi in turškimi stražami. Pri Pesteči j u na nogors^-o . turški meii je prišlo m>i črnogorsko in turško patruljo ostrega boja. Na črnogorski strani so bili trije vojaki ustreljeni, na turški en vojak.
* Zdravnika in sebe ustrelil. V Krasnojarskem v Srbiji je davčni uradnik Menčikov ustrelil zdravnika dr. Šukova, ker ga je ta štiri leta brezuspešno zdravil. Na to je Menčikov ustrelil še sebe.
* Grozna eksplozija v premoge-kopu. Iz New Yorka poročajo: V Bottou - Creek — premogokopih v Virginiji je bilo vsled eksplozije ubitih osemnajst oseb, med temi štirje inženirji.
Telefonsko in urzoiauno:
unrnrHrr
No? i kabinet v zbornici. — Draginj-ska debata. — Dalmatinske želje. — Argentinsko meso.
Dunaj, 21 novembra. Danes se je zbornici predstavil rekonstruirani kabinet. Najprej je ministrski predsednik prebral uradni dopis, s katerim se imenujejo novi ministri ter nato predstavil nove tovariše. Zlasti živahno je bilo zanimanje za novega poljedelskega ministra Brafa, čegar nčenjaška slava je v kras novemu ministrstvu in čegar parlamentarne manire so blagodejno vplivale na zbornico. Zlasti agrarci sc mu sus. li roke, toda ta prisrčni pozdrav ni prišel prav od srca. Ve k . 1 nost je vzbujala oseba novega ministra za Galicijo, L>in^ sicer že par mesece/ kolega poslar-cev, vendar pa še med njimi tako ma lo znan, da so mu prihiteli čestit:;! skoro samo Po.jaki. Med zivj-ij pogovori se je nato začela draTin; razprava. Kot prvi je govoril poslanec dr. Ivčevič, ki se je pritoževal nad zanemarjanjem gospodarskih zahtev Dalmacije ter zahteval vladne podpore za dalmatinsko ribarstvo. Glede železniškega vprašanja, katerega razvoj je za Dalmacijo popolnoma nezadovoljiv, je izjavil, da Dalmatinci ne morejo verjeti vladi, dokler prva mptika ni bila zasajena v zemljo. Govoril je nato poslanec Jano vee. Draginjska debata bo končana najbrže šele jutri, med tem pa se voditelji posameznih parlamentarnih skupin trudijo, da sestavijo kompromisni predlog glede 11. skega mesa, ki bi bil tako za zbornico, kakor za vlado sprejemljiv.
Odsek za državne nastavi jen ce. — Politične   pravice drž. uslužbencev.
Dunaj, 21. novembra. Danes dopoldne je imel odsek za državne na-stavljence plenarno sejo, v kateri so se posvetovali poslanci o pogajanjih, ki so se vršila prejšnji teden med strankami in ministrskim predsednikom glede uradniškega vprašanja. Razvila ae je obširna debata, v katero je poseglo mnogo poslancev in tudi notranji minister Heinold, ki je izjavil, da bo vlada uredila železničar-ske razmere samostojno in neodvisno od drugih vprašanj. Poslanec Burival je interpeliral ministra glede političnih pravic državnih uslužbencev ter zahteval, da vlada precizira svoje stališče, ker namerava vlada baje prepovedati državnim uslužbencem vsako politično delovanje v političnih in stanovskih društvih. Zahteval je nadalje, da vlada tudi izjavi, kakšno stališče zavzema napram pogodbenim uradnikom. Notranji minister Heinold je izjavil, da se bo vlada po možnosti ozirala na želje uradništva, da pa danes še ne more jasno označiti stališča. Odsek je prepričan, da je nejasni položaj, kakršen je danes, nevzdržljiv in je zato postavil prihodnjo sejo na 28. t. m., ker je vlada obljubila, da bo tedaj predelala vse tozadevne predloge.
Svlvestrovi večeri.
Dunaj, 21. novembra. »Hrvatsko-slovenski klub« je imel danes dopoldne sejo, v kateri je sklenil poslati zastopnike k takozvanim »Svlvestro-vim večerom«, t. j. h konferencam, ki jih ima državnozborski predsednik glede akcija za delozmožnost parlamenta.
Odsek za reformo poslovnika.
Dunaj, 21. novembra. Danes je porodni držav, zboru odsek   za re-
formo poslovnika. Odsek je mnenja, da državni zbor ne more pričeti z razpravo o vladni predlogi glede reforme poslovnika, marveč da naj podaljša provizorični poslovnik še za eno leto. V kratkem hoče podati še predlog o reformi interpelacijskega prava. Celo gradivo naj se potem prihodnje leto obravnava.
