V Dramljah 90-letnika Poroka v objemu zvezana čakala pomoč malezijskega morja
Stran 17	Stran 10
Št. 9/ Leto 61 / Celje, 31. januar 2006 / Cena 150 SIT □
AKCIJA
VAŠE SKRITE ŽELJE URESNIČITA
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
Odgovorna urednica NT: TaQana Cvirn
1.2. VEČJA IN MODERN
v 1. nadstropju Centra Interspar, dostop iz 2. etaže parkirne hiše
9770353734020
DOGODKI

Nejasna usoda nove občine
V Rimskih Toplicah za, v Zidanem Mostu proti odcepitvi od Občine Laško - Čigavo voljo upoštevati?
Zgodilo se je prav to, kar so v Rimskih Toplicah in Zidanem Mostu glede izida referenduma napovedovali. V KS Rimske Toplice so se volivci z veliko večino, s 85 odstotki glasov, izrekli za izločitev iz Občine Laško, medtem ko je v Zidanem Mostu ravno tolikšen delež volivcev glasoval proti vključitvi v novo Občino Rimske Toplice.
Ker je bilo ob dvojnem štetju glasov referendumsko območje samo eno, so ugotavljali tudi skupen izid referenduma. V obeh KS skupaj se je tako za novo občino po neuradnih izidih izreklo dobrih 67 odstotkov volivcev, a to le po zaslugi številčno močnejše KS Rimske Toplice (Zidani Most ima 659 in Rimske Toplice 1.665 volilnih upravičencev).
Usoda Rimskih Toplic in Zidanega Mosta tako še vedno ni jasna. O njej bodo odločali
poslanci v državnem zboru, ki naj bi po besedah resornega ministra za lokalno samoupravo Ivana Žagarja upoštevali voljo ljudi. Obenem pa, je na nacionalni televiziji še dejal minister, bi morale biti občine tudi v prihodnje geografsko zaokrožene. Odločitev poslancev vsekakor ne bo lahka.
Skupna volilna udeležba v referendumskem območju Rimske Tbplice je bila kar 73-odstotna. Kot zanimivost povejmo, da je zadnji glas na volišču v OŠ Antona Aškerca v Rimskih Toplicah nekaj minut pred 19. uro oddala krajanka, ki je prišla na referendum naravnost s Triglava.
Z izidom referenduma pa sta zadovoljna tako predsednica KS Rimske Toplice Jelka Kapun kot tudi predsednik KS Zidani Most Milan Vo-dišek. »Pričakoval sem, da
V Rimskih Toplicah niso nazdravili le izidu referenduma, ampak tudi oziroma predvsem novemu življenju, saj se je članu sveta KS ravno v nedeljo rodila hči.
bodo ljudje glasovali proti, a ne, da bo delež tako visok. Mislim, da bi državni zbor moral upoštevati našo voljo, saj se ne želimo odcepiti od Občine Laško,« je dejal Vo-dišek. Zadovoljstva ni skrivala niti Kapunova, saj ni pričakovala, da se bodo krajani s tako vehko večino izrekli za samostojnost: »Resnično sem vesela, da so krajani pokazali svojo voljo in interes po samostojni občini. Upam, da bo to zgodba s srečnim koncem in da se bo končala v korist obeh KS. Če bi vedela, da bo res tako, bi bila danes najsrečnejši človek na svetu.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Preštevanje glasovnic v Rimskih Toplicah
Po krivem obdolženo Obsotelje
V Obsotelju so zaračunavanje ekološke takse ukinili že pred nekaj tedni
Slovenska vlada je v četrtek začela postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti občinskih odlokov o ekoloških taksah. Gre za takse, ki jih morajo plačevati tovornjakarji na mejnih prehodih. Občine namreč z zaračunavanjem kršijo prosti pretok blaga na mejah Evropske unije.
Med desetimi obdolženi-mi sta z našega območja Občini Rogatec in Bistrica ob Sotli, kjer sta mednarodna mejna prehoda s Hrvaško. V omenjenih občinah se zato hudujejo, saj taks že več tednov ne pobirajo več. Tako so v Rogatcu prenehali pobirati takso na mejnem prehodu Dobovec 3. decembra, medtem ko v Bistrici pravijo, da celo še prej.
V občinah so pred to odločitvijo prejeli ukaz ministrstva za okolje in prostor, da morajo prenehati pobirati takso, zato so ga v Obsotelju tudi upoštevali. V nekaterih slovenskih občinah takso kljub temu še pobirajo. Vlada je za četrtkovo sejo prejela netočne podatke, za . kar naj bi bila kriva malomarnost posameznikov iz okoljskega ministrstva. Tako se lahko zgodi, da se bosta Občini Rogatec in Bistrica ob Sotli znašli na ustavnem sodišču po nepotrebnem.
Pred tem so v Rogatcu leta 2005 z ekološko pristojbino zbrali osem milijonov tolarjev neto. Za razliko od Obrežja in Gruškovja, kjer so zneski zelo visoki, omenjeni znesek za Rogatec (ter skoraj milijon v Bistrici ob
Župan Rogatca in poslanec Martin Mikolič in župan Bistrice ob Sotli Ji občinama z ustavnim sodiščem po krivem, saj sta pobiranje ekološke tal nekaj tedni.
Sotli) ne pomeni veliko. V obeh občinah so zbrani denar uvrščali med prihodke občinskega proračuna in od tam za različne komunalne potrebe.
V obeh obsoteljskih občinah pravijo, da denarja niso pobirali kar tako, saj imajo z vzdrževanjem na mednarodnih mejnih prehodih tudi različne stroške. »Vložili smo veliko več, kot smo dobili,« omenja župan Bistrice ob Sotli Jože Pregrad, z njim se strinja tudi župan Rogatca Martin Mikolič.
»Na mejnem prehodu Dobovec smo na primer investirali iz občinskega proračuna kar nekaj denarja za zagotavljanje osnovnih potreb tovornjakarjev ter celo ureditev cvetličnih nasadov,« omenja Mikolič. Podobno je
v Bistrici ob Sotli. Obmejno prebivalstvo se huduje ne samo zaradi onesnaževanja okolja z odpadki, ki jih puščajo vozniki v dolgih kolonah tovornjakov, ampak tudi zaradi izpušnih plinov. »Občina poskrbi tam tudi za pluženje snega,« pravi Pregrad.
Na vprašanje o tem, ali razmišljajo v obsoteljskih občinah o uvedbi takse s kakšnim drugim imenom, ki bo v skladu z zakonodajo, še ne vedo točnega odgovora. V Brežicah, kjer ekološko takso še pobirajo, tako že glasno razmišljajo o uvedbi parkirnine. V Rogatcu ter Bistrici ob Sotli to ne bo mogoče, saj občini nista lastnici zemljišč na mejnih prehodih.
V zvezi z lastniškimi razmerami na mejnem preho-
ože Pregrad. Vlada grozi njunima ise za tovomjakarje ukinili že pred
du Dobovec ima Občina Rogatec zelo slabo izkušnjo. Zemlja na mejnem prehodu Bistrica ob Sotli je v državni lasti, na mejnem prehodu Dobovec pa delno v lasti podjetnika iz Jurovskega Dola v Slovenskih goricah. Gre za podjetnika, ki je kupil zemljo od kmetovalcev na večih slovenskih mejnih prehodih, zaradi česar je prišlo celo do sodnega spora. Tako mora državna uprava stopiti v stik z njim v primerih, ko je potrebno njeno posredovanje na mejnem prehodu Dobovec. Podjetnik je od Občine Rogatec že zahteval najemnino, zato se je rogaški odlok o ekološki taksi znašel v presoji ustavnega sodišča skupaj s še nekaterimi slovenskimi občinami.
BRANE JERANKO
Popravki pred podpisom pogodbe
Vlada je na svoji zadnji seji spremenila svoj sklep s 17. novembra lani v zvezi z oživitvijo Zdravilišča Rimske Toplice.
Z njim se osnovno izhodišče države v družbeniško-del-ničarski pogodbi spremeni tako, da bodo v primeru likvidacije družbe nepremičnine, ki so predmet stvarnega vložka države, vrnjene v naravi, morebitna neamortizirana investicijska vlaganja v nepremičnine, ki so predmet stvarnega vložka države, pa plačana ostalim družbenikom v denarju. Tako je država izpolnila vse svoje obveznosti pred podpisom družbeniško-delničarske pogodbe. Podpis te pogodbe, ki se pričakuje v kratkem, pa bo pomenil začetek oživljanja propadajočega zdravilišča.	BA
Celjske zadruge je težko povezati
Minuli teden je Zadružna zveza Slovenije četrti celodnevni posvet iz serije izobraževanja za svoje članice pripravila v Vojniku. Osrednja tema je bilo poslovanje zadrug v regiji ter njihovo poslovno in kapitalsko sodelovanje.
Zadruge celjske regije letno ustvarijo predvsem z odkupom mleka, hmelja in govedi več kot 14 milijard tolarjev prometa in združujejo več kot 2.300 članov. Skupaj imajo 44 trgovskih poslovalnic, preko katerih oskrbujejo svoje člane z repromaterialom.
Zadruge so večinoma uspešne, vendar bi bolj povezane lahko še bolj izkoriščale prednosti, ki jih nudijo večji sistemi. »Že več kot dve leti skušam združiti zadruge na Celjskem v eno dovolj močno,« pravi predsednik Kmetijske zadruge Celje Marjan Kovač. »O tem smo se pogosto pogovarjali s predsedniki ostalih zadrug, ampak nihče od njih me ni povabil na sestanek upravnega odbora, kjer bi lahko kmetom razložil pomen povezovanja. Prepričan sem, da bi se strinjali, saj je to edini način preživetja zadrug. Tako pa se vsaka zadruga bori za svoj obstoj, hodi na terene sosednjih ali pa kmetje odhajajo k drugim zadrugam, ne glede na to, da so pri prejšnji pustili dolg.«
»Povezane zadruge bi lahko konkurenčneje nastopile do velikih trgovcev,« poudarja predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, »zato jih že dlje časa spodbujamo h kapitalskemu povezovanju. Vendar ne vem, kje je vzrok, da do pravih povezav v tem delu Slovenije še ni prišlo.« RP
www.novKednik.com
Proste roke « čista pljuča
Mladih kadilcev vedno več, starejši prihajajo k pameti - Delavnice za opuščanje kajenja
Kajenje je kljub dolgoletnemu in vztrajnemu opozarjanju na njegovo usodno škodljivost še vedno v vrhu razvad, ki ogrožajo naše zdravje in vodijo v prezgodnjo smrt. Ob 31. januarju, dnevu brez cigarete, zato strokovnjaki ponovno pozivajo kadilce, da opustijo svojo razvado, in nekadilce, da se ne pustijo zapeljati v strupeno meglo. Na srečo imajo oboji na voljo vedno več različnih oblik pomoči.
V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje zaskrbljeno ugotavljajo, da je vedno več kadilcev med mladimi. Zadnja raziskava, iz leta 2003, kaže, da redno kadi kar dobrih 22 odstotkov 16-letnikov. Pri dekletih je redno kajenje celo za dva odstotka pogostejše kot pri fantih. Podobno je tudi drugod po Sloveniji, zato so na Inštitutu za varovanje zdravja RS pripravili delavnice Proste roke, čista pljuča. Potekale bodo v šestih nadaljevanjih, in sicer v
	Nekajenje
	povečuje
	kakovost
	življenja § © © \
	vi) m
	Izbira je vaša.
Zloženka, ki jo je izdalo Društvo za boj proti raku regije Celje.
srednjih šolah. V aktivnosti se vključujejo tudi na ZZV Celje, kjer zbirajo prijave srednjih šol, ki bi bile pripravljene na ta način aktivno poseči v odnos mladih do kajenja.
Cindi Slovenija ob dnevu brez cigarete opozarja na škodljivosti pasivnega kajenja. Ogroža nas v domačem okolju, v javnih in delovnih prostorih. Usodne posledice ima lahko tudi za tiste, ki nikoli niso prižgali cigarete, saj varna količina izpostavljenosti tobačnemu dimu žal ne obstaja. Med najbolj ogrožene skupine sodijo otroci, nosečnice in zaposleni na delovnem mestu. Ob tem opozarjajo, da mnogi zaposleni zaradi narave dela ne morejo uveljavljati zakonske pravice do dela v nezakajenih prostorih, otroci pa so neprostovoljnemu kajenju najbolj izpostavljeni doma zaradi kajenja staršev in drugih sobivajočih odraslih.
»Za delo z mladimi bomo usposobili pedagoške delavce nekadilce. Predvidevamo, da se bodo prijavili predvsem šolski svetovalni
delavci in profesorji biologije. Na izobraževanju bodo dobili dovolj teoretičnih osnov in se naučili veščin, potrebnih za vodenje skupine najstnikov kadilcev, pripravljenih spremeniti svoja stališča do kajenja. Izobraževanje zanje bo brezplačno,« je povedala Simona Presečnik, strokovna sodelavka za program Proste roke, čista pljuča na ZZV Celje.
Igra z življenjem
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije kajenje v državah Evropske unije povzroča 85 odstotkov pljučnega raka, 30 odstotkov drugih vrst rakavih obolenj, 30 - 40 odstotkov smrti zaradi bolezni dihal in 10 odstotkov smrti zaradi bolezni srca in ožilja. V Sloveniji je zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, leta 2000 umrlo 3.449 ljudi, kar predstavlja 18 odstotkov vseh umrlih v tem letu. Po podatkih iz leta 2004 kadi 24 odstotkov odrasle populacije in kar 72 odstotkov jih izraža načelno pripravljenost, da bi kajenje opustili.
Prihodnost v tehniki
Minister Zupan mladim predstavil možnosti za študij tehniških ved, kjer so zaposlitvene možnosti najboljše
Včeraj so na Šolskem centru Celje pripravili srečanje z ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Juretom Zupanom in predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Udeležilo se ga je preko tisoč dijakov 4. letnikov celjskih in ostalih srednjih šol v regiji, ki so želeli iz prvih ust slišati priporočila o tem, da naj se pri vpisu odločajo po pameti, za tiste veje študija, ki ponujajo tudi ugodne štipendijske in zaposlitvene možnosti.
Minister je mladim svetoval zlasti vpis na tehniške fakultete, enako so storili tudi predstavniki gospodarstva, dijaki pa so izvedeli tudi več o vse močnejših povezavah gospodarstva s fakultetami in raziskovalnimi inštitucijami. Minister je ob tem odkrito govoril o pomanjkljivostih študijskih procesov pri nas, v katerih manjka komunikacije med študenti in profesorji, primanjkuje pa tudi delež praktičnega dela, za kar je krivo premalo zaposlenih asistentov. Te pomanjkljivosti naj bi odpravilo vključevanje v bo-lonjske procese in odpiranje fakultet gospodarstvu in raziskovalnim inštitucijam. Le tako bomo prišli do položaja, ko se bodo za boljše študente gospodarske organizacije zanimale že med študijem in se
Okoli tisoč mladih iz celjskih srednjih šol je z zanimanjem prisluhnilo ministrovim priporočilom za študij tehniških ved.
V Sloveniji so tistim, ki želijo opustiti kajenje, na voljo različne možnosti, kot npr. svetovanje pri osebnem zdravniku ali lekarniškem farmacevtu, skupine za opuščanje kajenja v okviru zdravstveno vzgojnih delavnic v zdravstvenih domovih, nikotinsko nadomestno zdravljenje (žvečilni gumi Nicorete in nikotinski kožni obliži), letos spomladi pa bo začel delovati še svetovalni telefon za opuščanje kajenja.
Ob dnevu brez cigarete bo podjetje GlaxoSmithKline od torka do sobote v številnih krajih po Sloveniji omogočilo brezplačno merjenje pljučne funkcije in posvet z zdravnikom specialistom pulmologom. V Celju bodo opravljali meritve v sredo, 1. februarja, od 15. do 19. ure v Planetu Tuš (dr. Jasmina A. Pan jan, ZD Celje).
Pri kadilcih, ki ne uspejo sami opustiti kajenja, gre navadno za odvisnost, torej za bolezen, in jo je tako treba tudi zdraviti. Kadilci lahko odvisnost od kajenja premagajo tudi s strokovno pomočjo usposobljenih zdravstve-
nih delavcev v posebnih brezplačnih delavnicah.
»Delavnice odvajanja od kajenja z naslovom Da, opuščam kajenje trajajo šest tednov po dve uri tedensko navadno v večernem Času. V povprečju polovici udeležencev uspe prenehati kaditi. Kadilci se na seminarju seznanijo s tehnikami sproščanja, ki jim pomagajo premagovati težave, ki se pojavijo po odtegnitvi cigarete. Spodbujeni so tudi k povečanju gibanja, saj tudi tako premagujejo odtegnitveni sindrom. Posebno predavanje znotraj seminarja je namenjeno zdravemu prehranjevanju. Nekateri kadilci se namreč med odvajanjem srečajo s porastom teže, ki se ji lahko uspešno izognejo z več gibanja in modrim sestavljanjem obrokov,« o procesih in težavah, ki spremljajo opuščanje kajenja, pravi mag. Damjana Podkrajšek z ZZV Celje, in opozarja, da je program odvajanja brezplačen: »Kadilci, ki zbirajo pogum za odvajanje, naj zato čimprej obiščejo svojega osebnega zdravnika. Tako si bodo rezervirali mesto v skupini.«
MILENA B. POKLIČ
za najboljše diplomante dobesedno pulile.
Ob tem so opozorili, da razmere sicer ureja trg dela, a še zelo boleče in počasi, zato je pred odločitvijo o vpisu za dijake silno pomembno, da pridobijo vse potrebne informacije. Je pa tudi na Celjskem izjemno pomanjkanje kadrov v tehničnih poklicih in to tako s področja poklicne kot srednje in visoke stopnje izobraževanja, so opozorili predstavniki območne
enote zavoda za zaposlovanje.
Minister Zupan s sodelavci je s pogovorom z dijaki s Celjskega na polovici svoje kampanje po Sloveniji, v kateri želi povečati zanimanje dijakov za tehniške študije. Opravljeno ocenjuje kot dobro, četudi gre za proces, ki ga bo treba nadaljevati tudi v prihodnje. »Odziv dijakov bo pokazal letošnji in vpis v prihodnjih letih, rezultati današnjih prizadevanj obeh --- Št. 9-31.
ministrstev pa se bodo pokazali šele čez nekaj let,« je povedal Zupan. »Gre za nadvse pomemben poskus uravnoteženja poklicnih profilov v primerjavi z Evropo. Veseli me tudi, da je odziv dijakov dober, četudi je jasno, da kot vsi mladi menijo, da vedo že vse in da so odločitve že sprejete. A vidi se, da razmišljajo tudi o bodočih poklicih,« je bil zadovoljen minister Zupan.
BRANKO STAMEJČIČ januar 2006 -
Za strokovnega direktorja bolnišnice
Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je v soboto objavil razpis za prosto delovno mesto strokovnega direktorja bolnišnice za naslednja štiri leta.
Sedanjemu direktorju prof. dr. Radku Komadini namreč prihodnji mesec poteče štiriletni mandat. Z znižanjem zahtevanih pogojev za to odgovorno delovno mesto (doktorat znanosti ni več pogoj) je mogoče pričakovati prijave večih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje. Še najbolj realno sito bodo tako organizacijske in vodstvene sposobnosti ter predložen program dela in razvoja medicinske stroke v bolnišnici.	MBP
Tudi Korejci kuhajo ir Emovih posodah
Celjska emajlirnica se želi še bolj utrditi na tujih trgih -prestrukturiranje
Državna pomoč za
Vlada je celjskemu podjetju Emo ETT, ki edino v Sloveniji še proizvaja emajlirano posodo, dodelila 129 milijonov tolarjev pomoči. Kot je povedal direktor Janko Go-renšek, gre pravzaprav za preoblikovanje pomoči, ki so jim jo odobrili pred nekaj leti in bi jo morali že vrniti, v dolgoročno posojilo. Denar so potrebovali za prestrukturiranje proizvodnje, ki bi podjetju dolgoročno omogočila stabilnejše poslovanje.
Emo ETT se namreč želi še bolj usmeriti v proizvodnjo izdelkov višjega cenovnega razreda in svojo blagovno znamko še bolj utrditi na domačem in tujem trgu. Zdaj izvozijo že več kot tri četrtine proizvodnje. V Evropi so uspešni pred-
vsem v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Češkem in Madžarskem in v Rusiji, emajlirano posodo pa prodajajo tudi na arabskih trgih, v Južni Koreji, Kanadi in ZDA. Ponovno so osvojili tudi države bivše Jugoslavije, kjer je blagovna znam-
ka Emo še vedno zelo znana. V Bosni in Hercegovini ter Srbiji imajo že nekaj časa podjetji, ki se ukvarjata z veleprodajo, v kratkem ga bodo ustanovili še na Hrvaškem.
Pred nekaj leti so v celjski emajlimici zaradi finančnih težav število zaposlenih znižali z več kot tristo na dvesto. Poleg velike konkurence na trgu sta jih prizadela še visoka cena pločevine in padec vrednosti dolarja. »Ker je bilo treba nujno znižati stroške, nam ni preostalo dragega, kot da odpusti-
mo večje število ljudi. Finančno stanje smo poskušali izboljšati tudi s prodajo nepotrebnega premoženja. Vendar lani nismo odpustih nikogar, medtem ko bomo letos spet začeli zaposlovati. Že v februarju naj bi v podjetje prišlo pet do deset novih delavcev,« pojasnjuje Janko Gorenšek. Poudarja še, da so v zadnjem času veliko naredili tudi na področju ekologije. Postavili so lastno Čistilno napravo, letos pa se bodo lotili še dotrajanih proizvodnih peči.	JANJA 1NTIHAR
ESevc še vedno v Celovcu
V teh dneh naj bi bilo znano, kakšna bo nadaljnja usoda zdaj že bivšega predsednika uprave Steklarne Rogaška Bojana Bevca, ki so ga pred dobrim tednom aretirali v Avstriji. V kateri fazi je zdaj postopek, nam včeraj ni uspelo izvedeti, saj je bil Bevčev celovški odvetnik Roland Grilc na službeni poti.
Kot je Roland Grilc povedal že prejšnji teden, so avstrijski organi od Hrvaške že zahtevali, da jim predloži do-
kumentacijo, na podlagi katere je zahtevala aretacijo. Po pisanj u hrvaških časopisov hrvaški organi potrebno dokumentacijo šele zbirajo, kar lahko pomeni, da bo postopek morebitne izročitve trajal še kar nekaj časa.
Kot je znano, je Hrvaška mednarodno tiralico za Bevcem izdala lansko jesen, ker naj bi se izmikal zaslišanju v zvezi z dogajanjem v podjetju Pik Vrbovec, ki ga je vodil v letih 2001 do 2004. Bevc je na-
mreč osumljen, da je to podjetje oškodoval za najmanj 17 milijonov kun oziroma dobrih 540 milijonov tolarjev. Ob njegovi aretaciji so se pojavila ugibanja, ali gre res za naključje. Bevc je namreč kljub tiralici večkrat nemoteno potoval v tujino (v ZDA ima družino), konec lanskega leta pa je povedal, da je nadzornemu svetu steklarne že predložil poročilo z imeni ljudi, ki so krivi za propad tega podjetja.	JI
Z ministrom o brezposelnosti
Celjski klub podjetnikov Zlatorog bo svoje prvo letošnje srečanje namenil gibanjem na trgu dela. Na območju širše celjske regije se namreč brezposelnost povečuje, kakovostnih delovnih mest pa je premalo. Še zla-
sti je zaskrbljujoče, ker je brez dela vse več mladih, veča se tudi delež tistih, ki imajo visoko izobrazbo in iščejo svojo prvo zaposlitev.
Direktorji celjskih podjetij bodo zato v sredo zvečer na okrogli mizi, na katero so
GARANT d.d. Polzela i^fiS U JĚ P Industrijska prodajalna Polzela V^lIVllMI Tel. 03 7037130,7037131 POLZELA _
UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
NOVO - DISKONTNA PRODAJA POHIŠTVA PRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV - DO 50% POPUST - VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG
hiMliMWMMiWIW
/m m-m
-
UGODIMO: Hitri kredit do vrednosti 300.000,00 SIT Vse uredite takoj pri našem prodajalcu
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03170 37 131
I E-mail: infofôlgarant.si, internet: www.garant.siL
DHB. ms
povabili tudi ministra za delo Janeza Drobniča in Lidijo Apohal Vučkovič iz vladne službe za razvoj, poskušali odgovoriti na vrsto vprašanj, povezanih s trendi na trgu dela. Tako naj bi med drugim slišali, kako v Sloveniji zmanjšati regionalne razlike v zaposlenosti in brezposelnosti, zakaj naraščajo neskladja med potrebami gospodarstva in ponudbo na trgu dela, s katerimi reformami na trgu dela mladih doseči spremembe, kako združiti regijske partnerje pri razreševanju brezposelnosti in kako bo vlada z ukrepi aktivne politike zaposlovanja spodbujala delodajalce k večjemu zaposlovanju.
O naraščajoči brezposelnosti med mladimi bodo govorih tudi predstavniki podjetij Unior, Štore Steel in Zdravilišče Laško.	JI
Dve uri manj pošte
Poštne enote na Celjskem bodo s 1. februarjem začele poslovati eno uro kasneje. Namesto od 7. bodo po novem odprte od 8. ure, zaprli pa jih bodo ob 19. uri, kar je prav tako uro prej kot doslej. Ob sobotah bo glavna pošta delala od 8. do 13.ure.
