r^íinina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. Ust za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Urednlitvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXII. Št. IS. Kranj, 30. aprila 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din.! Krajev, bojevniška svečanost na Brezjah Vsakomur je le znano, da namerava Zveza bojevnikov \ zvezi s preureditvijo prostora pred cerkvijo postaviti na Brezjah spomeuik vseh v svetovni vojni padlih Slovencev. Misel na uresničitev tega lepega načrta je ponovno združila vse bojevnike. Po vseh krajih se snujejo Skupine bojevnikov, v katere stopajo v obilnem številu bojevniki, ki so okusili vse gorje svetovne vihre. Pa ne samo ti. Tudi naša mladina se navdušuje zu bojevniško misel, kajti v njej vidi plod resnega in v/trajnega delu. Posebno mi Bre/.juui in okoličani še prav po-setao vidimo te lepe uspehe bojevniške organizacije, ki se posebno lepo kažejo pri delu zu ta veličastni vojni spomenik. Prav to je še posebno navdušilo naše može in fante, da so v obilnem številu pristopili v to idealno organi-/Mtijo. Niso hoteli zaostajati za drugimi kraji, posebno zato ne, ker bo spomenik stal v njihovi sredi. Čimpreje so hoteli na Brezjah ustanoviti Skupino bojevnikov, ki naj bi bila čuva ricu spomeniku, ki bo vseslovenska last. V nedeljo 2i. aprilu se je že vršil ustanovni občni zbor. ki je bil združen s spominsko svečanostjo padlih bojevnikov in skioptičnim predavanjem o vojnih spomenikih. Na to svečanost je prihitel kljub veliki oddaljenosti i/. Trbovelj g. prof. Mirko Ratej, predsednik Zveze bojevnikov, ki ves gori za bojevniško misel, in tujnik Zveze bojevnikov, g. I.uktv Iz Ljubljane, ki z« g. Rute jem v nuv- duienju ne zaostaja. Tudi sosedni tovariši iz Radovljice so prišli v obilnem številu in s tem še povečali slovesnost. Jasno je. da so domači ■OŽje in fantje hoteli pokazati, koliko jih je. da je njih Organizacija močna; prav radi tega si hotel ostati nihče domu. Tako se je zbralo na Brezjah lepo število mož in fantov bojevnikov. Ob ~, uri zjutraj je bilu sv. maša s cerkvenim govorom. Govoril je g. dr. P. Iladrijaii ICokalj, gvardijan in rektor svetišča. V svojem lepa zasnovanem goveru je prikazal vse gorje nečloveške vojne in pozival k miru posamezniki! kakor vse narode. Med sv. mušo je pel domači cerkveni pevski zbor združen s cerkvenim zborom iz Radovljice, kur je slovesnost zelo povzdignilo. Po sv. m uši so bile molitve za padle bojevnike, združena zbora sta zapela ganljivo ..Usmili se aus, Gospod!" Po končani cerkveni slovesnosti so bojevniki napolnili samostansko dvorano, kjer se je slovesnost nadaljevali. Najprej so pevci zapeli pesem „Oj ta soldaški boben", nakar je g. Ratej pozdravil vse navzoče ter pojasnil pomen današnje prireditve. Sledila je deklamacija lepe pesmi: „Njim, ki so dali življenje". Zatem se je vršilo skioptično predavanje g. Lukeža o bojevniški organizaciji, o vojnih spomenikih pri nas in raznih državah Evrope ter o velikem spomeniku v svetovni vojni padlih Slovencev na Brezjah. G. predavatelj nam je lepo pojasnjeval pomen posameznih slik. Zelo so nam ugajali lepi spomeniki vojnim žrtvam pri nas in večjih mestih Evrope, najbolj pa nas je tadivil krasni osnutek za vojni spomenik, ki bo stal na Brezjah, delo velemojstra arhitekta Plečnika in arhitekta Valentinčiča. G. Lukež nam je tudi pojasnil načrt za preureditev prostora pred cerkvijo. Najprej je treba preurediti ves prostor okoli cerkve, šele potem bo postavljen spomenik, tako da okolica ne bo kuzila veličine spomenika. Z delom za preureditev prostora se je pričelo že jeseni. Danes je na tistem mestu, kjer je stal drevored, že vse potrebna izkopano. Sedaj so pričeli graditi zid okoli novega drevoreda in moderne siojnice, ki bodo stale izven tega prostora, da ne bodo motile svetosti kraja. Tudi dela pri krasnem vodnjaku se že bližajo koncu. Temu je sledil ustanovni občni zbor Skupine bojevnikov na Brezjah. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. dr. P. Hadrijan Kokalj, bivši vojni kurut. Po končanem občnem zboru je bil program slovesnosti izčrpan. Ta slovesnost je naše može in fante, ki jih je 1 že itak močno družila bojevniška misel, še tesneje združila. Posebno so bili navdušeni za prekrasni spomenik, ki bo stal v osrčju Slovenije in ki mu ne bo enakega na Balkanu in po svoji idejui zamisli morda v vsej Evropi ne. Vse je združila ena želja, da se ta načrt čimpreje uresniči, da postavimo veličasten spomenik onim, ki so na krvavih poljanah žrtvovali svoje najdražje, svoje življenje za svobodo naše domovine. Tudi ti, ki bereš te vrstice, ne zaostajaj za drugimi. Vsaka tvoja mujhnu žrtev ali dar bosta pripomogla k zgradbi tega veličastnega spomenika in zavedaj se, du so naši padli bojevniki prvi. ki smo jim dolžni hvalo in spoštovanje! BREZJE Načrt zu preureditev prcdoiu pred cerkvijo nn Brezjah. , Ob svežem grobu ge. Ivanke Logarjeve Najlepši mesec v letu je pred durmi in vse in starejše, bolne in zdrave. Nas, ki smo polkrog nas čudovito lepo cvete in brsti, zato se znali gospo Ivanko Logarjevo in jo videli v človek;; kar čudno zdi, kuko da se vpruv v tem nedeljo zgodaj zjutraj hiteti v spremstvu hčer-času tako pogosto oglata smrt iu grabi mlade ke gdč. Vide k nedeljski službi božji še vso vedro, nas je toliko bolj pretresla njena ne-nadna smrt, o kateri smo zvedeli v ponedeljek dopoldne. V nedeljo ves dan je bila pokonci in dopoldne jo je obiskal prijatelj njenega ljubljenega sina urednik „Slovenca" g. dr Alojzij Kuhar, kateremu je vsa vesela pripovedovala, da je bil dosedaj podkonzul v Rotterdam prestavljen v Dusseldorf in ga bo kmalu videla. Z ljubeznijo je pripovedovala tudi o svojih hčerkah ge. Stani dr. \m-brožičevi, ge. Ivki dr. Bohinčevi in o gdč. Vidi, obenem pa neprestano gledala za svojimi ljubljenčki, vnučkoin in vnukinjami. Zvečer je bila nekam bleda, vendar je še naročila hčerki gdč. Vidi, da bo šla v ponedeljek zjutraj k sv. maši potem pa je mirno zaspala. Zjutraj je bila hčerka gdč. Vida vsa začudena, zakaj mama tako trdno spi. Prijela jo je za roko in jo nežno poklicala, toda materine roke so bile trde in ustnice