Rodbinska tragedija na Dunaju.
Dunaj, 21. novembra. Iz bolnišnice prihaja uradna vest, da je 6tanje ranjenega Roberta viteza Holz-kneehta precej ugodno. Noč je prespal dobro.
Dunaj, 21. novembra. Danes dopoldne so položili truplo »rorilca dr. Matkoviča ~r isti kapelici bolnišnice, kjer sta l°žali njegovi žrtvi, na mrt^ vaški oder. L?r. Matkovič leži na odru v uradniški uniformi. Njegov pogreb bo danes popoldne. Okolico bolnišnice straši policija, ker se je bati prevelikega zbiranja ljudi.
Politične p3rsekucije na Hrvaškem. — Konfiskacijska praksa.
Dunaj, 21. novembra. Poslanec Trssić je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika, v kateri kritizira neznosni režim političnega zasledovanja na Hrvaškem. V svoji interpelaciji navaja mnogo slučajev, da je ban že v tem kratkem času kršil državljansko svobodo. Zlasti graji poslanec Tresič konfiskacijsko pr?.kso na Hrvaškem, pod katerim trpita zlasti lista »Pokret« in »Srbo-bran.c, ter graja nastop proti poslancem Lorkoviču, Banjaninu, Radiću in Mandiču. Končno izreka bojazen, da bo pri novih volitvah zopet tekla kri in da bo zopet posredovalo vojaštvo. Zahteva, da vlada protestira proti upornbi skupnega vojaštva za volitve.
Demisija podpredsednika ogrske zbornice.
Bndimpešta, 21. novembra. Podpredsednik ogrske zbornice Cabos je podal danes svojo demisijo.
__Turški begunci._
Reke, 21. novembra. Parnik »An-drassv« j j dospel sem z 32 Turki iz Tripolisa.
Volit fc na Bavarskem,
Monakove, 21. novembra. Na-prednjaki in konservativci so se združili za novi ^olitve proti klerikalnemu centrumu. Sedaj skušajo agrarci ia blok rezgnati in opravičujejo to žvoje početje s tem, da potrebujejo p^i državmzborskih volitvah pomoč centra, zat^ ne morejo pri deželno-zborskih volitvah nastopati proti centrumu.
Potovanje   angleške kraljevske dvojice.
Port SaiH, 21. novembra. Angleški kralj in angleška kraljica, ki potujeta na parniku »Medina« v Indijo, sta bila tu sprejeta od posebne deputacije, ki je obstojala iz turških prinčev. Sprejel jih je tudi egiptovski Khedive in upravitelj Egipta lord Kitchener.
Revolucija na Kitajskem. London, 21. novembra. Kitajski revolucijonarji so od štirih strani na poti proti Nankingu. V soboto je Ju-anšikaj obiskal inozemske diplomate, ki so mu javili željo evropskih velesil, da naj se kitajska vlada potrudi končati krvoprelitje zlasti v Nankingu.
Hmelj.
Norimberg, 21. novembra. 150, 300. Mirno, neizpremenjeno trdno. 280/340.
*    * *
Italijansko-turška vojna.
V Tripolisu.
Rim, 21. novembra. Poslanec Toscanelli, ki je dospel iz Tripolisa sem, pravi, da Italijani nikakor ne morejo misliti na prodiranje v notranjost Tripolitanije, ker si morajo najprej šele zasigurati svoje pozicije v Tripolisu samem.
Italijansko brodovje.
Solun, 21. novembra. Tu se še vedno vzdržujejo vesti, da križajo italijanske vojne ladje med Dedea-gaČom in otokom Tasosom. Sedem italijanskih vojnih ladij je baje priplulo pred otok Tasos ter oddalo več slepih strelov proti mestu. Nato so vojne ladje odplule proti otoku Lemnoe.
Mednarodni položaj,
Dunaj, 21. novembra. V tukajšnjih diplomatičnih krogih presojajo mednarodni položaj zelo pesimistično. Vesti, ki so krožile še pred tednom, da bo mogoče doseči med Turčijo in Italijo mir, so bile brez podlage. Situacija se grozi razviti tako, da bi utegnila postati za evropski mir zelo nevarna.
Naprednjak!,
prispevajte za
Narodni sklad!
Kmecba pisarno narodno-napredne stranke.