Lastniki poštnih predalov bodo torej lahko prevzemali pošto eno uro kasneje kot doslej, to pa je med mnogimi povzročilo kar nekaj nejevolje. Kot so pojasnili v celjski poslovni, enoti, so se za spremembo odpiralnega časa odločili, ker morajo upoštevati poenotenje delovnega časa pošt po vsej Sloveniji. S tem, ko bodo okenca odprli ob 8. uri, bodo njihovi delavci imeli eno uro več časa za pripravo na delo s strankami, s skrajšanjem delovnega časa pa naj bi zagotovili večjo varnost delavcev na poštah v večernih urah.
Vendar bodo, poudarjajo na pošti, v posameznih primerih lastnikom poštnih predalov (predvsem podjetjem) vendarle omogočili dvig poštnih pošiljkže pred 8. uro. Poleg tega tudi že razmišljajo o tem, da bi prej kot ostala okenca odprli tisti del pošte, v katerem so poštni predali. Vendar morajo prej poskrbeti za nekatere gradbene in tehnične rešitve.
JI
NAKRATKO
Še veë Alposa s# Husiji
Šentjurski Alpos bo do konca marca v Rusiji ustanovil obrat za montažo aluminijastih lestev, v katerem bo delalo 25 ljudi. Naložba je vredna 150 tisoč evrov. Če bo obrat posloval uspešno, naj bi v Rusiji v nekaj letih postavili celo tovarno za proizvodnjo lestev. Alpos je lani s prodajo lestev, boksov in kovinskega pohištva na ruskem trgu ustvaril 1,5 milijona evrov prihodka.
Nagrade ©IS
Gospodarska zbornica Slovenije bo v četrtek, 2. februarja, že 38. leto zapored podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Lanski nagrajenec s Celjskega je bil direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek.
Presenečenje iz Krke
Farmacevtsko podjetje Krka je ta teden kot prvo objavilo okvirne poslovne rezultate za leto 2005. Imeli so tudi tehten razlog. Prodaja se jim je v zadnjem četrtletju močno povečala in na letni ravni za 19 odstotkov presega tisto iz leta 2004.
Temu primerno pa je poskočil tudi dobiček družbe, ki presega 21 milijard SIT in se je povečal za 53 odstotkov. Še ob koncu oktobra je kazalo, da bo družba povečala prodajo za okoli 16 odstotkov in dobiček za okoli 35 odstotkov, tako da so bili vlagatelji kar močno presenečeni. Delnice Krke so v zadnjem tednu pridobile pet odstotkov vrednosti, letošnja rast pa že presega 13 odstotkov.
Oznaka	Ime	Enotni tečaj Promet v mSIT			% spr.
CICG	Cinkarna Celje	24.500,00	55.69		0.00
CETG	Cetis	28.100,00	0.28		0,00
CHZG	Comet Zreče	2.250,00	0,02		-6.67
GRVG	Gorenje	5.460,79	103.44		0.21
PILR	Pivovarna laško	i 7.443,55	35,43		-0.09
JTKS	Juteks	25.894.69	24,98		-1.57
ETOG	Etol	48.548,00	5,39		3,43
Promet z delnicami Krke predstavlja polovico vseh poslov na Ljubljanski borzi. Nekaj več se trguje le še z delnicami Petrola in Mercatorja, občasno pa se prebudi še Gorenje. Vendar nobenemu izmed navedenih vrednostnih papirjev v zadnjem tednu ni uspelo bistveno spremeniti nakupnih limitov vlagateljev, tako da se je cena Petrola in Gorenja povzpela za dober odstotek, delnice Mercatorja pa so celo pod ravnijo iz prejšnjega tedna. Za večino delnic lahko tudi ugotavljamo, da so v zadnjem tednu pridobile predvsem tiste delnice, katerih vrednost se je s tem vrnila na nivo iz začetka leta. Ob odrivu Krke in blagi podpori nekaterih ostalih delnic borzne kotacije pa je glavni borzni indeks le prilezel nad nivo iz začetka letošnjega leta.
Indeks
SBI20
Zadnji tečaj
4.647,62
121,84
% spr.
0.74
0,07
Posebno poglavje preteklega tedna so delnice investicijskih družb, ki so se odzvale ne pozitivno gibanje njihovih čistih vrednosti sredstev (ČVS). ČVS delnic NFD 1 in Krone Senior se je v zadnjem tednu popravila za 1,2 odstotka, delnice pa so se podražile za 1,8 odstotka. Rast ČVS ostalih investicijskih družb je bila precej skromnejša, večinoma okoli pol odstotka, vendar dovolj, tako da so se podražile prav vse investicijske družbe. Rast delnic investicijskih družb pa je dvignila tudi indeks PIX nad nivo 4.000 točk, pod katerega je padel ob koncu novembra.
Ob koncu lahko rečemo, da so poslovni rezultati Krke prav gotovo vsaj kratkotrajno povečali zanimanje vlagateljev za vlaganje na slovenski trg kapitala. Za kaj več pa bo potrebnih še nekaj podobnih pozitivnih sporočil o poslovanju.
KAREL LIPNIK, borzni posrednik, Ilirika d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana
Uspešno leto za Hranilnico Lon
Hranilnica Lon iz Kranja, ki ima od leta 2000 poslovno enoto tudi v Celju, je lani spet poslovala zelo uspešno. Bilančno vsoto je povečala na 12,6 milijarde tolarjev, kar pomeni 26-odstotno rast, čisti dobiček, ki znaša več kot tristo milijonov tolarjev, pa se je v primerjavi s predlani podvojil.
Hranilnica Lon je še vedno v stoodstotni slovenski lasti in ima razpršeno lastniško strukturo. V vodstvu poudarjajo, da ves čas zagotavljajo kapitalsko ustreznost, lani pa so kapital z izdajo nove emisije delnic povečali že na milijardo tolarjev.
Lon se je v štirinajstih letih delovanja razširil že skoraj po vsej Sloveniji. Trenutno imajo osem poslovnih enot. Zadnjo poslovno enoto so lani odprli v Velenju, že v prvih dneh februarja pa jo bodo še v Mariboru. Med letošnjimi cilji so si v hranilnici zadali tudi postavitev elektronske banke za prebivalstvo.	JI
NI
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Gradiva le še na spletu
Izpolnjene zahteve o dostopnosti informacij javnega značaja
Današnja seja celjskega mestnega sveta bo na nek način prelomna. Ne le zato, ker bomo v uvodu slišali informacijo župana Bojana Šrota, ki bo svetnike obvestil, da bo po 1. februarju le še nepoklicni župan. Zanimiva bo tudi po tem, ker bomo slišali odzive svetnikov na odločitev mestne občine, da bo poslej gradivo za seje objavljeno le še na spletnih straneh občine in da pisnega gradiva ne bodo več dobivali.
Razlog za takšno odločitev mestne občine ni bil le varčevanje pri stroških za razmnoževanje in pošiljanje gradiv po poŠti. Občina mora namreč po zakonu o dostopnosti informacij javne-
ga značaja vsa podobna gradiva javno objavljati. Zdaj so na spletnem naslovu www.celje.si to zahtevo izpolnili. Vsi zainteresirani najdete vsa pripravljena gradiva za današnjo sejo na zapisanem spletnem naslovu tako, da na osnovni strani izberete okence Mestna občina, zatem okence Mestni svet in rubriko Gradiva za seje. Vsa objavljena gradiva so v pdf formatu, kar pomeni, da morate imeti za branje nameščen (brezplačno dosegljiv) program Acrobat reader.
Pooblaščenec na stike z javnostmi Mestne občine Celje Roman Repnik pojasnjuje, da so takšen način obveščanja svetnikov in javnosti
V Celju je trenutno najbolj vroče vprašanje, kdo bo zasedel direktorska stolčka v dveh javnih zavodih -Muzeju novejše zgodovine Celje in novem Zavodu za kulturne prireditve in turizem Celeia.
Razpis je, kot smo že poročali, potekel, prav tako je občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade že opravila pogovore s kandidati. Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, ko je curljanje informacij o kandidatih povzročilo nemalo zapletov, so zasedali za strogo zaklenjenimi vrati. In čeprav uradnih informacij prav zaradi tega ni, smo izvedeli, da naj bi za direktorsko
BIOTEHNIŠKA SOLA MARIBOR
Vrbanska cesta 30,2000 Maribor V šolskem letu 2006/2007 bomo na Biotehniški šoli Maribor izobraževali za naslednje programe:
=> VETERINARSKI
TEHNIK (4-letni program) :> KMETIJSKI TEHNIK
(4-letni program) O- VRTNARSKI TEHNIK
(4-letni program) r- KMETIJSKI
MEHANIK (3-letni program) » VRTNAR (3-letni program) o POMOČNIK KMETOVALCA (2,5-letni program) r> VRTNARSKI
TEHNIK -PTI (3+2) O KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI (3+2) Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/251 30 11.
pripravljali dalj časa. »Pri tem je pomembno vedeti, da mestna občina namensko financira dejavnost vseh svetniških klubov in to tako, da po 50 tisoč tolarjev na svetnika mesečno namenja nakupu potrebne pisarniške opreme, računalnikov in drugih pripomočkov, ki jih za delo potrebujejo svetniki.« Svetniške skupine so se zato doslej že opremile z vso potrebno opremo, ki omogoča, da si svetniki lahko sami natisnejo gradiva, če jih želijo imeti tudi v fizični obliki. »Ker pa gre za poskusni projekt takšnega obveščanja svetnikov in ker je na to obliko že bilo tudi nekaj pritožb, pa smo se odločili, da bodo ob zahtevah svetni-
kov le-tem posredovali tudi gradivo v fizični obliki, torej enako kot doslej,« je povedal Repnik.
Seveda bo zanimivo slišati odzive svetnikov na novost. Ob tem pa ni zanemarljiv podatek, da je mestno občino samo fotokopiranje pripravljenih gradiv za seje mestnega sveta stalo okoli 3 milijone tolarjev letno. »K temu je seveda potreba prišteti še druge stroške, zlasti poštnino. Ob obravnavah proračuna, ki je objavljen v izredno zajetnem gradivu, pa se je pripetilo, da je občino priprava gradiva za eno samo sejo stala tudi blizu milijona tolarjev,« je povedal Repnik.
BRANKO STAMEJČIČ
Kdo na stolčka
Novi zapleti pri imenovanju direktorjev Muzeja novejše zgodovine Celje in zavoda Celeia
mesto v muzeju kandidirali sedanja direktorica Marija Počivavšek in nekdanja, Andreja Rihter. Večja je gneča za stolček v bodočem zavodu Celeia. Komisija je izločila dva prijavljena kandidata, saj nista izpolnjevala pogojev, med preostalimi tremi pa se ni mogla odločiti. Čeprav v občinski stavbi o imenih prijavljenih ne govorijo, smo izvedeli, da gre za Željka Ciglerja, Bojana Vi-voda in Darjo Pavlina.
Na seji komisije je prišlo tudi do nenavadnega zapleta, saj s kandidati in njihovimi predstavljenimi programi niso bili zadovoljni vsi člani komisije. Ena od članic, menda naj bi šlo za Janjo Romih, je namreč predlagala, da bo do naslednje seje, sklicane za 9. februar, predlagala svojega kandidata, kar naj bi ji omogočal poslovnik. Pravno pa je zadeva na vsak način vprašljiva, saj je bil razpis že zaključen. Predsednik komisije Miro Terbovc pojasnjuje, da tolmačenje poslovnika res omogoča predlaganje kandidatov tudi na seji komisije, zato je na tak predlog pristal. Vprašanje pa je, če bo do takšnega predloga sploh prišlo in tudi, če bi zdržal pravno presojo ob pritožbi katerega od preostalih treh kandidatov. »Želimo si, da bi imeli širok in dober krog kandidatov, zato tudi takšna odločitev,« pojasnjuje Terbovc. Neodločnost komisije pa kaže tudi odločitev, da bodo svetoma obeh zavodov predstavili programe vseh kandidatov in šele po njihovih odločitvah in predlogih izoblikovali svoj predlog. Na marčevski seji naj bi ga potrjeval mestni svet, ki ima pri teh imenovanjih zadnjo besedo.
BRST
Nov poveljnik »celjskega« bataljona
Na začetku leta so v Slovenski vojski izpeljali nekaj kadrovskih sprememb, še posebej v 1. brigadi, ki predstavlja jedro poklicne vojske in katerega del je tudi 20. motorizirani bataljon s sedežem v Celju.
Dosedanji poveljnik 20. bataljona v Celju podpolkovnik Miha Škerbinc -Barbo je prevzel poveljstvo 10. bataljona v Ljubljani, poveljstvo nad »celjskim« bataljonom pa je prevzel major Igor Iskrač.
Celjski bataljon je z več kot 500 pripadniki eden najpomembnejših členov Slovenske vojske, kar dve enoti tega bataljona sta trenutno na mirovnih misijah - ena na Kosovu in druga v Afganistanu.
Major Igor Iskrač je novi poveljnik celjskega bataljona.
Major Igor Iskrač se je rodil 5. junija 1965 v Celju. Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje na splošni srednji vojaški šoli v Ljubljani in na vojaški akademiji za artilerijo v Beogradu. Kot zaveden Slovenec je leta 1991 prebegnil na stran takratne Teritorialne obrambe in nadaljeval delo v slovenskih oboroženih silah. Opravljal je delo od poveljnika voda, poveljnika čete, pomočnika poveljnika bataljona za učne zadeve, pa vse do namestnika poveljnika bataljona. V zgodovini slovenske vojske ni bilo večje vojaške vaje, v kateri ne bi sodeloval bil pa je tudi na mednarodnih vojaških vajah. Je nosilec številnih priznanj slovenske vojske.	BRST
OSNOVNE ŠOLE MESTNE OBČINE CELJE
vabimo
k vpisu otrok v 1. razred za šolsko leto 2006 - 2007
vpis bo potekal v naslednjih dneh:
ponedeljek, 6. februar 2006, od 9. do 14. ure; torek, 7. februar 2006, od 9. do 14. ure; četrtek, 9. februar 2006, od 14. do 18. ure.
^ Vpis je obvezen za otroke, rojene leta 2000. O Starši vpišejo otroka v tisto šolo, ki je določena s šolskim okolišem, v katerem prebivajo.
I. osnovna šola Celje, II. osnovna šola Celje, III. osnovna šola Celje, IV. osnovna šola Celje, Osnovna šola Frana Kranjca, Osnovna šola Hudinja, Osnovna šola Frana Roša, Osnovna šola Lava, Osnovna šola Ljubečna

Šola za ves kraj
Ministra Milan Zver in Karel Erjavec v KS Ponikva - V znamenju šole in gasilcev ))SpïnG3J04€ SOlO
OB ROBU Za vse, ki
V petek sta Žalec in predvsem Krajevno skupnost Ponikva na povabilo tamkajšnjega poslanca in predsednika sveta KS Ivana Jelena obiskala minister za šolstvo Milan Zver in za obrambo Karel Erjavec.
Sproščeno druženje so kronali s polaganjem temeljnega kamna za gradnjo nadomestne podružnične šole, ki si jo 1.100 krajanov želi že več let. Nova šola bo stala približno dvesto milijonov tolarjev, k vsoti bo država dodala četrtino, dobrih 48 milijonov tolarjev, medtem ko bodo ostalo poplačali v občini Žalec. »Slovenska specifika je 350 podružničnih šol, kar je tretjina vseh šol. V ministrstvu nam ne pade na pamet, da bi jih začeli zapirati. Te šole imajo mnogo funkcij, ne le izobraževalne naloge, pri čemer bi z zapiranjem okrnili življenje v teh krajih,« je poudaril minister Milan Zver, ki je »priznal«, da gre za drago storitev, vendar študije dokazujejo^uspe-šnost teh šol. »Sicer je to odvisno od pedagoškega kadra, ki lahko tudi v težkih podružničnih razmerah ustvari dobre učence.«
POŠ Ponikva v štirih razredih obiskuje 35 otrok. Kakor je omenil žalski župan Lojze Posedel, bi bilo verjetno ceneje, če bi kupili dober šolski avtobus in otroke vozili v matično Šolo v Žalec, »vendar je tudi za Ponik-
Eden zadnjih, pa tudi najpomembnejših prizorov v POŠ Ponikva, ki jo vodi Katja Bolka.
vo šola izjemno pomembna«. Graditi bodo začeli takoj po koncu letošnjega šolskega leta, in sicer bodo staro šolo podrli, namesto nje zgradili nov objekt, učenci pa bodo prihodnje šolsko leto na novo šolo čakali v matični šoli v Žalcu. Da je petkov dogodek pomemben za Ponikvo, so dokazali številni domačini in vsi, ki so pripravili prisrčen kulturni program.
Gasilstvo kot izbirni predmet?
Ministru za obrambo Karlu Erjavcu so člani Prostovoljnega gasilskega društva
Ponikva predstavili dosedanjih 75 let, ki jih odlikuje veliko prostovoljnih ur in udarniškega dela ter tudi uspehi na različnih tekmovanjih, pri čemer si ob letošnjem jubileju želijo novo cisterno. »Smo skromni, ne razmišljamo o novem vozilu, vendar je sedanje zelo zastarelo,« je poudaril poslanec in predsednik sveta KS Ivan Jelen, ki je za pomoč pri nakupu cisterne zaprosil državo in občino.
Gasilci so ministra opozorili na včasih nepravično kategorizacijo gasilskih društev. Minister Erjavec, ki se zave-
da poslanstva gasilcev, bo menda šolskemu ministru predlagal, da bi zaradi številnih ur, ki jih učenci preživijo na gasilskih vajah in večjega čuta za solidarnost, med izbirne predmete uvedel humanitarne vsebine s področja zaščite in reševanja. »Želim vam čim manj intervencij, če pa že, želim, da se domov vrnete živi in zdravi,« je omenil minister Erjavec, ki se je zavezal, da.bo ministrstvo za nakup potrebne opreme zagotovo namenilo več denarja kot žalska obči-
US, foto: TT
. Zakaj sta Ponikvo obiskala minister za šolstvo Milan Zver in za obrambo Karel Erjavec? Povezavo je našel žalski župan Lojze Posedel (priznamo, da ne u tem kontekstu): »Bal sem se, da boste rekli, da smo včasih vsi >Špri-cali< šolo«. Redko smo namreč ob obiskih ministrov c na-ših krajih priča tolikšni sproščenosti, duhovitim pripombam in smehu, kot seje to dogajalo ob petkovem obisku. Res, da je bil največkrat pobudnik župan Posedel (pripombe, da je bil vesel, ker ga je država sploh povabila, ne bomo upoštevali), vendar tudi ministra nista veliko zaostajala.
Začelo se je s pripombo župana Posedela, da bodo ku lturni program pripravili pevci s Ponikve - med njimi je tudi gostitelj Ivan Jelen - ki so se menda za to priložnost naučili nekaj pesmi s šolskega področja in tudi eno borbeno. »Naši dedje so poleg cerkvenih in še kakšnega objekta javnega značaja, pri tem mislim na gostilnice, poskrbeli še za šolo,« je omenil minister Zver, ki je, seveda v šali, županu Posedelu v šoli odvzel tudi zadnjo besedo z obveznim navodilom, kdo mora skrbeti za polne učilnice y šolah - tega minister nikoli ne pozabi omeniti.
»Za življenje v manjših krajih niso pomembne le cerkev, gostilna in šola, temveč tudi gasilci,« je poudaril minister Erjavec, ko so mil po dveh urah in pol »pustili do besede«. Župan Posedel sicer ni pozabil omeniti, da so zaradi mraza govori bistveno krajši, veliko zabave, pa je povzročilo tudi dogovarjanje o tem, koliko bo kdo prispeval za gasilsko cisterno. Po besedah gostitelja Jeléna bi. polovico potrebnega denarja, 18 milijonov tolarjev, že zbrali, nekako bi napraskali še pol od polovice, ostalo polovico od polovice pa bi v resnici potrebovali. Če ne zaradi drugega, se bodo zaradi Erjavčeve obljube, da bo dal več, v žalski občini potrudili - čeprav, kakor je navedel župan Posedel: »Šola bo (če kdo ne ve, odprli jo bodo 31. avgusta 2007 ob 10. uri), za gasilski avto pa nisem tako zelo prepričan.«
Da ne bo pomote, to se je dogajalo v uradnem delu. Gasilci so sicer poskrbeli tudi za jedačo in pijačo, dobro voljo pa so očitno gostje prinesli s seboj. Na srečo. Če bi videla, kolikokrat sta Zver in Posedel staknila glavi in se nasmejala skupni domislici, se bojimo, da bi Janša in Kacin malce grdo pogledala. In pri tem spregledala, kakšen pomen ima sproščen obisk dveh ministrov na pon-kovljanskem krasu.
URŠKA SELIŠNIK
Mobitel slabo sliši
Lahko bi prisluhnil krajanom Mlač in strokovnjakom, saj ga to ne bi dosti stalo
Svetnica v konjiškem občinskem svetu dr. Marinka Vovk je že pred časom na občinskem svetu sprožila vprašanje, kako bo občina ukrepala v zvezi z rezultati meritev elektromagnetnih sevanj v okolici Mo-bitelove bazne postaje v Mlačah. Meritve, ki jih je opravila neodvisna institucija Bio-slor iz Nemčije, so namreč pokazale ogroženost družine Stojan, ki živi v neposredni bližini bazne antene.
Občina Slovenske Konjice se je odzvala na pobudo svetnice in Mobitelu posredovala poročilo o meritvah in zahtevo po izvedbi preventivnih ukrepov. Pri tem Mobitel v odgovoru navaja le to, da so meritve na različnih mestih v oddaljenosti do dvesto metrov pokazale, da sevanje nikjer ne presega uradnih mejnih vrednosti, kar je ugotovil tudi Bioslor, medtem ko ne odgovarja na zahtevo za izvedbo preventivnih ukrepov. »Krepko so presežene pripo-ročljive preventivne mejne vrednosti 100 pW/m2 za bivalne prostore v hiši družine, ki stoji prav v sevalnem, koridoru (izmerjena vrednost povpr. 200 pW/m2),« ponovno opozarja dr. Vovkova. »Po priporočilu neodvisnih institucij, raziskovalcev in zdravnikov naj bi se bivalni prostori, ki so sevalno obremenjeni z več kot 100 pW/ m2, uporabljali le kratkočasno, pri čemer niso primerni za spalnice in otroške sobe. Teh netermičnih bioloških učinkov elektromagnetnega sevanja, ki lahko pri občutljivih osebah s kroničnimi obolenji, z alergijami, pri otrocih in nosečnicah pov-
Dr. Marinka Vovk
zročajo dolgotrajne zdravstvene težave in obolenja. Mobitel ne upošteva, čeprav zdravstvena stroka in raziskovalci opozarjamo na njihove negativne učinke.«
Da bi vendarle rešili problem, napoveduje dr. Vovkova že v februarju skupni sestanek predstavnikov Mobitela, inštituta Bioslor, Občine Slovenske Konjice, Krajevne skupnosti Loče in krajanov Mlač: »Na njem bomo na osnovi novih odkritij s področja sevanja (ki jih Mobitel Še ne pozna ali jih ne žeh poznati) ponovno zaprosili operaterja, da zaradi preventivnih razlogov izvrši tehnični ukrep, ki je ekonomsko popolnoma sprejemljiv, saj s tem spremeni sevalni snop, ki po sedanjih meritvah resnično negativno vpliva na zdravje in počutje družine Stojan.«
MILENA B. POKLIČ
Apartmaji ne bodo naprodaj
Občinski svet Rogaške Slatine na zadnji seji še ni sprejel predloga družbe Co-mett domovi, ki gradi tam nov dom starejših, da bi se občina odrekla morebitnemu lastništvu in prodaji domskih apartmajev. Pri tem je prišlo do burne razprave posameznih svetni-
Občina in Comett domovi sta namreč predlani sklenila pogodbo, da bo občina sofinancirala gradnjo doma s 40 milijoni tolarjev ter bo v zameno postala lastnica domskih apartmajev (v skupni izmeri 180 kvadratnih metrov) . Apartmaje bi nato pro-
V zvezi s specifično zasnovo vodenja in upravljanja slatinskega doma starejših so iz Cometta domovi poročali, da gre za prvi takšen primer v Sloveniji. V Rogaški Slatini bodo namreč tudi družinske skupnosti štirinajstih posameznikov, s skupno kuhinjo, kjer bodo pripravljali hrano sami ali pod strokovnim nadzorom.
dala tretjim osebam, na trgu.
Občina, ki ji 40 milijonov doslej ni bilo treba zagotoviti, je v začetku januarja prejela Comettov pisni predlog o razveljavitvi omenjene pogodbe. Comett ji je uradno sporočil, da morebitna odprodaja apartmajev tretjim osebam ni skladna s specifičnim upravljanjem doma ter je v neskladju z zahtevami ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, prav tako pa je nesprejemljiva za kreditodajalca.
V občinski upravi omenjajo, da niso imeli z omenjeno pogodbo doslej nobenih stroškov, morebitna prodaja apartmajev pa bi bila zanjo zaradi različnih razlogov zelo zahtevna in tvegana. Vse skupaj je na zadnji seji občinskega sveta povzročilo burno razpravo posameznih svetnikov, ki so menili, da bi lahko bili zavedeni.
