lET0—YEAR XXIII. — m. >jP»*v..... 'IW"I| iMUdd dally Hollida js. PROSVETA Jrodatfkl ta spesvaUkl »v« MI7 I. Lawndalo Am GLASILO SLOVENSKE NARODNE^PODPORNE JEDNOTE »0.00 ta. Bubarriptfat 11,10, Chicago, IU pondeljek, 9. junija (June 9), 1930. 11U. Art at Oct. ». ltlT, aatkoriaad oa Jese 14. 111». 8TEV NUMBER 134 int. Preiskava "rdeče zarote" pričela danes Zasliševanje vladnih uradnikov se bo vršilo za zaprtimi vrati. Poklicani bodo tudi voditelji delavskih organizacij Wanhington, D. C. — (F. P.) — Edgar Hoover, načelnik pre-iskovalnega biroja v zveznem justičnem departmentu — služba, ki jo je svoje čase opravljal W. J. Burns — bo prvi poklican na zaslišanje, ki se otvori danes pred posebnim komitejem nižje zbornice kongresa, ki bo vodil preiskavo o "rdeči zaroti" v Združenih državah. Tako je naznanil kongresnik Fish iz New Yorka, načelnik komiteja, ko se je vrnil iz Long-worthovega urada, kjer se je mudil na tajnem posvetovanju z voditelji republikanske večine v nižji zbornici, Longworthom, Snel lom in Tilsonom. Določili ao vsoto $40,000 za prve stroške preiskave. Fish je naznanil, da ne bodo imeli časnikarski poročevalci dostopa v dvorano, ko se bodo vršila zaslišavanja vladnih u-radnikov. Oscar Luhring, načelnik kriminalnega odeeka v justičnem departmentu, je določen kot druga priča, ki nastopi pred Fishevim komitejem. Nato bodo pozvani uradniki Iz de lavskega, poštnega, 1 vojnega, mornaričnega in drugih zveznih departmentov. Evidenca in dokazi, ki jih bodo predložili ti uradniki, ne bodo podani v jav nost. Časopisni poročevalci ne bodo imeli prilike, da bi jih a nalizirali ali jim ugovarjali. Nadalje je Fish naznanil, da l)o pozval na zaslišanje William Greena, predsednika Ameriške delavske federacije, ln podpred • s< pripravlja, da fspolnl še druge želje truatu, kar nasprotniki trusta v kongresu smatrajo za navadno piratstvo. Bonner, ki je bil pred senatnim odsekom ošlgonan kot orodje truata elektrike, je podpiaa! pogodbo s trustom zs oddajo vodnih sil pri Flaiheadu petnajst minut potem, lubje bilo senatnemu komiteju za Indijanske zadeve zagotovljeno, da se kupčija ne bo sklenila prej, dokler zvezni justični department ne pregleda besedila pogodbe ln Izreče svoje mnenje. Wilbur je podplssl pogodbo akoro v Istem šasu. Dali sta vojni tajnik Adams in poljedelski tajnik Hyde že podpisala pogodbo, še ni znano. Toda Hoover, ki ju je Imenoval, priča-kujs, da jo boats podpisala. Tako bodo vodne sile pri Flst headu izgubljene za državo za petdeset let, kot določuje pogodba. Država Montana ne bo mogla izrabljati vodne silo.in tako bodo odjemaki elektrike prisiljeni plačevati tribut trustu elektrike. Študija liste kongresnlkov, ki so glsaovall proti Norrlsovi predlogi, da bi vlada operlruls Muscle Shoals, razkriva dejstvo, da je bilo administraciji mnogo ns tem. da se ugodi trustu, elektrike. Člani nižje zbornice kongresa kot Stafford Iz Milwaukse-ju, hi jc v volilni kampanji ob-Ijuboval, da bo podpiral Norriso-vo predlogo, je [>ožr! besedo, ki jo je dal volllcem. Drugi so se u- j dali pritisku od štreni sdminl-stracije in so glasovali kot Jim je bilo ukazano. Ker je namen admlnistrscije skoro dosežen, je gotovo, ds bo v kratksm sledila reslgnscljs soli-d ta tor Ja Ruasella, ki so jc^H ta čas upiral gralieštvu truata e lek trike. Pridni boljše vi&ki delavci dobe počitnice v Ameriki Moskva. 7. jun. — "Izveet-Ja" poročajo, da je sovjetaka vlada obljubila počitnice v A-meriki onim delavcem, ki pokažejo največ uspeha v kampanji sa Induatrlallsacijo Rusije. Seat agitatorjev v Ukrajini je fte dobilo to nagrado ln v kratkem pdpotujejo na šest-mesečen obisk Združenih držav. Vlada Jim plače vožnjo In vae stroške. Njihova naloga je, ds v Ameriki oblššejo vse industrijske centre in povejo ameriškim delavcem o u-spehih ruskih nacionaliziranih Industrij. Sodnik biča biv Imenuje ga lešnika In potvar-jalca * mmmmtmirn New York. — (F. P.) — Po. luževanje enakih taktik v poročilu o zločinih v New Yorku v svoje lastno poveličevan Je, kot jih Je rabil, ko Je odkrival "dokumente" o rdeči zaroti, je povzročilo, da je bll bivši policijski komisar Whalen naiven za lašnika. To mu je vrgel v obraz aodnlk Cunningham li St Loulaa, Mo. Whalen Je objavil Itevllfcp, s katerimi Je skušal dokazati, da je povprečno na številko prebivalstva več zločinov v Bt. Loulau kot v New Yorku. Ko Je bll vprašan, kje je ddbll številke, na katerih Jc baziral avojc poročilo, jc odklonil pojaanlle; kot ga je pred imigracljaklm odaekom nižji zbornice zaallšan In pozvan, naj pove, kje Je dobil "dokumente" o rdeči zaroti. Whalen, ki ee je po laatopu ix urada' policijskega komisarja, podal v službo Wanamakerjevo departments trgovine, do da nea Še nI odgovoril na očitek, ki ga« Je izrekel aodnlk Owning ham, in se najbrž / tudi ne bo, ker ao boji, da ne bi sllla! še kaj več. Révolta v Indokini, devet vstašev ustreljenih Spor med socialisti radi Indije Viharno zborovanje socialistični atranke v Psnnay Ivani Ji. Mau-rer prejel kandidaturo ss guvernerja Kesdlng, Pa. — (F. P.) — Indijsko vprašanje in brltaka delavska vlada je dalo povod viharni debati na konferenci aociali-atične stranke, ko je bila predložena resolucija, IsraauJoČ simpatije a borbo podjarmljenlh narodov preti Imperializmu s posebnim osirom na revolto indij-akega ljudstva, ki Jo vodijo proti Veliki Britaniji. Resolucijo J« pobijal Joaeph Cohen ia Philadel-phi je, ker jo je smatral aa napad na angleško delavsko vlado ln njeno politiko v Indiji. Ta interprstsclja je bila tudi aprejeta po delegatih in po viharni debati je bil aprejet kompromisni predlog a 29 glasovi proti 24, da se resolucija predloži eksekutlvnsmu odboru so-clallstlčne stranke. Akciji izvršenega odbora bo poavečena ve- kerl V francoski koloniji je aačelo ki-peti. Aretacije nacionalistu-nih voditeljev v Indiji Parle, 8, Jun. — Governer francoske kolonije IndokinC v Aziji jo danes dobil navodila, da potolaži rebelne domačina a pro-klamacljo, kil naznanja znižanja davkov in druge ugodnosti. Obenem je pa zagrozil z drastično kaznijo agitatorjem, ki vodijo propagando proti francoskemu režimu. Parls, 7. jun. V Indokini, franooekl koloniji, ki leti vzhodno od Indija ln maji na aapadu a Slamom In na savaru a Kitajsko, ao bili včeraj krvavi Izgredi domačinov v provinci Cholon, severno od Salgona. Francoake čete ao atreljale na lagrednike ln devet je bilo ubitih ln 82 ranjenih. Najhujši iagredl ao bili v me-atu Duchlo, kjer je več tlaoč glav broječa množica navalila na mest no hišo s klici, da bodo francoskemu komisarju odsekali glavo. Na Čelu množice so bile šene in otroci, katera ao možje poslali naprej, mlaleč, da vojaki ne bo» -s vo. Ko je množica prišla do voja- kla v prilog neodvianoatl Indij cav, obenem ps nI niti a eno besedo krltlfirsls postopanja angleške delavske vlada. Izjava in-ternaclonale je bila objavljena na dan, ko aa ja vršila debata o indijskem vprašanju na konferenci aoc. stranka v Pennaylva-nljl. Nasprotovanje resoluciji Je dovedlo Mary Wlnsor, kfndldat- 9 odklonu pojaanllo, kot M podgovernaria, na šgoš na-odklonll takrat, ke je bil na rohena, Urft zagovsr- Klnstsln Ima novo teorijo Uindon, 7. jun. — Profesor AJ->ert Kinstein, avtor rslatlvitet-ne teorije, Je ainoči imel prvo predsvsnje v Angliji. Predsvsl je velikemu številu znanstvenikov In rekel Js, da zdaj deluje ns novi teoriji glede prostore. IdeJs mu Je prišls, ko Je ležsl bolan v postelji. Njegova Idejs je, ds bo treba smatrati prostor kot glavno, msterljo ps, ki ns-polnjujejo prostor, kot postrsn-sko stvsr, kajti prostor pošir* msterljo. Kinstein Je obljubil, ves ds svojo novo teorijo kmalu obdela v obliki mstematlšne formule. NATIOK5 PßOTCSTIJKG / -HrGK / ñFFJO