so za vedno umolknile. Ponoči je odšla k Bogu brez vsakega trpljenja, brez vsake boli, brez da bi komu povzročila skrbi. Vse življenje je dobrote delila in tudi umreti je hotela tiho in mirno brez vsakih skrbi svoje okolice. Zabolelo jé hčerke, zabolelo sinfa dr. Jožeta, zabolelo nas vse, ki smo jo poznali kot dobro gospodo in spoštovali kot zna-čajno, neupogljivo krščansko ženo, ki bi raje dalu vse kakor svoje katoliško prepričanje. Toda naša žalost ne sme biti prevelika, saj je odšla tja, kamor Bi tudi mi hoteli priti — k Bogu po plačilo. Zadnja pot gospe Ivanko Logarjeve je poku-zala, da Gorenjska spoštuje ljudi, ki so prepojeni s krščansko miselnostjo, da naše ljudstvo kaže spoštovanje onim, ki so za svoje ideale pripravljeni tudi žrtvovati. V sredo zvečer se je zbralo pred hišo žalosti na Mestnem trgu izredno veliko število ljudi. Predno so odnesli krsto izpred domačega krovu, je prinesel zastavonoša Fantovskega odseka ob spremstvu članov v kroji> orlovsko zastavo, kateri je bila gospa Logarjeva botru v časih najhujšega terorja, prišli pa so tudi člani Prosvetnega društva s svojo zastavo. Moški pevski zbor je pretresljivo zapel Prelovčevo žalostinko »Poljana toži" pod vodstvom g. Cirila Mohorja. Na čelu sprevoda so šle članice Marijine družbe žena in članice Vincencijeve. konference — pred leti je bila namreč gospa Logarjeva predsednica Vincencijeve konference — za temi pa se je vila orlovska zastava, člani Fantovskega odseka v krojih, Prosvetno društvo z zastavo. Tik za krsto, ki je bila vsa v cvetju so stopale hčerke pokojnice in sin g. dr. Jož. ob spremstvu zetov g. prof. dr. Ambrožiča in g. dr. Bohinca ter ostalih sorodnikov. Poslednjo čast pokojni-ci so izkazali s svojo prisotnostjo tudi predstavniki oblasti z g. županom Karlom Česnjem in še Kat. akad. starešinstvo. Cerkvene obrede je opravil kranjski g. dekan Matija Škerbec ob asistenci številnih g. duhovnikov. Med duhovniki, katerih je bilo v sprevodu 13 moramo omeniti predvsem g. stolnega kanonika dr. KUnarja in urednika ..Slovenca" g. dr. Alojzija Kuharja. Ob odprtem grobu blu-ge pokojnice je zapel moški pevski zbor Jale-novo „Usliši nas, Gospod!" Marsikatero oko se je zasolzilo. Svežo gomilo smo zapuščali z molitvijo za pokoj duše pokojnice, obenem pu smo prosili Boga, naj bi nam dal še mnogo tako po duhu moč nih žena in takih odločno katoliških žena kakor je bila gospa Logarjeva. Ali še obrekujemo? Ker so gospodje pri ..Delavski pravici" že preveč nestrpni rudi čakanju, jim danes postrežemo z imenom. Prepričani smo namreč, da bo ..Delavska pruvica" držalu svojo besedo kakor vselej doslej in izvajala tudi vse konsekvence, kakor jih obljublja. Pa tudi resnici na ljubo bo mórula reči, da nismo klevetniki ali bogve kuj, kakor je grozila. Gotovo bo to kot brani-teljica pravice in resnice rada storila. Inkriminirane besede je izrekel Nartnik Franc, član JSZ iz .Puštalu pri Škof ji Loki. Do bodo pa vsi informirani, kaj je imenovani izjavil. ponavljamo: „... vseeno nam je, kaj člani verujejo, magari v vola." Do tu govorimo mi, naprej bo pa vodstvo Jugoslovanske strokovne zveze. * V zvezi s tem pa še nekaj! Svoje čase smo omenili napad na- Volčiča iz Stražišča. Samo rekli smo samo, da so to metode Ljudske fronte, nič pa nismo omenili, da bi ga napadel kak član JSZ. Seveda ste vi takoj zajavkali in obrnili to nase. Nc vemo, ali ste to storili iz slabe vesti ali pa se istovetite z Ljudsko fronto. Ne eno in ne drugo vam ni v čast. Zdaj ste pa tako modri, da ste poiskali napadalca, ki je baje neki ..nacionalist". Po vaših izsledkih je bil napad izvršen že pred meseci in je takrat Volčič bil še član JSZ. Pribiti moramo, da to ne odgovarja resnici. Napad je bil izvršen pred dobrim mesecem (sredi marca), ko Voliič že davno ni bal več član JSZ, ampak član odbora zu ustanovitev ZZD, saj je bilo to tik Dreti občnim zborom, nu katerega je prišel Volčič z vidno rano. Naj bo ..Delavska pravica" tako prijazna, pa naj nam pove rezultat svoje preiskave, naj pove, kateri ..nacionalist" ga je napadel, Volčič namreč ne ve, ker je bilo tema in se je pod udarcem zgrudil. Ne prosimo tega kot nekake (H-otiusluge ampak zato, da „Delavska pravica" nekomu pomaga do pravice! To povemo tudi vsem tistim, ki so s takim apetitom ponatiskovali iz „Delavske pravice" napade na nas. Blagoslovitev prapora Fantovskega odseka in dekliškega krožka v Predosljih. Kakor smo že poročali, se bo vršila blagoslovitev prapora Fantovskega odseka in Dekliškega krožka dne 8. maja oh vsakem vremeinu. V slučaju dežja bo vsa prireditev v dvorani, sicer pa na prostem pred domom. ZBIRANJE ČLANOV IN ČLANIC JE TOČNO OB 1. URI popoldne pred domom. Ob tri četrt it a 2 pride gospod minister dr. Miha Krek, katerega sprejmemo plred kapelico. Istočasno sprejmemo tudi botrico in botra. Ob drugi uri so slovesne šmarnice v cerkvi. Takoj po šmarni ca h bo blagoslovitev novega prapora, katerega bo blagoslovil stolni kanonik g. dr. Gregor Žerjav. Nato bo telovadni nastop domačega odseka in krožka. Po akademiji bo prosta zabava pri mizah. FANTOVSKE ODSEKE IN DEKLIŠKE KROŽKE iz domačega in sosednih okrožij lepo prosimo, da pošljejo čimveč zastopstva v krojili. NARODNE NOŠE so nadvse zaželjene. Tvorile bodo časten špalir zastavam. KOT VSTOPNICA za prireditev velja poseben znak v narodnih barvah, ki naj ga ima vsak pripetega na vidnem mestu. V slučaju dežja bo vstopnina v dvorani nekoliko višja. KOLESARJI naj shranijo svoja |koiesa aa Odemsovem dvorišču, kjer bo varno preskrbljeno za shrambo. GODBA. Vso slavnost bo močno povzdignila priznana tržiška godba. Najvljudneje povabimo vse prijatelje naših organizacij, da se te naše slavnosti v čim večjem številu »deleže. 