Vodstvo narodno - napredne • trankp je tnstunovilo ▼ svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednem n kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pi-<ama bc poslovala za sedaj le pisme-r:o in vsak napreden kmetovalec, ki ;• potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj nar-edenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, ^atcremn je priložiti 10 vinarsko nareke za odgovor ako se želi odgovor \t priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsku pi-imn narndno-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova nliea 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim žnpan-4vom. _
OOJPOlffiTS!««.
— Podkovska   šola v Ljubljani.
Novi šolski tečaj na podkovski šoli r. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 1. januarja 1912. Prošnje za sprejem, ki so kole-ks proste, naj se do 15. decembra t, I. iošljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani. Šolski tečaj bo trajal <» konca junija 1912. Kdor napravi <Kušnjo iz podkovstva, moro postati •*»   postavi iz leta 1873. podkovski
rjster; brez skušnje pa ne more nihče dobiti patenta za izvrševanje •odkovske obrti. Pouk v podkovski -oli je brezplačen, neenri mora : skrbeti le za hrano in za učne kujige. stanovanje   imajo učenci v šolskem
^•lopju. Učenci naj se zglase en dan ured pričetkom tečaja v podkovski idi, Poljanska cesta št. 57. Skušnje i,» podkovski šoli se bodo vršile dne 29. in 30. decembra t. 1.. in sicer 29. -kušnja iz podkovstva za kovače, ki
- obiskovali podkovske šole, 30. pa sa ti čenče podkovske šole iz podkov-*fcva in ogledovanje klavne živine in mesa. Vse drugo se izve pri »Kmetijski družbi« v Ljubljani.
Sokoli jezdeci!
Vabimo vas na sestanek ki se vrši v četrtek, dne 23. t m. ob pol 9. ari zvečer v restavraciji >Narodn. domač t svrho ustanovitve jezdnega odseka pod okriljem ljubljanskega Sokola.
Apelujemo v prvi vrsti na brate dosluiene konjenike ter one kateri so vešči jahanja, da se tega sestanka v čim večjem številu vdeleže; vabimo pa rudi vse ostale brate kateri še ne znajo jezditi; le te opozarjamo, da bo odsek ustanovil rudi jahalno šolo za začetnike.
Na 'dar'
Pripravifalni odbor Jezdnega od-s seka ljubljanskega „Sokole
mo nase naj nziali elovek, nego tudi na svoje živali, saj je v njespv priti, da jih ohrani zdrave in žive. Vsak lastnik konj naj torej skrbi, da mu žival na gladki cesti ne izpodrsne in naj si še pred limo priskebi preizkušene Leonhardtove izvirne H-štole, ki jih vsi strokovnjaki priporočajo za najboljši in najtrdnejši okov za podkve. Te stole so porabne tudi za oprijemalo, kar jim daje še posebno prednost. Zahtevajte izrecno Leou-hardtove originale H-štole in varujte se ponaredb.
Ker vlada po celem sveta veliko pomanjkanje surovega masla, nam v
tem oziru tudi inozemstvo uc more pomagati, kakor n. pr. pri mesu, in žal se tudi letošnjo zinm ne more pričakovati, da bi pomanjkanje surovega masla ponehalo; kakor hitro se povrne goveja živina iz pašnikov, se bodo razmere še veliko poslabšale, kajti v mnogih krajih bodo tudi s senom kmalu pri koncu. Vendar se nam pa zaradi tega ni potreba pritoževati proti napravi, ker ravno ta nam nudi zopet na drugi strani s sadjem iz tropičnih dežel dobrodošlo nadomestilo za surovo mai-lo. Psakotite sledeče navodilo in naravnost presenečeni bode te o izborni kakovosti tega surovega masla: Vzame naj se nekaj rumene, voljne jedilne masti »Ceres« j (v kockah) in doda ravno toliko bele ; (v zavitkih). Oboje skupaj se raztopi, pri tem se naj pazi, da ne postane mast vroča. Nato se pridene nekaj surove smetane, v sili zadostuje tudi I mleko (.ia pol kilograma masti »Ceres« pride */• Htra smetan-). Med tem ko se postavi skledo zarodi hitrejšega ohlajenja v mrzlo vodo, se vse skupaj toliko časa mora mešati, da postane mast zopet trda. Voda. ki jo mleko vsebuje, se izloči, jedilna mast »Ceres« pa pridobi okus in duh najboljšega čajnega Mirovesra. masla in se tudi lahko kot tako uporablja. Z dodatkom enega jajčjega rumenjaka in nekaj soli se kakovost še zbolj-ša. Po tem navodilu pripravljeno čaje vo surovo maslo sme se glasom veljavnih zakonskih določb uporabljati I samo za domaČo potrebo.