e MOOT proti S««* Maolof Jovi (CiroiasrMl v >ta tli lorda Šotorov. Pradoga. U ke v MŠa| lo- ZooaljorM šrfto«. SI protaaUralo pri logi. fcl ho mmfrmtfr pérotola» m toi k«r. M ko Maa» prio*^o pmš*U*k aprojato, to aojrlAjl lares rteOorl jsl snglsško delavsko vlsdo. Is Javila Je, da je Cohen rabil najboljši kapitaliatlčnl argument, kar Jih jc še kdaj aljšala, v obrambo imperialistične politike. Radi tega J«1 tudi umaknila evo-Jo resolucijo, ki js pobijala Jm-perlallatlčno in milltaristično politiko ameriške vlade, Jamss J. Maurar Je aprejcl nominacijo za governerja a govorom, v katerem Je poalval stran-ko na miHtantno vzgojo delavcev, da bodo spoanall temelje ka-pitsllstlčne družbe. Napadel je tudi bivšega governerja Plncho-ta, s katerim je sodsloval, ko Je bll predsednik driavne delavake federacije. Dejal Je, da je bll Pin-chot orodje v rokah velikih kor-porsclj. Nadalje je Izjavil, da politični uspehi niso tolike vsšno-sti kot pa vabuditev delavcev ia mrtvila, da bodo začeli spozna vati bistvo kapitalizma. Izraeli je dvom, da bl bilo možno pod sedanjim sistemom seznaniti večino delavcev s socialističnimi nauki, toda mošnost Js, da dobe socislističnl voditelji med delavci zaupanje in bl ss tako izročili vodstvu sodsllstične msnjšlne. Karel ihmcjivll sha DlnsetlUf elito* v Kamaaljh izgnani kronprtnr se je vrall domov In vzel krono osemletnemu sine. M salo odstopil Bukarešta. 8. Jun. — Bivši rumunskl kronprinc Kanil, ki se Je pred petimi leti odpovedal preetolu ln potem živel v Parizu z Magdo Lupescu, hčerjo navadnega eunjarjs, se je vrnil v aeroplanu v Bukarešto In ss proklsmlrsl kraljem. Psrlament, ki se j« danes aešel, Je potrdil njMgovo proklamarljo s 496 glasovi proti enemu In rssveijsvll sklep Is lets 1926, ns |N)dlagi ksterega Js bila oprojoU Ka-rolova sbdikclja." Zbornica je tudi odstavila Karolovega osem-letnegs slos Mihaela, ki je bll kralj zsdnjs tri leta. In mu dala n šalov kron princa. Karoiov poč je bil Izvršen mirno. Kmetaka vlada Juliusa Manluja Js radi f<»rmalnostl d sls odstavko la zunanji mlal-a ter Mincreecu je dobil mandat, da sestevi novo vlado. ške straže pred meatno hišo, Je voditeljica lapleaala domači bojni plee, nakar Je a dolgim nošam v roki planila proti prvemu vo« Jaku ln mu iztrgala puško Ig rok. Tedaj ao počila puška in šonaka ter pet drugih je oblošalo mrtvih in 20 ranjenih, oatall ao pa pobegnili, Na drugih dveh krajUt so m trije ubiti ln IS ranjenih, bilo tudi nekaj fraa-ih vojakor; Ko jo to poročilo prišla r Paria, sa Jo vnela v parlamentu o-atra dobsts med deanlčarjl In komunisti. Prvi so kričali, da je to aad bolj šsviške propagande v Indokini In zahtevali ao draatlč-no akcijo, drugI ao pa Ljtito 0bao-jall atraljanje na mnešiee. Predsednik Jo preprcšll pretep.*, zbornici a tem, da Je Raključll aajo. Bombaj, Indija, 7, jun, — Indijska vlada Je odredila, da motajo biti aretirani val šlani tako-zvanih naclonallatlčnlh "vojnih a vetov". V Bombaj u Je domača policija aretirala oaem članov ln zaplenila vae peplrje v glavnem stanu OsndhSJavs nacionalistične atranks. Is Psšsvsrja prihaja veat, da ao hribovci rodu Afrid) v Afganl-tranu prekoračili mejo in napadli akupno Angležev. Dva angleška častnika In žena drugega o-flclrja ao bili ujeti In odpeljenl v hribe V nekem drugem apo-padu so bili ubiti štirje angleški vojaki. ' ffi-'1 V Kalküle, Indija, 8, jun. — Danen so bile večje demonstracije v Mldnaporju, pri katerih Je prišlo do spopadov a policijo ln dva Hlcaja aU bila ubita. V pešavarskem dlatrlktu so snglsšks čete pometle a afgan-aklml hrlliovcl. Vojaški IcUlcI so zmetsll nanje 6000 bomb In popolnoma uničili njihova taborišča. Kolikor nI bilo ubitih la ran J onih, so zbeŠall. Mleka rake družbe odirajo edje- Chattanooga, Tenn. i— Ako-prsv mlnksrske družbe plačujejo farmarjem 36 centov manj sa vaških sto funtov mleka, morejo odjomalcl plačevati Isto cono kol poprej, . Producentl se-dej zahtevajo staro ceno, ker so družbe poprej obljubovsle,. da Uido znižalo csno mlsku odjeme k« m, Ur pa niso storile. Radikale! delavci sretlraal Boston, Msss. — Policija je arstlrala |iot komunistov, ki so rorill ns delsvSkom shodu na Jernem trgv, ne da bl pi%J Iz-poslovali dovoljenje od oblasti, osne j < so bili na »jeni ns šest t ' 1 SOÄVET X" PROSVETA THE ENI.1GHTBIIMBNT GLASILO IN LASTNIMA SIOIBNSKB MABODMS rouroS-NS JKUKUTK Or»»« mU kr Uw VlmM nuwiimi m mruirt» ilrUw (Im* aim») to *»»»• «a UN m Uu>. mm u H M*. HAS M «aUt WU; m i^u. to CUm* fi M m **U> WU. 91.71 m M toUj m ém> ».m. l'KOSVETA 7-M to« U»»4*w An. mem bei of the kebsbatsd i FittvMi it l«)Mr (Mar •!-»•). to «m to • rnm m m 'Trogreahrci" Gtasils nekaterih delavskih unij priporočajo delavcem v PennsjrlvaniJl Gifforda Pin-chota, ki je kandidat za governerja. Glasilo želeaničarskih unij "Labor" pite, da je Pinchot "progreaivec" in "prijatelj" delavcev, vsled česar zasluti njihove glasove. Prijatelj Pinchot je te bil governer Pennsylvanie prod nekaj leti. Jim Maurer je bil takrat predsednik l'ennsylvaneke delavska federacije. Ce kdo pozna Pinchota In njegovo "progresivnoet",, je to Maurer, kl je Imel dan sa dnevom opraviti z državnimi oblastniki — in on pravi, da niso imeli pennsylvanski delav«! nobenih koristi od tega "progresivqp". Kdo je ie bil progresivec? Ali nI bil stari Bill Bryan, junak opicjoga proeesa v Dayto-nu? In Theodore Roosevelt, Čigar glavna zmotnost v politiki je bila, da je kasal svoje konjake zobe in se drl kakor jeslhar? Kdo drugi je «e bil? Woodrow Wilson je bil tudi progreelvec in velik demokrat, kl Je vodil vojno aa demokracijo in svobodo in presadil kaj-serjsem is Nemčije v — Ameriko. Po vojni se je pojavil veliki progreelvec Al Smith, HI sta ga naokoli voalll General Motors kompanija in znsns firma političnih volkov Tammany Hail. And least but not last — Herbert Hoover, drugi veliki progresivec! Rezultat njegovega progresizma po enem letu pred sed ni ike službe je danas jasen vsakemu, kdor ni slep. Kdo bo prihodnji progreivnl Mojzes? Ne bo jih zmanjkalo. Teh stvorov je toliko kolikor Je — sucker jev, ki gredo pri vsakih vali-tvah ns tad. Osel je zarukan stvor pa gre samo «nk rat NI ga bilo političnega Janeza Ztatouzta, kl bi ne bil progreaiven. Vsak je. Edina izjema Je bil Joe Grundy; U Je odprto povedal, da je reakcionar. Kaj pa je progreelvec? Nihče ne more povedati. Vsak jo po ovoja "napreden". Poglejmo progrès I vce v sedanjem se-natu. Poglejmo Boraha. ki nosi največji pro-graaivnl zvonec. Kadarkoli je na dnevnem redu vprašanje za delavca, jih ni videti nikjer. AH imajo morda kak delavski program? Nobenega. Ali Imajo morda svojo separatno, nadstrsnksrsko skupino? KsJ ie. Vsi nosijo znamko starih strank. Kadar bodo voditelji delavskih unij res aa napredek delavstva in dežele, bodo obrnili hrbet vsem "progresivnim prljsteljem" ln bodo sami kandidirali sa guvernerje, kongresni-ke, senatorje Itd. Progrès delavstva Jo v lastni delavski stranki in nikjer drugje. Koliko smo vredni? V kofonl znanega politično-ckonomskega filozofa Je čudovita occnitev delavca. Navedena Je siedoča lestvica: Ako producirai ali drugače prinesti svojem^ delodajalcu petttaoA dolarjev vrednosti letno, si vreden petlndvaj-setst», torej polovico; če nagrmadli pet milijonov dolarjev letno, si vreden dvestopetdeset tisoč; ako pa nakopičiš petdeset milijonov, si vreden dva milijona in pol. Vssk delavec, ki ie ni bolan pod kapo, se mora vpraiatl: Ako naredim $5000 vrednosti, zakaj ne bl bil vreden vsega tega? Odkod Izvira delodajalčeva pravica, da zl vzame polovico ntpje vminoeti? Ce sem zmoten narediti pet milijonov dolarjev Intgaatva v enem letu, zakaj nisem vreden tega Inigastva? Ns Dsnskem imajo interesantnega učo-njaka drja. Ditlefs Nlelsona, kl «I bdi moigane s silno važnim vprašanjem, da H Je Eva zapeljala Adama z jsbolkom ali katerim drugim nadetem. Zadnji teden Je dognal na podlagi neke stare babilonske slike, da na "prepovedanem drevesu" niso rantla jabolka, temveč neki ssd. ki Je bil podoben smrekovim četar-kom. Ako Je to ree, je moral biti Adam zapeljive«, ne Rva . . . Dr. Nielaon naj adaj rešuje ie eno "znanstveno" vprašanje, namnv rakaj je Bog kasno-val s potopom ves četveronogate živali sa grobe ljudi ln zakaj nI toanoval še rib .. , Na otoku Malti je katolltka revolucija, kl ima papetev blagoelo\ 1 I»a neka šivi I v Glasovi iz naselbin Iml:. ^V ■ . t W 3 Ml, i, § : a. / C o Slovcnsksf.