Zato so se odločili, da bodo odločitev o razveljavitvi pogodbe sprejeli na prihodnji seji, ko bo Comett pripravil obširnejšo obrazložitev razlogov ter trdno pisno zago-
Direktor Cometta Franc Kolene je občinskemu svetu med drugim poročal, da v novem domu starejših v Rogaški Slatini opravljajo zaključna dela. Del zunanje ureditve je zaradi vremenskih razmer nedokončan, pri čemer izvajalec obljublja, da bo tudi to opravil v roku. Slavnostna otvoritev doma bo tako po njegovem zagotovilu 17. mar-
tovilo, da bodo apartmaji ostali v njegovi (Comettovi) la-
BRANE JERANKO

INFORMACIJE
7
Hofer
lei. à art 30 01 rio 01. 02X16 idoíkí' v Ihko ne oJqo«ir;sro C«.-e $3 v V? s Atsilr. 0'jv .
Prodaja ;
oo í-)|mí' « çmcod njs
sporoča
Čebula
razred 1,2 kg
Paradižnik
razred 1,1 kg
^9,50/kg i 8
Solata endtvjfa
razred 1,5001
Jagode
razred 1,25Ó g
111 fflBBW^ Obiščite našo IP^^ novo poslovalnico!
J>000 Celje, Teharje 1a
Odprto: pon. - pet.: 8.00 -20.00, sobota: 8.00 -18.00 Zagotavljamo vam atraktivne nakupe in veliko število brezplačnih parkirnih prostorov.
8
12
KRAJEV
ÍIK
Moč	argumentov ali lobijev?
V Šentjurju podpisali pobudo za umestitev tretje razvojne osi na Kozjansko
Pobuda, da tretjo razvoj-	dilo dejstvo, da je trasa po	dogovora in študij. Vsekakor
no os umestijo na območje	Koroškem že bolj ali manj	bi povezala območje z 52 ti-
Kozjanskega, je zaživela	definirana, od Celja do No-	soč prebivalci, precej razvi-
lansko jesen. Župani občin	vega mesta pa sploh ne. S svo-	to turistično-zdraviliško ob-
Obsotelja s Kozjanskim se	j0 pobudo je seznanil šent-	močje in pozitivno vplivala
zavedajo, da sta glede na	jurskega župana mag. Štefa-	na mnoge negativne demo-
nedorečenost trase med Ce-	na Tisla in podžupana Jože-	grafske kazalce tega tradicio-
ljem in Črnomljem bistve-	ta Koržeta. Podprli so jo tu-	nalno zaostalega območja,
ni lokalna aktivnost in vse-	di ostali župani tega območ-	Poleg gostitelja šentjurske-
stranska podpora omenje-	ja. Glede na nujnost različ-	ga župana Tisla so se sreča-
nemu projektu. Prav temu	nih možnih študij pred na-	nja udeležili še župani Dob-
je bilo namenjeno četrtko-	daljnjo izvedbo projekta je	ja Franc Salobir, Kozjega An-
vo delovno srečanje župa-	jasno, da bo v razmislek priš-	drej Dušan Kocman, Podče-
nov in poslancev v Šentjur-	la tudi omenjena pobuda. Po	trtka Peter Mišja, Rogaške
ju. Razen pobudnika ideje	besedah Jožeta Artnaka pri	Slatine mag. Branko Kidrič
Rudolfa Petana poslancev	tem računajo predvsem na	in Bistrice ob Sotli Jožef Pre-
kljub vsestranski podpori	prednosti najlažje trase.	grad. Ostali, ki so tudi po-
V Šentj ur ni bilo.	Najbližja izpeljava trase med	slanci državnega zbora, so se
Tretja razvojna os naj bi bila	Celjem in Novim mestom bi	opravičili. Iz izjav prisotnih slovenski projekt tretjega ti-	bila z gradbenega vidika na-	županov je bilo jasno, da po-sočletja in kot je dejala di-	mreč izredno zahtevna in kot	budo vsaj načelno podpira-rektorica Razvojne agencije	So izpostavili verjetno tudi ne	jo vsi. Kako vroče, pa je od-Kozjansko mag. Zlata Plo-	najbolj optimalna. V predla-	visno od tega, kako oddalje-štajner, je prav zato bistve-	ganem primeru bi tretja raz-	ni so njihovi centri od poten-no, da se ne zreducira zgolj	vojna os koristila del že zgra-	cialne avtoceste. Tako na pri-na izgradnjo avtoceste s Ko-	jene avtoceste med Ljublja-	mer ni bilo mogoče presli-roške na Dolenj sko. »Upošte-	no in Mariborom in potem v	šati očitka Jožefa Pregrada, vati je treba celostno razvoj-	nacionalnem programu za iz-	da se podcenj ujoč odnos kano strategijo z gospodarski-	gradnjo avtocest že opřede-	že že v regionalni razvojni mi, s prometnimi, turistič-	ljeno navezovalno cesto	agenciji in da ostajajo na ravnimi in drugimi inštitucio-	Dramlje-Šentjur. Kako bi se	ni neenakopravnih sogovor-nalnimi učinki.« Rudolfa Pe-	trasa odvila naprej proti Sev-	nikov. »Vsaka cesta nas pri-tana je k delovanju spodbu-	niči, je seveda še povsem stvar	pelje bližje svetu, vendar bo-
Tudi na tem sestanku ni	mo zastavil tudi poslansko
bilo težko našteti vseh pred-	vprašanje. Konec zgodbe je
nosti, ki bi jih avtocesta pri-	prav gotovo odvisen tudi od
nesla temu delu Slovenije,	tega, kaj bo imelo večjo te-
Podpisano pobudo so poslali	žo - argumenti ali moč lo-
kaotičnega stanja pred pre- na pristojno ministrstva in	biranja, hodom s Hrvaško. vlado, Petan pa je na to te- SAŠKA TERŽAN
mo svoje probleme morali še vedno reševati sami,« je povedal Pregrad, ki si prizadeva, da bi njihova občina dobila lokalno obvoznico zaradi
Droga ni moda
Prvi teden februarja so v Mestnem kinu Metropol pod okriljem društva za ustvarjalnost Filter vnovič namenili projektu Droga ni moda. Osnovni nđmen in vodilo projekta je opozarjanje na prisotnost drog med mladimi, njihovo neosveščenost in posledice.
Zaradi dobrega lanskega odziva so se tudi letos odločili za ciklus treh filmov, ki jih bodo zavrteli v kinu Me-
tropol. Videti bo mogoče slovenski film o ljubezni in prebijanju dveh odvisnikov - Slepilo, pa kolumbijsko-ameriš-ko delo Marija, milosti polna, v katerem mlado dekle prisilijo v tihotapljenje drog, skritih v njenem telesu in še ameriški film Rekviem za sanje, ki spremlja štiri zgodbe štirih različnih odvisnikov.
Filmske predstave bo spremljala razstava del dijakov Dijaškega doma Ceíje, v
bližnji internetni kavarni Stane pa bo na ogled razstava fotografa Vinka Skaleta z naslovom Love parade. Letošnji projekt bodo zaključili z brezplačnim koncertom celjske skupine Hard.com, v soboto, 4. februarja.
Pri izvedbi letošnjega projekta sodelujejo Zavod Vir, Dijaški dom Celje, distributer AG Market in ekipa filma Slepilo.
BS
Sola in tečaji
Na Ljudski univerzi Celje še danes vpisujejo v 7., 8. in 9. razred devetletne osnovne šole za odrasle in mladostnike. Predavanja se bodo začela 2. februarja.
Šolanje je namenjeno tistim, ki v rednem šolanju niso zaključili osnovne šole. Spričevalo o končani osnovni šoli
je enakovredno spričevalu rednih osnovnih šol in omogoča vpis v programe srednjega izobraževanja.
Vpisujejo že tudi v spomladanski semester študija tujih jezikov. Novost pri programih za podjetja in posameznike je program srbskega jezika za poslovno rabo.
Včeraj pa se je na Ljudski univerzi pričela delavnica retorike, ki jo vodi prof. Marijana Kolenko. Za vse, ki se želijo usposobiti ali dodatno informirati na knjigovodskem področju, pa od 20. februarja dalje organizirajo delavnico Dvo-stavno knjigovodstvo na računalniku.	BS
VASE SKRITE ZELJE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
Včeraj izpolnili prvo željo
Dragi naši, z eno besedo pohvaljeni. Poslali ste nam kar zajeten kup pošte in dobili smo nekaj prav izvirnih, zanimivih in nekaj tudi čisto neizvedljivih želja. Čisto vsega vam seveda ne smemo zaupati, ker potem ko bomo lepega dne potrkali na vaša vrata ali pozvonili na vašem telefonu, vse skupaj sploh ne bo presenečenje.
Prvo skrito željo smo izpolnili včeraj. Bili smo prav tako na trnih kot naša prva srečna izbranka - o vseh podrobnostih boste lahko zelo kmalu prebrali v eni prihodnjih številk Novega tednika in prisluhnili v enem od pri-
hodnjih sobotnih dopoldnevov na Radiu Celje. No, tega vsekakor ne smete zamuditi. Lahko pa nam verjamete, da pridno prebiramo vašo pošto in mnogim že pripravljamo presenečenja. Ampak, dragi moji - na počitnice v Afriko si želi tudi celo naše uredništvo. Morda. Če zadenemo a loteriji, bomo šli pa skupaj. Sicer pa se nikar ne obirajte in nam pošljite dobro misel zase ali za koga, ki si jo zasluži. Naslov je še vedno isti: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje ali pa elektronsko na tednik@nt-rc.si. Pustite se presenetiti.	ST
Učiteljski sprehod skozi čas
Knjigo, ki nas vrača v čase, ki si jih zdajšnji pedagoški delavci ne morejo predstavljati, so minuli četrtek predstavili v žalski medobčinski matični knjižnici. Avtorice besedil so v sproščenem pogovoru, ki ga je imenitno vodila Anka Krčmar, obujale spomine na čas pred vojno, med njo in po njej. Z dekreti razkropljene po vsej Sloveniji so preživljale najaktivnejša leta svojega življenja. Čas jim je marsikaj podaril in jih tudi za marsikaj prikrajšal, preživele pa so, ker so imele rade svoje učence in oni njih. To je bilo v bistvu tudi sporočilo lepega in prisrčnega klepeta v Žalcu, ki ga je na Orfovem inštrumentariju z glasbo obogatila skupina Kraguljčki I. osnovne šole pod vodstvom Ksenije Kuzma.
JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR
Društvo upokojenih pedagoških delavcev Slovenije je konec lanskega leta pri založbi Jutro izdalo knjigo Sprehod skozi čas - Dokumenti nekega časa. V knjigi so zbrani spomini mnogih, sedaj že upokoje-
nih pedagoških delavcev iz vse Slovenije, med drugim tudi savinjskih učiteljic Karolíně Agrež, Julijane Golob, Tončke Hazier, Magde Ježovnik, Helene Kronov-šek, Anči Skok in pokojne Rozalije Kobale.
NAJDETE MAS NA GLAVNEM TRGU 13
051 366 934
Obiščite nas, vljudno vabljeni!
Poslancev kljub vsestranski podpori na srečanje ni bilo.
»Podpirali smo ga že na začetku njegove poti na Full Cool Demo Topu in mu bomo stali tudi v prihodnje ob strani in se veselili njegovih uspehov, ki so deloma tudi naši uspehi,« pravi oče Bojan Dežan, ki nam je o pripravah Anžeja na Emo zaupal: »Ima svoj prostor, v katerem je veliko vadil.« Čeprav se Anžej ves čas ni ločil od kipca - Eme, je škatlo, v kateri je bilo delo Oskarja Kogoja, skrbno čuval prav oče.
Mama Estera Dežan je ob zmagi ostala brez besed in s solzami sreče. »Privoščim mu iz dna srca, garal je za to. V zadnjem času je bila doma predvsem tišina zaradi njegovih priprav, smo ga pa poslušali še v petek zvečer na Radiu Celje v njegovi oddaji Vroče.
Res je bil aktiven na vseh področjih.«
Katjo Koren smo na odru videli kar trikrat, uspelo pa ji je zmagati v družbi dobrega prijatelja Anžeja Deža-na. Z njim odhaja na Evrosong, o katerem pa ni veliko razmišljala: »Po pravici povedano, sem bolj razmišljala o šoli, zdaj pa bom morala razmišljati tudi o Evrosongu.«
Drugouvrščena Saša Lendero je čestitala Anžeju in mu zaželela vse najboljše. »Vesoljni Sloveniji bi položila na srce, da letos, ko bomo Anžeja gledali na velikem odru, mislimo nanj, kolikor se le da.«
Zmagal je naš Anžej Dežan
Anžej je malce spominjal na Toša Proeskega. »Toše je car in za takšne komentarje sem izredno hvaležen. Občudujem dobre vokaliste,« pravi zmagovalec Eme, ki je eden od tistih, ki ta festival res čuti in spremlja že vrsto let.
Nepričakovana zmaga Anžeja v novi podobi - Pravljica se nadaljuje tudi po Emi
V superlaťrvih o Anžeju govori tudi avtor glasbe Matjaž Vlašič: »To, da je Anžej Dežan kot srednješolec zmagal. je zame šok. Upam si trditi, da po 15 letih mojega dela največji doslej. Šok zato, ker je fant blazno pristen. neobremenjen, ker je bilo na tej Emi kar nekaj razvpitih izvajalcev in ker on v zakulisju ni razmišljal o tem, ampak je samo pridno delal.«
Alenka Godec je Anžeju sicer čestita la, se je pa hkrati vprašala, kaj bo z njeno spletno stranjo, ki jo ureja prav on. Je bila pa Alenka jasnovidna: »Ugibala sem, kaj bi se lahko zgodilo. Anžej ni preveč verjel v moja napovedovanja. Smo pa vsi, ki živimo bolj za glasbo kot za šov, zelo navdušeni, da je on zmagal.«
Besedilo za skladbo Plan B je napisala Urša Vlašič. »Anžej je eden najbolj talentiranih ljudi, kar jih poznam. Poleg tega je kot človek izjemno pristen, prijeten. V tekst pa se mi zdi, da je treba dati takšno besedo, da jo ljudje, sploh pa tujci, lahko razumejo in izgovorijo, zato Plan B.«
»Prisegam na odličen vokal, sem pa vedela, da bodo zelo velika trenja. Z Anžejem sva bila že prej prijatelja, vem, da me zelo spoštuje in tudi jaz njega. Je velik profesionalec in vem, da z njim ne bo težav,« pravi Miša Molk.
Ema je eden od tistih medijskih dogodkov, ki vedno sproža velika ugibanja o tem, kdo nas bo predstavljal na Evrosongu. Bo to Saša Lendero, Atomik harmonik, Rebeka in Domen, Natalija Verboten, so se mnogi spraševali pred prireditvijo. Ne, zmagal je naš Anžej Dežan! Anžej obljublja, da bo tudi po zmagi na Emi v družbi poslušalcev Radia Celje vsak petek zvečer v oddaji Vroče. V izjavah pa ne pozabi poudariti, da se je njegova glasbena pot začela prav s Full Cool Demo Topom Radia Celje.
»Nisem veljal za favorita, nihče ni od mene pričakoval te podobe, tega nastopa, take pesmi, kar se mi je zdelo super. V tem času.
ko so se mediji ukvarjali z nekaterimi >sveti-mi< izvajalci, kot smo jih poimenovali, sem se lahko z ekipo v miru pripravljal. Tudi na Evrosongu se bomo potrudili, da bomo ponudili kakovost v glasbi in izvajanju. To je tisto, kar Evropa nujno potrebuje, ker se mi zdi, da etno ni več tako popularen,« pravi Anžej, ki se je na nastop na Emi pripravljal dobra dva meseca. Veliko je bilo priprav s koreografom, pomerjanja pri stilistki, a se je z zmago vse obrestovalo: »Veseli me, da se ta moja pravljica ni končala na Emi, ampak se nadaljuje na Evrosongu.«
SIMONA BRGLEZ Foto: SIMONA ŠOLINIČ
Mladoporočenca s starši in z vračem, ki je v Maleziji bdel nad njima kot nad svojima otrokoma.
Pod varstvom vračevega blagoslova
Mateja Planine in Damjan Gutman sta postala zakonca v objemu malezijskega morja - Leto dni po cunamiju spomini manj bolijo
Mateja in Damjan se poznata že skoraj vse življenje. Povezalo ju je nešteto stvari, a le redkokatera tako kot strast do odkrivanja neznanega in malo uporništva proti ustaljenim vzorcem življenja. Z enega od mnogih potovanj se enostavno nista vrnila. Kot inštruktorja potapljanja sta štiri leta živela idilično življenje v Maleziji na malem otočku z rajskimi plažami. Pod vodo sta »dahnila« usodni da in pred letom dni po čudežu preživela eno največjih katastrof tega sveta - cunami.
Zaradi redne službe in obvezno- hrbtnikov pustila vse za seboj. Ne-
sti, ki morijo večino običajnih smrtnikov, sta morala Mateja in Damjan svoja potovanja vedno zelo dobro premisliti. A ko je nastopil njun čas v letu, sta za nekaj tednov razen na-
kega dne sta sklenila, da ostaneta. Malezijski otoček Perhentian je postal njun dom. »Ampak večno ne moreš biti na počitnicah, ker potrebuješ občutek, da v življenju počneš ne-
Mateja in Damjan Gutman
kaj koristnega,« pove Mateja in tako sta se napotila v največji potapljaški center na otoku. »Takoj sva dobila službo. Kot belima Evropejcema nama je bilo življenje veliko lažje. Zal je še vedno tako. Hiristi ti zaupajo, zato si veliko bolje plačan in povsod zaželen.« In življenje se uredi na svoj presenetljivo preprost način. Na otoku brez vode, elektrike in običajnega straniščnega papirja čas teče drugače, kot smo vajeni kjerkoli drugje. »Poleg naju z Damjanom je v centru delalo še šestnajst fantov. Nekateri niso vedeli niti, kdaj so rojeni. Jezika sva se hitro privadila in tudi jedilnika, na katerem je trikrat dnevno riž. Otoček je bil muslimanski z vsemi svojimi značilnimi navadami.«-
Ko so kopalke edina garderoba
»Lastnik najinega potapljaškega centra je bil Kitajec. Pri vsem, kar sva na potovanjih videla, sva se vsakič znova čudila, če ne kar odkrito zgrozila, kaj vse so dajali v lonec. Ko sem nekoč v improvizirani napol od-. mrznjeni skrinji iskala najine rake, sem naletela celo na še umirajočo veverico. Tako sva se še bolj strogo držala riža, rib, zelenjave in sezonskega sadja. Ampak kljub vsemu je bilo življenje na otoku čudovito. Džungla v notranjosti brez cest in avtomobilov, kilometri in kilometri čarobnih neobljudenih plaž, udomačeni legvani in v potapljaškem raju eni najlepših koralnih grebenov na svetu. Štiri leta je bil to ves najin svet in nič nama ni manjkalo. Če se ne bi zgodilo, kar se je, se verjetno nikoli ne bi vrnila.«
Da ni bilo domotožje preveliko, so ju tu in tam obiskali prijatelji in družina. Na enem izmed obiskov je njun malezijski oče, neke vrste otoški vrač, Matejinega očeta Branka objel prek ramen in ga resno vprašal: »Ti, kdaj bomo pa tale dva končno poročili? Tako vendar ne gre več!« In ker je imel vprašani do odhoda le še nekaj dni, je izstrelil kot iz topa: »Jutri!«
Kot morska deklic» in povodni
Poroka sicer ni bila naslednji dan, toda že dolgo tleča misel je oživela in priprave so se začele. Glede na to, da lahko pri domačinih kupiš v glavnem le kakšen kos mila in zobno pasto, po vse ostalo pa je treba na kopno, so bile priprave na poroko avantura posebne vrste. Do septembra, ko je konec turistične sezone, sta imela Mateja in Damjan še šest mesecev. Dolga, a za dane razmere zelo kratka doba. Vsak mesec, ko sta odpotovala v Singapur, sta nekaj nakupila. Treba je bilo poskrbeti za obleko, dekoracijo, vabila, šopek, restavracijo, hrano, pijačo ... S slednjo je bilo še posebej težko. Alkohol je namreč zelo težko dobiti, pa še takrat je zelo drag. »In zaplete se ravno pri tisti lastnosti, ki jo sicer pri domačinih najbolj občuduješ - če ne bo danes, bo pa jutri. A če pričakuješ goste iz Slovenije, ti seveda ni vseeno, ali bodo imeli streho nad glavo ali ne,« se tistih malo živčnih dni spominja Mateja. Da pa je bila mera polna, sta si mladoporočenca zamislila poroko precej drugače, kot smo jih vajeni. Zaprisežena potapljača in in-štraktorja potapljanja sta se odločila, da tudi usodni da izrečeta pod vodo.
Penina iz polsuhe v polslano
»Glede na to, kako težko se zdaj včasih dva ali trije uskladimo za skodelico kave, še zdaj težko verjamem, da nas je bilo na poroki skoraj dvajset Slovencev,« se čudi Mateja. In mnoge od teh je bilo treba še pred poroko naučiti osnov potapljanja. To je bilo v glavnem Damjanovo delo. Mateja je imela čisto običajne nevestine skrbi. Pričeska, šopek, obleka ... Slednjo so nadomestile bele kopalke, na belo so prebarvali tudi kisikovo jeklenko in plavutke. Prijateljica ji je vpela bele cvetove in lase spela tako trdno, da jih vodni valovi niso mogli več po svoje česati. Šopek so morali obtežiti, da ni po vsej sili splaval nazaj na površino. Naposled je bilo vse nared. Toda na predvečer, ko se je Damjan po vseh pravilih potil na križu in so Mateji dekleta pripravila nepozabno zadnjo samsko noč, je na nebu bolj slabo kazalo. Vreme se je čudno nosilo in morje je bilo kalno. Toda vrač jih je
ves čas miril, češ naj ne skrbijo. In res so se proti vsem pravilom zbudili v najbolj čudovito jutro, kar si ga je bilo mogoče želeti. Moije pa se je spremenilo v kristalno čisto zrcalo. Odpeljali so se v zaliv. Svatje so se potopili in mladoporočenca počakali v krogu. Po osemmetrski vodni aleji sta se spustila pred matičarja. Na tablici jima je postavil vprašanje: »Mateja, Damjan, ali se vzameta?« Izbrala sta svoj napisan odgovor. »Hmmm ... Jasno, da!« Sledil je poljub, prstani iz školjke in niti šampanjec ni manjkal. Le da je bil na koncu že precej bliže polslanemu kot polsuhemu. Ob koncu obreda sta še zaplesala med zračnimi mehurčki na gladino, podvodnemu snemalcu pa je natanko pred objektiv moije dostavilo delček poročnega šopka ...
Na kopnem so ju svatje zasuli z rižem in nevesta je vrgla šopek. Zvečer je sledila prava slovenska zabava z domačimi dobrotami vseh vrst. Poročna torta, podprta s kozarci in okrašena s pravimi vrtnicami, je iz Kuala Lumpurja potovala najprej z avtobusom in nato še s čolnom, a je bila vseeno čudovita. Za darilo sta od prijateljice dobila poročno potovanje. »Prvič sva nahrbtnika zamenjala za luksuzni hotel. Bilo je fantastično.« Sicer pa je po morju priplavala steklenica z zemljevidom. In z njegovo pomočjo sta na plaži izkopala skrinjo z zakladom. »Na vse so mislili,« je še vedno ganjena Mateja.
Raj se je spremenil v pekel
Bila sta naporna, a čudovita tedna. Gostje so se vrnili domov, Mateja in Damjan pa sta odšla na Tajsko. Še naprej sta turiste učila potapljaških veščin in življenje se je vrnilo v tire, kakršne sta poznala in imela rada. Tisti dan ni bil nič drugačen, le da je lastnik centra Matejo dobesedno prisilil, da je šla z možem na morje. Skupina turistov je bila tokrat namreč za enega inštruktorja prevelika. Niti slučajno ji ni ustrezalo, a je vseeno šla. Toda kmalu se je začelo dogajati nekaj čudnega, zveza s kopnim jih je z zmedenimi signali usmerjala čim dlje na odprto moije. Dolgo niso vedeli, kaj se godi. Ko so se končno vrnili, je ubijalski val že opravil svoje. Za seboj je pustil na tisoče trupel. Matejino in Damjanovo dotedanje življenje pa je enostavno zbrisal z obličja Zemlje. Toda ostala sta živa. Kot bi jima nekdo tam zgoraj hotel reči, da bo še vse dobro, je bil edino, kar sta našla na pragu nekdanjega doma, njun poročni list. »Ob obletnici so spomini še bolj živi, a rane se sčasoma celijo. Ko sva se vrnila, je bil šok neizmeren. Prijatelji so nama pripravili veliko zabavo. V resnici sva se tega dne na novo rodila. In četudi sva ostala brez vsega, sva vedela, da sva ob takih ljudeh neskončno bogata,« svojo zgodbo zaključi Mateja.
SAŠKA TERŽAN
Mateja in Damjan sta svoj poročni ples zaplesala med zračnimi mehurčki.
prvi letošnji
maturanti
Tudi letos prvi dijaki Srednje ekonomske šole Celje - Nepozabna noč spominov in želja za prihodnost
Vrhunec maturantskega plesa - slavnostna četvorka
Zaplesali
Besede ne morejo popisati vsega, vendar so mladi zavzeto prisluhnili govorom -svoji življenjski popotnici.