Jle silite otrok
ako ne gre za trmoglavost nego za resnično mržnjo. Na tako mržnjo bomo pri navadnem ribjem olju pač največkrat zadeli, ki je že sploh otrokom in tudi odraslim zoprno. Kdor :: za nadomestilo poseže po ::
tspgn«nj« o
IfiflilskirazgaDp
Br4xay
delajo čudeže.
Dobiva se povsod.
Modni salon
Jvane Schi/ler
na Sv- ?eira cesti štev. Se priporoča
klobuke vseh vrst
Popravila vsa tožno in ceno j Cey opoldan odprto. — žalni ^   :: frlobufri vedno v zalogu r.
9
Borzna porodila.
Lluollaaska
„Kredita* banka v Ljubljani*.
Uradni knrt! innajskt terte 21. uovembra Itn.
Denarni
Brati fe        I Sv»|!k>veHB|
Albert Feldstela
Radeckega  oesta 12,
vljudno priporoča svojo 3166
knjigoveznico.
Jedilni krompir
4737
betomesnat, v rumenih oblicah 10.000 kg K 660 —. Jedilni krompir, rožnik 10.000 kg K 730—. Jedilni krompir, modri rožnik 10.000 kg K 620-. Debele zeljcate glave,
bete 10.000 kg K 700*—. oziroma po vsakokratnih najnižjih dnevnih cenah iz našega ogrskega nakladališča, naloženo a la rinfusa ali v vrečah, ki jih računamo po lasini ceni. Poteg tega dobavljamo česen čebulo i« semensko čebulico, najfinejši delikatesni med n papriko, za katere pridelke na željo radi postrežemo s specialnimi ponudbami. Ker krompir in zelje dobavljamo z različnih postaj, si pridržujemo, da stavimo ponudbo ranko do-ločitvena postaja. Dobavljamo samo izbran, krompir. Pogoji: Pol denarja naprej, ostanek po povzetju. Prva segsdinska kmetijska zadruga I. Szegediner Landw. Gen.) Szegeđ. Ogrsko.
B»lsSk!»Siti paalrjl.
4* , mejeva renta   . .   . .
4*2*ft srebrna renta .   .   . .
41 4 avstr. kronska renta  . .
•V« OP[f.        pj        „      . .
#*/« kr*n!sfco deželno posojilo 4°, k. o. cežke dež. banke .
Srečke \x ». 1860 %\   .  . .
„ „1864.....
M tiske......
zemeljske 1. iads}e .
M »» il" J» •
„ odrske hfpotcČHe . .
„ dan. komunalne
m avstr. kreditne . . .
„ ljubljanske .  . . .
f, svgtr. rde?, krff a . .
,,   basiifkt  .  . • • . turške......
g#*j*loa>.
Ljubljanske Kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne Železnice . . . Atpme-Monten .... Češke «'»»"..• rnt družbe . Zivnostenske banke.  . .
Valut*.
91-901
94-85 j 91-80! 90-70 i 92 25 i
439 — I 610-— j 304-50 !
280 25: 256-90 I 508 — 510 — 86 73 o 90 49-38 — 245'—
472 — 1 649*50 I 542-50 '* 111-20 734*— S36-75
B 279*50
i
rl 7
U 37 117-55, 95-30! 9475 !
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pnstoalemšek,
to   znanko —
ribičem — enak r^cottoTrja po-btopanja.
ScottoVi emulziji
ne bo občutil zoprnosti. Sestavljena po že 35 let starem Scottovem načinu, ;e S c ot-tova emulzija tako lahko prebavna, da jo celo slab želodec lahko prebava Tudi ni podcenjevati slast pospešujočega učinka Scottove emulzije, ki se kmaiu pokaže pri naraščanju telesne teže in zboljšanju :; splošnega počutka. ::
PH ».«'* /pu zahtevajte izrecno SeottOT© etn alejo Znaista »Scott«   ;e,  ki  \i   vpeljana  ie   iex   85 \et in   iaaaci U dobro kakorost hi aciaek.
irnrai  »teklenfci *  k. SO.   Dobi  «e tr vsaki lekarni,
9
Cekini.....■ .
Maric.......
Franki   •  .  .  .   .  . •
LHe......» m
Rnblfi.........I 255'— '
Žilno cene v Budimpešta«
Dne 21. novembra ML 1 n.
92'10
95-85
92 — 90 90 93-25
93 —
451-
622 —
316 50 308-286 25 26290 BOS -522-
92 75 79 90 55 — 42-24S —
474 — 65C50
543 50 112-20 735 — 83775
317 80 230-50
11-39 117 75 95-45 9505 25575
Na debelo in drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato zaloteno 240
trgovino
2 Bslanterliskim is mi vrst kramarskim kbm in plefeBinami.
» Bevoclonallfe
in vse vrste blago za božja pota.