-- CJeveland, 0. — Vaa slovenska javnost v Clevelaiglu gleda na Narodni dom in vpraiuje, kaj se v nJem godi, to je v njegovi u-pravi. Nekaj Je gotovo moralo biti narobe, da se je sklicala izredna konferenca, ugibajo ljudje. Naša lokalna dnevnika zi prizadevata na vse načine, kako bi zakrita napako, ki Jo je napravil direktorij in hočeta preslepiti ljudstvo, da direktorij dobro gospodari. Apelirata na druitva, naj se uprejo in ovržejo sklep konference. Vss ta zadeva z domom pa izvira največ is tega, ker Je direktorij povečal domove izdatke In ker nI upošteval a-pelov društev, ki ao zahtevala, naj se uposli eno oaefco, ki bo o-pravljala tajniške »n oekrbniške posle, kot jih Je opravljal prejšnji oskrbnik. Vso krivdo za sklicanje konferenet pa so sedaj vrgli na Sfckovicheva rsme (ti ubogi Siskovich!), ki je pri tem ravno toliko kriv kot kdo drugi. A. D. ima sedaj glavno besedo, toda takrat, ko amo gradili dom, ji ni bilo veliko mar. Pišo, da Siskovich ni bil legalno izvoljen, ker je izmed 700 članov glasovalo zanj le 28 članov. Čigava krivda je, če oetali člani ne prihajajo na seje? Ko se Je gradilo dom in se je sklepalo o delnicah, takrat tudi ni bilo večine na seji, pa so navzoči kljub temu sklenili, da se delnice kupi, pa ni nihče protestiral, da to ni legalno. Dopianik "X" v Enakopravnosti z dne 81. maja tudi pretaka solze. Huduje se nad rdečkarji, kl uče in ter nacionalnost In da hočejo vladati pri domu. Saj i-majo pravico, kakor jo ima tudi g. X. Pravi, da "vaa delnice in dolarje, ki ste Jih plačali letno zz najemnino od |2000 do $8000, ne lteje nič." Po mnenju g. Eksa bl bil dom lahko zgrajen brez dolarjev. Zakaj nam ni g. Eks tega prej povedal, da bl si lahko prihranili denar?! Kdo je zidal SND? Največ tizta društva, ki zo sedaj protestirala proti ravnanju direktorija, ker ni hotel u-peš te vati njih zahteva. Ta društva stojo na s trati, da ne bi bom poetal nekaterim molznz krava ter da za ne bi izrabljal v kakšne kramarzke namene. < Dom Je bil postavljen, da služI društvenim in kulturnim namenom našega ljudstva v Cleve-landu. G. Eks pa hoče prikriti vre tiste, kl so največ delali za nafo kulturo, in ker so interna-cionalisti, ne smejo imeti teh zaslug. Kdo ie ustanovil dramsko društvo Ivan Cankar" In kdo pevski zbor "Zarja", t katerim se hoče g. Eks sedaj ponašati? Ravno "rdečkarji'" «o bili pri teh dveh ustanovah najbolj instrumentalni, da sta danes ti dve kulturni ustanovi najbolj vplivni med nami v metropoli, pa če Je to g. Ekzu prav ali ro. ■Naši narodni vodje se silno navdušujejo sa kulturo in hočejo l>ovzdlgnltl narod v deveta nebesa. medtem ko je sami nimajo, kakor so poaitivno dokazali na izredni konferenci. Vpili in zmerjnli so tako, da jih Je celo predsednik imenoval z živino. Medtem pa ae je videlo na nasprotni strani tolerantnost. In taki narodni vodje nas naj uče kulture! Naši šurnalisti so poročali v javnoat le to, ksr je bilo njim po volji, kar Je bilo bUtje resnici pa so lepo zamolčali. Kade* ja govoril kakšen njihov ptl-stsš. Je bik» vse a k., če Je pa govoril njihov nasprotnik, kl Je povedal resnico, to pa ne sme v javnost. Uhko vlečete nekaj ljudi za noa vedno, vaeh ljudi pa ne mo< rete vleči za nos. čeprav ste mane vrisali na društvenih sejah ln pri posameznikih, da jih pridobite na zvojo stran. samo da hi že a»tali na krmilu In uničili vsakega. kl nI z vami. Sedaj ste te sprtvOl na 8lskovitha in g^ skuhate očrniti pred jgvaostjd s ns-msnom. da bi odvrnili posornost ns storjene nspake. *' __John Krebel. Smrtna kaaa ln draga Gury, nad* •• Ne vem kaj Je vsrek, da ae nihče ne oglasi Is te Jeklarske naselbine, Tuk^ je naseljenih preet» Slovencev, ps je vss tako mrtvo Najbrž je krita aaposlenost, oziroma ne-zaposlenost Našteterr tovarna obratujejo a polno paro, druge pa polovično, tako da delavec v t> sploh ne ve, koliko ur bo varni. Dne 81. maja je prominu! John Zgainar, 20 letni član SNPJ. Bolehal je dolgo časa na želodcu. Dne 1. maja si je pre-rezal vrat In žile na roki. Ze par dni pred tem je bilo opaziti na nJem, da mu je opeial um. Samomor je Izvrill v blaznosti. Pokojni je bil rojen v Ljubljani leta 1880. Tukaj v Gary zapušča soprogo, sina in dve hčeri. Koliko so vredne podporne organizacije, se je pokazalo na pogrebu tega rojaka, članstvo društva št. 271 SNPJ ga je spremilo k zadnjemu počitku v velikem številu. V imenu društvenega odbora se vsem skupaj iskreno zahvalim za ogromno udeležbo. Pokazali ste bratsko dolžnoat. Pokojni br. John Zgainar je bil blaga duša In je bil naprednega mišljenja. Naj počiva mirno v svobodni grudi. Njegovi rodbini if reka m naše gftbcAo sožalje! Andy Unetich, tajnik. pravlja razne druge določbe za-'mi pri ljudeh, tivalih in rastli-kona od 1. 1929, ki so se v prek- nah. Tudi rastline bolehajo zeti pokazale, da povzročajo ne-radi motenj v izmenjavi snovi potrebne težkoče. Ako jo i nože- in zaradi infekcijskih (kužnih) mec prišel v Združene države bolezni, ki jih spremljajo lahko pred dnem 29. Junija 1906, bi se nekakšna mrzlična stanja in sta- NaturalizacijtU zakon ; arad kongresom pv wn iwiaHpp ^vptMi Ob koncu sedanjega zasedanja kongresa se je pojavilo znantno zanimanje za priseljevanje in naturalizacijo. Niti eden izmed predlogov o teh stvareh ni bil šo končno sprejet, ali rasni zakonJ ski načrti (bills) so bili tozadevno sprejeti od ene ali druge zbornice kongresa oziroma oddotič-nlh odsekov. Višja kvalifikacija za kandidate za državijanatvo , % V kongresu se pojavlja tendenca, da bi se poostrile zahteve glede prosvetne kvalifikacije za državljanstvo. Dva zakonska načrta imata to svrho. Eden, predložen od kongresnika Cable, določa, da le oni Inozemec sme postati državljan, kl je v stanu govoriti, pisati in čitati angleško z razumevanjem hi pozna a-meriško zgodovino v obsegu yse-blne naučne knjige, izdane od naturaligacijskega urada. Drugi načrt, predložen od kongresnika Somersa (N. Y.) določa enoličen način izpita o angleščini, zgodovini in vladoslovju Združenih držav. Prvi izmed teh načrtov je bil odobren od priseljeniškega odseka, ali ni Še prišel pred (reprezentativno zbornico. Med tem je načrt o državljan-stvu žensk, predloien .od kon-gresnika Cable, kl je bil odobren od spodnje zbornice, bil predmet razprave v priseljeniškem odseku senata in je bil odobren s tolikimi dodatki, da je postal popolnoma drug zakonski načrt. Večina raznih predlogov o naturalizaciji je bilo pripojenih k temu načrtu. Vsled tega ni*. katar« g nwéi t (Mi rm—mbm km vtatn gft*fe «trtéU ■tlltarisUtee mi-I« Sanja «ros I PONDEIJEK, 9. JUNIJA. Dr. Anči Konvalinka Tavčar Otrok in njegov apetit 0e je pozno, gleda otrok pri zajtrku m čas na uro, hlastno popije nekaj kave ali ml* ka, za kruh mu ne ostane voč Časa \ i otrok zelo nervozen, je najboljše, da mu J« prinese zajtrk zgodaj zjutraj kar v postelj da ga otrok lahko v miru zaužije. Če mon otrok z zajtrkom hiteti, je nemogoč« da Z mu teknil. Oglejmo zi nadalje, kako mu poteče ko*, lo. Ko pride opoldne iz tole ves upehan n utrujen, se navadno takoj