Petkov večer je bil nekaj posebnega za dijake Srednje ekonomske šole Celje, saj so že odplesali prvi maturantski ples v tem šolskem letu. Tako so slovesno »otvorili« sezono plesov srednjih šol celjske regije v hali Golovec, kjer se bo v naslednjih mesecih odvrtela letošnja generacija maturantov.
Večeri maturanskih plesov so vedno nekaj posebnega - za ponosne starše, razredničarke in razrednike in mlade dijake, ki na ta način simbolično obeležujejo tudi prestop v obdobje odraslosti. VeČino mladih obrazov. ki so v petkovi noči še posebej žareli, sicer Še Čakajo brezskrbna študentska leta, še prej pa naporni meseci učenja, trdega dela za maturo in zaključne izpite, ko bo treba poka-
zati, koliko znanja so pridobili v Štirih letih.
»Štiri leta smo z vami delili veliko lepih in tudi manj lepih trenutkov. Vse generacije dijakov so si na nek način podobne, vendar so vse tudi nekaj posebnega,« je dijakom spregovoril ravnatelj Srednje ekonomske šole Janko Poklic. Ni besed, ki bi lahko opisale, koliko spominov na šolske dni ter želja za prihodnost se zvrsti v maturantskem večeru - nekaj povedanih naglas in še več tistih, ki jih je mogoče razbrati iz sijočih oči. Iz neštetih grl je slavnostno zazvenel Gaudeamus igi-tur in že so se zaslišali prvi takti četvorke. Zašuměla so pisana krila, dekleta so se zavrtela na vrtoglavo visokih petah. Pod strogim očesom
plesnega učitelja so mladi odplesali svoj železni repertoar in nihče ni štel, kolikokrat so bile pohojene nožice mladih dam, nevajenih slavnostnih oblek. Nekateri bolj elegantno, drugi malce bolj nerodno. Brez cvetja in številnih zahval ravnatelju in razrednikom (letos so prednjačile razredničarke), ki so jih spremljali ves ta čas, jim dajali nasvete, vzpodbudo ter podporo, seveda ni šlo. V hipu so bih pozabljeni drobni nesporazumi in nesoglasja, brez katerih tudi v šoli v najstniških letih seveda ne gre. Nikomur v teh trenutkih, ko so začutili, da se bliža slovo, ni bilo lahko.
Temperatura se je v tej magični noči bližala vrelišču, vzdušje v o zal j šani dvorani se je stopnjevalo. Bli-
Šopek za ravnatelja Janka Poklica (desno)
skalo se je od radovednih očes kamer in objektivov, ponosni starši in sorodniki so seveda želeli ta pomemben večer ujeti v večnost. Spomini bodo tako ob pogledu na obledele fotografije lahko oživeli tudi, ko bodo šolska leta že davna preteklost. Ni ga bilo očesa, ki sc nc bi vsaj malo orosilo ob prizoru mladih obra-
zov, ki so šele na pragu življenja. Odveč bi bilo ugibati, kaj bo prinesla prihodnost, toda v petkovem večeru ni bilo prostora za negativne misli in dvome. Bila je noč, ki je dajala vtis, da nič ni nemogoče. Srečno, maturanti.
POLONA MASTNAK
Foto: ALEKS ŠTERN
'ftidi letos bo Novi tednik objavljal fotografije maturantskih razredov, ki jih lahko pošljete na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, skupaj z imeni vseh na fotografiji. Lahko pa nam fotografijo z vsemi potrebnimi podatki pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tednik@nt-rc.si. Paziti morate le na to, da so dovolj velike (vsaj 300 KB).
Dekleta in fantje so ta večer blesteli, kot še nikoli prej. Št. 9 - 31. januar 2006 -
Vrstile so se zahvale razrednikom, ki so v štirih letih kot drugi starši z dijaki delili slabo in dobro.
Katastrofa Tivoliju
»Vse stavimo danes proti Franciji !«
Zaradi vseh treh zmag (Švica, Ukrajina, Poljska) v predtekmovalni skupini evropskega prvenstva za rokometaše je Slovenija le korak ah morda dva oddaljena od boja za medalje.
Iz St. Gallena je v Basel prenesla štiri točke, Španija ima tri, Poljska in Francija po dve, Nemčija eno, Ukrajina pa nobene. Izbranci selektorja Slavka Iveziča se bodo danes pomerili s Francozi, v sredo z Nemci (obe ob 15.15) in v četrtek še s Španci (20). Cilj je vsaj drugo mesto v skupini in s tem uvrstitev v polfinale.
Slavko Ivezič, čestitke vam in vašim varovancem, izkupiček v predtekmovanju je celo boljši kot na Euru na naših tleh. Kakšne misli vam rojijo po glavi, potem ko se kritike na vaš račun kar niso ustavile, obenem pa je očitno, da ste ustrezno dvigovali formo, niste vse stavili na predtekmovanje in marsikaj usmerjali za končnico prvenstva?
»Kot kaže so pri nas vsi radi zelo kritični. A mi se na to nismo ozirali. Delali smo naprej, gradili formo ... Dokopali srno se do zadanega cilja, saj v drugi del prenašamo najvišje možno število točk. Izkupiček odpira vrata polfinala. Zavedamo se, da smo šele na pol poti. Najbolj so nam očitali rotacijo igralcev, njena posledica pa je bila svežina po drugi tekmi, saj smo imeli manj kot 18 ur časa za počitek pred obračunom s Poljsko. Zdržali smo v visokem ritmu in na njem gladimo optimizem. Sedaj sledi še hujši tempo, tri tekme v treh dneh proti svetovnim velesilam. Zato je pomembno, da imamo širok igralski kader.«
Je bila nedeljska noč vesela?
Fantje so popadali v postelje. Bili so izčrpani, poleg tega se zavedajo, kaj bi prinesel dodatni napor pred odločilnimi boji.
Vratarski tandem, še posebej Gorazd Škof, ima nedvomno ogromno zaslug za podvig v skupini A. Se strinjate?
Na visokem nivoju je bilo branjenje predvsem na prvi in tretji tekmi. Če bosta ponovila predstave, nam bo veliko lažje.
Je kaj novega glede vaših orožij največjega kalibfa, Sergeja Rutenke in Uroša Zormana?
Problemov z vzdušjem sploh nismo imeli. Presenečen sem, kaj vse nekateri izpostavljajo. Zaenkrat odlično funkcioniramo. Zadržati želimo kolektivni duh in visoko stopnjo motivacije.
Kaj bi vas zadovoljilo danes, jutri in v četrtek?
Vsakega lahko premagamo, z vsakim lahko izgubimo. Na tekmi proti Francozom bomo stavili vse naše adute. Želimo izkoristiti prvo priložnost. Dvignili bi si samozavest, obenem pa bi polfinale že imeli morda na dlani. Radi bi storili vse, kar je v naši moči, da ne bomo odvisni od drugih rezultatov.
Poleti je Miro Požun dejal, da ga boste nasledili že po tej sezoni...
Trenutno razmišljam zgolj o reprezentanci. Sicer pa je bila zadeva dogovorjena že pred časom. Vse poteka po utečeni poti.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Minuli teden ni bil nič kaj uspešen za ekipe s Celjskega v dveh najvišjih košarkarskih ligah.
Le ena zmaga v petih srečanjih je izkupiček, ki ni ravno v ponos naši četve-. rici klubov.
Črni niz se nadaljuje
Laščani so najprej v sredo gostovali v Zagorju in le s težavo premagali domače bankirje, ki so pri samem dnu lestvice 1. A SL. Samo sedem igralcev je imel na voljo za igro trener Boško Djokič, pri čemer je moral ob koncu na parket Še poškodovani Žan Vrečko. Pivo-varji so uspeli izvleči zmago proti motiviranim domačinom. V finišu je namreč odločila izkušenost Laščanov, pri katerih sta bila najboljša Aleš Kune, ki je brez zgrešenega meta dosegel 21 točk, in Aleksandar Jevdžič, ki je v prav toliko točk vgradil kar šest trojk in dodal še šest skokov.
Zato pa so Laščani nadaljevali črni niz porazov v Jadranski ligi. Trinajsti zaporedni poraz so doživeli v slovenskem dvoboju v Tivoliju, kjer so bili domačini za razred boljši nasprotnik. Vse je bilo praktično odločeno že po prvem polčasu, ki ga je Olimpija dobila za
21 točk. Prednost je do konca samo še poviševala za enega najtežjih porazov v zgodovini košarke v Laškem. Povsem razglašena ekipa pi-vovarjev iz mesta ob Savinji je bila lahek plen, edini, ki je nekaj pokazal, je bil Vu-kašin Mandič (19 točk), pri čemer je bil tudi njegov met iz igre slab. Poraz je boleč predvsem zaradi načina, saj je kazalo, da se igra Laščanov dviguje, zdaj pa je trener Boško Djokič ponovno na začetku poti ali bolje rečeno na začetku tunela Jadranske lige, iz katerega zaenkrat ni videti svetlobe.
Helios pokazal zobe
Že pred srečanjem proti Heliosu je trener Alposa Ke-moplasta Damjan Novako-vič opozarjal, da so Domžal-čani za njegovo ekipo najbolj neugoden nasprotnik. Pokazalo se je, da je imel prav. Gostje so se dobro pripravili na igro Šentjurčanov, z odlično obrambo so jih prisilili na vsega 32-odstotni met iz igre (v prvem polčasu celo 25%). Poškodovani Jim-mie Hunt je zaigral na svojo željo, ob koncu polčasa pa je poškodbo staknil še Andrej Maček. V takšni igri in ob zgrešenih kar 14 prostih metih so bili Šentjurčani le soliden nasprotnik zelo dobrim gostom, ki so imeli najvišjo razliko sredi 3. četrtine, ko so že vodili za 22 točk.
Pri Šentjurčanih sta iz povprečja izstopala le Blaž Ručigaj (14, 8 skokov) in Ri Ribežl (13, 4 trojke).
Tudi Elektra je doživela poraz proti jadranskemu liga šu Slovanu v Ljubljani. Sc štanjčani so se sicer solidno držali ves čas srečanja, zaostajali po 30 minutah za 12 točk in do preobrata v zadnji četrtini niso zmogli. Izkazal se je Aleksandar Bo-jič (19, 87%) s svojo najboljšo igro v dresu Elektre, zelo dober je bil tudi Grega Mali (23, 70%).
Kriza use globlja
Rogla je izgubila tudi na gostovanju v Novem mestu in očitno je kriza Zrečanov vse globlja. Kapetan Boštjan Sivka je zaradi poškodbe igral vsega tri minute, tako oslabljena Rogla pa je bila lahek plen Krke, ki se očitno prebuja. Domači so za-
■■■Reke
Damjan Novakovič, tre »Pričakoval sem takšno sre višine za nas zelo neugodi se stisnili pod obroč, so ; nov odlično zadevali, v n; Zagorac. Borili smo se p< nimam česa očitati, saj s koncu izvlekli dokaj zmere ekip iz Jadranske lige, do manjka, zato bomo priloži ekipam iz 1. A slovenske li
Izgubile zaradi »kanalov«
Kegljavke Miroteksa se presenetljivo niso uvrstile v če-trtfinale lige prvakinj. Potem ko so lani osvojile 2. mesto, jih je Podravka izločila že v osmini finala. Na prvem srečanju v Golovcu je bilo 6:2 za Celjanke.
Enak rezultat je bil tudi v soboto v Koprivnici, a je bila razlika v setih v prid domačink - 14:10, v Celju 13:11. Za Celjanke sta edini točki dosegli Marika Kardinar, ki je podrla 607 kegljev in Brigita Strelec z enim več. Hrvatice so priznale, da bi se na nevtralnem igrišču, kjer ni »kanalov« tako kot v Koprivnici, naprej zagotovo uvrstile Celjanke. Liga prvakinj na postaranih stezah »Uresničilo se je tisto, česar smo se bali - domače specifično kegljišče, ki ga domačinke zelo dobro obvladajo, saj niso že kar nekaj let izgubile nobene tekme, nas je stalo uvrstitve v naslednji krog. Mi teh kegljišč ne obvladamo najbolje, ker jih v Sloveniji ni in zato nimaš možnosti trenirati. Tri naše igralke so odlično odigrale, ostale tri pa precej slabo, kar je tudi prispevalo k temu, da smo izgubili samo na sete. Če bi katera izmed teh igralk kakšnega dobila, bi zmagali mi. Žal je tako, da so nas Hrvatice premagale ravno s tisto razliko, ki je bila potrebna,« je po tekmi povedal celjski trener Lado Gobec, ki je bil seveda razočaran. Najboljša celjska kegljavka v Koprivnici Brigita Strelec je dejala: »S svojo igro sem sicer zelo zadovoljna, nekoliko manj z igro nekaterih sotekmovalk. Žal nam je zmanjkal kanček sreče, ki bi nam odprl pot do finala. Letos ga nismo imele, za razliko od prejšnjih let.« Hrvaški trener Stijepan Koren je priznal: »Celjanke so izgubile zaradi >kanalov<. Takšnih stez niso vajene in lahko rečem, da so na nevtralnem kegljišču boljše od Podravke.«
JASMINA ŽOHAR
Športna zveza Šentjur deluje naprej
Prejšnji teden je svoje člane na redni občni zbor sklicala Športna zveza Šentjur. Naj spomnimo, da gre za nadaljevanje kot jara kača dolge šentjurske zgodbe o organiziranosti športa, ko sta po različnih zapletih in sporih nastali dve organizaciji - že prej obstoječa športna zveza in novoustanovljena zveza športnih društev.
Na zboru so predstavili poročila o delu in sprejeli tudi nekaj sprememb v statutu. Tako po novem za sklepčnost zbora ni potrebnih 50 odstotkov Članov, ampak je dovolj ena tretjina. Vodstvu zveze, ki je že pred časom ponudilo odstop, je občni zbor kljub temu podaljšal mandat do konca obdobja. Vodstvo s predsednikom Francem Pepevnikom na čelu se je tako strinjalo, da v tej vlogi ostane še eno leto. Podpredsednik ŠZŠ Vlado Art-nak je povedal, da dvojno članstvo njihovih članov ni bilo nikoli problem, so pa že pred štirimi meseci izločili društva in klube, ki so v okviru novoustanovljene zveze zahtevali razpustitev prvotne organizacije. Kot kaže je občina v tem pogledu prelomila besedo, da ne bo podpirala nobene od organizacij, dokler bo trajal omenjeni spor. Glede na projekte je financirala obe zvezi, kar pomeni, da ima Šentjur do nadaljnjega dve krovni športni organizaciji. »Stanje, v katerem smo se znašli, lahko reši edino občina. Vendar vse kaže, da tega nima namena storiti. Posledično pa šport v Šentjurju, predvsem v temeljnih zadevah trpi. V ŠZŠ smo še vedno privrženi temu, da se vsi akterji uskladimo in na nek način nastopimo skupaj,« je zaključil Artnak.
SAŠKA TERŽAN
Vršnik zmagovalec
Plezanje po Pálenku v logarski dolini je bilo zaradi dolge proge precej za1
Slavko Ivezič
I v
OSEBNO
deli kar 16 trojk in z njimi pokopali upe Zreča-nov, ki so vse bliže dnu tabele. Niti dobra igra Marka Meška (23, 69%) in Dejana Hohlerja (22, 64%) ni pomagala ekipi Slobodana Beniča, ki nima nič kaj lahkega spanja v teh dneh. V Zrečah sicer načrtujejo krepitev ekipe pred drugim delom sezone in lige za obstanek, a do takrat bo treba dobiti še kakšno tekmo za boljše izhodišče v tem drugem delu sezone, kar bo ob skromnem igralskem kadru in težavah v klubu zelo težko. V naslednjem krogu bo lokalni derbi že jutri v Laškem, kamor bo prišel Alpos Kemoplast. Rogla bo nocoj gostila ekipo Slovana in Elektra v soboto Koper.
JANEZ TERBOVC
ner Alposa Kemoplasta: lanje, saj je Helios zaradi n nasprotnik. Kadar smo unanji igralci Domžalča-protnem nam je zadeval svojih močeh in fantom niso predali in smo ob poraz. Mi nismo na ravni česar nam še kar precej ost za zmage iskali proti ;e, ki smo jim enakovred-
Palenka
-^ V nedeljo so se na
• zaledenelem slapu J Palenk v Logarski j dolini pomerili led-.1 ni plezalci v hitrost-" i ni tekmi. Gre za tretjo od štirih tekem slovenskega pokala, ki odločajo o držav-I nem prvaku. Zad-í", I nja, težavnostna preizkušnja, naj bi bila sredi februarja v Solčavi.
V Logarski dolini, kjer so hitrostno preizkušnjo pripravili ob pomoči istoimenskega podjetja, se je pomerilo 13 plezalcev in 4 plezalke. Med moškimi se je v finale uvrstilo 8 tekmovalcev. Med njimi je bil tudi domačin Lovro Vršnik iz Robanovega kota, član AO Planika, ki je bil v pred-tekmovanju drugi, v finalu pa je progo preplezal v dobri minuti in z naskokom sekunde postal zmagovalec tekme.
US
Nigerijec globoko pod ničlo
Lansko jesen je prišel v Celje igrat nogomet in kaj kmalu postal nepogrešljiv člen Publikumove prve enajsterice. S svojo igro in profesionalnim odnosom do dela se je simpatični hitronogi vezist z izrednim smislom za igro in natančnimi podajami že zapisal v srca celjskih ljubiteljev nogometa.
Z nedavnim podpisom pogodbe se je Sunday Chibuke Ibeji Publikumovi vrsti obvezal do leta 2008. Njegove želje in ambicije se ustavljajo pri velikih evropskih nogometnih klubih.
Vemo, da ste iz Nigerije, zato nam povejte kaj o svoji družini.
Moja družina živi v mestu Kaduna v severnem delu Nigerije. Gre za eno največjih nigerijskih mest. Moja družina je velika, šteje sedem otrok, jaz sem peti. Mama je trgovka, oče modni oblikovalec, ima svoje podjetje, v katerem izdelujejo oblačila.
Ste rojeni na nedeljo? Kaj pomenita imeni Chibuke in Ibeji?
Ja, res sem se rodil na nedeljo in to julija pred triindvajsetimi leti. Chibuke je moje srednje ime in v našem jeziku pomeni Bog je mogočen, medtem ko je Ibeji naše družinsko ime.
Kdaj ste v Nigeriji začeli igrati nogomet?
Igrati šem ga začel pri devetih letih in ostal član nigerijske nogometne akademije, kasneje sem igral v profesionalnem klubu v prvi nigerijski ligi. Nogomet je v moji domovini najbolj priljubljen šport.
Kdaj ste šli od doma kot profesionalni nogometaš in kje ste igrali?
Pred šestimi leti sem šel igrat nogomet v Egipt, nato v Združene arabske emirate, od tam pa sem pripotoval v Ljubljano, kjer sem igral za NK Ljubljana.
Kako so v Ljubljani izvedeli za vas?
Moj prijatelj Nigerijec, ki je že igral pri ljubljanskem klubu, me je priporočil vodstvu kluba, ko je iskalo igralca, in so me povabili.
In kako ste potem prišli v Celje?
V ljubljanskem klubu so bili problemi, zato sem se odločil, da bom šel drugam. V Publikumu so spremljali mojo igro in me povabili. Od septembra lani igram za Publikum, decembra se mi je pogodba iztekla in zdaj sem podpisal pogodbo za nadaljnji dve leti.
Kako se počutite v Celju?
Celje mi je zelo všeč, počutim se bolje kot v Ljubljani. Tukaj so me resnično lepo sprejeli, lep odnos imajo do mene, zato se tu počutim domače.
Imate v Celju že kakšnega dobrega prijatelja?
Vsi moji soigralci so moji dobri prijatelji.
Pri nas je zdaj mrzlo. Kako prenašate mraz, recimo nedavnih osemnajst stopinj pod Iediščem? Kakšnih temperatur ste vajeni v svoji domovini?
Res je tu zelo mrzlo, zato se toplo oblačim. Kot vidite, imam na sebi debelo puhovko. In če se le da, se mrazu izogibam, tako se v prostem času pretežno zadržujem doma, v stanovanju v Malgajevi ulici, kjer največ gledam televizijo. Ven grem le v kino ali če moram kaj kupiti. Rad nakupu-jem. Pri nas v Nigeriji so poletne temperature običajno od 37 do 38 stopinj in pozimi od osemnajst do devetnajst stopinj. Torej je zame tukaj res zelo mrzlo.
In kakšna je razlika v hrani?
Tudi ta je precej drugačna. Pri nas jemo zelo močno, težko hrano, obroki so obilni. Tu jeste bolj lahko hrano, recimo riž, špa-
Sunday Chibuke Ibeji
gete. Solate jeste pogosteje. V Nigeriji se z močnim obrokom tako najemo, da nam naslednjih petnajst ur sploh ni treba več jesti, ker nismo lačni.
Katera hrana vam je pri nas najljubša?
Špageti.
In kakšne se vam zdijo Celjanke?
Zelo lepe, prijazne, ampak tudi v Nigeriji so ženske lepe. Sicer pa s Celjankami nimam veliko stikov, kot sem že povedal, se bolj zadržujem v svojem stanovanju, ne hodim v družbo.
Vas katera čaka doma v Nigeriji?
Res imam tam dekle, a kaj bo naredila razdalja, ne vem. Pred kratkim sem bil z njo, ko sem bil doma na dopustu.
Rekli ste, da radi nakupujete. Ste radi lepo oblečeni?
Ja, rad se lepo oblačim, tudi moderno. Cenim dober izdelek, nenazadnje je moj oče modni oblikovalec.
Kakšne so vaše profesionalne ambicije?
Zaenkrat želim čim bolje igrati tu v Sloveniji, seveda pa želim kdaj kasneje zaigrati v kakšnem dobrem klubu v Nemčiji, Italiji, Angliji ali Franciji.
Ste se kdaj pri nogometu huje poškodovali?
Ne nikoli, glede tega imam res veliko srečo. Sem pa moral za lep čas nehati trenirati, ker sem pred leti doma v Nigeriji zbolel za malarijo. To je moja edina omembe vredna bolezen.
Katero barvo imate najraje?
Belo.
Katero rožo?
Vrtnico.
Glasbo?
Gospel.
MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN
PANORAMA
mali nogomet
1.	SL
12. krog: Nazarje - Beton 1:2 (0:1); Šemenc (35); Ra-diškovič (2, 36), Litija - Dobovec 4:4 (3:2); De Paiva (4, 9, 27), Horvat (3); Poredski (11, 36), Stres (13), Bogatin (37). Vrstni red: Beton 33, Dobovec 23, Tomi 22, Kobarid 19, Slovenica 17, Litija 15, Puntar 14, Nazarje 11, Extreme 10, Tomaž 8.
2.	SL
11. krog: Slovenske gorice -ŽivexLoka 2:9 (0:5); Vojsk (3, 4), Korun (6, 14, 38, 38), Gaj-šek (10), Iskrač (32,34). Vrstni red: Miklavž 26, Živex Loka, Pernica 25, Cerkvenjak 20, Ma-rinci 13, Slovenske gorice 12, Martinišče 11, Benedikt 10, Mala Nedelja, Hrastnik 8.
košarka
Jadranska liga -moški
17. krog: Olimpija - Pivovarna Laško 104:63 (29:17, 55:34, 82:46); Rannikko, Van de Hare 17; Mandič 17, Jev-džič 10, Milačič, McMillan 8, Strnad, Kunc, Ugrekhelidze 6, Koštomaj 2. Vrstni red: Partizan 30, Hemofarm, Železník 29, Crvena zvezda 28, Vojvodina, Slovan, Cibona 27, Zadar, Široki 26, Bosna 25, Olimpija 23, Helios 21, Zagreb 20, Pivovarna Laško 19. 1. A SL
14.	krog: Krka - Rogla 101:86 (24:26, 51:38, 82:66); Jokič 22, Župevec 17; Meško 23, Brolih 22, Čovič 18, Jo-vanovič 13, Hohler 10. Vrstni red: Slovan 28, Helios, Pivovarna Laško 25, Alpos Kemoplast 24, Elektra 23, Postojnska jama, Kraški zidar, Koper 19, Zagorje, Loka kava, Rogla 18, Krka 16.
1. BSL 16. krog: Banex - Hopsi Polzela 72:87; Djakovič, Keblič 12, Vipotnik 10, Remus 8, Šmid, Goleš 7, Gačnik 6, Kočar 4, Ri-bič 3; Tajnik23, Rizman 19,Pun-gartnik 12, Goropevšek 10, Pod-vršnik7, GodlerŠ, Gržina4, Vaši 3, Goršek, Turnšek 2, Triglav -Celjski KK 95:52; Julevič 17, Eržen, Hladnik 16; Ploj 13, Petrovič 10, Šarlah 9, Brkljačič 8, So-tošek 6, Grilanc 4, Ambrož 2. Vrstni red: Triglav, Hopsi 30, Nova Gorica 29, Rudar 27, Hrastnik 26, Bežigrad, Litija 23, Radenska, Olimpija mladi, Kolpa 22, Banex, Cerknica, Celjski KK 21, Portorož 19.
2. SL - vzhod
15.	krog: Pivovarna Laško mladi - Janče 93:83, Grosuplje - Prebold 95:71, Jezica - Nazarje 81:59. Vrstni red: Maribor 28, Jezica, Grosuplje 27, Janče 25, Ruše, Ilirija, Nazarje, Prebold 21, Pivovarna Laško mladi 18, Ptuj 16.