TniBišks zatoga Msklli gMtoi.
^tnton Ško|
Eraest i.vnikarjev naslednik
DanajsKa cesta, v m mM št. 6.
Ter
Pšenica za april 1912 Rž za april 1912. . Koruza za maj 1^12 Oves za april 1912
za 50 kg 11-82 za 50 km 10 26 za m ks 850 za 50 9-S2
v Ljubljani
priporoča naslednja dete
K gtgeroiosfč na noroflio.
Vtšina nad iR#n>» JW-2 Srciiji tntni tlak ."9.76 mm
novemb.	Čas opazovanja	Stanje bir©-metra v mm	«* i. u 3 *—	1 t \	Neba
20 •	2. pop 9. zv.	122 \ 725*1	10-0 38	sr. jzah. sr. zah.	jasno BJ
21.	7. 2J.	728-3	M	si. svzh.	del oblač.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 17. novembra: Roza Kaste- I •   vrlovtj, računskega .svetnika, 67
Rimska cesta 11.
Dne 19. novembra: Bogomir Bo-^kovvitz, eevljar. 60 let. Karlovška »seta 7.
Dne '20. novembra: Jakob FHegrl, parski mojster, 6C let, Škofja uli-*A 15. — Anton Omota, sin licejske.cra dan 17 dni, Bleiweisova eesta 23. V deželni bolniei: Dne 16. novembra: Josip Justin, mestni ubožec, 43 let.
Dne 17. novembra: Lnka Šabe<% občinski nbožee, 65 let.
V tem ea*u. ko se imamo vsak ian nadejati slane ali eelo snegra, je >>rav, da se pravočasno zavarujemo r>roti neprilikam vremena. Pa ne sa-
Serravatlo™
teleznato Kina-vino
Higijenična ra/stara na Fiuaajr. 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Pov7To~:a voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri iu je
rekonvalescentom
Sn malokrvnim
zcln priporočeno od zdravniških avtoritet.
ss izborni okus. u
Večkrat odlikovano.
J. SERRAVALLO, t ii kr. toni MaiiMj
nS T- B ar %i ovi*
Štednja  včcraj&nja temperatura 51* norm. 2 61. Padavina v 24 urah 0 0 !inn.
Išče se soba s kuhinjo
v bližini mesta event. se sprejme tudi s'užbo hišnika Ponudbe na upra?ni$tvo »Slovenskega Naroda«. 3935
Prodajam od IO hI naprej
vsako\T3tno ceno in drago
ovo vino
........l°OR
........1909
........1910
starino letnik
IV  sllvo.ko staro lat novo, ~fM
WmW emtno igaafc po 5 I in več "fM
vse lastni pridelki. Za bolnike, starčke, žene v posteljah imam tudi posebna vina in jih dajem od 56 litrov naprej, onemu, ki poSIje svoj sodček. — Ivaat Malo., pOMOtnik na Bizelfskem. 3939
Ad+e>iev LevstiJ;: Rdeči smeh . Atlterc: Izlet v Carigrad .  . .
»      Prešernov album    . . Berf; Ustoličen e koreških vojvod ~   Slovensko nemška meja na
Koroškem......
^ Narodni kataster Koroške . Bene «* - Šum a rtfaj.    B rod k o v s k i
odvetnik.......
Bojan. Doktor Holman   . • .
Bitr**eit: Mali lord.....
Ctml-ar. Aleš iz Razora .   . .
Časnikarstvo in naši časniki Če& Siniophil'   fl.ed knjigami
iu Ijndmi......
Efimtč-Sajovic: V nami . .
HaUnj. Daevnik.....
JurHt. Zbrani spisi I.—XI. . . JtUrtek: Ukrajinske d urne . . mm%i Vaška kronika .... Lipič: Strahovale! dveh kron 1. II. a t% Ljnnezen in junaštva strahopetnega praporščaka. , . Murtiih NafhBjši sovražniki Oblak  Stara devica ....
Razne pripovesti .... Rer,*cc: Ljnbez en K«ačaoove Klare
» Premaganci.....
» V štndeotovskib nlicah . m     Zadnji rodovi ne Benatja
Mumc: Mina.......
Semčar. Čez trnje de sreče . . Šepeiarec. Zaljubljeni kapucin . #% Štiri rnske slike ....
Tfrurtei. Undina.....