prične kosilo, kar pa je jako škodljivo. Telesno in duševno utru. jen otrok ne more imeti teka. Zato naj se k> silo odloži vsaj za pol ure, da si otrok odpočije To je važno, zlasti pri nervoznih otrocih, ki dobe večkrat šele tek, če se četrt ure pred kosi lom vlešejo. Njfh misU so še vse v šoli, ži-ci utrujeni. Obed sam- naj se vrši mirno in počasi. Lahki, veseli pogovori napravijo obed boljši. — Toda obed se navsldno vrši vse dru-gače. Opoldanske, ure so navadno edine ure ko se oče, ki je zaposlen s svojim poklicem, za' more bavitl e svojimi otroci. In takrat jih sprašuje o napredku v šoli, o redih, o nalogah jih opominja, krega, se včasih razjezi in prirt» sa palico. Da pri tem ne more imeti otrok apetita, je jasno. In ker ne more jesti, ee razhudi še rtati, mu prigovarja, ga opominja, naj vendar poje vse, kar mu je naložila na krožnik, in ga eventuelno še s palico prisili k jelu. Da dobi . tak otrok mržnjo do jela, ©ek> strah pred kosi-lom, nI čudno. Zato naj se vsa vprašanja o šoM, vsi opomini, prihranijo za pozneje, in ee pusti otroku pri jedi mir. Sledi popoldne. Nalope, pripravljanje i\ šolo. In prooti čas otroka? Kako nespametno je od mnogih staršev, zlasti v mestu, ki otrokove proste ure izpolnijo z učenjem mo-dernih jezikov in glasbe. V svojem egoizmu gledajo samo na to, kako bi se postavili s svojimi otroci, ki že v sedmem letu čebljajo francosko in angleško, in igrajo tako lepo klavir. Se večji revdki so slabo nadarjeni otroci, kar seveda stariši nikdar nočejo priznati in slab napredek pripisujejo samo lenobi otroka. Tak revež mora sedeti celo popoldne pri knjigah. Najamejo mu inštruktorja, ki mu naj vliva učenost v glavo. Večkrat se starši ne zadovoljijo, da prileze njih otrok v vrsto povprečnih učencev, da ne zaostaja v razredih, ampak skušajo z različnimi sredstvi podpiranja, otroka prisiliti daleč preko njegovih zmožnosti; celo popoldne sedi otrok z inštruktorjem pri knjigah, samo da se bodo lahko starši koncem leta postavili z lepim izpričevalom, češ: "naš je med prvimi." Navadno se to kmalu maščuje,-zlasti v višjih razredih. Vsled nezmožnosti začnejo taki otroci naenkrat odpovedovati in vkljub podpori inštruktorja, vkljub lastni marljivosti, vsled podpovprečne nadarjenosti zastanejo v veliko razočaranje staršev. Ne samo živino, tudi telesno propadejo. Slab spe-tit/slabokrvnost, giavobcfl, (nerodnost v prebavi itd. in*neuraateniki so gotovi. To bi bilo nekaj besedi o pomanjkanju apetita pri otrocih. Izbrala sem nekaj najbolj pogostih vzrokov iz vsakdanjega življenja -znaki neurejene, pretirane današnje dobe. Naj vam bodo v opomin in samoopazovanje. — V zdravi deci je moč naroda! (Zdravje.) (KONEC.) i /fcOBLOV ŽIVLJENJEPIS Henrik SchUck in Ragnar Schimann sU v Londonu pravkar izdala življenjepis Alfreda Nobta. Vmea navajata avtoblografijo, ki j«» je slavni kemik neki dan sestavil na bratovo željo. Evo je: "Alfred Nobel — njegovo jsdno življenje bi bil moral qb rojstvu končati velikodušen zdravnik, brž ko je dete pričelo dihati. Glavne vrline: nohte je nosil vedno čiste m ni bil nikdar nikomur v breme. Poglavitne hibe: brez družine je ostal, slab značaj ima slabo prebavi j a. Eno samo željo goji, da i» ne bi živega zakopali. Njegov največji zlo«» je: Mamona ne obožuje. Vaini dogodki v njegovem življenju: nič." Strah, da bo živ poko- pan, je vcepil Alfredu njegov oče, ki je izumu nekakšno rakev z luknjicami v pokrovcu m« zvoncem za poplah. Kdor bi se v rakvi morda predramil, bi mogel dvigniti pokrov in zvoniu na pomoč. , KOVINSKI BANKOVCI V Švici so baje našli sredstvo, kako se P* pir izpremeni v kovino. Po zapletenem način« se papir prevleče z tanko plastjo kositra, bakra aluminja ali srtbra, ki ima veliko odporno* Ob sebi se raiume, da bi bila U iznajdba kakor nalašč za izdelovanje novčanic, ako se u-kaše za resno. Bankovci, ki se ne daj) ■■ raztrgati niti sešgati! fiv^eiyc 151. Dobra zamenjava Marie Veslaj Kirian, stara komsi 1* ^ je naredila sledeči računski zaključek transakcije na razporočnem sodišču: Dobiček ..............................1 Izguba ...............................1 eoprog Ostalo čistega ..........1 •vtmn4lhi' ,fl Sodnik je odločil, da izgubi moža. R^ « Kiriana. ki jo je tepH, toda mož ji »<*s "" star avto namesto slimentov. Sodnik n vprašal, če Je zadovoljna z zameno. , /"Popolnonma sem Zadovoljna! treba "krenkati" avto, ampak mrha me ne tolkel po hrbtu" ... j • • vJWJWTr -rr—y; m,,, 'WP --- K (Poročevalski biro Prosvete v Jugoslaviji.) ZADNJA ZASLIŠEVANJA V HK(KjRAJSKEM PROCESU Predzsdsji obtoženec podpolkovnik Begi* edini od obtožencev več stvari priznava. — Konfrontacije. — Dr. Maček «asll-¿an. — Zanika očitke obtožnice in vztraja pri svojem zago-voru Beograd, 16. maja 1930. Z včerajšnjim dnem so bili vsi obtoženci zaslišanji. Zadnji je bil včeraj zaslišan dr. Maček, bivši minister, poslanec in predsednik radičevske stranke, naslednik hrvatskega kmečkega i-deologa Stjepana Radiča. < Z zadnjimi dnevi je zanimanje za proces spet narastlo, ker so bili zaslišani dozdevni moralni povzročitelji terorističnih akcij, to so: prof. in bivši poslanec Jelašič, podpolkovnik v pokoju Begič ter dr. Maček. Profesor Jelafitt jc govoril pred sodniki baje zelo korajžno, s trmoglavostjo in odkritostjo radičevca. Zanika vse očitke obtožnice ter izjavlja, da je dajal lažnive izjave pred poli- Begič zdrav, ne hiaram konfrontacije z nJim." Tu je bik) zaališevanje 14. t. m. prekinjeno in se je zasliševanje Begiča nadaljevalo včeraj, 16. maja. Zagovorniki so z raznimi vprašanji in predlogi skušali dokazati, da Begičeve izjave ne drže. Predlagali so tudi, naj ga preiščejo zdravniki in ugotovijo njegovo duševno stanje. Odvetnik dr. Bartič je predlagal predvsem, naj bi zaslišali Begičevega brata dr. Milana Begiča, sanitnega referenta savske banovine, ki je brata obiskal v bolnici v Zagrebu po poskuse nem samomoru. Ta bi najlaže orisal njegovo takratno duševno stanje. Državni tožilec je odbil to zahtevo, kakor tudi zahtevi po zaslišanju novih prič. Odvetniki so — v domnevi in sumničenju, da Begiča in njegovo duševno razpoloženje izrabljajo — vprašali predsednika sodišča* zakaj dobiva BegiČ po 50 Din priboljška k svoji hrani in da ima posteljo, dočim drugim obtožencem to ni dovoljeno? Državni tožilec izjavlja, da je Begič bolan in da radi tega po zi po 6. januarju, ko se je mladina razcepila v režimsko in pro-tirežimsko. On sam je bil na pro-tirežimski strani, vendar ni nikdar ničesar storil, da bi to svoje razpoloženje drugih organizi-ral za taka sli maka dejanja. Ko je bil konfrontiran s Begi-čem in je ta bremenil dr. Mačka, dr. Maček pa zanikal, je tudi dr. Maček dejal sodišču, da je s Be-gičem tako-le: prvo izjavo pred policijo v Zagrebu je dal v duševni zmedenosti. Zdaj ne mara' te izjave preklicati, ker bi napravilo to slab vtis. Drugače si on Beglčevfega postopanja ne ve razlagati. Dr. Maček pove tudi, da je bil ves Zagreb lani skosi vse leto PR08VET* Sort velikega raziskovalca Is ileveka Po traffifol smrti Roalda Amund-sina je lafukUa NorveSka svojega drugega največjega popularnega raaiakovaka Frldtjofa Nanaena. Umrl Je 18. maja v ob S. popoldna v Lyaakerju pri Oslu. atar 68 let. i . fc 4 v «j' » Domovina Ibsena, Bjornsoni in Hamsuna je zopet revnejša za eno slavno ime. In ne samo za slavno ime — ampak tudi za človečansko srce in veliko dušo. Ko je neki rimski list pred tati imenovsl francoskega pisatelja Romaina Rollanda največjo dušo sodobne Evrope, je veliki romanopisec skromno odvrnil: "Ta poln govoric^ da j« dr IMtk a- |tli( me„, mtrv^ ob. retiran, vedno o telefonlrall k iudoVMn£ vrtdn,miJ N njemu v odvetnilko ptaarnft a k, tjv ,mw k ko j4 ,,h. je res aretiran 1.1, d. Govor,Ii ao