1. SL - ženske 15. krog: Jesenice - Konjice 0:20. Vrstni red: Ježica 30, AJM Maribor 28, Sežana 27, Ilirija, Odeja 24, Domžale 21, Konjice 20, Črnomelj, Neso lhke Postojna 18, Jesenice 4.
Savinjska liga -Brglez.com 9. krog: Brglez.com - Weri-nox 80:52, Gomilsko - Tli>eed 96:69, Odgovor - Parižlje 74:72, Fantasy - GG Steklarstvo 97:82, Pizzeria 902 - Pivovarna Laško veterani 20:0, Gomilsko • Pi-
vovarna Laško veterani 20:0. Vrstni red: Brglez.com 17, Gomilsko 16, Fantasy 15, GG Steklarstvo 14, Tweed, Parižlje, Pizzeria 902 13, Odgovor 12, We-rinox 11.
Kozjanska košarkarska liga -
Liga Kokla Vrstni red po rednem delu: Laško, ŠKK Šentjur 15, ŠD Šedina 12, MK Dobrna 8, Planina 6.
vaterpolo' 1. SL
12. krog: Posejdon - Dunaj 9:28. Vrstni red: Triglav 48, Olimpija 42, Branik 28, Dunaj 27, Koper 26, Primorje 19, Kokra 12, Posejdon 6, Slovan 0.
ŠPORTNI KOLEDAR
torek, 31. 1.
KOŠARKA
1. A SL, 15. krog. Zreče: Rogla - Slovan (19).
ROKOMET
1. SL-ženske, 13. krog: Brežice - Celeia Žalec (20).
sreda, it
KOŠARKA
1. A SL, 15. krog: Pivovarna Laško - Alpos Kemoplasr (19).
NA KRATKO
Petek ponovil
Winterberg: Celjski deskar na snegu, 22-letni Matevž Petek j e na tekmi svetovnega pokala v disciplini big air v Nemčiji ponovil lanski uspeh in gladko ugnal vso konkurenco. Svetovni podprvak v de-skarski različici akrobatskih skokov je slavil pred skoraj 10.000 gledalci.
Urška Žolnir
Zavidljiva bera
Slovenska Bistrica: Šest naslovov državnih prvakov so osvojili judoisti celjskega Sanka-kuja na posamičnem državnem prvenstvu (skupno 12 medalj, Ivo Reya 5). Petra Nareks, Vesna Dukič, Urška Žolnir, Lucija Polavder, Matjaž Trbovc in Toni Drakšič. Presenetljivo je izgubil Roki Drakšič in ob tek-mečevem prijemu celo na kratko izgubil zavest. Skupaj z Igorjem Trbovcem sta se odpravila na priprave v Azarbejdžan, precejšen del preostanka ekipe je že na pripravah v Italiji, konec tedna pa bodo štiri državne prvakinje in podprvakinja Regina Jerneje nastopile na prvi letošnji tekmi svetovnega A pokala v Sofiji.
DŠ
Foto: VL
14
KULTURA
milit uuiji
VODNIK
Poklon Mozartu
V petek je minilo natanko 250 let od rojstva enega najpomembnejših in najvplivnejših skladateljev klasične glasbe vseh časov Wolfganga Amadeusa Mozarta. Glasbenega genija so se s številnimi prireditvami spomnili po vsem svetu, pri čemer so mu gala koncert s poudarkom na ustni harmoniki posvetili tudi v Celju.
Koncert v Narodnem domu je bil že po zasnovi edinstven, saj je bila ustna harmonika v vlogi osrednjega nosilca velikih glasbenih umetnin. Tako je poustvarila Mozartove umet-
nine v duetu s harfo, v kvartetu Quartettulipan (ustna harmonika, flavta, čelo, klavir), v sožitju z otroškim zborom Junior Carmina Slovenica iz Maribora in v družbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Marka Muniha. Poleg Mozartove glasbe je prireditev pospremila tudi beseda iz njegovih pisem.
Koncert je pripravil festival ustnih harmonik (ah) Te orglice v sodelovanju s trebanjsko in celjsko izpostavo JSKD.
BA
Lila Prap z otroškimi ilustracijami
V Galeriji likovnih del mladih Celje bo celjski župan Bojan Šrot v petek ob 18. uri odprl samostojno razstavo ilustracij za otroke mednarodno priznane ilustratorke Lile Prap. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku.
Celjanka Lilijana Praprot-nik Zupančič (Lila Prap) se ukvarja s projektiranjem, grafičnim oblikovanjem, karikaturo ter pisanjem in risanjem za otroke, zadnja leta pa se posveča predvsem ustvarjanju otroških slikanic. Med drugim je sodelovala pri projektiranju otroške bolnišnice v Wiesbadnu in pri opremi več javnih prostorov v Celju. S satiričnimi prispevki za odrasle je sodelovala v različnih časopisih in revijah ter prirejala tematske razstave v različnih galerijah po Sloveniji. Ilustracije, literarne prispevke in miselne orehe za otroke objavlja v slovenskih otroških revijah. V knjižni obliki je izšlo veliko njenih del za otroke. Napisala je nekaj otroških iger za gledališče, plesni teater in radio. Njene knjige za otroke so priljubljene tako doma kot po svetu. Prevedene so v številne tuje jezike, ilustracije pa razstavljene v galerijah doma in po svetu. Za svoje ustvarjanje na področju karikaiure, literature, ilustracij in oblikovanje je Lila Prap prejela več nagrad in priznanj.
BA
Mladi literati o Aškercu
Na dvodnevni literarni delavnici so se v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Celje zbrali literarno najbolj nadarjeni učenci z vseh celjskih in iz vojniške šole.
Že 14. literarnega natečaja se je udeležilo 19 mladih ustvarjalcev. Prvi dan druženja so namenili letu Antona Aškerca, zatem pa pisali na zadano temo. Vsa napisana dela so zbrali v posebnem zborniku, ki ga so ga predstavili na literarni čajanki drugi dan druženja. Na čajanki so nastopili tudi gojenci celjske glasbene šole, mladi pa so se pogovarjali s celjsko pisateljico Bino Štampe Žmavc (na sliki levo).	BS, foto: SHERPA
Pet petletk Simona Serneca
Občasne razstavne prostore Muzeja novejše zgodovine Celje bodo od petka do 12. marca krasili plakati grafičnega oblikovalca Simona Serneca iz Radeč. Avtor, znan tudi kot umetniški vodja Krearta, je razstavo poimenoval Pet petletk.
Na plakatih Simona Serneca se globalna tematika meša s problemi domačega okolja. »Sernec je rapsodičen ustvarjalec, razpet med dilemami tega sveta na sto načinov.
Njegova najljubša barva je rdeča - kot kri in proletarska revolucija. Na drugem mestu je črna barva kot znamenje črne usode in noči. Odtenki sivine so za vmes in bela je za podlago,« je povedal arhitekt in oblikovalec Janez Suhadolc. Simon Sernec si pri plakatu, ki velja »za kralja grafičnega oblikovanja«, pomaga s fotografijo, fotokopijami, rastri-ranjem, kolaži, prostoročno risbo, naključnimi razporedi in podobnim.	BA
Purple Volvo Valentine
Celjski ustvarjalec Mark Požlep se bo v četrtek ob 19. uri v Likovnem salonu Celje predstavil z večmedijsko razstavo Purple Volvo Valentine, ki bo na ogled do konca februarja.
Umetnik je projekt zasnoval v Belfastu, kjer je lani preživel dva meseca v okviru programa Umetnik na delovnem obisku. Projekt je bil septembra že predstavljen v galeriji Catalyst Arts v Belfastu, pri
čemer bo slovenska premiera večmedijske razstave predstavljena v nekoliko nadgrajeni različici.
»Razstava Purple Volvo Valentine v svoji vsebini zasleduje fascinantno >road trip< zgodbo iz resničnega življenja umetnikove irske gostiteljice, na formalni ravni pa je poskus združitve slike in videa. S problemom prepletanja različnih medijev, statičnih in gibljivih slik se je Pož-
lep ukvarjal že v projektu Mesta iz 2004, v katerem je združil slikarstvo, risbo, grafite, kolaž, >breadymades< in video. Tokrat je potreba po dinami-zaciji slike še bolj očitna; slika je samo eden od enakovrednih elementov postavitve (objekt, video, zvok), ki so tu zato, da ustvarjajo učinke dinamike, premikanja in fantastičnega potovanja,« je o projektu povedala kustosinja Neven-ka Šivavec.	BA
15.30 SLG Celje
R. Cooney, J. Chapman: Spustite me pod kovter, gospa Markham
predpremieraza abonma I. Gimnazija Celje in iz-
17.00 Knjižnica pri Mišku
__ Knjižku__
Pravljična ura: O povodnem možu
pravljico bo pripovedovala Mojca Lesjak 18.00 Dvorana Zveze kulturnih
društev Celje_
Redna literarna delavnica Celjskega literarnega
18.00 Savinovlikovni salon
Žalec__
Fotografije Stojana Kerb-lerja (v programu bo sodeloval glasbenik in fotograf Lado Jakša) odprtje razstave
19.30 Dvorana Kulturnega centra Rogaška Slatina Carlo Goldoni: Beneška dvojčka
16.00 Knjižnica Podčetrtek
Ura pravljic za predšolske otroke
18.00 Selezijanski don Boscov dom Celje, Hudinja Zorko Simčič: Leta nič, en dan potem
obnovljenapredstavaza iz-
19.00 Likovni salon Celje
Marko Požlep: Purple Volvo Valentine odprtje večmedijske razstave
19.30 SLG Celje__
R. Cooney, J. Chapman: Spustite me pod kovter, gospa Markham predpremiera za abonma Četrtek večerni in izven
Aškerčeva čaša nesmrtnosti
Letos mineva 150 let od rojstva pesnika Antona Aškerca. Jubileju bodo predvsem v laški občini posvetili precej prireditev, med katerimi je tudi podelitev nagrad čaša nesmrtnosti in Aškerčeva čaša.
Častno nagrado čaša nesmrtnosti bodo podelili za najboljših sto verzov slovenskega avtorja. Razpis je že objavljen na spletni strani Občine Laško, pripravljajo pa ga skupaj z regijskim odborom Društva slovenskih pisateljev in Književno revijo Poetikon. Sto verzov (največ sedem pesmi), napisanih v slovenskem jeziku, ki do konca aprila ne smejo biti objavljeni, lahko avtorji pošljejo na Občino Laško najkasneje
do 20. februarja. Občina Laško bo ob svetovnem dnevu poezije, 21. marcu, k javnemu branju pesmi povabila pet izbranih avtorjev, med katerimi bosta žirija in javnost izbrala nagrajenca. Pesmi nagrajenca in štirih nominiranih avtorjev bo objavila revija Poetikon.
KD Antona Aškerca, KS Rimske Toplice in laška izpostava JSKD pa so ob Aškerčevem jubileju pripravili tudi literarni natečaj. Z Aškerčevo čašo bodo nagradili najboljše literarno delo avtorjev v kategoriji do 18 in nad 18 let. Nagrado bodo podelili na prireditvi ob kulturnem prazniku, ki bo 9. februarja ob 18. uri v avli OŠ Antona Aškerca v Rimskih Toplicah. BA
Stopin'ce -mladinski literarni festival
Celjski mladinski center bo od 8. do 11. februarja gostil mladinski literarni festival Stopin'ce, v okviru katerega pripravljajo številne prireditve, na ta način pa bodo obeležili tudi slovenski kulturni praznik.
Osrednji dogodek festivala bo podelitev nagrad izbranim udeležencem literarnega natečaja, ki ga je razpisal Celjski mladinski center. Strokovna komisija v sestavi Zoran Pevec, Tone Kregar, Andreja Jezernik, Miha Laj-lar, Rudek Lipovšek in Mateja Krajne je med 43 mladimi ustvarjalci iz vse Slovenije, ki so pisali na temo Neomejeno, že izbrala tri najboljše - po trije bodo prejeli priznanja za prozo in poezijo. Slavnostno podelitev pripravljajo v petek, 10. februarja. »Odločili smo se ponuditi priložnost mladim, še neuveljavljenim avtorjem, v našem prostoru ima-
jo namreč na voljo le malo tovrstnih natečajev. Čeprav naj bi šlo za mladinski festival, nismo postavljali starostnih ali drugih omejitev,« pravi Primož Brvar, direktor Celjskega mladinskega centra.
Sicer pa bodo festival začeli s predstavitvijo mladih celjskih umetnic, Maruše Po-zvek, Andreje Jezernik in Katje Andrinek, odprli pa bodo tudi razstavo literature. Naslednji dan bo namenjen brezplačni delavnici na temo umetnosti kratkih zgodb, ki jo bo vodila Andreja Jezernik, zaživel bo še mednarodni projekt IdeaCrossing. V petek bodo v ospredju nagrajenci literarnega natečaja, naslednji dan pa bodo festival zaključili z literarno-vokal-nim večerom, na katerem bosta nastopila vokalistka Kristina Jokič in literarni ustvarjalec Jaša Koceli.
POLONA MASTNAK
^ ZA^SO ^
se imenuje
II ZAVESO |j
AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE
KUPON
tednik
www.ce.sik.si/domprojekti.htm
Ime in priimek............................
Naslov..........................................
Kraj in poštna številka............
Ulica/stavba se imenuje po kije bil Moj predlog
Tarek Rashid
Odgovore pošljite do ponedeljka, 6. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje ...
Kratek življenjepis Janeza Hausenbichlerja je za objavo pripravil mag. Branko Go-ropevšek.
-<— Št. 9-31.
Hausenbichlarjeva ulica v Žalcu
Od
Hausenbichlerja do Foita
Glasujem za najljubšo igralko:
in najljubšega igralca:_
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pred tednom dni smo vas v Novem tedniku in v sporedu Radia Celje vprašali, po kom se imenuje Hausenbich-lerjeva ulica v Žalcu. Pravilno ste odgovorili vsi, ki ste na kuponih, objavljenih v Novem tedniku, napisali, da je bil Janez Hausenbichler žalski narodnjak, medičar, hmeljar in politik. Priznali pa smo tudi odgovore, da je bil začetnik hmeljarstva.
Janez Hausenbichler se je rodil 13. januarja 1838 v Žalcu, kjer je končal osnovno šolo. V okrožni glavni šoli v Celju se je izučil medičarske obrti. Leta 1855 seje podal v tujino, kjer se je nadaljnja štiri leta strokovno izpopolnjeval. Po očetovi smrti se je vrnil v rojstni Žalec, kjer je poleg medičars-tva upravljal tudi domačo gostilno, kasneje znano kot »ognjišče« narodnega življenja. V svoji hiši je vseskozi brezplačno gostil žalsko čitalnico. Po njegovi veliki zaslugi se je 6. septembra 1868, ob današnji železniški postaji v Žalcu, odvijal II. slovenski tabor.
Bil je med prvimi hmeljarji v Savinjski dolini in spretnosti takrat nove gospodarske panoge je naučil precej svojih rojakov, zelo spreten pa je bil tudi pri prodaji savinjskega hmelja. Znanje o gojenju hmelja je leta 1882 zapisal in izdal v knjižnici Nauk o hmeljariji. Poleg hitro razvijajočega se hmeljars-
tva je skrbel tudi za razvoj sodobne živinoreje, predvsem konj in gospodarsko pomembne vrboreje ter z njo povezanim pletarstvom.
Vsestranski gospodarstvenik je v Žalcu ustanovil Savinjsko posojilnico, sodeloval pri regulaciji Savinje in bil v letih 1888-1894 tudi trški župan. Že prve dni županovanja je uvedel slovensko uradovanje občinske uprave, ob gradnji savinjske železnice (1891) pa je trška občina po njegovi volji za 4000 goldinarjev odkupila zemljišče, in zgradila še danes delujočo železniško postajo. Umrl je 11. aprila 1896 v Žalcu.
Ob 100-letnici rojstva so tr-žani Žalca na njegovo rojstno hišo vzidali marmorni relief z besedilom, ki o Hausenbich-lerju pove vse: »Oče savinjskega hmeljarstva, Janez Hausenbichler, veleposestnik in župan trga Žalec, ustanovitelj hmeljarskega društva. Savinjske posojilnice, Prostovoljnega gasilskega društva, Dirkalnega društva, podpredsednik okrajnega zastopa celjskega, predsednik prve
narodne čitalnice 1.1869. i.t.d., častni občan občin Braslovče, Griže, Okolica Celje, Velika Pi-rešica in trg Žalec.«
Dolga leta je spomin nanj ohranjala Hausenbichlerjeva planinska koča na Mrzlici, ki so jo leta 1899 zgradili savinjski ljubitelji gora, danes pa je z njegovim priimkom poimenovana tudi ulica v Žalcu.
Danes vas sprašujemo, po kom se imenuje Foitova ulica v Velenju.
Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na kuponu, če pa boste priložili še zgodbico, anekdoto ali kak prijeten spomin iz Foitove ulice v Velenju, vas čaka še posebna nagrada. Nagrajenka tokratne nagradne igre Po kom se imenuje ... je Marija Kronovšek, Parižlje 65, Braslovče. Za nagrado bo prejela majico Novega tednika in enega iz serijestarih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje. Nagrado bo nagrajenka prejela po pošti. Foto: US
Glasujte za svojega najljubšega igralca in igralko! Tedensko bomo med kuponi izžrebali dobitnika vstopnice za ogled predstave v SLG Celje. Tokratna nagrajenka je Barbara Kramer, Zagrad 12d, Celje.
Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19,30D Celje.
Tarek. Tisti, ki trka. Takšen je pomen in prevod njegovega imena iz arabščine v slovenščino. Tarek Rashid je po očetu Jordánec, po mami pristen Štajerec. Fant iz vzhodne in zahodne strani sveta je dramski igralec. Četrto leto je član ansambla SLG Celje, ki mu je zelo pri srcu, pravi. Celja pa vendarle še ni povsem zamenjal s »totim« Mariborom, od koder se vozi na vaje in predstave. Če je noč predolga, ostane v Celju, v skupnem gledališkem stanovanju. Zabavno. Tisti, ki trka, je že kot otrok vedel, kaj bi rad počel. In je potrkal na vrata boginje Talije. Odprla mu jih je in mu ponudila igranje v gledališču, na filmu, v TV-nadaljevankah, reklamah.
Greva h koreninam. Od kod prihajate, kdo ste?
Sem Tarek Rashid, po očetu Jordánec, po mami Mariborčan. Čudna mešanica. Biti štajerski Arabec pa je »prima in fajn«, vam povem.
Kako to čutite?
Dva temperamenta se bijeta in pretakata v meni: veseljačenje po štajersko, po arabsko pa ležernost, vse na »easy«, saj se nam nikamor ne mudi.
Greste kdaj uživat k sorodnikom v Amman, v glavno mesto Jordanije?
Po dvanajstih letih sem bil pred štirimi leti znova pri svojih sorodnikih. To je vselej posebno doživetje. Že sam sprejem je poln vzhičenja. Sledi razvajanje. Ko sem se vrnil na Štajersko, sem bil videti kot Buda ... Ampak tam drugače ne moreš. Čez dan ležiš, ker je takšna vročina, da ne greš ven, ponoči, ko se ohladi, nadoknadiš vse zamujeno. Predvsem z okusno hrano.
Znate skuhati kaj po receptu arabske babice?
Hmm... moški ne kuhamo... No, eno stvar pa znam. Imenuje se mlohije. To je neka vrsta zelenjave, podobna špinači, ki pa je tukaj še nisem videl. To skuhamo, za prilogo dodamo riž in pečenega piščanca s česnom in limono, začimbami. Morda bi to jed dobili v Ljubljani v arabskem fast foodu. Poznam lastnika, je očetov prijatelj. Lahko vas priporočim.
Tvoja mama pa je naša poklicna kolegica, novinarka pri Večeru. Katera vzgoja se bolj pozna: očetova ali mamina? Po kom imate umetniško žilico?
Po mami. Najbrž po mami. Kar pa zadeva vzgojo, sem bolj »samouk«. Povzel sem po
enem in drugem tisto, kar mi je bilo najbolj všeč. In to nadgradil. Ha, ha.
Vaš smeh je slišen in prepoznaven na daleč. Ni zaigran. Prihaja iz srca.
Ha...haa...haaa...Ta, ki trka se pač zelo rad smeje ... In je rad dobre volje.
Kje posedate umetniki v Celju? Imate svoj priljubljeni lokal?
Eh, dobro je tam, kjer je dobra družba. Zato nimamo kakšne posebne lokacije. Včasih rinemo v gnečo, v poln lokal, včasih nam prija, da smo bolj sami in najdemo kakšen mirnejši kot. Včasih pa ti je čisto vseeno. Zbit in utrujen po delu samo čakaš, da se sesedeš na kakšen stol in da prideš do kakšnega pivca.
Torej je pivo vaša najljubša pijača. Po tej plati je bolje biti...
...ha, ha ...Slovenec, ja, Štajerec ... Po pivu pa prija voda. Veliko vode.
Kaj pa štajerska hrana po vašem okusu?
Klasično nedeljsko kosilo: juha, govedina, »re-stan« krompir, solata.
Kako nabirate fizično kondicijo za odrske deske?
Predvsem ne pretiravam. Rad plavam. Doma imam tudi neke mučilne naprave.
Imate tudi sestro, znano baletko, zaljubljeno
v	flamenko. Se videvata? Pride na vaše premiere,
vi	na njene? Bolj ona na moje. Pridejo vsi. Oče ( trenutno je
v Jordaniji), mama, imam pa še eno sestro, ki je še srednješolka. Pridejo, seveda. Včasih vsi.
Nekaj dobrih vlog ste naredili v tem času ... Kaj pa želje?
Me veseli, če je tako. Mislite na Indijanca v Letu nad kukavičjim gnezdom, morda medveda v aktualni mladinski predstavi? Rad imam komedije.
Najljubši film, ki ga priporočate našim bralcem?
Zagotovo Pusher, o prekupčevalcu z mamili. Dogaja se v Koebenhavnu.
Počitnice?
Jadranje po Jadranu. Ali pa uživanje pod Pohorjem, kjer je najboljši zrak.
Pozidrav po arabsko?
Salama in mlejko...ha...ha...ha
Za slovo napiše Tarek bralcem nekaj zavitih znakov z desne proti levi. ??? Morda je zapisal, da se vam zahvaljuje, če boste glasovali zanj ...
MATEJA PODJED
»Tukaj je prišla da kratkega stika,« razlaga sosed Jože Forštner, ki je s hitro akcijo preprečil, da ni prišlo še do večje katastrofe. Jožica Piskule le Od težko prigarane kuhinje je ostala le še zoglenela pipa. Tilen nemo strmi v prostor, kjer je včasih bila kuhinja...	sedanjega stanja sploh še ni videl.
Poiar namesto darila za rojstni dan
Zaradi kratkega stika v napi se je družina znašla v hudih finančnih težavah - V ostri zimi postali brezdomci
Ostanki kuhinje v kontejnerju
Jožici Piskule, ki s svojim sinom Tilnom ter mamo Marijo živi v dvoinpolsobnem stanovanju v Vojniku, je požar, ki se je pred tednom razbesnel po celotni kuhinji, povzročil toliko težav, da sploh ne ve, kje začeti. »Pa ravno, ko smo si uspeli urediti kuhinjo, prebeliti stanovanje,« še vedno globoko pretresena zaradi dogodka razlaga Jožica. »Sem mislila, da bom zdaj lahko tudi sebi kaj novega kupila ... pa mami je ravno v sredo imela rojstni dan. Pa tak rojstni dan!« razlaga in hkrati komaj kroti jok.
Kratek stik v kuhinjski napi, ki je sploh ni uporablja-
la, je v sredo popoldan zanetil požar, ki bi se lahko končal celo s smrtnimi žrtvami. »V zračniku sem zaslišal neko šklopotanje,« je začetek požara opisal sosed Jože Forštner, »a sem sprva mislil, da soseda pač kaj počne. Takoj zatem je še druga soseda opazila dim in takoj poklicala gasilce. Medtem sem zaslišal uhajanje plina ter skočil do gorečega stanovanja, vendar je bila kljuka tako žareča, da je nisem mogel prijeti. Hitro sem Šel iskal kramp, da bi lahko vdrl v stanovanje, med tem pa so na pomoč že prišli gasilci,« zaključuje Forštner. »Veste, najbolj strah me je bilo, ker sem mislil, da so Tilen in ženski še
v stanovanju,« je še poudaril.
Kje vzeti za obnovo?
Jožica je lik pred usodnim kratkim stikom s sinom odšla k prijateljici na klepet. »Še čaja nisem spila do konca, ko me je poklicala soseda. V tistem je sploh nisem dobro razumela, kaj se dogaja. Mislila sem, da nam vlamljajo v stanovanje,« pravi Jožica. Ko je pritekla domov, so gasilci že skoraj vse pogasili in pokazala se je žalostna slika sobe, kjer je včasih bila kuhinja. »Veste koliko časa sva z mamo varčevali za kuhinjo,« ihteče pripoveduje Jožica. »Sama sem brezposel-
na, občasno dobim kakšno delo, ki pa mi ga ponavadi sploh ne plačajo. Mami prejema okoli 70 tisoč pokojnine ter tu in tam z metlo še zasluži kakšen tolar ... nimam pojma, kako bova lahko stanovanje uredili ... nimava od kod vzeti... Poglejte, kako lepa je bila naša kuhinja, saj imam nekje sliko,« pravi in začne brskati po škatli, iz katere so nekaj dokumentov še rešili pred ognjenimi zublji.