1 BOG ŽIVI! Bolgarske pevke v Šk. Loki Mi Ločani smo bili prav prijetno iznenadeni, ko ino zvedeli, da nas obišče in počasti s koncertom pevski zbor učiteljic iz Sofije. Zato se je kljub izredno slabemu vremenu, ki je trajale; v torek ves dan, zbralo k sprejemu na Mestnem trgu prav lepo število občinstva. Med njimi zastopniki vojaških in civilnih oblasti, učit-tcljstvo s šolsko mladino itd. Mesto je bile okrašeno z drž. zustavunii. Ob 3. uri in en četrt so se pevke pripeljale na dveh uvtobusih. V pozdrav je najprej zaigrala vojaška godba. V imenu mestu jih je nato pozdravil s toplim govorom g, župan Matevž Ziherl, STRAN 2 »GORENJEC« Za prisrčen pozdrav se mu je zahvalila ena izmed pevk. Mala učenka Sovre je potem izročila pevkam po lepo izvajani deklamaciji krasen šopek tulp. Po kratkem a tem bolj prisrčnem sprejemu so bolgarske pevke spremili v novo šolsko poslopje, kjer se je v telovadnici, ki je prirejena v gledališko dvorano vršil ob pol 9, uri zvečer vokalni koncert, kakršnih je bilo pri nas zelo malo. Med občinstvom, ki je zasedlo do zadnjega kotička vso veliko dvorano smo med drugimi odličniki zapazili tudi zastopnike vojske z g. polkovnikom Markuljem na čelu zastopnike politične oblasti z g. okrajnim načelnikom g. M. Kokljem, g. sodnika Čer-neta Josipa, g. banskege svetnika Lovro Plani-ninu, g. župana Ziherla, zastopnike cerkveni!, oblasti itd. Tu so pozdravili drage goste, g. učiteljica Grumova, v; imenu tovarišev in tovarišic, ki so se mudili pred časom v Bolgariji, g. učitelj Debeljak Vojteh v imenu JUU in v imenu Sokola g. učitelj Horvat Rudolf. Vsi govorniki so izročili pevskemu zboru mala darila, spomin na Skofjo Loko in krasne šopke slovenskih nageljnev. Koncert sam in njegovo precizno in lepo podajanje je zapustil pri poslušalcih globok učinek. Najveličastnejše pa je bila zadnja točka, ko je zbor zapel himno „Hej Slovenci", katero je navdušeno pelo skupno s zborom vse občinstvo. Zjutraj so bolgarske pevke (dpotovale "naprej proti Ljubljani. Tedenske novice KRANJ Na prošnjo okrajnega cestnega odbora Kranj odrejam na temelju čl. 7 obč. cestnega reda zaporo banovinske ceste H/113 Naklo—Kokrica —Šenčur od mosta čez Kokro pri km 6.081 do km 6.497, t. j. med vasjo Predoslje—Britof, za ves vozovni promet. Promet naj se usmeri preko mostu na občinsko cesto, ki veže banovinsko cesto 11/113 od mostu desno z banovinsko cesto 1/3, t. j. po občinski cesti skozi vas Orehovlje in vas Britof. Zapora bo trajala vključno od 25. aprila do 20. maja. Okrajni cestni odbor mora na obeh straneh zaprte ceste postaviti predpisane varnostne znake. Sreski načelnik: Lipovšek, s. r. V sodne zapore okrožnega sodišča v Ljubljano so peljali kranjski orožniki 29 letnega Slavka Kegleviča iz Prebukovja v savski banovini, v Zagrebu stanujočo Rozalijo Nemeth, romunsko državljanko, doma iz okraja okoli znane trdnjave Arad in Kristino L. rodom iz Gradca, pristojno v kranjsko občino. Vsi trije so bili aretirani na kranjskem ponedeljskem sejmu pred veliko nočjo, kjer so izvršili več tatvin. Orož-niška postaja je dognala, da so bili vsi trije aretiranci poklicni žeparji, ki so hodili od sejma na sejem. 1.1] - Siiiii ura Zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami o vojnih spomenikih doma in v tujini ter o spomeniku slovenskim vojakom na Brezjah bo v četrtek 5. maja (po šmarnicah) v Ljudskem domu v Kranju. Bojevniki in odsluženi vojaki pridite polnoštevilnol Ustanovni občni zbor podružnice Zveze bojevnikov v Kranju bo v četrtek 5. maja ob 8. uri zvečer (po šmarnicah) v dvorani Ljudskega doma. Vsi, ki ste se udeležili svetovne vojno in ki ste odslužili vojaški rok v Jugoslaviji, udeležite se te važne ustanovitve. Mesto venca na grob pokojne ge. Ivanke Logarjeve jo daroval Vincencijevi družbi v Kranju g. Jožko Zabret, tovarnar v Britofu, znesek din 300.—. Plemenitemu darovalcu se iskreno zahvaljujemo, blage pokojnice pa se bomo spominjali v molitvi. Kdor varčuje, ta pri meni ročno izdelane dežnike kupuje. Nudim Vam jih po zmernih cenah! Sprejemam tudi dežnike v popravilo. dežniker JENKO, KRANJ. Skupine poselske zveze v Kranja sporoča svojim članicam, da bo skupni izlet v Velesovo prihodnjo Inedeljo 8 maja. Zberemo se pri kapelici Matere božje pred Marijaniščem. Odhod bo točno ob pol 3. uri. Pridite vse in pripeljite še druge tovarišice s sebojl Šoferski izpiti poklicnih šoferjer in samova-čev motornih vozil se L»odo vršili za okraje Kranj, Radovljica in škofja Loka v četrtek, dne 12. maju 1938 ob 8. uri zjutraj pri okrajnem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju. Nov šmarnični oltar v Kranju. Danes po-stavljujo v Kranju novi šmarnični cltar. Stari je bil že ves preperel in vsled svoje neestetske oblike ni spadal več v lepo kranjsko cerkev. Prof. Vurnik Ivan je napravil nov načrt, po katerem ostane stari kip, ki je Kranjčanom tako priljubljen. Razlika bo le v tem, da. bo po novi ureditvi stal kip Matere božje nad luno in nekako plaval v dolbini in predstavljal nebeško Kraljico v nebeški slavi. Kip bo tudi na novo pozlačen. Okrog kipa in dolbine pa bo nov okvir, ki se bo prilegal kipu in dolbini in v katerem bodo nameščene zvezde z malimi žarnicami, ki se bodo blestele kakor nebeški biseri. Nn oltar pride nov tabernakelj, ki bo dodelan pa šele koncem mejnika. Kasneje se bo preuredil tudi otlar, ki bo mesto sedanjega lesenega okvirja dobil oblogo iz mozaika. Da pa ne bo ob majniški pobožnosti vsled rož trpel oltar, pride na vsako stran oltarja mogočno stojalo za rože iz kovanega železa, kamor se bo lahko nadomestilo 50 lončkov cvetlic. Ker bo celotna naprava nekoliko nižja, kakor je bil prejšnji oltar, pride pozneje nad Marijin kip še posebna slika in okras iz mozaika, kar pa meseca maja še ne bo mogoče. Tujsko-prometno društvo je na svoji zadnji seji v sredo 27. t. m. sklepalo o oddaji del za gradnjo tujsko-prometnega paviljona, ki bo stal nu prostoru med obema poslopjema g. Gorjanca. Delo se je oddalo g. Avg. Nanutu za vsoto 65.000 din ter bo on takoj začel s potrebnimi deli. Obiski v Kranju. Zveza tujski promet v Ljubljani je v cilju povzdiga tujskega prometu pri nas povabila tako imenovane .