ko ilovek y ^ ^ ^ ^ alUtična duia in mol dejanja. tudi, da ga bodo ubili in >e je ra dl tega dr. Maček res moral pa liti. » , , . » dckic uoian ni uu cijo, ker je telesno in duwvnoo- ^llu zdravnika mora dobiva-slabel. Zagovarjal se je zelo spretno in smelo. Predvčerajšnjim pa je bil za-shševan bivši avstrijski podpolkovnik Vilko Begič, ki je s svojimi priznanji precej raztrgal vso obrambo doslej zaslišanih obtožencev ter zelo o-bremenjuje mnoge obtožence. Spravil je s svojim obnašanjem v zadrego tudi zagovornike. Obnašal se je čudno, tako da so za? govorniki predlagali, naj se ga da preiskati, ali je duševno povsem zdrav ali ne. Bogič je na- ti priboljšek. (Torej — JE bolan.) Potem so privedli v razprav-no dvorano dr. Vladka Mačka, ki se v zaporu nI mnogo spreme-; nil, le nekoliko bolj obledel je. čim je stopil v dvorano, so mu obtoženci in zagovorniki priredili bučne ovacije. Dr. Maček se je nasmehnil in odzdravljal. Vzravnan je stopil pred sodnike. Dr. Maček je obtožen, da je dal denar za podporo teroristov, da je nekemu gostilničarju spo- mreč v zaporu skrahiral popolno- ročil, naj spravi nekaj revolver-ma ter je radi tega že na policiji jev, ki jih je potem gostilničar dajal bremenilne izjave. Potlačil I dal Bernardlču in da je napisal je tudi dr. Mačka v vso afero s za božič 1929 članek za Ust svojimi izjavami. Ko je bil na za- ¡"Dom", s katerim je prišel navz-grebški policiji konfrontiran z križ z zakoni. z dr. Mačkom, je poskušal storiti samomor s tem, da si je zabodel žepni nož v prsi. On pred sodniki pripoveduje o tem ter pravi, da ga je kot poštenega in starega oficira bolelo da je z lažjo obremenil dr. »ti. Zato je hotel napraviti sa momor. Obtoženi Begič je star ©6 let, a napravlja vtis bolnega starca. Govori zelo nervozno, skuša -se vladati, a ne uspe mu vedno. Vsi obtoženci se sklicujejo na to, da izjav Begiča ne gre jemati resno, ker je duševno bolan in trpi na fiksnih idejah. Tudi med zasliševanjem je oslabel ter je predsednika prosil za odmor. V zaslišanju sicer zanika, da bi bil vedel za kako teroristično organizacijo, poč pa pravi, da je res, da ga je Jclašič poslal k dr. Mačku po, denar, ki ga je tudi dobil in izročil Prplču. Ta denar je bil namenjen za podporo o-mladincem. V kakšno podporo, tega točno ne ve. Ko» mu pravi predsednik, naj pokaže med obtoženci, kdo je Pr-Pič, je Begič pokazal res Prpiča ter dejal: Ta-le gospod Je. 1'ipič plane pokonci in pravi: "Mr nc je g. Begič videl šele na policiji. Nikdar nisem poprej govoril z nim In ni me poznal." Knako v praša predsednik Ha-džijo, ali je res bil pri Begiču po denar «H ni bil. Begič trdi namreč, da je prišel tudi Hadžija k nj mu. Hadžija pravi: "V Begičevih odgovorih so netočnosti, ki ob-r< men Ju Je jo njega samega in or Jgf. Begiča zapušča spomin, J«' popolnoma zmešan in ne ve, ^tj govori. ''rav tako Je konfrontacija z Jelašičem obstala na trditvah, j^gič trdi, da Je govoril z Jela; ''¿«•m o podpiranju mladine, Je-Ia*ič na trdi, da ni govoril o tem »Mi z njim. Odvetniki opozarjajo sodnike, *!» Je Begič res duševno zmede-"o razpoložen in da ga zapušča Dr. Maček pravi, da razume obtožnico, ne čuti pa se krivega. On govori tako-le: Kar se tiče prvega dejanja, mi o tem ni nič znanega. Prvič nisem niti vedel, da kaka taka teroristična organizacija obsto-bolelo da je z lažjo obremenil dr. ^ Mto tudi nUem mogel Mačka in tega /mi mogel prene-fd|lti nikomur nikakega nc- diiti nikomur narja zanjo. Res sem drl Jelašiču, ne vem točno katerega dne je to bilo, pet ali šest tisoč dinarjev. Kot vidite, se niti vsote ne spominjam natančno. Prosil me je, naj dam nekaj denarja za podporo omladincem, ki so bili izgnani iz Zagreba in so bili brez sredstev. Samo v to svrho sem mu dal denar. Begiču pa nikdar nisem dal n« denarja ne za ta ne za oni namen. To je vse, kar lahko rečem. Mislim tudi, da Jelašič ni mogel kaj drugega izpovedati na policiji. Kar se tiče Begičevih izjav, da Je on zahteval od mene na prošnjo Jelašiča denar, jih moram odklanjati kot neresnične, kakor tudi vse ostale Begičeve izjave. Cemu neki bi Jelašič preko Begiča prosil mene za denar, ko sva se vendar vsak dan sestajala z JelaŠičem samim in bi mi lahko sam rekel za denar. Kadar se tiče druge točke obtožbe, glede onih revolverjev, nič ne vem. Jelašič Je to sicer pred policijo izjavil, kesneje pa je preklical. Kar se tiče tretje točke, glede oflega članka v "Domu" pa rečem toliko, da sem bil res lz- Kar je on storil sa človeštvo, je „ , . . .. Junaštvo, ki je rešilo milijone Z raznimi predlogi odvetnikov ¡j^j » " : Lil^ mltX.oa« jjl l\AaaMAVn 1 Vi je bilo zasliševanje posameznih obtožencev končano. Vseh 24 ob- UUIU«'111CV KUIIVSIIU. * acn «i . . J Mt_ J J tožencev je bilo zaslišanih. Zdaj * juH- * ran Unl^liitaio m^mUI t/\en Al AMOAmn pridejo na vrsto priče. (Opomba: Ta poro<____— stavljena po poročilih tukajšnjih Hri dnevnikov, ki sicer obširno piše- 2e v iVojl miadogti B6 mu Je pri-jo o procesu, a so poročila često ljubUft ZOoloiriJ«. Ko Je dovršil 1/AM ■• mM^/ItMi mma! Mteomn in 1a «rL . . u . . ■ > i tsa Baldurja Frldjofa Nansena in matere baronice Wedel Jarls-(Opomba: Ta poročila so^se- bergove, se Je rodil 10. okt. 1861 ns posestvu Stori Froen pri Oslu. kar v sredini pretrgana in je vi deti, da mnogih izpovedb manjka.) Dve leti in dva mesecs Ječe sa.... Zagreb, 17. maja 1980. Pred sodiščem se Je sagovar-jal te dni 37-letni krojaški pomočnik Matija Babič, ki ima to smolo, da se piše Babič, kakor se je pisal oz. ee piše tudi atentator na Slegla. Ta atentator je pobegnil iz države. Matija Baibič je obtožen po zakonu o zaščiti države, "ker se je prepiral s stražnikom, vršil baje v Svoji jezikavosti antiml-1 i ta r i stično propagando ter tako pregrešil zločin po zakonu o zaščiti države. Lani noyembra je kričal pijan nekemu stražniku: "Jaz sem Babič, toda ne o-ni neumni BabiČ, ampak pametnejši Babič." Tu Je mislil na Bobiča, ki Je ustrelil Slegla in pobegnil. Ko pa je stražnik začel nekaj izpraševati Bablča, se je ta razburil in začel kričati nanj. Rasen tega je obtožen Babič, da Je letos marca meseca pripovedoval nekemu kaplarju in šestorlcl vojakov, da Je v Avstrijf odpovedal pokorščino svojim vojaškim predpostavljenim — s tem da je Širil antimi-litaristično propagando v naši vojski ter nagovarjal te vojake, naj odpovedo pokorščino. Moral bi biti sojen pred sodiščem državnim v Beogradu, vendar je to sodišče odredilo okrožno sodišče v Zagrebu, naj sodi o tej stvari. Stražnik in vojaki so sicer potrdili, da Je bil Babič ves vinjen, ko je to govoril, vendar ga je sodišče obsodilo na dve leti težke Ječe in dva meeeca ter na zgubo državljanskih pra-» vic za dobo petih let. ' Nafta v Rosni. — Bosns kskor sploh nsši južni krsji (tudi v Srbiji) so še mnogo neprelskanl* in je sigurno, ds imsjo mnogo še skritih zskladov v raznih rudah in v nafti. V Bosni že delj časa iščejo terenov sa izkoriščanje nafte. Tako vrtajo v planini Ma-jevica ter so tu prav te dni prišli do presenetljivo ugodnih rezultatov. Prvi snski nafte so se pojavili že 200 m pod zemljo. Iz peskovltega materljala se je v dveh dneh nateklo toliko nafte, da Je je bilo 2000 kg. To so kemično preiskali ter ugotovili, da vsebuje poleg drugih derivatov dajatelj lista ,nisem pa bil glav-|tu kazati, ds sem gs res nspissl Jaz. tekom dveh let delovslo že ksklh Izjavljam, da gs Jss nisem pi-jjR »ond, ki bodo dsjsle nsd 70 ssl. Sicer ps tudi v Člsnku nI ¡vagonov nsfte ns dsn. ničesar, ksr bi bilo kssnivo. (Dr. ^„«(^Hj ss bolne železničar-Maček prebere članek). Bi. — Mlnletrstvo za promet Je Predsednik nato izprašuje dr. (|ovo|||o izdatek 3 In pol milijo-Mačka o njegovem razmerju doiM dinarjev za sanatorlj za ie-Jelašiča In Begiča. Dr. Maček ltgni^„n,, r.