Že zaradi smradu po dimu, ki je preželo stanovanje, v njem ni mogoče bivati. Poleg tega skozi popokana stekla neusmiljeno sili mraz, zato se je bila družina prisiljena preseliti.»Tilen, ki hodi v tretji razred, je sedaj pri moji sestri v Novi Cerkvi, midve z mamo pa se seliva od enega soseda do drugega. Hvala
bogu, da imava vsaj tako zlate sosede, če že sreče ne... Vsak dan naju kdo povabi na kosilo, vendar dolgo tako ne moreva. Pa tudi brez Tilna je hudo.«
Poleg prenočišča in hrane so jim sosedje priskočili na pomoč tudi pri čiščenju stanovanja. Občina jim je poleg treh delavcev pripeljala kontejner za odpadke, obljubila pa je tudi nekaj denarne pomoči. A to še zdaleč ne bo dovolj za obnovo stanovanja. Ne samo kuhinja, kopalnica, stene, tudi predsoba je uničena. Stene, ki jih je ravno pred kratkim pisano prebelila Jožica, so sedaj vse monotone, sive barve.
Če bi radi Jožici Piskule pomagali, da bo lahko obnovila dom, ji lahko prispevek nakažete na njen račun, ki je
gorelo
bližini dimnika. Ogenj je na objektu povzročil za pol milijona tolarjev škode.
V nedeljo je gorelo na Kozjanskem. Zjutraj je lastnik novogradnje v Podsredi opazil, da je v kurilnici v bližini peči za centralno kurjavo začelo goreti. Ogenj je pogasil sam, kljub temu pa je o dogodku obvestil Še gasilce iz Kozjega. Policisti so ugotovili, da je do požara prišlo v kurilnici, kjer ima lastnik montirani dve peči, in sicer na kurilno olje in trda goriva. Na prvi je prišlo do požara zaradi napake na dovodu kurilnega olja, pri čemer je ogenj povzročil za približno 150 tisoč tolarjev škode.
SŠ
odprt pri Banki Celje: 06420 - 6181079873. Vsake pomoči bo zelo vesela.
ROZMARI PETEK
Trikrat
Konec tedna je na Celjskem trikrat zagorelo. V soboto v starejši stanovanjski hiši v kraju Brezje ob Slomu na območju Šentjurja. Kriminalisti so ugotovili, da naj bi zaradi razpok na dimniku in posledično zaradi pregretja zagorel element nad štedilnikom na trdo gorivo. Ogenj se je razširil na osiale kuhinjske elemente in lesen strop stanovanjske hiše. Požar so pogasili okoliški gasilci, škoda pa je ocenjena na tri milijone tolarjev.
Dan kasneje so ognjeni zublji zajeli še lesnopredelovalno podjetje v Spodnji Rečici pri Laškem. Požar naj bi zanetil žareč delec, ki je padel na plast žagovine na nadstrešku v
Zvezana čakala na pomoč
HiTRO NAROČITE
Ostarela zakonca iz Dramelj zvezali in oropali - Odnesli 25 tisočakov
Miha ima podplutbe na glavi in po rokah.	Neža ima roke polne modric.
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
POZOR, tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in ^^zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NAROCILNICA
Ime in priimek:
podpis:
Za Nežo in Miha Svetelš-ka iz Dramelj bi bil četrtkov večer lahko samo eden izmed mnogih zimskih večerov. Ostarela zakonca, ki bosta letos dopolnila že 91. leto, sta sedela ob večerji na mizi. A dogodki tistega večera so jima preganjali tek še nekaj dni po pretresljivem dogodku. Steklo vhodnih vrat se je razletelo po veži in v kuhinjo so vstopili trije zamaskirani neznanci ...
Neža in Miha še vedno težko govorita o dogodku in še težje verjameta, da se človeku kaj takega pri teh letih sploh lahko zgodi. Trije zamaskirani moški so nekje izbrskali pas in vrv, ju zvezali in odpeljali v drugo sobo. Tam sta obležala na tleh, eden izmed vlomilcev je ostal z njima, druga dva pa sta se lotila premetavanja stanovanja. Miha je imel v shrambi med krompirjem in drugo ozimnico skritih 25 tisoč tolarjev. Našli so jih in odnesli. Tudi Neži so odnesli denar, vendar ženica niti ne ve, koliko ga je sploh imela. Miha ob tem zgroženo pripomni: »Za povrh so pustili shrambo odprto. Krompir in vse drugo bi lahko zmrznilo.« Potem ko so vlomilci pobrali svoj mizerni
plen, so ju pustili zvezana sredi sobe in odšli. S težavo sta se rešila. A noč, ki je sledila, je bila brez spanja in brez pomoči. Njuna hišica je prav toliko odmaknjena, da do sosedov nista mogla, telefon pa so nepridipravi onesposobili. Naslednjega dne sta poiskala pomoč. Šele takrat se je Miha spomnil, da ima nekje spravljen še en telefonski aparat. Šok je bil prehud, da bi se tega spomnil že prej.
Ostali so modrice in strah
Neža in Miha živita sama že več kot trideset let. Štiri hčere so se odselile in naslednjega dne nobena od njih ni mogla prav verjeti svojim ušesom. Ves dan so si pri njiju podajali roke policisti, kriminalisti in pretreseni sorodniki. A Neža in Miha ne verjameta zares, da bodo lumpe ujeli. »To se je zgodilo že tretjič. Prvič so samo hodili po sobi. Drugič so vse premetali, ampak denarnice se niso pritaknili. Čeprav je bilo v njej pet tisočakov,« neverjetno zgodbo zaključi Miha.
Kdo so brezvestni nepridipravi, zaenkrat ostaja skrivnost. Policija za njimi
Ulica:___________
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Miha in Neža sta tistega večera nič hudega sluteč večerjala v kuhinji.
- Št. 9 - 31. januar 2006
še poizveduje. Težko je verjeti, da so denar med krompirjem našli po naključju, še težje, da bi se na dva nemočna starčka spravil kdo od domačinov. Neža in Mi-
Sredi te sohe soju zvezali, medtem ko so iskali plen po hiši.
ha sta pri 90. na srečo še dovolj pri močeh, da skrbita sama zase, a v prihodnost gledata s strahom in z negotovostjo. »Čisto lahko bi naju ubili in nihče ne bi vedel za to,« pravi Miha, ki se je z izgubo denarja že sprijaznil, čeprav ga nikoli ni imel veliko. Njuni skromni dohodki si niti v najbolj-
ših časih ne bi zaslužili tatinskih pohodov, brutalnih napadov še toliko manj. Miha ima podplutbe po glavi in rokah, Nežina roka je vsa v modricah, čeprav se ne spomnita, da bi ju tepli. A strah bo ostal še dolgo potem, ko se bodo rane zacelile. Tako najboljša zaščita še vedno ostajajo dobroso-
sedski odnosi in ljudje, ki popazijo drug na drugega in poleg svoje še na tujo lastnino. Časi, ko so nikomur slabega želeči starčki živeli svoje mirno življenje na jasi ob gozdu, so kot vse kaže mimo. Četudi zaradi borih 25 tisočakov.
SAŠKA TERŽAN Foto: SHF.RPA
LCI POROCEVALCI
i jÉĚ ^ m /**(■	r "m*
	
Za kolika bi jo prodali mešetarji?
Mešetarji
Ni dolgo časa nazaj, ko so bili na podeželju v navadi še živinski sejmi. Na sejmu pa se je poleg prodaje in nakupa živine dogajalo še marsikaj drugega. Tu so svoj piskrček pristavili tudi razni rokodelci, kot so lončarji, čevljarji, izdelovalci različnih orodij, pa kramarji in vsi drugi, ki so upali, da bodo kaj prodali ali s svojimi uslugami kakorkoli zaslužili.
Med tistimi, ki so si obetali zaslužka, so bili tudi živinski mešetarji. To so bili starejši izkušeni možje, ki so proti nagradi posredovali pri prodaji oz. nakupu živine. Že »na oko« so dobro ocenili vrednost posamezne živali, zaradi stalne prisotnosti na sejmih pa so bili tudi na tekočem s ponudbo in povpraševanjem ter na splošno s ceno živine. Govedo so z živinsko mero izmerili »čez prsa«, potipali žival po rebrih in trebuhu in že so vedeli, koliko tehta, vsaj približno. Ljudje so zanje trdili, da znajo govoriti kot »raztrgani dohtarji«. Ti mešetarji so se kmetu prodajalcu ali pa kupcu ponudili, včasih celo vsiljevali, za pomoč pri prodaji oz. nakupu živine. Najbolj obiskani so bili jesenski sejmi, saj je bilo veliko kmetov prisiljenih živino prodati, četudi pod ceno, ker so morali za zimo obleči in obuti svoje družine. Pa tudi zemljiški davek oz. »štibra«, kot so ga imenovali, je moral biti poravnan. Mešetarji so se najraje lotili prav teh prodajalcev in jim ponudili svojo uslugo, da jim bodo za dober »lon« pomagali živino prodati po najboljši ceni. Prerivali so se po sejmu med živino in ljudmi in iskali svoje »žrtve« med prodajalci in kupci. Velikokrat so morali z jezikom dobro opletati in spretno me-šetariti, kajti prodajalec in kupec se nista hotela zbližati pri ceni.
Mešetar se je »trudil« in po najboljših močeh prizadeval za sklenitev kupčije. Grabil je za roke zdaj kupca, zdaj prodajalca rekoč: »Udarita
si v roke! Pol dol, pol gor!« (mislil je pri ceni). »Kupčija je sklenjena!« je vpil, da je bil ves slinav. Pa kupčija še zdaleč ni bila sklenjena, kajti zdaj je prodajalec, zdaj kupec umaknil svojo roko in si še nista udarila v dlan, kar naj bi dejansko pomenilo sklenitev posla. Tedaj je mešetar začel vpiti še glasneje, klical za pričo vse svetnike in farnega patrona ter se zaklinjal oz. pridušal, da na vsem sejmu ni boljšega in lepšega goveda, pa čeprav je bila to le stara krava, tako imenovana »buša« in da ima kupec enkratno priložnost, da bo kupil tako poceni. Če še to ni pomagalo in omehčalo sejmarja, si je snel klobuk z glave in ga vrgel na tla, hodil po njem in prisegal, da ne laže. To je vzbudilo pozornost in privabilo druge sejmarje, da bi izvedeli, za kakšno ceno se živinče prodaja. »Pol gor, pol dol!« je mešetar še vedno vpil, hvalil žival in si hrupno prizadeval za sklenitev kupčije, vse dokler ta le ni bila sklenjena. »Pa vsak za liter vina bosta dala, ko bomo šteli denar,« je še zahteval in šel po sejmu iskat novo priliko za zaslužek.
Za kakšno ceno je bila žival prodana, se ni dalo izvedeti. Če je imel mešetar srečo, je na enem sejmu pil tudi na treh likofih, kot so sej-marji rekli sklenjeni kupčiji. Takrat je mešetar zaslužil več kot rejec. Zgodilo se je tudi, da se je zviti mešetar za pomagača ponudil obema, kupcu in prodajalcu in pri »glihanju« premeteno delal za oba hkrati ter nazadnje tudi dobil nagrado od obeh. Seveda onadva nista vedela za tako dvojno zastopanje, če pa se je slučajno to izvedelo, je bilo za mešetarja bolje, da se na nekaj naslednjih sejmih ni prikazal, kajti vsi sejmarji so imeli s sabo svoje pajdaše in gorjače, ki bi jih mešetar prevarant gotovo okusil.
Po sklenjeni kupčiji so mešetarji pri štetju denarja med prejšnjim in novim lastnikom živine ponavadi v bližnji gostilni pili likof. Prodajalcu so
Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še drugi!
Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si.
VABLJENI K SODELOVANJU!
se dobrikali, da je dajal za pijačo. Večkrat so se kateri kupci tako napili, daje izgledalo kot da živina vleče gospodarja, namesto da bi gospodar vodil živino domov. Ze tako ubogi in žejni živali se je obesil kar za roge, ker ga noge niso več nesle. Tisti, ki so žival prodali, pa so se rajši vračali podnevi, saj so se bali za »kup«, kot so imenovali izkupiček. V gozdovih so take sejmarje večkrat čakali roparji, ki so jim pobrali denar, včasih pa koga tudi celo ubili.
Z razvojem kmetijstva so klasične oblike živinskega sejma izgubile svoj pomen in so sejme s časom povsem ukinili. Živina se ni več prodajala »na oko« in na otip, marveč »na vago« in kvaliteto. Pri tem pa seveda živinski mešetarji niso imeli kaj več početi. Tudi tistega sejemskega reka »Pol gor, pol dol« v takem pomenu ni več slišati, s tem pa gre v preteklost in počasi tudi v pozabo še en utrinek iz nekdanjega kmečkega življenja na Kozjanskem.
MARIJA SALOBIR
Pohod na Lipo pri Frankolovem
Vsak ima svoje veselje
V Škofji vasi smo zelo aktivni tudi mladi po srcu. V lanskem letu smo se tako odpravili na številne pohode po domačih krajih, redno pa tudi kegljamo.
Odpravili smo se kar na 23 pohodov v skupinah od 9 do 30 udeležencev, med drugim smo se povzpeli na Peco, Donačko goro, Bohor, Boč, Kremžarjev dom, Klopni vrh, Veliko Planino in še marsikateri drug vzpon smo zabeležili. Izbiramo nekoliko lažje ture, pohodi trajajo od 1 pa do 3 ur, saj jih prilagodimo našim zmogljivostim, za varnost in okrepčilo pa zmeraj poskrbi naš vodja Hasan. Pohode, ki so namenjeni prijetnemu draženju, organiziramo, dobre volje in energije nam nikoli ne zmanjka. Nazadnje smo se tako iz Frankolo-vega odpravili do kmetije Goršek Lipa, kjer smo imeli tudi zaključek.
Za rekreacijo skrbimo tudi na druge načine; kegljamo na domačem ruskem kegljišču, zbere se nas tudi do 30 kegljačev, in na Golovcu, kjer smo se v decembru dvakrat pometih za prvaka leta 2005. S tovrstno dejavnostjo tako tudi malce starejši poskrbimo za prijetne urice in dobro družbo, v katero vabimo tudi vse vas.	FK
Občina Laško,
Mestna ulica 2 ,
1. Odloka o lokacijskem načrtu za zdraviliško turistični kompleks Rimske Toplice
. Odloka o lokacijskem načrtu za rekreacijski center Rimske Toplice
VABI
PROSTORSKO KONFERENCO,
ki bo m četrtek, 2. 2. 2006, ob 15. uri v avli Osnovne šole Antona Aškerca, Rimske Toplice.
Vljudno vabljeni!
■	J

ZA 570.000 LIUDI V PAKISTANU JE SNEŽNA ODEJA EDINA ODEJA.	
brez strehe nad glavo. Pomagajmo jim p.	
sporočilo SMS s ključno besedo POTRE prispevali boste 230 SIT za pomoč priza Pakistanu. Prispevajo lahko uporabnik Hvala za vašo toplino!	:S na številko 1919 in
	
NASVETI
Skok pod toplo odejo
Med pomembne postulate zdravja, lepote, mladost-nosti in vitalnosti sodi tudi spanje. Čeprav pozimi številni sesalci uživajo v zimskem spanju (hiberna-ciji), pa strokovnjaki ugotavljajo, da imajo številni ljudje prav v mrzlih in te-mačnejših mesecih težave s spanjem.
Strokovnjaki poudarjajo, da zdrav, sproščujoč in pomirjujoč spanec zavisi od številnih bolj ali manj odločilnih dejavnikov. Med najpomembnejše nedvomno sodi tudi človekova lega oziroma položaj med spanjem. Verjetno se tudi vi marsikdaj ponoči nenehno prebujate, slabo spite in se zjutraj zbudite kot pretepeni. Ste že kdaj pomislili, da tiči vzrok nočnih težav lahko tudi v neustreznem položaju, ki namesto počitka za človeka pred-
stavlja pravo obremenitev? Skupina ameriških strokovnjakov, ki se ukvarja z mot-
Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo
Poškodovala sem se na enem od večjih slovenskih smučišč. Med smučanjem po smučarski progi sem se zalelela v neza-
Ijave. Zanima me, ali sem upravičena do odškodnine in od koga jo lahko zahtevam.
Maja, Kranj
Spoštovana Maja! Do odškodnine za vaše telesne poškodbe ste vsekakor upravičeni, kajti nezavarovan steber (brez obloge zaščitne pene ali blazine) predstavlja nevarno stvar na smučišču. Ker ste se poškodovali zaradi le nevarne slvari, sle upravičeni od upravljalen smučišč oz. zavarovalnice, kjor ima upravljalec zavarovano odgovornost, zahtevati denarno odškodnino. Zelo priporočljivo je v takšnem primeru pridobiti zapisnik gorske reševalne službe, kajti s tem postopek sleče hitreje. V primeru, da zapisnik ne obstaja (ni bil narejen), potrebujete izjave vsaj dveh polnoletnih prič.
Vprašanja v zvezi s svojim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d.o.o., ljubljanska cesta 20, 3000 Celje in v Ireh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o. lahko nas pokličete na brezplačno tel. št.:
080 T3 14
njami počitka in spanja, je ugotovila, da gre več kot 50 odstotkov nespečnosti pripisati prav nepravilnemu položaju med spanjem. Najbolj priporočljivo je ležati na strani, z rahlo pokrčeními okončinami. Omenjena lega telesu izredno prija, mu omogoča maksimalno sprostitev in razbremenitev, pa tudi privadi se nanjo dokaj hitro in spontano, le vsak večer se je treba namestiti v izbrano lego in čimprej sproščeno zaspati.
In kateri položaji v spanju so najpogostejši med neprimernimi?
-	Položaj mumije: človek spi na hrbtu, s popolnoma iztegnjenimi okončinami. Zlasti ogrožene so roke in ramena, zato se zjutraj običajno zbudi z bolečinami v ramenih in vratni hrbtenici - težave, ki pogosto preidejo v kronične bolečine.
-	Položaj štorklje: lega na trebuhu, z iztegnjeno roko
in nogo na eni strani, okončini nasprotne strani pa sta pokrčeni. Položaj pokrčene noge spominja na spečo štorkljo in botruje obremenitvi mišic medenice in trtičnega dela hrbtenice. Pokrčena in nesproščena zgornja okončina pa povzroča krče ramenske muskulature in posledične bolečine v ramenskem, vratnem in prsnem predelu.
-	Položaj opice: v tej legi je telo povsem zavito. Pričujoči položaj povzroča bolečine v ledveni hrbtenici, obenem pa obremenjuje notranje organe, ki so vso noč napeti in slabo prekrvavlje-ni, podobno velja tudi za okončine. Pričujoča lega pogosto botruje težkemu, nemirnemu in morečemu spanju.
-	Trebušni položaj: človek, ki nenehno spi na trebuhu, obremenjuje svoja dihala, telo pa kljub temu celo noč ne dobi dovolj kisika. Dihanje je v tem položaju občutno plitvejše in bolj površno. Telo, ki mu
vso noč primanjkuje svežega zraka, se ne more razstru-piti in si nabrati energije za naslednji dan. Zato je človek naslednjega jutra utrujen in se počuti, kot bi bil pretepen.
-	Položaj fetusa: lega spominja na pozicijo ploda v maternici. Človek je pokrčen z upognjenimi rokami in nogami. Pri tem so obremenjeni najpomembnejši sklepi, hrbtenica in želodec, ki se ne more spočiti (prizadete so tudi prebavne funkcije ). Nič čudnega, torej, če se zbudimo z bolečinami v ramenih, v vratni hrbtenici, v komolcih, kolenih ali v želodcu.
-	Boksarski položaj: celo telo je napeto, v nenehnem krču. Pesti, ki jih speči stiska pod brado, simbolizirajo pripravljenost na obrambo. Kdor v spanju zavzame opisano lego, se tudi ponoči ne sprosti in spočije; človek se tudi v sanjah ukvarja z vsakdanjimi problemi in se zjutraj spet zbudi z njimi.
Ker človek prespi približno tretjino življenja, si velja zapomniti, da je najbolj zdrava in primerna lega na strani. Če vas ponoči pogosto zanese na hrbet in začnete glasno smrčati, si na hrbtni del pižame všijte teniško žogico, ki vam ne bo dovolila, da bi spet zdrknili v neustrezen položaj. Navsezadnje je dober sproščujoč spanec porok dolgega in zdravega življenja, kajti v spanju si telo odpočije in nabere novih moči za napore naslednjega dne.
NM
Prehrana in odstavljanje
V četrtek, 2. februarja, ob 16. uri bo v prostorih JZ Socio, PE Projektna pisarna Celje-zdravo mesto na Slomškovem trgu 4, redno mesečno srečanje Skupine za podporo dojenja. Tema srečanja tega meseca je Prehrana in odstavljanje. Vljudno vabljeni vsi, ki jih tema zanima, tako bodoče kot doječe mamice ter tudi vsi tisti, ki lahko doječi materi nudijo podporo in pomoč.	CŠ
IN CAJCKI
Pripravki za obolela dihala (1 )
Danes bomo prelistali priznane receptuře, ki jih je dobro poznati, kadar imamo težave z dihali, še zlasti če nas mučijo astma, bronhitis in kašelj.
Astma je bolezen, pri kateri se dihalne poti zaradi krčenja mišic v njihovih stenah zožijo in delno zamašijo, zaradi Česar je normalno dihanje močno oteženo. Zoper tovrstne tegobe si pripravimo poparek iz sivke (lavandula spica) in ožep-ka oz. izopa (hyssopus of-ficinaliis): mešanico posušenih zeli prelijemo z litrom vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 10 minut, nato precedimo. Pijemo po dve skodelici na dan. Lahko si privoščimo tudi fumi-gacijo s sivko ali žajbljem (salvia officinallis): 20 gramov osušenih sivkinih cvetov ali enako količino posušenih žajbljevih listov zdrobimo, stresemo majhno količino na žerjavico in vdihavamo pare, ki nastajajo, medtem ko se zelišče žge. Žajbelj pa lahko kadimo tudi v pipi.
Bronhitis je vnetje sapnic (bronhijev), ki povzroča težave pri dihanju in boleči-
MoJ zdravnik 2006
Revija Viva je letos že desetič pripravila akcijo Moj zdravnik, ki bo trajala do sredine marca. V njej lahko sodelujejo tudi bralci Novega tednika, ki se z glasovnicami potegujejo tudi za lepe nagrade.
Vsak torek bomo objavili kupon, na katerem lahko glasujete za svojega najljubšega družinskega zdravnika ali zdravnico, ginekologinjo ali ginekologa ter pediatrinjo ali pediatra. Bralci lahko glasujete za enega, dva ah vse tri zdravnike, upošteva pa se samo en glas na posameznega zdravnika. Tisti, ki bo zbral absolutno največje število glasov, dobi naziv Moj zdravnik 2006.
Med prispelimi kuponi našili bralcev bodo vsak teden izžrebali dobitnika polletne naročnine na revijo Viva, ob
koncu akcije pa bodo med vsemi glasovalci izžrebali tri glavne (kuhinjski aparat Magic Bullet) in več kot 50 praktičnih nagrad (med njimi 20 odej Dormeo).
Tedensko nagrado (polletno naročnino na revijo Viva) prejme Danijela Padežnik, Strmca 31, Laško, ki je za »mojega družinskega zdravnika« predlagala Nika Bori-ča.
Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
K U -PON Mtedniki
Glasujem za:
Mojo ginekologinjo ali ginekologa: Mojo pediatrinjo ali pediatra:------


Piše: PAVLA KLINER
ne v prsih. Najpogosteje se pojavlja pozimi. Kaj lahko pride v spremstvu vročine in kašlja, ki je najprej suh, nato pa vlažen. Koristil bo na-mok oz. macerat iz materine dušice (thymus serpyl-lum). Rabimo 20 gramov cvetočih vršičkov in liter suhega belega vina. Posušene cvetove damo v stekleno posodo, jih prelijemo z vinom in neprodušno zapremo. Čez teden dni tekočino precedimo in jo shranimo v steklenici. Tako pripravljen napitek koristi celotnemu organizmu. Če ga popijemo kozarček do dva na dan, pomaga tudi pri kašlju. Kašelj pomaga pri odstranjevanju različnih tujkov iz telesa in sluzi. Zoper tovrstno tegobo si privoščimo prevretek iz žajblja (salvia officinallis) in kamilice (matricaria chamomilla). Mešanico teh zeli prelijemo s pol litra vode, zavremo in 5 minut kuhamo. Precedimo in dodamo pet žlic medu. Prevretek pijemo po skodelicah čez dan ob napadih krčevitega kašlja.
Tudi poparek iz lipovega cvetja (tilia platyphyllos eu-ropaea) je sila koristen. Posušeno cvetje prelijemo z litrom kropa, pokrijemo in čez 10 minut precedimo. Pijemo po 2 do 3 skodelice na dan. Zaleže zlasti pri nočnem kašlju.
Pa še poparek iz poprove mete (mentha piperita) in sivke (lavandula spica): posušena zelišča stresemo v liter kropa, pokrijemo in čez 5 minut precedimo. Pijemo po 3 skodelice na dan. Pomaga zlasti pri krčevitem kašlju.