šalterske" uradnike (uradnike zu informacije) vseh evropskih držav na izlet v Slovenijo. Gosti se bodo pripeljali v našo državo pri Mariboru ter bodo prispeli v Kranj z avtobusi čez Kamnik in Velesovo dne 10. maja okrog 5. ure popoldne. Med, gosti bo okrog 10 tuzemskih uradnikov in pa nekaj nad 20 inozemskih na- „Jutro" poroča, da je v sredo 3. aprila imel na Taboru v Ljubljuni predavanje brat Rus. Govoril je „o sokolstvu s svetovnonazornega vidika". V glavnem jc šlo po poročilu „Jutra" za razliko med verskim in razumskim svetovnim nazorom in da vsak sokol mora prvega (verskega) zavreči in slediti drugemu (razumskemu), ker je pri prvem nazoru izhodišče Bog, pri drugem pa ne in ker prvi vodi nujno v popolno sužnost, drugi pa v popolno svobodo. Po temtakem bi se reklo priznavati od Boga in mu služiti — biti zasužnjen! ..Sokol", vestnik sokolskih žup Ljubljana, Maribor in Novo mesto, ima v letošnji najno- stavljenccv. Turistični odbor v Krunju je za sprejem gostov pripravil dva načrta. V slučaju lepega vremena bodo gosti po kratkem odmoru šli na izprehod vsaj do prvega ovinka na poti proti šmarjetni gori, kjer si bodo ogledali Kranj in vso okolico. Potem bo sledil ogled zanimivosti v mestu samem. Zvečer bo banket v hotelu Stara Pošta združen z družabnim večerom. V slučaju slabega vremena pa PO odpadel izprehod proti Šmarjetni gori ter si bodo gostje ogledali zanimivosti mesta in občinsko hišo. Drugi dan se bodo gostje odpeljali na Jezersko in dalje proti Gorenjski v Radovljico. Bled in Bohinj. Smatramo, da je zamisel tuke propagande od strani Zveze za tujski promet zelo posrečena. „šalterski" uradniki raznih tu jsko-pr.vjiet-nih ustanov so pač vedno v stiku s potujočim občinstvom ter slednje njihove nasvete glede potovanj nn j več upošteva. Upamo, da bo naše mesto dostojno sprejelo nove goste. O ..Aeronavtiki se vrši predavanje s skioptičnimi slikami v nedeljo 1. maja ob 9. uri dopoldne v gimnaziji (Fizikalna dvorana). Predava g. Janko Čolnar iz Ljubljane. Vabljeni vsi! PREDOSLJE Stalno žandarmerijo srno dobili. Marsikaj se bo glede varnosti zboljšalo in tudi nepotrebnih nočnih' nemirov bo manj. V Britofu se je zučel graditi nov most. Letos se bo zgradila prva polovica mostu, drugo leto pa druga polovica. Most bo širok ukora 8 metrov na ovinku pa znnntno več. vejši številki tudi članek ..Moralna moč sokolstvu", v katerem prihaja do istih zaključkov kakor učeni brat Rus. Tudi v iem članku je verski nazor zavrnjen, kajti moralo (nrav-stvenost) mora sloneti na ..znanosti in narodu", verska morala pa človeka zasužnjuje in zato verske družbe nimajo pogojev, da bi nplivale moralno-vzgcjno. Branilki in zaščitnici morale pa sta postali znanost in narodnost. Kot zaključek pa pribija ..Sokol" takole: ,.Nc moremo umeti moralne moči sokolstva, če ne razumemo njegovega izvora iz brezverskegu svetovnega nazora, husitstva in Tvrševe protiverske. zgolj razumske in proticerkvene morale." Čudno nasprotje! Pod pokroviteljstvom g. ministra dr, Miha Kreka 8. maja 1938. blagoslovitev prapora v Predosljih Botrujeta ga. Milka Zabretova in g. dr. Albin Šmajd BOG ZIVV. Mimica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) Vehar je neomajeno vladal svoji vasi. Grajski so se bali starega in zdaj so imeli prav tak strah pred mladim. Ko je oče umrl, je komaj dvajsetletni Rado takoj pokazal kaj zna. Blejski gospodje so poslali tri biriče, da iztir-jajo neki davek, ki ga je že oče plačal. Rado jih je poslušal in je potem namesto odgovora zmetal enega za drugim čez prag. Kmetje so se mu pritožili, da imajo preveč tlake. Svobodnjak je sredi Bleda srečal Hartmana, ki so vsi trepetali pred njim, ustavil ga je Sn mu povedal takih, kakršnih Hartman še živ dan ni slišal. Odslej so pustili grajski Veharja pri miru. Potrpežljivo so čakali, da jim je prinesel odmerjeno mu davščino, po drugem ga niso vprašali. Zdelo se je, da se Gorjuš nekako izo-gibljejo, kakor bi jim gospodaril sam vrag. Sovraštvo in strah so imeli pred mladim svobodnjakom, ki je vsak hip znal pokazati svojo drznost in z mečem v roki braniti stoletno neodvisnost Veharjevega rodu. Kakor je bil čuden gospodar Rado sam, tako je bilo vse na Veharjevi domačiji zagonetno. — Krog in krog doma se je podila jata besnih psov, ki bi raztrgali vsakogar, ki bi se ponoči drznil bližati hiš. Po okolici so krožile vesti, da je Vehar silno bogat, mer: .e imu samih zlatnikov, tri mernike srebrnikov. Neko noč so psi raztrgali neznanega tujca, ki je imel pri sebi tri nože. odtlej jo stari Vehar še skrbneje stražil dom in Rado je verno posnemal očeta. Notranjščina hiše je bilu tudi svojevrstna. V veži so stale ob stenah težke hrastove klopi ob klopi je stala prav taka miza, segajoča ob vsej dolžini stene. Pri tisti mizi so jedli.tam so se razgovarjali zvečer, ko je plamen na ognjišču jjel ugašati in je še kup žerjavice rahlo razsvetljeval temo. Stene so bile popolnoma očr-nele, stoletja se je kadilo na ognjišču po vsej veži. Iz veže so velika, težka vrata vodila v hišo. Notri so bili čez in čez nastavljeni po klinah ptiči, lovski plen starega Veharja in Radotn. V kotu je visel tul. napolnjen s pšicami. zra- ven je bil rabljeni lok. Ob loku pa je visela slika, menda jo predstavljala prvega gospodarja te hiše. Poteze so bile že zabrisane, ob robu se je razločil le Veharjev dom, ki se v stoletjih ni spremeni). Nad sliko sta bila prekrižana dva meča teh ni nikoli nihče rabil. Ob peči je pa sedela stara Veharica in predla. Od ranega jutra do pozne noči je gonila kolovrat od sončnega vzhoda do zahoda je drobna roka sukala nit. Malokdaj je šla iz hiše in še tedaj ni dolgo strpela zunaj. Sonce je bilo zanjo presvetlo, barve žarečega polja so jo bodle v modre oči, vrisk in petje sta bila njeni duši tuja. Tu notri, med štirimi stenami je bivala najraje. Tu je bila čisto sama, drugovali so ji spomini. Od otročjih let do moževe smrti so segali. Dalje se ni brigala in kadar je Rado govoril, da mu mati vodi gospodinjstvo, je lagal zato, da mu ne bi silili nevest. Očetnega doma se je le nerada spominjala, ker so bile vse podobe mladih let mračne, polne bolesti in pritajenih solza. Potem so ji vstale pred očrni prva leta zakona. Ni se mogla oživeti v to samoto, tuja ji je bila in odljudna. Ona je rastla v Bistrici, kjer je bilo vedno dosti življenja in smeha. Sedem let je bil njen zakon brez otrok. Ponosni in divji Vehar je klel. preklinjal v peklo, ker je imel rod z njim izumreti, Vehar-jeva domačija pasti v roke grajskim nasilnikom. Ona se je bala njegove jeze in je dosti noči preklečala in premolila pred staro, izrezuno