Trstmfok. Slovensku gledališče Vesfl Llbera nos a malo . . Zarnil': Zbrani spisi .... Žtm, Osnovni neuki • narodne o gospodarstvu  * . . . .
1 40, » —80 » 2-4<J » —50
» 1-40, šfc — 60
» 1-50, —'50 » 1-60, » 1-50, » --80
> —-50 » 1-20,
> - 60 » 1-20.
> -'30
> 1*70, » l-~.
—'80, —'60 -60,
1 50, — 60, 1-50, 1-50, 1 20, 1-20,
1-, -•60,
1-40, 1 —
88
wm. 2-40
240
2'50
2-60
250
170
2-
2-70 2 —
1 bO
1- 00
2- 50
1- 60
2- 50 2-50 2-_
2-20 1-80 1*60
220
je,
da si nabavite povodom bližajočega se božiča moj bogato ilustrirani glavni katalog s približno 4000 slikami raznih po-
rabnih predmetov in daril. PoSlje ^ se gratis in franko. C. in kr. dvorni dobavitelj Jam Konrad, Most aH. IITS Coftko.
Mi se ialoi proiial
z vso opravo in stanovanjem
na glavnem trgu v Radovljici. Več se poizve: Spod. Štaka aa. it. lil«
3938
dobro izurjena v trgovini mešane stroke, dobra računarica, slov. in nem. jezika
zmožna, želi svojo mesto takoj protu eni ti. — Cenjene ponudbe naj se pošiljajo na uprav. »Slov. Naroda«. 3904
Najboljši in najpopolnejši
klavirji in pianini
se kupijo najceneje pro.t u*koj£njema plačilu ali na nsjmanjle  mesečne   obroke  .tudi  v  provincijo} aatno naravnost od tvormicarja
HENRIKA BREMITZ
c. kr. dvoraega aatožntka
v Trstu, ulica Tor S. Pietro (Belvedere)
ST&tovna raestava v Pariza 1900 naj v Ki- odlikoranje
Avstro-Ogrske ca klavirje. *
Katalogi tu kondlc. gratta ta frank«.
Oostnn
z gostilniško opravo, vrtom, njivo v prijaznem kraju Dolenjske z 30 K mesečne najemnine se da ftako{ v naletu« event se tudi proda. Pripravna je za majhno trgovino, posebno pa za vinsko trgovino. 3937 Kje, pove upravništvo »Sloveti* skega Naroda«.
sprejme
1 Kralj v držita, gorenjsko.
M ie nova ia9
s prostorno delavnico (skladiščem), shrambo, stanovanjem z dvema sobama, kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo, podstrešnimi sobami, z velikim rodovitnim vrtom ob glavni cesti v Trboviiaa. — Hiša je pripravna za vsakega obrtnika, najlepšo priliko bi imel mizarski mojster ali usnjar, ker bi se dalo delati na vodno ali na električno moč s strojem.. Proda sc prostovoljno pod zelo ugodnimi pogoji. — Naslov v upravnišlvu »SI. Naroda«
3 —
Irakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima ▼ zalogi
liiiitiira in igerija
Adrija
44
oblastnsoo koacesijonirana prodaja stropn
2798        v L|nbljul, Selenburgova ulica št« 5«
Temnica na razpolago.
Zunanja   naročila   z   obratno pošto Zahtevajte cenike!
k.
vres
:ato
^najaajaaaap^ ^aajj
Ljubezen gre skozi želodec« kuhajte, pecite in pražite samo z jedilno
ajaio aurovo maslo • Vzame naj se nekaj rumene voljne jedilne masti »Ceres« fv kockah) in doda ravno toliko bele (v
jrove smetane, v sili zadostuje rudi surovo mleko (na »/« kpr marti »Ceres« pride V8 litra smetane). Med tem ko se postavi s
l/„ J_    i.:   La   .„.kulu   miui/n ••IaAi    inHtlna   ftiauf   »P.PTVC«   rta   nri/tnhi   aLtiic   in   a*tH   nAlholiSeffa   ČAlTiCCfA   «HirOV^ffa   mn^lfl   ifft >
Navodilo, afooočl najboljše čajno surovo maslo• Vzame naj se nekaj rumene voljne jedilne masti »Ceres« (v kockah) in doda ravno toliko bele (v zavitkih). Obeje skupaj se raztopi, pri tem se naj pazi, da ne postane nast vroča. Na to se pridene nekaj surove smetane, v sili zadostuje rodi surovo mleko (na */, kpr marti »Ceres« pride V9 litra smetane). Med tem ko se postavi skledo zaradi hitrejSega ohlajenja v mrzlo vodo, se vse skupaj toliko Časa ueša da postane mast zopet trda. Voda, ki jo vsebuje mleko se izloči, jedilna mast »Ceres« pa pridobi okus in duh najboljšega Čajnega surovega masla in se tudi lahko kot tako uporablja. Z dodatkom enega jajčjega rumenjaka in neka) aoli se kakovost Še veliko zboljša. Po toam navodila arlpravljoao „ftajao surovo naaalo- mm oazo fina ona vo4aoalaa laksaoaAa aoAooa aaaao sa aooaaoo potroše rsMtf.
t
Mriia! Ha! Prai našli!