Naslednjič bomo nadaljevali s pripravki za obolenja dihalnih poti, posvetili pa se bomo pljučnici, pljučnemu emfizmu, laringitisu in hripavosti.
PRODAM
OPEL kadeti 1.6 i, letnik 1992, prodam za 155.000 SIT. Telefon 041 772-167.396 R 5 five 1.4, letnik 1994, prodam za 185.000 SIT. Telefon 031 235-020.
FIAT seicento young, letnik 2000, prvi lastnik, metaliksiva, avtoradio, 43.000 km, prodam. Telefon 041 458-391. 392 DVA motorja Apn 4 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051263-153. L115 RENAULT tvvingo, letnik 1999, odlično ohranjen, rumene barve, prodam. Telefon 040801-060.	405
IUG0 45, letnik 1988, reg. do oktobra, prodam. Telefon 041 840-408. 403 RENAULT megane 1.4 rn, 1996, 118.000 km, 2. lastnica, centralno zaklepanje, prodom. Telefon 051 384-830. 407 CITROEN saxo 1,1, letnik 1997, reg. do 5.6, 5 vrat, metalno sive barve, prodam. Telefon 031 520-247.	428
STROJI
PRODAM
ŠIVALNI stroj Bagat super Slavica prodam.
Telefon (03) 5733-089. L98 NAKUDALK0 Sip, 19 m3, prodam. Telefon 051 306-928.	L103
PRE0SETVENIK in stroj za delanje »riž« za traktor TV prodam. Telefon 041 419-903.	408
CEFILNIK dni na sveder prodam. Telefon 041 395-925.	p
STARO domačijo, ob glavni cesti Šentjur-Nova vas, veliko 1500 m', trije objekti v
m. Telefon 041 601-555, Milled. 0.0., Teharje 21,3221 Teharje.	n
KOZJANSKO. Kmetijo, veliko gozda, poslopje, velikost 7 ha, prodam za 7.900.000 SIT. Telefon 041 634-838. 378 ŠTIRI objekte, dvo novo + dva starejša, v okolici Laškega, prodam. Telefon 031 493-595.	L108
KUPIM
PARCELO ali starejšo hišo v okolici Celja kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 672-374.	67
CEUE, Žalec, Šempeter, Vojnik, Šentjur ali bližnja okolica. Zozidijivo parcelo, 600 do 2000 m2, na dobri lokaciji, kupim. Plačilo lakoj. Telefon 041640-674.207 KMETIJSKO zemljišče, 2500 m2, na sončni legi in razgledni točki, z dostopom in pogledom na Celje, v občini Vojnik, kupim in odlično pločam. Telefon 041817-500.	p
VIKEND v začetni fazi gradnje ali objekt za nadomestno gradnjo, na razgledni točki z lahkim dostopom, v okolici Celja, kupim. Telefon 041 817-500. P
EÏÏCTCD
DVOSOBNO oli večsobno stanovanje kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 727-330.
ODDAM
GARSONIÉRO v bloku v Mozirju, še nerabljeno, zraven šole, oddam. Cena 45.000 SIT/mesečno oz. po dogovoru. Telefon 041 662-922.	400
IŠČEMO TOPEL DOM
Pes potrebuje pravilne količine hrane
Seveda potrebujejo veliki psi več hrane kot majhni - vendar ne v sorazmerju z razliko v velikosti. V načelu velja: čim večji je pes, tem manjša je potreba po hrani na kilogram telesne teže.
V nadaljevanju je nekaj smernic za dnevno potrebno količino energije - pri čemer je potrebno upoštevati, da različne vrste hrane (mokra, polvlažna in suha hrana) dobavljajo različno veliko energije v razmerju do teže. Kot
orientacijska vrednost velja, da vsebuje standardna 400-gramska pločevinka v povprečju približno 1.750 kJ (420 kcal).
-	Zelo majhen pes z dvema kilogramoma in pol potrebuje na dan približno 1.040 kJ (250 kcal).
-	Majhen pes s petimi kilogrami potrebuje približno 1.750 kJ (420 kcal).
-	Srednje velik pes s petnajstimi kilogrami potrebuje približno 4.000 kJ (950 kcal).
-	Velik pes s tridesetimi kilogrami potrebuje približno 6.700 kJ (1.600 kcal).
-	Zelo velik pes s šestdesetimi kilogrami potrebuje približno 11.300 kJ (2.700 kcal).
Seveda se potreba po hrani ravna tudi po aktivnosti psa: mirnejše živali potrebujejo manj energije, tiste z veliko telesne aktivnosti pa več.
Ah, ti debeli pes
Preveč hrane in nepravilna hrana povzročata preko-
merno težo tudi pri psu. Zlato pravilo je: če skozi dlako ne moremo več otipati reber, je pes predebel. Debelost je lahko pri psu vzrok za številne bolezni. Pretežki psi lahko zbolijo za sladkorno boleznijo ali boleznijo srca. Sklepi in hrbtenica so preobremenjeni.
Noben pes ni po naravi debel, debel je vedno zaradi preobilne hrane. Zlasti mu škodijo majhne »nagrade«. Vendar pa ljubezen
januar 2006 -
pri psu ne gre samo skozi želodec: gospodar in gospodarica lahko svojemu ljubljenčku tudi drugače pokažeta, da ga imata rada. Izdaten sprehod, igra z metanjem palice sta psu prav tako v zabavo kot pa občasno kakšen grižljaj. Práv storijo tisti lastniki psov, ki svojih štirinožcev ne razvajajo samo z dobro hrano, ampak tudi s pozornostjo, kajti debeli psi imajo kratko sapo in pogosto krajše življenje.
Prvaki v hvaležnosti
Si želiš posebnega psa, kakršnega nima nihče v Sloveniji? Vsak si lahko kupi rodovniškega, le veeeeliko denarja potrebuje, jaz pa se po lepoti lahko kosam z vsakim, pa še bolj prijazno se znam priviti h gospodarjevi nogi.
Sploh moram kaj reči? Ti moj otožen, nežen pogled ne pove vsega? Vzemi me domov, prosim...
Sem mucek >luškan<, mlad, dobro papam rad, veterinar pa ne bo vesel, če bom predebel.
Vsak, ki je kdaj posvojil psa, ki se je ne po svoji krivdi znašel v zavetišču, ve, kako znajo kosmatinci dobrotljivost hvaležno poplačati. »Naša Kala čuti. da smo jo rešili,« nam je pred kratkim pripovedovala Ema, »saj je veliko bolj zvesta, kot je bil naš prejšnji pes. Pa >carklijva< tudi.«
Če še niste nikoli imeli me-šančka, potem ne veste, kaj zamujate. Poleg tega, da so pogostokrat bolj ljubki in edinstveni, so tudi cenejši za vzdrževanje, saj so velikokrat bolj odporni na razne bolezni. Če vas moti njihova nizka tržna vrednost, premislite malo o tem: Ali imajo prijateljstvo, zvestoba in ljubezen ceno v denarju? Še vedno se lahko postavljate z avtom, mobilnim telefonom. A tudi s skrbjo za soljudi in živali ...
Danes predstavljene živali in njihove sosede lahko obiščete in izberete v zave-
Prvak v pasjem prostem plezanju (ocenjen z A na mačji steni) išče novega trenerja. Premišljuje tudi o možni zamenjavi športa, zelo ga zanima agility.
Varujem hišo, se igram in pustim božati domačim. Ne moti me niti trenutni sibirski mraz, če imam le pasjo hišo. Pa naj še kdo reče, da nisem vsestranski kuža!
S stiskom tace svečano prisegam, da bom nove lastnike ubogal, jih čuval in razveseljeval do konca svojih dni. Le po mene naj čimprej pridejo v zavetišče.
boste našli, če boste pri izvozu Dramlje s štajerske avtoceste zapeljali v smeri proti Šentjurju in nato sledili oznakam zavetišča. Za rezervacije pokličite zavetišče Zon-zani na telefonsko številko 03/749 06 02, na kateri lahko dobite tudi ostale informacije o živalih. Veseli bodo tudi, če boste kakšne stare, odvečne odeje prinesli za-vetiščnikom.
tišču Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah. Najenostavneje jih
ČE VAM JE SEDANJOST PREMAJHNA, POVEČAJTE NJENE FORMATE.
Pridružite se ekipi oglaševalske agencije Premena.
Podjetje, ki je v širši celjski regiji ponudnik raznoterih oblik oglaševanja na prostem, ponuja sodelovanje: - pomočniku ali pomočnici v administraciji in trženju.
Iščemo:
visoko motiviranega sodelavca ali sodelavko, ki prisega na timsko delo in bo samostojno izvajal-a administrativna dela in trženje storitev podjetja. Delo je za določen čas 12 mesecev (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji:
-	V. stopnja izobrazbe
-	poznavanje dela z računalnikom v okolju MS Office
-	nekaznovanost.
Vaša vloga naj poleg dokazil o izobrazbi
in delovnih izkušnjah obvezno vsebuje:
-	življenjepis s poudarkom na opisu vašega dosedanjega dela ter poslovnih in osebnih ciljev
-	utemeljitev, zakaj želite delati v oglaševalski agenciji Premena
-	pričakovanje glede višine osebnega dohodka.
Novemu sodelavcu ali sodelavki ponujamo možnosti osebnostnega razvoja in dobro plačilo za dobro opravljeno delo.
Vrata so odprta do 10. februarja 2006.
Do takrat pričakujemo pisne vloge na naslov: Premena d.o.o., Prešernova 23, 3000 Celje, s pripisom »za razpis«.
Vlogo lahko posredujete tudi po elektronski pošti na naslov: volf@premena.si Ge se boste uvrstili v ožji izbor, boste povabljeni na osebni razgovor, vaše vloge pa bomo obravnavali zaupno.
: premena
/m 1
V LAŠKEM oddam enosobno stanovanje, delno opremljeno, mirno okolje. Telefon 7347-699, po 16. uri. Lioe
Éť»)
PRODAM
ŠTEDILNIK no trdo gorivo, malo rabljen, desni (greje, kuha in peče) prodam za 40.000 SIT. Telefon (03) 5772-124.
406
PRODAM
KRAVO, teličko in konja za pleme ali za zakol prodam. Pušnik, telefon 5771-596, Štore.	383 KUM, pasma gktdkoMi prinašaler, črne in čokoladno riove bor«, z rodovnikom, prodoiomo. Telefon (04) 5957-714 ali 031 389-181. b DVA prašiča,Ježka po 130 kg, krmliemn
5730 790.	L 97
BIKCA simenl.li., težkega HO kg, pto-dam.Telefon 041969-423. 597 PJASIÍE,težke .d!0d.l30kg,Menez domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 031607-419.	394
ŽREBIČK0 haflinger, staro 10 mesetev, žigosano, s papirji, prodam. Telefon 031 835466.	L114
DVE žrebici, zelo mirni, vajeni otrok, ena črna, stara 8 mesecev in rjava z dvema lisama na nogah, staro 15 mesecev, prodam. Telefon 031520-379. 402 PRAŠIČA, težkego 170 kg, hranjenega s kuhano hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041598-491. 416 ČREDO ovoc, 23 samic, prodom skupoj za 280.000 SIT. Telefon 041 233-973.
428
KUPIM
KONJA poni, rjavo belega, starega do 3 leta, kupim. Telefon (03) 5753-258. 424
BP
PRODAM
DOMAČ čebelji med in jabolčni kis prodam.
Telefon 041690-256.	376
ZELO kakovostno belo vino, večjo količino, prodam po akcijski ceni. Telefon 041 978498.	381
DOBRO domače rdeče vino prodom. Telefon 05! 263-153.	Lue
DOMAČE žganje ugodno prodam. Telefon 041558-421.	403
PRODAM
PRIKOLICO Adria 460 ph, zelo dobro ohranjeno, z opremo, prodam za 1,8 mio SIT. Telefon 041 325-020.	341
ZELO slore mizarske skobljiče zo oblikovanje vogalov, nekaj druge mizarske opreme in star pisalni stroj prodam. Telefon (03) 5725-652,041 783-873. 382 ZAMRZOVALNO skrinjo, 3701, dobro ohranjeno in race ugodno prodam. Telefon 031 305-074.	386
PRENOSNI hišni telefon ISDN, star 3 mesece, prodam za 40.000 SIT. Telefon 051 363-576.	395
GUME, rabljene, ohranjene od 12 do 19 col, letne in zimske, prodamo že od 2.500 SIT/kos. Boh d. o. o, Pokopališka 39, Ljubljana. Telefon (01) 5404477,040 234-969.
DRVA, smrekova, suha in vino, belo, mešano, prodom. Telefon 5798-718. 421
KUPIM
KOTEL za kuhanje žganja kupim. Telefan
(03)5731-033.	L96
IWH1ÍH1
PONUJAMO vam pošteno delo zo pošteno plačilo. Informacije po telefonu (03) 70504S00 ali 040 431-561. Demon s. p., Parižlje 145, Braslovče.	p
PIZZERIA Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40,3301 Petrovče, ponuja zaposlitev v strežbi. Telefon 031714-990. n
NATAKARJA (natakarico) zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši. Telefon 041 752-111. Šport center Prodnik, Edvard Jurje-vec s. p., Juvonje 1, ljubno ob Savinji.
422
CEMO varstvo za 10-mesečno deklico v Celju. Telefon 5413-917,031 781-137.
412
Ko tvoje zaželimo si bližine, pňdemo tja v ta mimi kraj tišine, tam srce tiho se razjoče,
saj verjeti noče, da te več med nami ni.
V SPOMIN
30. januarja je minilo eno leto, kar nas je zapustil ljubi sin, brat in ati
SANDI ŠKRUBEJ
iz Zadobrove 51
Z vsako prižgano svečko ti sporočamo, kako zelo te pogrešamo.
V SPOMIN
Minilo bo dvajset let, kar je 31. januarja 1986 tragično preminil
JOŽE MAČEK
iz Reke nad Laškim
Najlepša hvala vsem, ki mu v tako velikem številu prižigate sveče.
ZONTA, D.O.O.
REFERENT ZA REGISTRACIJO MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL (M/Ž) za nedoločen čas s poskusno dobo šest mesecev
-	opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka,
-	potrdilo o opravtjenem preizkusu usposobljenosti za referenta.
Od vas pričakujemo:
-	občutek za odgovornost in zavzetost za delo,
-	odprtost in komunikativnost,
-	veselje do dela s strankami. Ostali pogoji:
-	eno leto delovnih izkušenj na področju registracij motornih in priklopnih vozil,
-	ali potrdilo o opravljenem izpitu za tehnika - kontrolorja in da oseba naknadno naredi izpit za referenta za registracijo motornih in priklopnih vozil.
Kandidate in kandidatke vabimo, da pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju v objavi zahtevanih pogojev, življenjepisom in opisom svojih znanj oz. delovnih izkušenj posredujejo v osmih dneh po objavi na naslov: ŽONTA, D.O.O., Gaji 44,3000 CELJE.
RADIO Je UHO,S KATERIM SUŠIMO SVETI	
i siiilpff'! •K»»«	m j-® ŠTAJERSKI VAL
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.gov.si:
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UPRAVNA ENOTA CELJE
Gradbeni delavec
gradbena dela; do 11. 2. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;
gradbeni delavec, pomoč pri gradnji in sanaciji objektov; do 18.
2. 2006; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica pomožni jedrar, po nalogu nadrejenih pripravi orodja in delovne pripomočke za izdelavo jeder, jedrnike očisti, premaže, ročno izdeluje jedra po postopku C02, brusi in čisti jedra, jih skladišči; do
7. 2. 2006; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore.
posluževanje strojev za sukanje in termofiksiranje umetnih vlaken; do 7. 2. 2006j Aquaset d.d. Proizvodni obrat Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore;
pomožni skladiščnik, opravlja pomožna dela v skladišču; do 7. 2.2006; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Što-
pomožna vzdrževalna dela, vzdrževanje okolice, košnja trave, manjša zaključna gradbena dela; do 7. 2.2006; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Što-
Pomožni delavec zidarska dela, polaganje keramičnih ploščic, pleskanje, delo 'je srednje zahtevno, od kandidata se pričakuje tudi malce kreativnosti, saj gre za urejanje objektov in okolja, nanašanje fleksibilnega cementa, načrtovanje projektov; do 8. 2. 2006; Žigon design d.o.o. Celje, Trubarjeva ulica 61, 3000 Celje.
Čistilec metalurških izdelkov brusilec litine, brušenje odlitkov na brusilnih strojih; do 3. 2. 2006; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Čistilec objektov čiščenje objektov; do 7. 2. 2006; Hernaus d.o.o., Kopališka cesta 2, 3320 Velenje. Nižja poklicna izobrazba (do
2	let)
skladiščnik-viličarist, razporejanje blaga po regalih, odgovornost za pravilno prevzemanje in odpremo blaga, del. mesto v Celju; vloge na naslov: Manpower d.o.o., Stanetova 4, 3000 Celje; do 15.2.2006; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta 5,1000 Ljub-
Nižja poklicna izobrazba (do
3	let)
komisionar-skladiščnik, delo v živilskem skladišču, kjer boste odgovorni za prevzem in izdajo blaga, komisioniranje blaga, del. mesto v Celju; vloge na naslov: Manpower d.o.o., Stanetova 4, 3000 Celje; do 7. 2. 2006; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta 5,1000 Ljubljana;
čiščenje in druga pomožna dela v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju in pomoč pri raznih pomožnih delili v gospodinjstvu, del. mesto v Celju; vloge na naslov: Manpower d.o.o., Stanetova 4, 3000 Celje; do 7. 2. 2006; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta 5,1000 Ljubljana. Ključavničar
ključavničar; do 15. 2. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Klepar-krovec
krovsko kleparska dela na višini; do 31. 1. 2006; Anclin Jože s.p.. Stavbno kleparstvo in krovs-tvo, Lopata 48, 3000 Celje;
delo na strehi z različno pločevino in opeko; do 11. 2. 2006; Mirnik trade d.o.o. Celje, Lopata 44, 3000 Celje. Monter vodovodnih naprav monter vodovodnih in plinskih inštalacij na terenu; do 11.2.2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Monter ogrevalnih naprav vzdrževanje toplotnih sistemov; do 3. 2. 2006; Robel d.o.o. Celje, Kotna ulica 1, 3000 Celje. Strojni mehanik vzdrževanje opreme; do 10. 2. 2006; Celjski sejem d.d., Dečkova cesta 1, 3000 Celje. Elektrikář energetik vzdrževanje toplotnih sistemov; do 3. 2. 2006; Robel d.o.o. Celje, Kotna ulica 1, 3000 Celje. Elektrikář elektronik elektromontažna dela vavtoin-dustriji v tujini (v mestih Diissel-dorf, Eisenach ... v Nemčiji); do 22.2.2006; Lunta inženiring d.o.o., Polana 2, 2311 Hoče.
frizer v Planetu Tuš Celje; do 31.1. 2006; Jeraj Alenka s.p., Kidričeva cesta 3, 3320 Velenje. Tesar
tesar, opravljanje tesarskih del; do 18.2.2006; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Zidar
zidar; do 31. 1. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Ter
zidar, tesar; do 11.2.2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;
pomožna zidarska dela; do 6. 2.2006; Sarić Milovan s.p. Štore. Cesta XIV. divizije 11, 3220 Što-
'zidar; do 18. 2. 2006; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Strojnik gradbene mehaniza-
'strojnik TGM; do 11. 2. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja 1-acka 8, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 11. 2. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;
voznik dostavnega-tovomega vozila na območju Slovenije; 31. 1. 2006; SE in SA d.o.o., Kosovelova ulica 16. 3000 Celje;
voznik tovornjaka C kategorije; do 7. 2. 2006; Seba d.o.o. Celje, Lava 9, 3000 Celje;
voznik tovornjaka, skladiščna dela, razvoz blaga, komisioniranje in prevzem; do 3. 2. 2006; Sun 64 d.o.o., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje;
voznik tovornjaka; do 3. 2. 2006; TCC Transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje. Prodajalec
prodajalec mesar, streže meso in mesne izdelke na klasični način po želji kupca; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Celje, Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje, s pripisom »za kadrovsko službo«, do 3. 2. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje Hipermarket Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje;
prodaja kosovnega pohištva; do 3.2. 2006; Family shop d.o.o. PE Celje. Gubčeva ulica 1, 3000 Celje;
prodajalka programa Samsonitc in usnjene galanterije; vloge na naslov: Merit international d.o.o., Letališka cesta 3c, 1000 Ljubljana; do 3.2. 2006; Merit international d.o.o. Samsonite Celje PE 22, Mariborska cesta 10, 3000 Celje;
prodaja tekstila; do 3. 2. 2006; Salobir Danijel s.p., Urko trgovina 7. oblačili. Gledališki trg 8,3000 Celje;
prodajalec - cvetličar, prodaja in prevzem blaga blaga, aranžiranje in druga dela v zvezi s prodajo blaga v trgovini; do 3. 2. 2006; Sun 64 d.o.o., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje;
prodajalec - blagajnik; do 9. 2. 2006; Unicus d.o.o.. Varnostni inženiring, Zadobrova 23,3211 Škofja
Srednja poklicna izobrazba
monter pohištva; do 3.2.2006; Brance Teodor s.p., Magies kovinska in lesna galanterija, Arclin 33, 3211 Škofja vas. Strojni tehnik
servisni svetovalec, sprejemnik vozil; do 15. 2. 2006; RO+SO trgovina in servis d.o.o. Celje, Ska-letova ulica 13, 3000 Celje. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja; do 11. 2. 2006; Gradnje Žvepland.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Ugovinski poslovodja poslovodja v trgovini za program Samsonite in usnjeno galanterijo; vloge na naslov: Merit international d.o.o. Letališka cesta 3c, 1000 Ljubljana; do 3.2. 2006; Merit international d.o.o. Samsonite Celje PE 22, Mariborska cesta 10, 3000 Celje. Ekonomski tehnik zastopniški kandidat; do 10. 2. 2006; Adriatic Slovenica d.d. PE Celje, Lava 7, 3000 Celje;
administrator, delo bo obsegalo vsa administrativna dela, knjiženje in vnos podatkov, izstavitev različnih faktur, urejanje kadrovskih zadev; vloge na naslov: Manpower d.o.o., Stanetova 4, 3000 Celje; do 7. 2. 2006; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta 5,1000 Ljubljana. Komercialist
komercialist, trženje in promocija, delo na terenu, prodaja, vzdrževanje in pridobivanje novih strank; do 11. 2. 2006; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 22. 2. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
vročanje pisemskih pošiljk na terenu; do 9.2.2006; Unicus d.o.o.. Varnostni inženiring, Zadobrova 23, 3211 Škofja vas. Inž. metalurgije vodja talilnice, vodi delo v talilnici, zagotavlja, nadzira in ukrepa, da se delo izvaja usklajeno, kakovostno, zagotavlja tehnološke rešitve za dela v talilnici, zagotavlja preskrbo surovin, materiala, orodij, kontrolira delovanje sistemov, peči, strojev; do 3.2.2006; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Ekonomist za analize in plani-
poslovni sekretar; do 11. 2. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Dipl. inž. strojništva (vs) komercialist za tehnično področje; do 10. 2. 2006; Celjski sejem d.d.. Dečkova cesta 1, 3000 Celje.
Univ. dipl. inž. računalništva in informatike
programer, nudimo zanimivo delovno mesto na področju razvoja inženirskih aplikacij za domači in tuji trg, delo v prijetnem kolektivu, stimulativno plačilo in možnost osebnega razvoja, del. mesto v Celju; do 7. 2. 2006; Manpower d.o.o., Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana. Magister farmacije opravljanje poskusov, analiz, testov za raziskovanje predoperativ-nih posegov, laboratorijski testi; do 31.1.2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Univ. dipl. inž. gradbeništva odgovorni vodja del, vodja gradbišča; do 31. 1. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Te-
Univ. dipl. ekonomist
vodenje prodaje; do 31.1.2006; Pocinkovalnica d.o.o., Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje.
Univ. dipl. ekonomist za komercialno dejavnost
samostojni komercialist; do 10. 2. 2006; Celjski sejem d.d., Dečkova cesta 1, 3000 Celje. Doktor medicine zdravnik po končanem sekun-dariju; do 3.2.2006; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik.
Doktor mediane specialist pe-diatrije
zdravnik specialist pediater, preprečevanje bolezni, diagnosticira-nje, zdravljenje in rehabilitacija, konzultacije, uvajanje novih metod dela, izdajanje strokovnih mnenj, izdajanje specialističnih izvidov in navodil, samoiniciativnost in odgovornost; do 1.2.2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje.
Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju.
Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanjuživil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likerji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil lahko v redni prodaji kupite po 2.300 tolarjev, z naročilnico pa po 1.900 tolarjev (+ poštnina). Pripravili pa smo tudi paketno prodajo slovenske kuharske uspešnice Kuharske bukve slovenskih gospodinj in nove knjige Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, ki jo boste v redni prodaji dobili za 5.000 tolatjev, z naročilnico pa za 3.400 tolarjev (+ poštnina).
f	Podpisani-a ____
!	naslov____
! nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje,
!	shranjevanje in zamrzovanje živil
'•	po ceni 1.900 sit za izvod (plus poštnina).
[ nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj)
[	po ceni 2.700 sit za izvod (plus poštnina).
i nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje
!	in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj)
!	po ceni 3.400 sit za komplet (plus poštnina).