^ pravi, da mu Je bil Jelašič politi- |'"*»in. Ko hoče predsednik ns- too bliže. Bogič ps mu Je bil zla-»»raviti še konfrontacijo Begiča .ti zadnje čase kot prijateli blit- * »< rnardičem, pravi ta: IJI. Zakaj govorilo se Je, da pri- •> r,__■ , . ' sokem terenu nekje na Gorenj tkem. V Slovenijo Je prišla zdaj komisiji, ki naj odloči kraj «s- < rnarmesm, pravi ta: ji. fcaaaj zoirur.." ~ -« acmuMjv a» naj ara i „„^a M «polnotns dušev-jje Pegič « Z r4 n^l olunk!- amelilke l^d' je "Joanitti," ki sg je b(U rss-bils junijs lili v bližini Novo- t* ia telesno potrt, človeks. čl- primeru potrebe brsnll. Ipru^ ftelacn<*arski ssnstorij bo nr iteaod v trm trenotku ne mo-i Dr. Msček govori še opolitič-jg^n v RrtiJ» Ur bo sisJ 4 mlll-' n,o upolUvsti. Dokler ne bo nem življenju mlsdine ns unlver- ^ ¿jnarjiv. Nansen, potomec znanega, se- srednjo šolo, se je vpisal na nnl-verso, kjer je študiral prirodo-slovje. Tam je bi sotrudnik profesorja Colleta, ki ga je v 21. letu vprašal, ne bi 11 hotel s njim na potovanje v Ledeno mor j o, kjer bi družno raziskovala morsko favno. Nansen je ponudbo sprejel In kmalu je nesel kitolo-vec "Viking" profesorja in učen-Ca na pot, ki Ji postala odločilna za vsa posnejše Nansenovo življenje. Po povratku s tega študijskega potovanja je dobil Nanson mesto musejskiga kuratorja v Bergenu. Posneje je šel sa nikaj mesecev v Napoii, kjer je študiral v ondotnem goološkem zavodu. Vmivll ao v domovino, Ji na-pieal doktorsko disertacijo In dosegel usposobljenost zs predmet, ki mu Ji le od mlsdih nog lebdel pred očmi kot ideslen Življenjski smoter. Prišlo je leto 1887—dobs priprav za groenlandsko potovanje. Do naslednjega teta Je v dora-ščajočem znanstveniku dozorel načrt za rasiskavanje te zagonetne detele. L. 1888 ga Je Nan-sen razložil svojim rojakom, profesorju Nordenskjtfldu. Ta ga je poslušal» ns koncu ps označil Nanaenov načrt sa "nepmno predrzno" podjetji. Njegove ironične besede pa nieo oplašlle mladega raziskovalca. V maju 1888 je odprava odrinila na pot z denarno podporo danskegs trgovci Gamla in Naneen Je dobil za sprsmljevalea kapetana Sverdrupa. Ladja "Jason" ju Je nesla na vriiodno groenlandsko nabrežje, kjer jo elfspedicija sredi svgusts v nepopisnem mrszu ln vihsrju nastopila Junaški pohod v nesnane kraje. Ns 06. stopinji 30 minut Je pre-magala vse težave In dosegla 80. stopinjo, kjer so jo pa šele čakali največji napori. Dva tedna Je bilo treba napredovsti na smučsh—in pustolovičlns js ss-h te v a la takšnih naporov, da Je mejila na blazno podjetje, saj je šla vendar pot po ledu skozi strašno polarno noči In 12. oktobra je Šestorics mož dosegla Cedthab. Prehodila je 660 km in dosegU višino 2790 m. Rešitev zaieljenega problema je bila rešena: Nanaea Je mogel na podlagi tega potovanja ugotoviti, da je notranjost Grsenlsnds n ©obljudena zemlja. Ko Je I. 1889 v fCrlstJanskem fjordu navdušena množica vzklikala mlademu rojaku, Je ob visel na pogumnem molu visoke postave pogled Roalda Amundss-na. ki se js v tistsm trenutku odločil, da nastopi tudi sam pot raziskovslskefs poklies. Pri tisti priči Js storil sklep, da bo se vsako cefto iskal sevsrnozspsd-ni prehod. 2e greonlandaks okspedlcljs Je prlnsils Nsnsenu svetovno kzn carie oo.ne na prsm. nar»- fUvo j yzbudiU r mM*m A-torlj naj bi sUl nad 600 m vi- miif,u ^ ^ UkmW.nJu. m und senu željo (>o tekmovanju. Mladega raziskovalca ps ts sls-vs nI zasenčile Dala mu Je sibirskih otokov. Ti ostanki so mu govorili, da mora biti tok, ki vodi is sibirskih vods čes tečaj aH pa tik mimo njega v Groenland. Zato je dal sdaj na i>odlagl lastnih skušenj sgraditi ladjo, ki je bila po svoji voanjoeti In notranjem ustroju prikladna sa boj s ledenimi massami. A ne le tehnično, temveč tudi drugače so bile priprave: na novo odpravo vsestransko premišljene in temeljite. Pred očmi jo bil Nansenu severni tečaj. Stroški sa ta cilj so bili ogromni, in Nansenu se je posrečile ¡/.poslovati, da je dve tretjini bremen prevzel norveški parlament, o-stanok pa se je savezala kriti krona in zasebniki. Tako je nastala ladja "FramJ\ ki je odrinila pod poveljstvom Sverdrupa is Kristlanije 24. Junija lata 1898 in katero eo v jeseni istega leta objele ledene mase. Nan-senov načrt, da* ponesejo ladji v bližino tečaja ledene mase, ao ji poerečil. Na "Pramu" Je bilo 18 mol posadke. 14. marca 1896 pa je Nansen v spremstvu poročnika Johaneeeona ostauil brod in jel prodirati proti severu. Uspel je popolnoma. 8 tovarišem sta dosegla 66 stopinj 4 minute— najsevernejši kraj naše zemlji» ki je dotlej stopila nanj človeška noga. V prvi polovici avgu-sta je Naneen s nepopisnimi napori dosegel dešelo Franca Jožefa in presimil v neki ksme-niti bajti, hranil pa se Je z mesom belih medvedov in mrolsv. Spomladi se Je pot nadaljavala. Kakšen radosten občutek je pre-vzel mola, ko ji Nanssn 17, junija 1896 po dolgom, utrudljivem potir v malih kajakih sa-slišal lajanji pea. Podal se jo na smučeh v smer, odkoder je prihajalo lajanje, in glej I — trčil je na Jackson-Hsrmsworthovo angleško ekspodicijo, ki ga Je čes mesec dni, dne 18. avgusta 1896 izkrcala v VardOju ter ga vrnila ljubljeni leni in deci. Kmalu nato se je vrnila v Ham-merfest tudi matična ladja eks-pedicije "Fram." Ta odprava spada po vsej pravici med najbolj tvegana podjetja polarnih rasiskovanj. j Nanssn ln tovariši so prinesli domov bogata dognanja, cele kupe sanlmivlh beležk in ugotovitev, tičočih se oeeanofrafije, zemskegs magnetizma, meteorologiji, biologiji, morskih globin, temperature ln merskih stroj v Severnem ledenem morju. Ces noč je poiUl Nansen evropsko ime in univirs* v Oslu ji ustanovila sanj posebno soo-loško stollco. Leta 1900 se ji Nsnean udeležil nove oceanografski odpravo v polarne dežele, potom pa Je sprejel vodstvo mednarodnega zavoda sa rasiskavanjo morskih globin. L. 1906 ji stopil na plan kot -politik, a le za kratek čas. Kralj, pri jiaterem Je užival posebno zaupanje, ga Je poslal za poslanika v London, kjer i« Je oatal samo dve leti (1906 do 1906). V diplomatski alušbi se ni počutil dobro—bil Je pač rojen raziskovalec. Zopet ga Je is-vabilo morje v severni Atlantik, kjer Je študiral osiMtgnrfljo. L. 1912 ga najdemo na novem raziskovalnem potovanju okrog Spitzbergov, L 1918 v Severnem ledenem morju, I. 1914 ob Jeni-siju in Amurju, posneje pe na Portugalskem, Madelri In ob A-zori h. ftele neskončno trsjsnje svetovne vojne Js presekalo njegovo uspešno znanstveno delo-vsnje. Ko se ps ni mogsl nsovirano udejstvovsU ns znanstvenim pogorišču, Js prišel trsnutsk, da se isksls kot človsk. Norveška ga Js poslsls ns čelu svojs delegacije v 2enevot kjer je prevzel v Društvu nsrodov sno vodilnih msst. Z v sami telesnimi Močmi in z vso duševno plemenitostjo se Je tsdsj posvetil humauitar-nemu delovanju Društva narodov. Najprej Je odšel kot ko-misar sa vojne ujetnike v Rusijo, kjer' Je repetriiral nad pol milijona jetnikov. PoUm je organiziral velikopotezno akcij" za gladu Joče v Rusiji, ftpish Je storil za begunce vel nego kdor-k<*. Pospeševal je tudi lusolitev grških beguncev is Turtlje zs časa grško-turškega konflikta in storil mnogo sa nesrečne evropske brezdomovlneo s tako sveaim Nsssenovlm potnim M-•to«. _ . ....... V zadnjih letih pa se je zopet lotil znanstvenih nalog ln je hotel s zrakoplovom preletetl severni tečaj. Kakor vsa svoja Podjetja, Je tudi to ekspedkijo pripravljal s velikansko skrbnostjo io temeljitostjo. Izdajal Je celo časopis "Arktis," kjer Je obravnaval vse zadevne probleme. . * Pri teh pripravah ga Je doletela neizprosna smrt. 2e v začetku pomladi ga je napadla tromboza* s vnetjem žil, ki ga je položila na posteljo. Pred dvema mesecema se Je zdelo njegovo stanje selo