podobo Matere božje. In Mati Božja je uslišala njene prošnje, v osmem letu zakona je bil rojen Rado. Tedaj je Veharju izginila senca z obraza, široko lice se mu je zjasnilo. Pestoval je otroka in ga božal, kakor bi ne prisodil zastavnemu svobodnjaku. Z dnem otrokovegu rojstva je vzljubil ženo in jo negoval, dasi tega ni pokazal. Ni mogel in ni znal govoriti mehko, ljubeznivo, zato je l)dl preponosen. Leta so tekla. Rado je doraščal in ponos sti'rega Vehurja je bil od dne do dne večji. Visokozravnan je stopal s sinom po svojii zemlji, rožljal z mečem in vlivul v mladeničevo dušo sovraštvo do grajskih. Nekega dne pa je Arebar obležal v postelji. V prsih gu je bodlo, dihul je na kratko, silnu vročina ga je kuhala. Poklicali so vra-žurko iz Radolne. Dala mu je zdruviJni koren, ki ga je dobila tik pod vrhom Triglava, a bolniku ni odleglo. Potem so pozvali pndorju iz Rudovljice. Ta mu je stavil na prsa pijavke, da bi izpile bolno kri, a tudi to ni pomagalo. Vehar je moral umreti, Urekel mu je nekdo in proti uro- kom ni zdravila. Po moževi smrti ni šla Veharica več med ljudi. Temni lasje so začeli siveti, v dveh ali treh letih s« se pobelili popolnoma. Na bledem licu ni nikoli več zaigral nasmeh. Samo tedaj so oči radostno zažarele, kadar je stopil v hišo Rado, veselje njenih starih dni. To jutro je predla, kakor navadno, poleg nje sta pa sedela Rado in Makrinij. Pogovarjala sta se o čudnih znamenjih, ki sta jih videla ponoči. „Tudi jaz sem slišala tuliti pse, a drugega nisem videla," je rekla Veharica in enakomerno sukala nit. „Le kako, da nisi skopnel od strahu, sin moj?" Rado je ošabno napel ustnici. „Jaz? Zakaj? Ničesar na svetu so ne bojim!" Mati ga je vedro pogledala, močnega, lepega, začrnelega, z iskrečimi se očmi in bisernimi zobmi. Komaj slično je šepnila: „Tak si, kakor oče. Tudi on se ni ničesar bal. Mene pa je bilo vedno strah te samote in strašnih temnih gozdov, ki nas obdajajo od vseh strani. V gozdovih bivaj« duhovi." Rado se je zasmejul. „Ne verujte vražam mati, gozdovi so lepi prijazni, nemi so, nič se jih ne bojim. Ej, nekajkrat je že zubrnela tetiva v moji roki in je pšica na smrt obstrelila orla, kralja planin. Parkrat je ta moju roka prerezala z dvoreznim nožem grlo medvedu kosmatincu, ki se mi je stavil na pot." „Ne spuščaj se več v take drznosti, sin moj." gu je prosila mati. „V gozdu te sreča smrt." ..Oče je bil lovec, prvi mi je on dal v roke lok, učil me prožiti pšice. Kako se morem odruči temu, čemur sem vajen od mladih nog? Kako naj živini brez. hoste, v kateri sem se rodil? Spomnite se, mati, mladega orla, ki sem ga ujel pred leti in ga zaprl v kletko. Otožno je povešal glavo, hiral in umiral. Moral sem ga spustiti na svobodo, če sem mu hotel ohraniti življenje." „V gozdu te sreču smrt", je spet zaprosila mati. „Ne hodi tja." „Dolgo bom živel, če me ne zadene smrt iz zlobne roke. In navsezadnje je lepša smrt sredi gozdov pod med-vedevo šapo. kakor v grajski ječi." „Bog se nas usmili. Kdo bi te vrgel v ječo?" (Dalje.) »GORENJEC« STRAN 3 Dr. Dinko Puc je pa pred tednom v svojem listu napisal tole: „Znto so očitki.... da je to (sokolstvo namreč) protiverska in brezverska organizacija, popolnoma odveč in deplasirani, V vrstah sokolstva mora biti vsak, ki je dober državljan, pa naj si bo te ali one vere, ali pa tudi brez vsake vere. Mišljenja smo celo, i za delavski stan dosegla čim več uspehov. ŠMARTIN PRI KRANJU Fantovski odsek obvešča naraščaj in mladce, ki so nastopili pri zadnji akademiji, da se bo sedaj pričela zopet redna telovadba. Telovadne ure in dnevi so sledeči: Za mladce vsak torek in četrtek od 7 do 8 ure zvečer, izjemoma tudi v nedeljah po osmi sv. maši. Za naraščaj pa vsako sredo in petek od 6 do 7 ure zvečer, izjemoma tudi v nedeljah popoldne od 1 do 2 ure. Prosimo vse stanše, da pošiljajo svoje otroke k telovadbi, kot ste jih do sedaj. Pošljite jih pa tudi tisti, ki jih do sedaj še niste, saj vsi veste, da je telovadba glavni predpogoj človeškega zdravja. Opozarjamo vse telovadce na točnost in red, zavedajte se, da je 12. junij vaš dan, takrat boste lahko pokazali vse svoje telovadne zmožnosti pred našimi slovenskimi voditelji in drugam občinstvom. Bog živi! BESNICA Tukajšnje Prosvetno društvo pripravlja za peto nedeljo po veliki noči 22. maja v Zg. Besnici poleg šole tombolo v korist prosvetnega doma v Besnici. Glavni dobitki bodo: 5 koles (2 moška in 3 ženska), zaboj sladkorja, vre- ča moke ter še nad 200 lepih dobitkov. Tablice po 3 din. Somišljeniki in prijatelji, podprite naše Prosvetno društvo, da bo moglo čimprej zgraditi tuko potrebni dom! Nadalje prosimo, da nam ne lioste odrekli pomoči, ko bomo prišli prosit za dobitke. Na peto nedeljo po vidiki noči torej vsi v prijazno Besnico pO kolesa. Za za-buvo in razvedrilo bo dobro preskrbljeno. Bog živil TRBOJE Sedaj po veliki noči se končuje glavna prosvetna sezona. Pri nas pa letos ne bo tako. Ravno sedaj z majnikom se šele začne važno in težko delo. Začeli bomo namreč preurejati bivše gospodarsko poslopje, v dvorano prosvet-negu društva. Bo pa to ena največjih in najlepših dvoran, kar jih je v okolici, zlasti ko bo končan tudi prizidek Z delom bomo začeli takoj z majem. Gotovo bodo vsi domači in tudi sosedni Mošani. ki itak težijo močno k nam, radi priskočili s prostovoljnim kulukom na pomoč. Edinost med nami in naša požrtvovalnost bo pa še to jesen kronal uspeh, ponosni novi dom, ki so naše sanje že desetletja. — Vsem gospodarjem sporočamo ob tej priliki, da ima društvo na prodaj za nizko ceno dobro ohranjeno sušilnico za proso (dero), v izmeri 5.50X 5.80. Tudi trojna vrata (2.90X2.80) so naprodaj. Kdor se zanima za te dobro ohranjene predmete, naj pride v najkrajšem času pogledat, če hoče, da ga ne bodo drugi prehiteli. KRIŽE V nedeljo 1. maju 1938. se vrši v stari šoli v Krizah redni letni občni zbor krajevne proti-tuberkulozne lige. Zbor se prične točno ob treh poldne. Udeleže naj se. ga vsi člani, ki so poravnali članarino. VODICE Še štiri tedne in zopet se bodo zbrale naše vrste na taboru v Vodicah. Gorenjci začenjamo letošnje naše prireditve. Tabor prireja kamniški okraj, udeleži se ga tudi