"ruke m ve* atraart m povzetja, m v pottaria miMSSi
po ■ kat 1 ges ia pcctaje ali S—6 vJicaacev. km»n aH mc actaa debela mesa, steže klas«, pdjeae K Ml. valaraka ia telečje mcu>. s?eie. zataji kaacc K §70. arene ajeale ta —leteega kravjega aileki K II*—, za poizkušajo zakojćek za 3 kg * aretaiai maslo« K t-aa.     ~ —
Stanovanje
3877
z 2 sobama, kuhinjo in pririklinami
se odda za december eventualno za feoraar.
Izve se na Tržaški cesti št. 13, v gostilni. |
Bni zi tirjin
suha, trda ia mehka,
odpadki od stavbnega lesa
so dobo ▼ ttfani ¥. loogaotilla, cesta aa Raseli sto fteleznloo Številka 16,   a državnim kolodvorom. 384S
72 m dolgo, 12 m široko, 5 m visoko, popolnoma sclio.  ležeče na Ahacl|0*/i
cesti si 10 v Ljubi)ani, gaT se odda s 1. svečanom 1912.
Vprašanja naj se vpošljejo na upravo Pongratz V LinblJaBi. 3936
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenj. gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto !
najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, »pravega : Francka:« iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno ta onega s  kavnim   mlinčkom  kot tovarniško znamko.
SSSSSS BJBSSj BBSJ
Krompir
najboljše kakovosti, zdrav in brezhiben, debel ter srednje debelosti. — Vedna zaloga.
Oddaja v vsaki množini
Od 200 kg dalje tudi cele vagone po prav solidai nizki ceni tvrdka
Iv. A. Harimann nasl. A. Tomažlč
v Ljubljani, Marije Terezije cesta. ::
JecSjavci.
Vsi, ki pri petju nc jecljajo se lahko popolnoma ozdravijo brez zdravil, operacij, aparatov itd. Postopanje odstrani tipično bojazljivo izgovarjavo in potem govori vsak kot človek s čisto govorico. Zdravilni tečaj se obiskuje lahko brez vsckega motenja v službi ali obiskovanju §ole.
Uspehe zavoda potrjuje več sto spričeval in ocen med drugimi od rajnega ministra barona pl. DipauSi, prečastitega priorja somostana servitov v Inomostu, ravnateljstvo c. kr. državne obrtne sole v Inomostu, kuratorija mestne sirotišnice za dečke v Brnu, slavnega zdravnika za živčne bolezni c. kr. vseuč. prof. dr. Fr. Miiller v Gradcu, c. kr. dvornega svetnika Karla Marija Wemer na Dunaju, sirotišnice v Bolcanu. dr. med. Searpetti v Inomostu, in v mnogih pismih iz privatnih krogov, ki potrjujejo trajn-j ozdravljenje med drugim od Martina Zupane in Marije Dvaorschek iz Gradca. 3934
Nj. prevz. knezoškof dr. Zwerger je opetovano izvolil nakazati našemu zavodu bolnike, ki so trpeli na slabi izgovarjavi.
Nadaljne prijave h kurzu za -dravijenje se sprejemajo tekom tega tedna vsaki dan med 3.-4. uro v hotelu pri „Slonu" v Ljubljani.
Prof. Neumann-ov zdrav, zavod za čisto izgovarjavo iz Gradca.
/. Velike okazijske cene.9 .'.
Jfon/ekciie jor dame m deklice ter narejene obleke in raglani^a gospode in dečke. Ogromna izbira najnovejših komadov vseh najmodernejših  barv in kroja.
Cene brc? konkurence!
Cene brey konkurence!
Angleško skladišče ob tek:
O. J}ernatovič
Ljubljana, Mastni trg štev. 5.
Kupim dobro ohranjene
lave se v skega Naroda«.
upravništvu
»Sloven-
3855
pristal   aarcarii (Edel-
roller), domače reje, izvrstni pevci se priporočajo po nizkih cenah, 8, 10, 12 in 20 K.