opasno. Tedaj so tudi računali s možnostjo njegove smrti. A zdravje se mu je polagoma krepilo ln se bližalo dobremu okrevanju. Smrt ga je satekla Čisto nepričakovano, fino uro preden'je izdihnil, je bil pri njem na obisku pjegov brat, odvetnik Nanson. Ko se je poslovil, je sodel raziskovalec k pisalni misi in delal. Kako dobro se je moral počutiti, evedo-čl vtis njegovega brata, ki je odšel v najboljši veri, da bo Fridtjof kmalu ozdravel. Od domačih ni bilo ob času amrtl pri bolniku nikogar rasen ene hčere. Tudi zdravnika je naatop smrti zaradi oslabelosti srca presenetil. Nansen nI pripadal ne državni cerkvi, ne drugim veroispo-vedovanjpm, zato so ga pokopali brez vlakih oeremonlj, preprosto, kakor je š|vel in sa pri-mer smrti sam določil. Za svoje človekoljubno delovanje je prejel Nansen prod osmimi leti Noblovo nagrado sa mir. Konfirtnoa kovinskih Mavotv Sklicuje jo levlčareks organ I sa clja Pltlohurgh, Pa. - (F. P.) -Isvršni odbor Metal Workers Industrial lige dels ns nsčrtih ss nsrodno konferenco kovinskih delavcev, ki naj se vrši v Youngstownu, 0, V to svrho so bili li sklicane dlstrlktne konferenci kovinskih delavcev v Birmlnghamu, Ala., In v Pitta-burghu, Pa. Isvršni odbor poroča, da su se v prošlih mesecih ustanovile krajevne unije v NUeeu In Far» rellu, O., tir v Homostendu, McKeesportu In VVeshlnfftonu, Ps. Liga v posebni okrožnici, katere je poslala krajevnim u* nljam, poslva kovinske delavce, naj se pridruftijo organizaciji, ki je edino sredstvo sa uspešen H proti delodajaloem, ki sni» i u Je J o mesde in uvajajo prlga-njaške metodi v svojih tovar« HHfiBBI . Stavka bflvsiv v Niw York« New Yqrk. — Tisoč brivcev Je odšlo na stavko, da isvojuje» jo krajši delovnik ob sobotah, DossdaJ so bili brivci prisiljeni delati do enajstih svečer In sa-htevajo, da se delo konča ob devetih, Ismed 10,000 brivoev v New Yorku, Jih Je 6,000 o^-ga nizi ranih, kot poroča predsid-nik brivske uniji John Farta-mella. •uK ProtlSelavake skHvsa-sli vladnega uradnika a Unija sa ameriške civilne evo-InidMIne zahteva, da senat u-vedo preiskavo Waahlngton. D. C. — (F. P.) — Charles G. Wood, ki nosi Ironični tltul spravnega komisarja v zveznem delavskem de-partmvntu, bo predmet preiaka-ve, ako bo senat upošteval nasvet Unije za ameriške civilno svobodičine, ki ga obtožuje, da razbija stavko čevljarskih delavcev. Wood je poalal svoje agente, da ao vohunarlli med dolavci in uvedel Je akcijo, da se deportira vse tiste sta v kar je, ki niso a-mer liki državljani in so snani v radikalnem delavskem gibsnju. Unija sa ameriške oivllne svobodičine Je o tem obvtwtila tajnika zveznega delavskega de-partmenta James J, Davlsa. Davis Je odgovoril, da Wood nI bil poblaščen sa tako akcijo ln da je dofoi! ukas, naj preneha a Špionalo. Ukas je prišel pre-posno, kajti med tem je policija napadla čevljarske delavce, ki so opravljali službo plketov in jih pretepla. Zagroslla jim je tudi s deportadjo. Pred kratkim Je Wood spisal knjigo, v kateri opisuje aktivnosti radikalnih delavskih voditeljev v Zdrušenih dršavah in namiguje, da so vsi ti plačani agentje sovjetske vlsde. ZelesničarJ^obsojaJo protlunlj- Atlanta, Ga, — Na konvenciji bratovščine železniških kur-Jačev, katere se Je udelešllo nad tisoč delgstov, so padale ostro besede na račun sodnikov, ki is-dajajo Injunkelje proti delav» aklm unijam v času industrijskih sporov. Predsednik bratovščine Louis P. Marquardt je dejal, da se bo njegova organizacija borila proti odlokom sodišč, ki sanikajo pravice delav. rfklh unij, kadar se bore sa is-boljšauji življenskega standarda. Akcija senata, s katero Ji zavrgel Parker Ja, Je dejal Marquardt, naj služI sa vsgled, da Je beseda delavstva vplivna, ako nastopa aolldarno. Nssiljs llnčarske drhsil Plant City, Fla. — Črnec John Hods, ki Je bil obtožen napada na belopoltno žensko, Je bil litrgsn iz rok šerifa po dr-hall, ki ga Je potem odpeljala sunaj mesta In fa sešgala na grmadi. Clan! drhal! so bile snanl oblastem, ki ps niso storile nlčessr, da pridejo linčarjl v roke Justice. _ Boston aarsstsi M 7MO.N61 Washington, D. C. — Biro ljudskega štetja poroča, da so v Bostonu našteli 780,861 prebivalcev, to Je 82,791 več kot leta 1920. Kalifornija je v sadnjlh dese-tih letih napredovala sa okrog dva milijona prebivalcev. Leta 1920 so našteli 8J80,902, letos pa 6,917,000, mmmm 1 I ROSA Povest o dveh < Spiasl Angsio Cstkvsaft (Pavesl, le veste, koliko ima- gledal blesteče blijante na vas zastrao tega n« zaponki. Dama Je prezirljivo de-„oljufati, vam nudi- jala: Jo čaj s včerajšnjim sladkorjem "Vi ste še otroki" in prično govoriti o ceni gove- Tokrat pa ni minilo. Ničesar ai dine, o starem streiaju in o tem,»nisem želel Zdravniki so govori-da je v starem stanovanju piha- i: "nevrastenija, melanholija" Sramovala se je, da ae Jo talco hitro po-veselila, a navzlic jssni zavesti, da ne dela prav, se je vendarle veda» «nova vračala k tisti prvi misij: Soboden je .. . Kdo bi mu mo-gel očitati, če . . . Ko je prišel Bojo opoldne domov, mu je kuharica povedala, da je zjutraj neka dama, ki je bila takšna in takšna, iakala gospo Roso. Bojo je ponavljal: % — Bila je vitka, srednje postave, <*>ras ji je zakrival gost, siv pajčolan, govorila je srbsko ... To Je ona, črna dama. Kaj išče ta ienska pri njem? Kaj hoče od Bose? Na policijo bi šel, informiral bi se. Njegov sošolec je tam; smej t/i bi se In norčeval. Saj ga posna: človek, ki mu nič nI »veto! Zvečer je db sedmih stal pred trgovino in čakal. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Stopila je na ulico. Gost pajčolan Ji jo zakrival obličje. Opazila ga je. Noga Ji Je kar sama obstala. Krik ji je zamrl na ustnicah. Vrnila ae je v trgovino. — Zakaj ste se vrnili, gospa? . «r Nekdo me zalezuje, neprijetno mi je. — Cs telite, vas popeljem s avtom domov. i ti * Stopila sta v avto in ie odpeljala. Bojo Je zgubil vso prisotnost duha. Zaklel ae Je in odšel. — Vralja ionska! Prihodnji večer jo Jo počakal v nasprotni | ve&l. Zopet eta stopila v avto Hrvatln in črna dama. Za njunim avtom jima je zelo previdno sledil Bojo a svojim motornim koleaom. Ob Gruberjevem kanalu je črna dama iz-stopila in ae podala v bližnjo vilo. Avto ae je okronil in oddrdral. Bojo Je zapeljal avojo motorno kolo v bližnji gozdič, aedel v bližnji restavraciji k mizi, ki je bila močno zasenčena. In opazoval izhod vile. Čakal jo približno eno dobro urico. Prišle Je, nekoliko trenutkov stala pred vrati in ae napotila na Golovec. Bojo se Je dvignil in previdno stopal sa njo. Na vrhu griča je ob robu široko jaae obetala In se zazrla v daijnjo ravan. Slonela J« ob visoki brni. Odgrnila al Jo paUČolan. Vse njeno početje ae ji je zazdelo brezumno. Zakaj ae skriva? Saj jo hodi Bojo čakat Roee ni tukaj. Odila Je daleč, Bog ve kam. Da ga ima res rada, ali bi ae upala samega pustiti v LJubljani, ko je tukaj toliko nevarnih, pokvarjenih, zapeljivih ženak? Neumno Je, ds ae skriva. In naposled: aH naa ne uči že narava aama, da je pravica vedno na strani Individualno močnejšega? Zakaj ne bi poskušala osvojiti ga? Življenje je bilo takšno, da vodno osvaja, kdor Je močnejši. Stari umirajo, mladi se atarajo, bolni propadajo, zdravi marži rajo . . . Rosa se je odpovedala avoji ljubezni, Čutila ae Je alabo, bolno, nemočno. Zbežala Jo pred spoznanjem. In jaz? All niaem bresdbsirno in odločno pahnila svojega moža od eebe? Zakaj ae niaem takoj oklenila Boja? To Je bila alaboatl Vae aem izgubila: domovino, narod, moralo, vero . • . Boga „ . . o, ali naj še ljubeaen poteptam v nič, ko ae ml ponuja, ko me veo objema, ko gorim v njej .. ^ j Da, tudi Boju aem potrebna. Tudi njemu 1 Mar delam izključno zase, če vzamem njegovo ljubeaen? Na, tudi zanj, zakaj on sam prav