kolekvtvno ves kranjski okraj. Vodice stojijo z eno nogo v kranjskem okraju in je kar na roko, da za 29. maja zapeljete proti Vodicam. Dopoldne se bomo uvrstili v sprevod v krojili in narodnih nošah, vse to mora ta dan v Vodice. Popoldne pa bo izbran telovadni nastop, ki ga jbrganizirajo lanski zmagovalci v Celju — vodiški fantje. Halo ! Halo t NOVA TRGOVINA V ŠKOFJI LOKI! Dospele so nove pošiljke raznega blaga za binkoštne praznike. POSEBNO OPOZARJAM NA VELIKO IZBIRO moških kamgarnov od Din 58-- dalje, šport, žtofov od Din 26-- dalje, moško perilo, srajce od Din 15-- dalje; nadalje: kravate, moške, damske in otroške nogavice vseh vrst, rokavice, ročne torbice, žepni robci, damsko svileno perilo, razno svilo itd. - PREPRIČAJTE SE O SOLIDNI POSTREŽBI! KDOR VARČUJE PRI TINETU KUPUJE ! Vljudno se priporoča Tine Savnik, Škof j a Loka, manufaktura — moda — galanterija Rjuho je trdo, sivo in roskovo. V nji so še ostanki slabega mila in stara umazanijo. Ali mora tako biti? Zakaj ne vzamete za pranje vašega perila priznano dobrega terpentino-vego milo Zlatorog? Kako zelo izdatno je, kako bohotno belo peno razvija pri pranju in kako prizanesljivo opere vsako perilo, ki postane voljno mehko in snežno belo! S7< TERPENTIN0V0 MILO Enkrat hočemo in moramo biti skupaj, da se poštejemo in pripravimo za Stadion, da pregledamo naše vrste pred največjo prireditvijo naše organizacije, ki bo od 26. do 29. junija v Ljubljani. Vodice se skrbno priprivljajo na 29. maj, mislite tudi vi že danes na to. ŠKOFJA LOKA Gasilske vesti. Spored gasilskih slavnosti dne 8. maja je sledeči: Dne 7. maja zvečer bo podoknica botrci g. Minki Ziherl. 8. maja ob 8. uri zjutraj zbiranje na zbirališču na Lahovem klancu (od tovarne „Šešir" do trgovine Šifrer. Tu se zbero narodne noše, samo ženske, gasilci vseh čet, godbi itd. Zlasti se opozarjajo gasilci, da morajo biti najkasneje ob 8. na zbirališču. Ob 8. in en četrt prineso belo oblečene deklice novi prapor pred hišo botree. Ob istem času pride predsednik čete po botrco s kočijo. Deklice s praporom in botro nato odidejo na zbirališče, kjer bo botrco pozdravila belo oblečena deklica ter ji podala šopek. Nato pozdrav in sprejem botra g. bana dr. Marka Natlačena. Po pozdravu se bo zvrstil sprevod po Spodnjem trgu in Karlovcu na Mestni trg. Tu bo blagoslovitev prapora, pripenjanje trakov, reda sv. Save V. st. in govor g. bana dr. Natlačena. Za tem bo sv. maša s pridigo. — Po sv. maši bo odlikovanje članov, 126 po številu. In sicer bodo odlikovani gasilci za 10, Z našo pesmijo po Italiji (Dalje) PROTI TRSTU. Čim človek pride čez mejo, takoj čuti, da j« na drugih tleh. To smo najbolje čutili na cesti sami, ki je lepo asfaltirana, gladka in široka, da avto nič več ne trese in ne cinca ter ne skače preko prepadov in jam, kakor po naših cestah. Kar se cest tiče so Italijani res podjetni in zaslužijo vse priznanje. Takoj na drugi strani meje smo videli tudi vojašnico, nova obcestna znamenja za promet, nove reklame, ki se ponavljajo po vsej Italiji. Pravijo, da imajo Italijani po vsej Italiji, vsaj večje ceste, kjer se vrši največji promet, asfaltirane. Pri nas imamo pa asfalta nekaj po mestih, iz Ljubljane do Jeperce in iz Lesc na Bled. Je le nekaj razlike. Pa še nekaj smo imeli priliko videti. Pri nas ne znajo ovinkov skrajšati. Tam pa kar hrih presekajo, tako da se ti zdi, da greš v predor, pa je odprt, ker je presekan. Pri nas bi naredili cele kilometre ovinkov, da bi obšli hrib. Imeli smo tudi vtis, da je cesta od meje proti Trstu najbrže nekoliko širša kakor je naša cesta Ljubljana —-Kranj. Seveda, nekdo že pravi, da bomo zdaj vse hvalili, kar je italijanskega, pri nas pa je vse za nič. Pa ne. Priznati moramo, da so v tem oziru Italijani mnogo pred nami, prav tako pa moramo tudi reči, da je cesta Ljubljana — Kranj bolj trpežno zgrajena kakor je pa italijanski asfalt in da bo mnogo več zdržala. Zajela nas je noč in oglaša se spanec. Nihče ne misli, da bi zdaj spal. Bomo že pozneje, če bomo mogli, seveda. Skušamo gledati, kar se v noči videti da. Skozi Postojno vozimo. Tu bi lahko šli v Postojnsko jamo, pa ni časa, zamude imamo itak že celo uro in tako nam bo bivanje v Trstu prikrajšano. Pa nič zato. Zdaj se že menimo, koliko ima kdo v Trstu stricev in tet in če jih bomo sploh dobili. Vsak ima kakega znanca, ki ga že leta in leta ni videl. Kdor jih pa nima, jih bo pa dobil, tako smo vsaj upali. Cesta se počasi spušča navzdol in hitimo skozi slovenske vasi, a vsi napisi, vsa znamenja, vse je italijansko. In vendar tod žive naši ljudje. Svet je valovit in počasi pada proti morju, vsak količkaj večji kraj je razvetljen, ceste so polne ljudi in največ vidimo uniform. Tu pa tam se dvigne kaka roka in nas po fašti-stovsko pozdravi. Saj je že razmeroma pozno, a so ljudje še na cestah. Mnogo je turistov, ki so šli za praznik kam na deželo in se zdaj kar v kolonah vračajo v Trst. Skoraj smešni so pa turisti, ki so sicer v polni gorski opremi, a hodijo bosi. Jih pač ne zebte, ker je v Primorju pomlad topla, a v Kranju bo turist senzacija tudi sredi poletja. Opčine! To je prav za prav tržaško predmestje. Električna cestna železnica vozi množice ljudi v Trst. Za ostrim ovinkom zažari pred nami Trst v tisoč in tisoč lučkah. Krasen pogled se nam nudi s ceste. Izstopili smo in gledali pred seboj to lučno morje. Smo še vedno precej visoko nad Trstom, a imamo ga čisto pred seboj. Kakor bi gledali s šmarjeine gore v Kranj. Seveda bi iz Trsta lahko naredili več Kranjev. ta razlika je pa le. Po luči razločujemo posamezne večje ulici in dobro vidimo obal in svetlikajoče se morje. V daljavi mežika rdeča luč. To bo svetilnik, smo sodili, a šofer nam pojasni, da je to radijska postaja, pač pa sta na levi strani dva svetilnika, a se slabo vidita, ker sta ž« toliko oddaljena. V pristanišču se premikajo ladje, nekaj je razsvetljenih, drugače pa vlada mir, nad mestom sijejo zvezde in ljudje se vsipajo v mesto. Tramvaj pride na Opčine prazen, nazaj vozi kolikor more naložiti. S te najlepše razgledne točke Trst res naredi mogočen vtis. Nekaterim se zdi škoda, da tega ne vidimo podnevi, a je gotovo ta pogled na morje luči lepši kakor pogled pri sončni sve- tlobi. Kakšen je pa Trst, bomo pa videli od blizu. Velik je. In zduj boš moral poiskati v teh številnih ulicah svoje znance ... ..Poglejte, poglejte mojo teto! Skozi okno gleda!" reče Jardo in nam tako poskrbi za zabavo. Še slona bi ne videl, ta ti pa vidi teto, ki mu skozi okno maha v pozdrav. No, kdor ima bistri oči, res lahko marsikaj vidi, celo svojo teto z Opčin v Trst. Četrt ure smo uživali ta krasen pogled na T.