Franc Ouafcna, tjubljana, Mestni trg tO.
nova, znanstvene izdelana
krema za roke in obraz.
Higiensko najboljše toaletno sredstvo. PuSica po 60 h in 80 h se dobiva povsod.
Lonček 1 K 60 h. 3331
ZalogaVEjubijanl:  ^\\$ [MOtM.
3 S.
M o,
O A
t O
U Pu
sobe ;
za mm u
:a gospode.
Glogowsky & Co.
e. ia kr. dvorni dobavitelj!
Gradec, Joann^umsring. Telefon 384.
Prevzema izdelovanje vsesplošnega pohištva.
Proračune   izvršujejo   lastni arhitekti.
spooorilsko stroko
nad 25 let star, ki ima tudi sposobnost — za potovanje.        i —
Ponudbe z natančno navedbo do* sedanjih služb sprejme pod Šifro ..Stalnost*4 upravništvo »Slovenskega
Naroda«. 3852
ali
spretna stenograf inja
se sprejme v stalno službo
ali za poludnevno delo. — Ponudbe pod yyKontorlc na uprav. »Slovenskega Naroda«. 3851
Vsled vedno naraščajočega števila obiskovalcev mojega zasebnega plesnega pouka naznaznjam vsem cenjenim udeležencem istega, da se vrši plesni pouk, začenši a 20. novembrom, vsak ponedeljek In četrtek, točno ob 8. ari zvečer, v veliki dvorani hotela „UNION".
NB. Tega tečaja udeleževati se zamorejo samo gospodične in gospodje iz boljših krogov, ter se vpisuje pri spodaj podpisanemu vsak dan od :-:     11—12 ure dop. in od 2—4 pop. Z odličnim spoštovanjem :-:
3860
(Hulio MoHerra a vi. plesni učitelj, hotel pri Slona, soba št. 73.
Stev. 976 1911
3931
Razpis službe.
SlUZDO 810
Mestno županstvo v Metliki razpisuje s tem vi i v»
V oDČinskih poslih izvežbani prosilci  dopoŠljejo naj svoje s spričevali opremljene prošnje
do 10. decembra 1911
podpisanemu  županstvu.   Zahteva  se   kavcija  600 K.  Nastop  službe takoj.
Županstvo mestne občine Metlika,
dne 16. novembra 1911.
Prva največja mm tvrdka ur, zlatnine in srebrnimi
JKoSna trgovina 1 M. SUTTNER
0, Jezirše
na Mestnem trgu
priporoča
svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-
I:: nikov, kožuhovine itd. :: po znano nizkih cenah. [ Kupujte v slovensHi trgovini!
Liiliana, Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra cesta 8
Nikeinasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna „
14 kar. zlata „.....
Nikeinasta damska     z verižico Prava srebrna
14 kar. zlata „ ... Uhani zlato na srebro . • . 14 kar. zlati uhani.....
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,,Iko".
Telefon št. 273. Telefon št. 237.
9-70 44.._
8*50 „ m 9-50 „ „20--„ „ 1-80 „ „ 4-50
ti
19-
.8
Hotel
Tratni
J „Zlata kaplja"
Ljubljani i<ji3
j Sv. Petra cesta štev. 27
i      Lepe zračne sobe.
j Priznano fina kuhinja.
; izborne pijače. Nizke cene. ; ' Lepi reftavracljeki prostori.
i«
7 ti
'aivafli restanradiski vrt i UiMiaai .=
Anton Šare, Ljubljana
Izdelovanje perila, pralnica ln sveUolIkalnica
z električnim obratom priporoča zelo dobro in so-::      lidno izdelano perilo po nizkih cenah. n
Opreme za neveste.
Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe,  brisalke,  prti,  prtiči,   nogavice, maje.
Perilo „TETRA"
za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta ::   ::     poskušnja vsakega zadovoljila.     :: ::
i
io3
!P^T«Mai«v*aM^ i
se prodajo in v najem se odda
trgovina
z  mešanim   blagom, ugodna  za mokarje.
Pisma pod „mokarifa" na upravništvo Slovenskega Naroda". 3926
I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
&  Delniška glavnica K 0,000.000.
Stritarjeva ulica Stev. 2.
Rezervni fond 800.000 kron.
Podružnice ▼ Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu In Gorici*
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41 2°o
tanje dne 1. decembra 1911 priporočamo promese državnih srečk iz Glavni dobitek K 300.000-   j oele a K 30—, polovice a K 18-50.
ivtaaBBaBBBBaaanBvaavavnn^
lota 1084.
i
Lastnina ia tisk »Narodne tiskarne«.
7H
2
31