tako potrebuje moje ljubezni 1 Nekaj je zaškrtalo. Suha veja ae je odlomila. Naglo ae jo ozrla. Dvajaet korakov za njo Je atala moška postava. Preetrašila ae je in bliskovito potegnila pajčolan čez obraz. Hitro je aegla po samokresu. Moški se je z vso silo zakadil proti njej. Stala Je mimo; deano roko je stegnila, v roki samokres, usmerjen proti namišljenemu napadalcu. — Kdo si, povej J Roka Ji Je omahnila. Odločila se Je: odgrnila pajčolan. — Tanja, deklica moja 1 — Bojo! Goota megla ju je zavila, zagrnila ves svet pod njima, nad njima in okrog njiju. Bilo Jima je, kakor da sta na vsem širokem svetu aama, kakor da v tem trenutku nI nobenega živega bitja, razen njiju. Sama ata bila, sama, sacna ... tako zelo aama. In nobene beasds nista spregovorila razen dveh imen, ki eta aa a krvjo njuno «pojili v eno aamo bitje • • • Kaj bi ai mogla povedati? , Veličina trenutka, ki Ju Je apoJU, ni našla ekvivalentnega izrass. Megla okrog in okrog, mir, da so se ali-šala njune misli. Zato ao bile vae bebede tako napotrebne. Misel J« aHftala, videla miael, objela ae ž njo, epojila sa ž njo, kakor ae apaja izgorevajoče drevo z vesolj stvora. Noč, noč . i • tako globoka in noprodirna tema, da ata temo ofaiutila kot pramatar vaega, kot edino brezmejno in neizmerna večnost časa in prostora. ' Udala ata se s vsem svojim bitjem Miru fn Temi, praočetu kl pramaterl večnosti .. . XIV. . O sreči, a katero ao ae opajaie njune sanje, proden sta aenašla, ni bilo niti alutnje. Bežala sta drug pred drugim, bala sta se vsakega aeatanka, daai ata atraatno hrepenela drug po drugem. Težko jima je bilo, ko ata lofteno hrepenela po uri svidenja, nič manj težim, ko sta nemo sedala drug ob drugem. Kamorkoli sta pogledala, povsod sta videla dvoje prelepih, amrtnožaloetnih oči, kamorkoli sta se skrila, povsod ju Je preganjala miael na Roso. Saj Jima ni Roaa nič očitala, niti neprijazne besede rekla, a njena žalost, o ta žalost! Tanja Je proti ivoJ4 volji dosnala In spoznala, da so stvari, ki jim razum ne moro do živega, da so stvari, ki jim je računanje tuje, kakor Je tuja severnim belinam pesem slavčko-va. Razumela J«, česar do teh dob ni mogla verjeti, kar Ja vsekdar strastno zanikavala: da je vendarle in kljub vsemu človek v stoletjih, v tisočletjih napredoval na svojem potu navzgor vsaj sa nekoliko milimetrov, vsaj sa nekoliko korakov, da Je človek vendar in kljub Vsemu postal boljši, lepši. Nerada Je premišljevala o etiki. V etiko ni verjala. Verjela Je le v organizacijo. V tem hipu pa se ji je zazdelo, da ja stala njena vera na trhlih tleh, kajti nepričakovano jo jo obšla mlael, da je organizacija slstemizirana etika, vtelešenjo nekega etičnega sistema. Včasih je s bolnim obupom gledala na človeka, a v tem hipu se jI J« rasodelo, da je tisočletje človeka dvignilo više, više. ¿V h. Zakon? Formalnost, je včaaih dejala. (Dalje prfhodajtt.) o s poda, v novem pa s stropa, ter da Je Uednjl zato na mesec deset rubljev dražji. Tuji so v občevanju z vami polni najsvetlejših prognoz. Vsa vaša dela in vsi vgŠi načrti v4m bodo gotovo sijajni* uspeli. Pa ne samo to! Kaj bi vi še vse lahko dosegli h svojim umora, vztrajnostjo in podjetnostjo! Domači pa vas, narobe, že v naprej objokujejo» neverno ma-jejo s glaao in godrnjajo. Zavo-jo vaa jih zmerop, obhajajo kače zle slutnje. Ker poznajo vašo brezbrižnost, nerodnost in neznanje ravnanja z ljudmi, vam poleg tega |e lahko, dokažejo, da ie dvakrat dve štiri» da vas ča-cajo veliko neprijetnosti in zelo žalostna posledice, le si pravo-čaano ne premislite in si neumnega načrta ne izbijfte iz glave. Zavest, da so tuji prijetnejši od domačih, vedno M J pronica mase in že dvakrat sem se i-mela priliko prepričati o tem. Nekoč je v vagonu neki sitni gospod zakričal nad svojim sosedom: Zakaj ste se tako zleknili po klopi? Mar ne veste, da bi kdo drug tudi rad sedel? Ce nimate toliko oblike, pojdite v živinski vagon, ne pa v potniškega 1 Zapomnite ai to!"' Sosed pa mu odgovori: "Ta Je pa lepa! Prvič me vidite, pa kričite nad menoj, kakor da bi 1)11 vaš rodni brat. Vrag naj vas razumet" Drugič spet sem slišala, je neka mlada dama hvalila svojega moža in dejala: "Štiri leta sva še poročena, pa je še vedno tako mil, vljuden in prijazen, kakor da bi bil tujec.' Poslušalci se niso prav nič čudili taJ nenavadni pohvali.! ■ Tudi jaz se Ji ne čudim. IIJa Erenbarg: Teffl: domači in tuji Vse ljudi delimo glede na to, v kakšnih odnošajih so s nami, na "domače" in "tuje". Domači, — to so tlatl, o katerih dobro vemo, koliko so stari ia koliko imajo denarja. Premoženje in leta tujih po nam o-stanejo na veke prikrita. Ce se nam U tajnost is kateregakoli vzroka odkrije, tedaj ae tuji mahoma spremene v domaČe, kar nam je jako neprijetni, kajti domači smatrajo za svojo dolžnost, da človeka venomer s bridko resnico bodejo v oči, medtem ko morajo tuji o kakih rečeh deli-katno molčati. Clm več ima človek domačih, tem več grenkih resnic ve o sebi in tem težje mu je živeti na svetu. Srečate, na primer, na ulici tuje** človeka. Prijazno ee vsm bo nasmehnil in dejal: "Kako ste pa vendar danes lepi T če pa čez tri minute (kaj se neki v tako kratkem času more na človeku spremeniti) pristopi k vam domač človek, vas bo pogledal in prezirljivo dejal: "Nekam saU>kel noe Imaš! All si morda nahod na?" Ce ste bolni, potem vas čakata od strani tujih aamo radost in zadovoljstvo: israai sočutja, cvetlice, bonboni. Sorodnik pa vas bo najprej pričel Spre A* vat i, kje in kdaj ste ae prSkladili, kakor ..................... 4.81 2 tednika Jn......................S.M 5 tedniki in ...... m*...m......m ¿41 Za acero In Chlcage Je 1 tednik In................ 2 tednika ia 8 tedniki ia ••«eeeeeeee •oeooeeeeeeoeeeeeeeee« $7.51 6.31 Ml Sil Tednik aam etane...............J1J| Tednik v Evropo stane ...... Ml Poštnina za tednik v Evropo M Mladinski List stane............$1.21 Ml. List v Evropo stane......lil Cen* ogtaom pa dogovora. Filip Godina, upravnik. KOLEDARČKI • Nt rokah imamo ie nekaj Koledarčkov S.N.PJ. in stanejo po 25c komad. Kdor želi imeti enega aH več, na} hitro pošlje naročila sanj. Imamo le ie kakih 50 komadov, torej hitite. Naročila je poalati npravništvu Proevete, 2667 S. Lawndale Ave„ Chicago, ID. SLOVENSKA NARODNA POD-PORNA JEDNOTA ■ izdaja svoje publikacije is k posebno list Preaveta sa koriati, ter potrebno agitacijo svojih društev in članstva in za propaganda svojih Idej. Nikakor p na sa propagando drugih pot pornih organizacij. Vsaka or» ganizaclja lam običajno svoji glasilo. Torej agitatorični dopM Ia naznanila dragih podporni organizacij In njih društev si) ss aa pošiljajo listo ProsvoU NAZNANILO. Is tajsksB Ja, da shvsS be saslsv* la ČInnle, naslove novlk Itoser, I« imena In naslove oéstopllk, irts* la Isebčenlk članov assasnlU spri», nifttvn Proevete, de se lekke telas vre« Imenik ss pošHjsnJe Hsts Fr» sveta. Imena la naslove, katera P* Doto glavnemo tajnike, ostanejo tss v srhlvn la Jih aprsvnlštvo se ML Torej Je selo vsine. ds vselej ps£ U aa nalašč snfto pHprevUseifcl^ eak vse neslove npravništvu PresfJ» posebej. Pri vsaU spremeabi assk. ve anj so vselej omeni stari la ms Uprsvništvo alindse spslm AgHIraJls za "Prosvskl . N. P. J. H SPREJEMA VSA I TISKARSKO OBIT SMMJOtJI BELA Tiaka vabila sa veaalice in ekode, viritniee, časnike, knjige, koledarje, letaki itd v alovenakem, hrvatskem, glovaikem, češkem, nem-ikem, angleškem jeziku in dragih yODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8J¥JPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ' \ Vsa poJasaOa daje vodstva tiskana. Cene «oljsko dalo prve vrste. S. N. P. J. PRINTERY M574Í So. Lawndale Aveno« CHICAGO, ILL. f a TAM SE DOBE NA iKUO TUDI VSA USTMKNA POJASNILA