*st, potem je pa prišel za nami drugi bus in smo se spustili po krasni serpentinasti cesti z Opčin v Trst. Širino ceste bi sodili na kakih 10 do 12 metrov in pripelje nas v sredšče Trsta. Obstali smo pri bivšem slovenskem Narod-dnem domu, ki so ga svoje čase Italijani zažgali, danes je pa mogočna stavba namenjena italijanskim narodiiim organjizacijlam. Dbkler ni padel Trst v italijanske roke, je bil ta dom središče sloven. narodnega življenja v Trstu. Tu so nas pa že čakali strici in tete in bilo je mnogo pozdravljanja in toplih besed. Nekateri se kar niso več menili za nas in so odšli z njimi na njihove domove na tržaški žegen. No, pa resnici na ljubo bodi povedano, da je bilo teh jako malo, skoraj na prste bi jih po-štel. Ostali smo se pa brž zdrobili v manjše skupine in šli ogledovat mesto. Vsak po svoje, kakor je pač prišlo, po pet skupaj, po deset, pa tudi po dva ... Trst smo videli ponoči. Jako čeden vtis naredi, mnogo novih stavb, vsa javna poslopji, so novejšega dutuma. Tisti, ki jim-je znan Trst šc pred vojno, pravijo, da se je danes zelo spremenil. Mesto je silno snažno, da naredi kar lep vtis. Da je tramvaj, mnogo avtobusov, električna reklama itd., to se tako razume, saj to ima količkaj večje mesto, tudi Kranj, le tramvaja nimamo še, pa upamo, da ga bomo kmalu dobili. Ko smo presodili Trst in si ga ogledali od zunaj, smo se hoteli tudi okoristiti z dobrotami, ki nam jih nudi. Zlasti naši želodci, ki so se že tri ure tresli v avtomobilih, so hoteli vedeti, kje se kaj dobrega dobi. Seveda smo jim. radi ustregli in kmalu si nas lahko dobil po trža- ških gostilnah in kavarnah, kjer smo si privoščili najprej večerjo vsak po svojem okusu, potem pa še nekaj kapljic tržaškega vina, čez katerega se nihče ni pritoževal. Seveda smo zavidali Tržačanom, da točijo tako dobro vino in povrhu še tako poceni. Saj skoraj nismo mogi verjeti da stane liter izborne kapljice komaj 6 din. Manjša družba se je podala v mesto. Zaradi varnosti je seveda treba prej pogledati, kam človek gre in kako se bo vrnil na zbirališče. Nič lažjega, zapomnimo si ulico, kjer stoje naši avtomobili, pa bo vse v redu. Toda čez čas se lahko tudi kaka beseda pozabi, zlasti če ni slovenske, Tako je ta mala družba srečno pozabila ime ulice, kjer smo imeli zbirališče. Hvala Bogu, imeli smo s seboj človeka, ki se je po daljšem vrtanju po svojem spominu vendarle spomnil, da se tisti ulici pravi ..paštašuta" ali nekaj podobnega. Brž ustavijo prvega možakarja na cesti: „Ali bi nam povedali, kje je ulica Paštašuta?" „Paštašuta. paštašuta...?" Ubogi tržaški Italijan jih debelo gleda, ker ne ve, kaj prav za prav hočejo. Nemara so lačni, pa si ne znajo pomagati, diši jim pa tržaška paštašuta? Mož jih samo gleda. „1 no, vedeli bi radi, kam naj gremo, da pridemo na ulico Paštašuta," so Kranjci vedno bolj nadležni. Ko bi vsaj znali vprašati italijansko ali pa on slovensko. Mož bi na vsak način rad zvedel, če so zelo lačni. Začel je vprašujoče cmokati z usti: ..Ham... hani...?" Mali družbi je nerodno, da se ne morejo razumeti in da jim Tržačan podtika lakoto, ko so vsi siti. „Ne ham, ham, -- ampak: kam, kaml" To bi tudi vedeli. K sreči se nekdo spomni, da smo bili pri hotelu Evropa. Zdaj so se pa kmalu razumeli. Mož jim je prav rad povedal in jim pokazal pot do hotela Evrope, kjer je mislil, da bodo naročili po tri porcije paštašute. Pa je niso, ampak so prisedli in se okrepčali s kranjskim žegnom. (Dalje.) STRAN i »GORENJEC« 15, 20 in več letno službo. Za 10 letno službo Imelo pripenjali odlikovanja gg. župani: Ziheil Matevž, Bernik Franc, in Auguštiu Ivan, vsak svoji četi. Za 15 letno službo bodo pripeli odli-kovuiije župni funkcionarji, za 20 in več letno službo pa sreski načelnik M. Kokl. Za tem !>odo govori starešine gas. zujodnice dravske banovine dr. Kodreta, starešine škofjeloške župe g. Lovra Planina in g. županu Zihevl Matevža. Nato bo defile pred odličniki, nakar bo sprevod na igrišče S. K. Sore. kjer bo ruz-hod. Tu se bo lahko dobilo okrepcil. Popoldne ob 5 pa bo na istem prostoru veli ka tombola. Novi prapor je dospel v petek zvečer. Je res prekrasno delo „Naše sloge" v Ljubljani. Razstavljen je v izložbi g. Tlialerju, kjer je imela prej svoje prostore elektrarna. Občni zbor ..Združenja obrtnikov" se je vršil v nedeljo v gas. domu. Potekel je precej burno. Občni zbor je vodil g. Ivan Lotrič. Kakor pri občnem zboru „Obrtnega društva" tako se je tudi sedaj pokazalo, da nekateri skušajo na vse načine ovirati delo obrtnikov z raznimi otročarijami, ki največkrat meje prav na smeš-nost. To pa samo zato, da bi peščica dobila o-bfast nad veliko večino in da bi nato postopala z njo po JNS vzorcu. Da pa naši obrtniki dobro poznajo njih namen se je pokazalo pri izglasovanju absolntorija. Volitev ni bilo v smislu pravil. Dopisniku nekega lističu na Gorenjskem sporočamo, du bomo radevolje počakali toliko časa, da se bo izkašljal, kakor obeta, in da v miru lahko čimbolj opljuval naše poštene obrtnike. A končne posledice naj si pripiše sam sebi! Občinski odbor je na svoji zadnji seji sklenil najeti din T00.000 posojila za sanacijo Mestne hranilnice v Škof ji Loki. TRZIC Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Tržičn. Dne 1. maja 1938 se bo ob 9. uri dopoldne vršil v hotelu „Pošta" v Tržiču ustanovni občni zbor imenovane organizacije s sledečem dnevnim redom: 1. ) Pozdravni nagovor in pojasnilo o namenu organizacije. 2. ) Čitanje in odobritev društvenih pravil. 5.1 Sprejemanje novih članov. 4. ) Volitev upravnega in nadzornega odbora. 