[	Naročilnico pošljite na naslov:
j	NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje	. ----
TEDNIK
F BORZA DELA
23
Doktor medicine specialist psihiatrije
zdravnik specialist psihiater (TDPP); do 3. 2. 2006; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Voj-
UPRAVNA ENOTA LAŠKO
Delavec brez poklica pomoč v cvetličarni; do 3. 2. 2006; Deželak Marjeta s.p. Cvetličarna Marjetka, Zdraviliška cesta 4, 3272 Rimske Toplice;
strojnik gradbene mehanizacije; do 14. 2. 2006; Hercog Ferdinand s.p. Storitve z gradbeno mehanizacijo, Tevče 8, 3270 Laško. Snažilka
čiščenje poslovnih in zasebnih prostorov; do 14. 2. 2006; Pišo-tek Cvetka s.p., Spodnja Rečica 25, 3270 Laško.
mizarska dela; do 4. 2. 2006; Mizarstvo Hrastclj d.o.o., Trubarjeva ulica 30, 3270 Laško. Strugar
strugarska dela; do 10.2.2006; Monting SK d.o.o. Laško, Spodnja Rečica 80, 3270 Laško. Elektrikář energetik elektroinštalaterska dela; do 3. 2.2006; Trbovc Darko s.p.. Gradbena mehanizacija. Huda Jama 18, 3270 Laško. Konfekcionar tekstilij šivanje ženskega spodnjega perila in kopalnih oblek; do 5. 2. 2006; Intima fashion d.o.o., Radeče, Njivice S, 1433 Radeče. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 2. 2. 2006; Miagra d.o.o., Kmetijstvo, trgovina, turizem, Polana 24,3273 Jurklošter; voznik tovornega vozila; do 4.
2.	2006; TLS d.o.o., Trubarjeva ulica S, 3270 Laško.
proizvajalec tofuja, lažja dela v proizvodnji; vloge na naslov: Fa-stram, d.o.o. Trubarjeva ul. 22, 3270 Laško; do 2. 2. 2006; Fa-stram d.o.o. Laško, Zgornja Rečica 25, 3270 Laško. Tesarski tehnik delo na CNC stroju; do 4. 2. 2006; Mizarstvo Hrastelj, d.o.o., Trubarjeva ulica 30, 3270 Laško. Zdravstveni tehnik medicinska sestra v domu starejših, nega oskrbovancev; do 31. 1. 2006; Zdravilišče I-aško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Dipl. inž. gradbeništva (vs) produktni vodja, podpora prodaji obstoječih programov, prodaja novih proizvodov na trgu. izvajanje predstavitev, pisanje člankov, izdelovanje tehnoioških rešitev; do
3.	2. 2006; Ravago d.o.o. Laško, Orožnov trg 2, 3270 Liško.
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
mizar, izvaja mizarska dela pri proizvodnji in montaži montažnih in lesenih hiš ter ostrešij; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesia 13b, 3320 Velenje, s pripisom: Rihter d.o.o.; do 3.2. 2006; Rihter d.o.o.. Loke 40,3333 Ljubno ob Savinji. Klepar-krovec
klepar-krovec, pri proizvodnji in montaži montažnih in lesenih hiš ter ostrešij; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje, s pripisom: Rihter d.o.o.; do 3. 2. 2006; Rihter d.o.o.. Loke 40, 3333 Ljubno ob
Tesar
tesar-krovec, pri proizvodnji in montaži montažnih in lesenih hiš ter ostrešij; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje, s pripisom: Rihter d.o.o.; do 3.2.2006; Rihter d.o.o.. Loke 40, 3333 Ljubno ob Savinji. Lesarski tehnik vodja objekta, vodi projekte proizvodnje in montaže montažnih hiš ter organizira in vodi delo na posameznih objektih; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljan-
ska c. 13b, 3320 Velenje, s pripisom: Rihter d.o.o.; do 3. 2.2006; Rihter d.o.o.. Loke 40,3333 Ljubno ob Savinji. Ekonomski tehnik referent za prodajo, samostojno prodaja montažne in lesene hiše ter ostrešja; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje, s pripisom: Rihter d.o.o.; do 3. 2.2006; Rihter d.o.o.. Loke 40, 3333 Ljubno ob Savinji. Inž. gozdarstva revirni gozdar - pripravnik, z zahtevano višjo ali visoko strokovno izobrazbo gozdarske smeri; do 31. 1. 2006; Zavod za gozdove Slovenije Ljubljana Območna enota Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Na-
UPRAVNA ENOTA SLOVENSKEJCONJICE
Slaščičar
slaščičar; do 3. 2. 2006; Ruse d.o.o.. Cesta na Roglo llj, 3214 Zreče. Oblikovalec kovin ključavničarska dela; do 31. 1. 2006; Kostroj strojegradnja d.o.o.. Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice.
Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 4.2.2006; Grm Anton s.p.. Mednarodni prevozi in posredovanje, Polajna 4, 3206 Stranice. Prodajalec
prodajalec; do 3. 2. 2006; Ruse d.o.o.. Cesta na Roglo llj, 3214 Zreče.
Srednja poklicna izobrazba
voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 25. 2. 2006; Fi-javž Borut s.p., Avtoprevoz, Bu-kovlje 1,-3206 Stranice;
menjava, nastavitev, čiščenje in popravilo orodij - moški; do 25. 2.2006; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o.. Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 22. 2. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Univ. dipl. inž. elektrotehnike inženir varnostnih sistemov; do 19.2. 2006; Hwa-rang d.o.o. Zreče, Cesta na Roglo 11, 3214 Zreče.
Doktor medicine specialist splošne medicine
zdravnik specialist splošne medicine ali družinske medicine; do 3. 2. 2006; Zdravstveni dom Slovenske Konjice, Mestni trg 17,3210 Slovenske Konjice.
UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU
Osnovnošolska izobrazba gradbena dela in voznik B, C kategorije; do 10. 2. 2006; Božič Ratko s.p. Splošna gradbena dela in avtoprevoz, Vrbno 62, 3230 Šentjur.
Varilec za varjenje v zaščitnem
elektro in obločno varjenje; do 14.2.2006; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8,3230 Šentjur.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
upravljavec vrtalnih garnitur; do 10.2.2006; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur;
voznik delovnega stroja, čiščenje kanalizacij; do 10. 2. 2006; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8,3230 Šentjur.
vrtnar - cvetličar; do 10.2.2006; Vainer Stanislav s.p. Vrtnarstvo Vainer, Vodruž 1, 3230 Šentjur. Monter vodovodnih naprav strojne instalacije, zaključna dela v gradbeništvu, sanacija kopalnic; do 8. 2. 2006; Pesan Bojan s.p.. Sončni žarek. Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur.
Zidar
zidarska dela; do 11. 2. 2006; Bednjanič Josip s.p.. Zidarstvo, zastopanje, gradbena dela. Gorica pri Slivnici 29, 3263 Gorica pri Sliv-
Prodajalec
prodaja v trgovini z elektroniko; do 31.1. 2006; Edicom d.o.o. Šentjur, Prijateljeva ulica 12,3230 Šentjur. Srednja poklicna izobrazba upravljanje gradbenega stroja za podvrtanje, rovokopača in bagra; do 2. 2. 2006; Polak Andrej - zemeljska gradbena dela, Zlateče pri Šentjurju 12, 3230 Šentjur. Gradbeni tehnik vodja gradbišča; do 10.2.2006; Božič Ratko s.p. Splošna gradbena dela in avtoprevoz, Vrbno 62, 3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 22. 2. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana.
UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH
Steklopihač krogličar pihanje stekla; do 31. 1. 2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina, d.o.o.. Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih naprav, vodovoda, varilec; do 31. 1. 2006; Plam, trgovina in elektrostoritve, d.o.o., Celjska cesta 34,3250 Rogaška Slatina. Strojni mehanik varjenje tig, mig; do 3.2.2006; Kozjan Stanislav s.p., Kovinars-tvo Inox, Rogaška cesta 45, 3240 Šmarje pri Jelšah. Srednja poklicna izobrazba portir; do 7.2.2006; Terme SPA Rogaška, d.d., Stritarjeva ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Lesarski tehnik lesar-parketar; do 18. 2. 2006; Fingar, d.o.o., Tržaški hrib 11,3250 Rogaška Slatina. Trgovinski poslovodja trgovinski poslovodja in prodajalec; do 31. 1. 2006; Plam, trgovina in elektrostoritve, d.o.o., Celjska cesta 34, 3250 Rogaška Slatina. Receptor
receptor v wellness centra; do 31. 1. 2006; Terme Olimia, d.d. Podčetrtek, Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek;
receptor; do 7. 2. 2006; Terme SPA Rogaška, d.d., Stritarjeva ulica 1, 3250 Rogaška Slatina.
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Gradbeni delavec
transportni delavec v TEŠ Šoštanj; do 18.2.2006; Jašaraj Sofija s.p. Splošno gradbeništvo Elipsa Maribor, Betnavska cesta 69, 2000 Maribor;
transportni delavec v TEŠ Šoštanj; do 18. 2. 2006; Tehnoco-merc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor. Delavec brez poklica čistilka, čisti poslovne prostore, vzdržuje red, higieno in čistočo v poslovnih in sanitarnih prostorih; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje.; do 31.1. 2006; Avtocen-ter Meh d.o.o.. Koroška cesta 7, 3320 Velenje;
natakar; do 15. 2. 2006; Gradnik Marjan s.p. Bistro Gradnik, Kajuhova cesta 4, 3325 Šoštanj;
vbrizgovalec II, opravlja enostavna dela na stroju za vbrizgovanje plastike, polni rezervoar s plastično
metre na stroj; vloge n.i naslov: Plastika Skaza, Skaza Igor s.p.. Selo 17, 3320 Velenje, s pripisom: za vbrizgovalca plastike, do 9.2.2006; Skaza Igor s.p.. Selo 17,3320 Ve-
voznik tovornega vozila; do 1. 3. 2006; Švikart Rudi s.p., Loko-vica 23, 3325 Šoštanj.
delavec za obdelavo kovin, delo v Šmartnem ob Paki; do 11. 2. 2006; Volk Franjo s.p., Plešivec 38, 3320 Velenje;
preprosta dela v proizvodnji kovin, pripravlja stroje, material in orodja za delo po nalogu skupi-novodje, izvaja pomožna dela pri obdelovanju kovin; do 3.2.2006; Wart d.o.o. Griže, Migojnice 17, 3302 Griže. Osnovnošolska izobrazba pomivalec v kuhinji; do 7. 2. 2006; Terme Topolšica d.d., Topolšica 77, 3326 Topolšica;
delavec v proizvodnji, del. mesto v Velenju; do 3.2.2006; Trenk-walder d.o.o., Dunajska 105,1000 Ljubljana. Ključavničar
ključavničar, varilec, montažer; do 7.2.2006; Kovina-mont d.o.o.. Trg mladosti 6, 3320 Velenje. Varilec
ključavničarska in varilska dela; do 7. 2. 2006; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Avtomehanik
avtomehanik, vzdrževanje tovornih vozil, delo v Šmartnem ob Paki; do 11. 2. 2006; Volk Franjo s.p.. Plešivec 38, 3320 Velenje. Elektrikář energetik elektrikář energetik; do 4. 2. 2006; Elektro Jezernik d.o.o., Čr-nova 53, 3320 Velenje. Elektrikář elektronik elektromontažna dela v avtoin-dustriji (v mestih Dusseldorf, Eisenach ... v Nemčiji); do 22. 2. 2006; Lunta inženiring d.o.o., Polana 2, 2311 Hoče. Šivilja
pomočnik za proizvodnjo oblačil; do 3.2.2006; Acman d.o.o., Partizanska pot 5, 3325 Šoštanj.
frizer; do 31.1.2006; Jeraj Alenka s.p., Kidričeva cesta 3, 3320 Velenje;
frizer; do 7. 2. 2006; Popržen Peter s.p., Kidričeva cesta 2,3320 Velenje. Zidar
zidar, zidanje posameznih elementov zgradbe in povezovanje le-teh, gradnja temeljev, zidov, stebrov, stropov, mostov, ometavanje, betoniranje, polaganje tlakov; do 5. 2. 2006; Mins N 1 d.o.o.. Cesta Simona Blatnika 18,3320 Velenje. Prodajalec
prodajalec, del. mesto v Velenju; do 7.2.2006; Créa dom d.o.o. Ljubljana, Litostrojska cesta 24, 1000 Ljubljana;
prodaja obutve; do 9. 2. 2006; Fisher international d.o.o., Kidričeva ulica 36, 3000 Celje;
prodaja na bencinskem servisu; do 31. 1. 2006; Posredništvo Romana Ograjšek s.p., Otemna 14, 3201 Šmartno v Rožni dolini;
prodajalec-cvetličar, vsa dela v zvezi s prodajo in prevzemanjem blaga, aranžiranje; do 3. 2. 2006; Sun 64 d.o.o., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. Natakar
natakar; do 31. 1. 2006; Gost d.o.o., Kersnikova cesta 11, 3320 Velenje;
strežba v baru na bencinskem servisu; do 31. 1. 2006; Posredništvo Romana Ograjšek s.p., Otemna 14, 3201 Šmartno v Rož-
natakar; do 7. 2. 2006; Terme Topolšica d.d., Topolšica 77,3326 Topolšica. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka za tujino, delo v Šmartnem ob Paki; do 11.2.2006; Volk Franjo s.p., Plešivec 38,3320 Velenje. Frizerski mojster vodenje frizerskega salona; do 18. 2.2006; Damir Dackovič s.p.. Lopata 20, 3000 Celje. Trgovinski poslovodja poslovodja-prodajalec, del. mesto v Velenju; do 7. 2. 2006; Créa dom d.o.o. Ljubljana, Litostrojska cesta 24, 1000 Ljubljana;
poslovodja maloprodaje obutve; do 9.2.2006; Fisher intema-tional d.o.o., Kidričeva ulica 36, 3000 Celje. Gostinski tehnik natakar; do 31. 1. 2006; Cam-lek Berto s.p., Podkraj pri Velenju 46, 3320 Velenje.
Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Velenja; do 22. 2. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inž. gradbeništva odgovorni vodja del, vodja gradbišča; do 7. 2. 2006; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Vele-
Višja strokovno izobrazba administrativna dela, delo v Šmartnem ob Paki; do 11.2.2006; Volk Franjo s.p., Plešivec 38,3320 Velenje. Akademski glasbenik učitelj flavte; do 2.2.2006; Glasbena šola Frana Korana Koželj-skega Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje. Doktor dentalne medicine doktor dentalne medicine v mladinski ambulanti; do 3. 2. 2006; Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova cesta 1, 3320 Velenje. Dipl. inž. radiologije (vs) dipl. inženir radiologije; do 7. 2. 2006; Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova cesta 1, 3320 Ve-
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Delavec brez poklica gradbena dela; delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 2. 2006; Alea group, d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Pomožni delavec čiščenje odlitkov v proizvodnji; do 15.2.2006; Musa Mustafa s.p., zidarstvo in fasaderstvo, Bevkova ulica 5, 3310 Žalec.
Upravljalec lahke gradbene mehanizacije
strojnik lahke gradbene mehanizacije; delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; 3. 2. 2006; Alea group, d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Čistilec objektov čiščenje objektov; do 7. 2. 2006; Hernaus, d.o.o., Kopališka cesta 2, 3320 Velenje. Mesar
delo v pripravi in proizvodnji mesnih izdelkov; do 25. 2. 2006; Čas Ervin s.p., Mesarstvo čas. Savinjska cesta 77, 3310 Žalec. klepar-krovec
kleparska, krovska in tesarska dela; do 7.2.2006; Ramšak Alojz s.p., Kira - krovstvo, inštalacije, izolacije, Liboje 41, 3301 Petrov-
če.
Strojni mehanik mehanik na stroju težke gradbene mehanizacije; delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 2.2006; Alea group, d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Elektrikář energetik elektroinštalacije in delo z reklamnimi napisi; do 13. 2. 2006; Križnik Marjan-elektro servis drobnih gospodinjskih aparatov, Šlan-drov trg 26, 3310 Žalec. Tesar
tesarska dela; delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 2. 2006; Alea group, d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Zidar
zidarska dela; delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; 3.2.2006; Alea group, d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje.
Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela
strojnik težke gradbene mehanizacije; delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 2.2006; Alea group, d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; delovno mesto fe na Ložnici 43, Žalec; do 3. 2. 2006; Alea group, d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje;
voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu (Nemčija, Belgija, Nizozemska, Francija, Avstrija ...); do 7. 2. 2006; Lesnika Ljudmila s.p., avtoprevozništvo in organizacija prevozov, Breg pri Polzeli 32, 3313 Polzela;
prevoz kontejnerjev v mednarodnem prometu; do 13. 3. 2006; Vignjevič Ljubomir s.p., Avtopre-
vozništvo, Bevkova ulica 10,3310 Žalec. Natakar
točenje pijač in toplih napitkov; do 14.2.2006; Guček Violeta s.p. Bar Magic, Gotovlje llle,3310Ža-
pomoč pri strežbi pijač in čiščenju; do 7. 2. 2006; Kobale Sonja s.p. Bistro Sonja, Tabor 17, 3304 Tabor;
delo v strežbi; do, 6. 2. 2006; Senič Tamara s.p., Šlandrov trg 38, 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba telefonist v klicnem centra; do 6. 2. 2006; Korinita, d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold. . Gradbeni tehnik gradbeni delovodja; delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 2. 2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Gostinski tehnik vodja kuhinje-priprava hrane po naročilu gostov, vodenje in organiziranje zaposlenih v kuhinji, vodenje evidenc, koordiniranje z vodjo strežbe; do 3. 2. 2006; Caffe-tropic Žalec d.o.o.. Savinjska cesta 87, 3310 Žalec. Ekonomski tehnik vodja klicnega centra v Žalcu; vloge na naslov: Korinita d.o.o., p.p. 15, 3312 Prebold ali po e-pošti: info@korinita.com.; 6. 2. 2006; Korinita, d.o.o., Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold;
komercialist prodaje (posreduje splošne in posebne informacije kupcem, vzdržuje stike s strankami, pridobiva nove ...); do 10. 2. 2006; vloge na naslov kadrovskega inženiringa Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13, Velenje; Matjaž d.o.o. Petrovče, Petrovče 115,3301 Petrovče.
pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Žalca; do 22. 2. 2006; Generali zavarovalnica, d.d., Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
komercialist- za delo v potovalni agenciji; do 9.2.2006; Studio 2002
1,	d.o.o., Hausenbichlerjeva ulica
2,	3310 Žalec. Inženir gradbeništva referent v oddelku tehnične komerciale in priprave dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 2. 2006; Alea group, d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje;
vodja gradbišča - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3. 2. 2006; Alea group, d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje.
Organizator poslovanja v gostinstvu (vsš)
vodja hotela-organizira in vodi delovni proces v hotelu, izvaja in vodi kontrolo nad celotno postrežbo gostov.; do 3. 2, 2006; Caffe-tropic Žalec, d.o.o., Savinjska cesta 87, 3310 Žalec.
Ekonomist za komercialno dejavnost
nabavni referent (naroča blago in material, komunicira z dobavitelji, spremlja roke dobave, izvaja finančni prevzem blaga ...) ; do 10. 2. 2006; vloge na naslov: Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje.; Matjaž d.o.o. Petrovče, Petrovče 115, 3301 Petrovče.
Univerzitetni diplomirani eko-
samostojni knjigovodja, računovodja - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 3.2.2006; Alea group, d.o.o., Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje.
m
10801063Í
BREZPLAČNI PROMETNI
9
Podjet
, :o-tržnodéjč Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, £ax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je lema naročnina 40.800 tolaijev. Številka Uansakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00
(03) 49 00 881.
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane J ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Seli Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Ši
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
IMIVOSTI
a«'
Od zapravljivčka do Šentjurskih muzikantov
Na silvestrovo pred pol stoletja sta Marica Pilko in Jože Gajšek na Hotunjah sedla v zapravljivčka, s katerim so ju popeljali najprej v cerkev sv. Martina, zatem pa še v krajevni urad na Ponikvi, da bi se na Jožetov dom, po domače h Klijerjevim v Primožu pri Šentjurju, vrnila kot mladoporočenca.
V spominu zdaj zlatoporočencev je živo zapisano še eno od silvestrovih iz njunih mladih let, tisto, ko sta si zaželela malce bolj bučnega prehoda v novo leto, kot so ga bili sicer vajeni. Z vlakom sta se s Ponikve odpeljala v bližnji Šentjur, kjer sta pričakovala živo glasbo in veselo rajanje, pa nato razočarana ugotovila, da so še vrata vseh gostiln zaprta in jo peš mahnila proti domu. Če se takrat nista naplesala, pa sta zagotovo dodobra zbrusila pete čez dobre pol stoletja. 15. januarja so namreč za dobro razpoloženje na njuni zlati poroki, ki sta jo praznovala v hotelu Žonta, skrbeli Šentjurski muzikanti. Po zaobljubi pred načelnico UE Šentjur, matičarko mag. Andrejo Stopař v ipavčevi hiši in župnikom Vinkom Čončem v farni cerkvi sv. Jurija, je namreč vesela družba sosedov, sorodnikov in najbližjih domačih popoldne in večer preživela ob poskočnih zvokih, ki so jih dopolnjevale še melodije starih ohcetnih skladb. V enem od vmesnih premorov se je zlatoporočenec Jože s sabljo lotil penine in praznična družba je soglasno sklenila, da je še vedno »pravi dec«, saj je uspel že s prvim zamahom. »Da bi bilo tako veselo tudi ob biserni poroki,« so še zaželeli zlatoporočencema. In ni dvoma, da ne bi bilo, če jima bo le zdravje dobro služilo.
Eno prvih večjih veselj v njunem skupnem življenju je bilo spomladi 1956 rojstvo sina Jožka, ki se mu je 11 let kasneje - da fantiču le ne bi bilo preveč dolgčas - pridružila še sestrica Marinka. Oba sta materi in očetu ob zlatem jubileju tudi stala ob strani kot poročni priči. Sicer pa je Marica ves čas skrbela za dom in kmetijo, ki so jo temeljito posodobili in kot prvi v vasi za lažje delo kupili traktor, Jože pa je do upokojitve za krepitev družinskega proračuna skrbel z zaslužkom »žagmajstra« pri Novakovih, bolj znanih kot Podplašekovih v Vrbnem. Kljub letom oba -Marica, ki je pred dnevi praznovala 70. rojstni dan, in
Jože, ki jih bo marca dopolnil 79 - še vedno poprimeta za delo na kmetiji. A skrb za slednjo je kljub službam vendarle vse bolj na plečih hčerke Marinke in zeta Toneta, ki sta si dom zgradila le streljaj od rodne domačije. S tem sta več kot zadovoljni tudi vnukinji Urška in Tjaša, ki jima ob prihodu iz šole najbolj diši prav iz babičine kuhinje. S tem se strinja tudi najstarejša vnukinja Marjetka, ďa družina ostaja povezana in čim več skupaj, pa je nenazadnje poskrbel tudi sin Jožko, ki si je z ženo Cvetko dom ustvaril v le streljaj oddaljenih Dolah.	IS
Moja poroka na straneh Novega tednika
Če želite, da bi vaš najsrečnejši dan v življenju zabeležili tudi na straneh Novega tednika, nas pokličite na tel. št 4225-190 ali pišite na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
Braslovčani slavili v Podpeci
V Podpeci nad Črno na Koroškem so minuli konec tedna že štirinajstič gradili snežne gradove. Sto devet ekip iz vseh koncev Slovenije, ki so štele od pet do osem članov, je gradilo pravo snežno kraljestvo. Med graditelji je bila tudi osemčlanska mladinska ekipa Planinskega društva Dobrovlje-Braslóvče, ki je uspešno obranila lanski naslov zmagovalca.
Braslovška ekipa je postavila grad, ki ga je na sprednji strani krasila podoba Alenčice in kralja Matjaža. Njuna zaljubljena podoba jim je zares odlično uspela, še bolj romantično pa so jo naredile številne lučke, ki so jo krasile, ko je padla noč. Sicer so vse ekipe pokazale obilo domišljije. Prireditev, ki je bila rekordna po številu ekip in postavljenih skulptur, je bila rekordna tudi po številu obiskovalcev, ki jih je bilo toliko, da so morali v tem delu Koroške vzpostaviti poseben prometni režim. Braslovška ekipa je doslej osvojila že tri zmage in eno drugo mesto.
TT
Zmagovalni graditelji pred svojo umetnino
Marija in Franc Pfeifer
Biserna poroka brez pompa
Zakonskih parov, ki bi praznovali 60-letnico skupnega življenja, biserno poroko, je zelo malo. Med njimi sta Marija in Franc Pfeifer iz Ločice ob Savinji, ki sta omenjeni zakonski jubilej praznovala v teh dneh.
Čeprav je dogodek vreden pozornosti, še posebno zdaj, ko zakonska zveza nekako izgublja svoj pomen, jubilanta nista želela kakšnega posebnega pompa. Zato so ju otroci s svojimi družinami presenetili z vabilom v gostišče Štorman, da sta v krogu svojih najdražjih proslavila jubilej. Z njima so bili sin in dve hčeri, trije vnuki z družinami in štirje pravnuki, vsi skupaj pa so jima zaželeli predvsem zdravja, ki ga, čeprav sta kljub visokim letom še dokaj čila, prav gotovo najbolj potrebujeta.
TT