5. ) Slučajnosti. ker se dokončno rešuje tudi prostovoljsko vprašanje in ker se bodo v tekočem letu podelile spominske kolajne, je v interesu vsakogar, ki se je udeležil osvobodilnih bojev na Koroškem, Štajerskem itd., da se takoj včlani v imenovani organizaciji, ki bo vse potrebno podvze-la. du izposluje tudi zu zamudne prijave enake korisii, kot je to storila za one člane, ki so se pravočasno prijavil i. Sloga jači. nesloga tlačil Tržiški in okoliški obrtniki pri rede pod okriljem obrtnega združenja v Tržiču v dneh 14. in 15. avgusta t. 1. dvo-dnevni obrtniški izlet v Gorico, Benetke in Trst. Stroški so sledeči: Avtobusna vožnja, dovoljenje, prehrana in prenočišče, i kratna vožnja z motorno ladjo, vstopnina v doževo palačo, vožnja z dvigalom na tOO metrov visoki razgledni stolp, vstopnina v akvarij, vse skupaj znese na oselwi din 550.. Cena je za te velike izletniške ugodnosti res jako nizka, zato naj te prilike nihče ne zomudi. kdor ima namen v letošnjem letu odeli žiti se kakega večjega izleta. Zato pohitite s prijavami, katere sprejema vsak dan kukor tudi vplačilu izletnih stroškov tajništvo obrtnega združenju v Tržiču, Blejska cesta ", kjer prejmete vsa tozadevna pojasnilu in informacije. Prijave se sprejemajo samo do 1. juniju ter mora vsak udeleženec do tega dne imeti vplačano vsaj dve tretjini izletnih stroškov. Ostalo tretjino pa se moru poravnati najkasneje do 15. juliju t. 1. Lahko pa se vplačuje v manjših obrokih že sedaj, da mu bo s tem omogočena in zasipu runu udeležba. Izleta se lahko udeleže tudi tisii. ki niso obrtniki, ker sprejemamo vsakogar, kdor bo izpolnil tozadevne pogoje in dokler ne lx> število udeležencev zaključeno. -= O. F. O. KRAN BLAGOSLOVITEV NOVEGA PRAPORA F. O. IN DEK. KR02KA V PREDOSLJIH. Vodstvo O.F.O. poziva vse brafke odseke, da se udeleže v čim večjem številu v krojih od-nosno z znaki slovesnosti blagoslovitve praporu, da tako »kupno počastimo požrtvovalno delo našega agilnega F. O. in dekl. krožka. Pokroviteljstvo nad celotno slovesnostjo je blugohotno prevzel g. minister dr. Miha Krek. Blagoslovitev prapora bo izvede! g. dr. Gregor /erjav. Praporu bosta komovala ga. Milka Za-bretova in g. dr. Albin Smajd. Vodstvo OFO. Bog živi! Kmetijstvo KMETOVALCI, GRADITE SILOSE ZA KISANJE KRME! Vsako leto spomladi nam primanjkuje tečne sočne krme. Posebno smo to občutili letos. V primeru suše nam čestokrat tudi v poznem poletju zmunjkuje zciene in sočne krme. \ jeseni obstoja skoraj vedno in povsod i/obilje raznih zelenih krmil, katera ne moreta« vsa pokrmiti in tudi ne posušiti. Gre tu p i ed vsem za pesno in repno perje, otavič itd. Spričo vsega tega bi nam marsikje prišle zrlo prav jume za kisanje (silosi), v katerih bi mogli dobro spraviti obilje zelenja v jeseni. Živina bi ga sedaj zelo rabila. V poštev bi prišla mogoče tudi polnitev si-losev v spomladi. Ta polnitev oz. zaloga bi nam dobro služila V primeru suše. Vse podatke glede gradnje silosov dobite najpozneje do 10. maja pri okrajnem kmetijskem referentu, kateri lahko pojasni tudi tozadevno podpiranje potom kr. banske uprave. W. Ali ste že poravnali naročnino? Vina iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! ČA vi IP "dlične kakovosti originalnih znamk CVIJC Luxor, Easy, Darling dobite v Kranju le pri VLADO KRANJC*U (NASPROTI OBČINE) Velika izbira modelov v trgovini, oglejte si brezobvezno da kupite! Fotograf ŠTEFAN ROVŠEK Kranj Cojzova cesta 4. (pri pokopališču) Priporoča se za vsa v fotografsko široko spadajoča dela m H L I OGLHSS Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek te 6 Din Žaganje Važno! Modroce, otomane, spalne diva-ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, Na skali 5 (v hiši g. Šipica). suho, smrekovo dobile vsak čas po nizki ceni na žagi rapetnik p revola pri Rupi Prodam njivo, ki se nahaja ob šenčurski cesti, oddaljena 2 km od /dežnega mostu. Njiva mori I5.O0O m- "m jo prodam po zelo ugodni ceni. Anica krč. Kranj, Blejska c. 4. Lovske pse »Springer Spaniele" mladiče proda Avgust Smole, Kranj. Kolarji! Rabljena, dobro ohranjena tračna žaga na električni pogon poceni na prodaj. Sp. Duplje št. 59. Mlado dekle pridno in pošteno, ki zna kuhati k dvema otrokoma sprejmem takoj. Naslov v upravi ..Gorenjca". Istotam tudi odpadki za kurjavo in žamanje, povezano v butare. Družine! Tudi na domu Vam naredi« za isto ceno ravnotako lepe fotografije. Foto JUG, - Kranj dvonadstropno prodam na prometnem kraju v Kranju, nasproti hotela Stare pošte, primerno za gostilno ali trgovino. Poizve se pri lastnici na Jezerski cesti 19. Ure, zlatnino, primerna darila, očala, peresa in vsa popravila Kje? pri Kje? B. RÄNGU8 zlatar in sodni cenilec v Kranju vseh svetovnih znamk, kakor: Wanderer, Dürrkopp, Styria, Waffenrad, Spezial, Steuer, Viktoria, Presko, Herkules in raznih drugih ter motorje vseh vrst, šivalne stroje svetovnoznanih nemških tovarn s 15 letno garancijo dobite najceneje pri znani tvrdki BITENC IVAN - KRANJ Blago solidno in poceni! Oglejte si brezobvezno našo zalogo! Vodstvo opozarja vse zastopnike FO, da ne pozabijo pripraviti poročila za okrožni svet, ki je bil že javljen in bo 1. maja ob 9. uri v Ljudskem domu, o rezultatih lahko-atletov, doseženih na odsekovni tekmi, oziroma, da vsaj poročajo o načinu kako so izpeljeli misel o lah-ko-atletskem delu za bodoče v njihovih odsekih. Pridite vsi, polnoštevilno in točno, ker je ta okrožni svet zelo važen radi bližnjih prireditev. Vodstvo O. F. O. Zahvala Ob smrti naše predrage, dobre mamice, gospe IVANKE LOGAR izrekamo zahvalo vsem, ki so jo pokropili, zanjo molili, jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetja. — Zahvaljujemo se zlasti častiti kranjski duhovščini z dekanom gospodom Matijem Škerbcem na čelu, cerkljanskemu in turjaškemu župniku ter g. dr. Kuharju, kakor tudi ostalim duhovnikom, dalje članicam Marijine družbe žena in Vincencijeve konference, Fantovskemu odseku in Prosvetnemu društvu z zastavama ter Katoliškemu akademskemu starešinstvu. Posebno zahvalo izrekamo pevskemu zboru, ki je pod vodstvom g. Cirila Mohorja zapel krasni žalostinki. Mamo smo imeli zelo radi — ohranite jo v dobrem spominu! ŽALUJOČI OTROCI. 7* urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranja. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.