Novosti, ki jih prinaša zakon o razlastitvi nepremičnin RAZLflSTITEV ALI PRENOS PRAVICE UPOBABE SE SME UPORABITI SELE, KO JE UGOTOV-UEN SPLOŠNI INTERES ZA GBADNJO OBJEKTA - VSE 0 ODŠKODNINI ZA BAZLASCENO ZEM-LJIŠCE ALI ZA PRISILNO PBENESENO PRflVICO UPOBABE NA ZEMLJISCO V PBIHODNJI STE-VILKINAŠE SKUPMOSTI "~- " Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur. list SRS št. 27/72) je začel veljati 1. julija 1972. S tem dnem so prenehali veljati zakon o pogojih in načinu uveljavljanja prednostne pravice uporabe zemljišča, razlaščenega za gradnjo iz leta 1970, zakon o nekaterih natančnejših merilih za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča iz leta 1971 ter na območju SR Slovenije tudi zvezni zakon o razlastitvi iz leta 1968, razen določb, ki se nanašajo na vojaške objekte. Razlasti se lahko le nepremič- Novi zakon o razlastitvi in prisil-nem prenosu pravice uporabe (v na-daljnjem besedilu zakon) je obsežen in ima 11 poglavjj, v katerih obrav-nava celotno gradivo. Nepremičnino, na kateri je last-ninska pravica, se sme razlastiti, last-ništvo ali kako diugo pravico na takšni nepremičnini pa omejiti po določbah tega zakona; za pravico uporabe na zemljišču, ki je v druž-beni lastnini, ali za kako drugo pra-vico na takem zemljišču pa velja, da se lahko prisilno pienese na diugega ali pa omeji v skladu z določili tega zakona. nino, ki je državljanska lastnina (last občanov, društev, civilno pravnih oseb ali družbenopolitičnih organi-zacij), predmet prenosa pravice upo-rabe pa je pravica uporabe na zem-ljišču, ki je v diužbeni lastnini.. Razlastiti ali prisilno prenesti pra-vico uporabe se sme le, ce je v sploS-nem interesu to potrebno za zgra-ditev gospodarskih, stanovanjskih, komunalnih, zdravstvenih, znanstve-nih, prosvetnih, kulturnih, narodno-obrambnih ali drugih objektov ali za izvedbo drugih deL, nikakoi pa ne za kmetijsko obdelovanje. Lastninsko pravico na nepremič- nini oz.' pravioo uporabe na zem-ljišču se lahko omeji z ustanovitvijo služnosti, začasne uporabe ali z ustanovitvijo služnosti, začasne upo-rabe ali z ustanovitvijo druge pra-vice. Pravico služnosti, začasne upo-rabe ali kako drugo pravico se lahko odpravi ali omeji. Razlastitev ali prenos pravice uporabe se sme opraviti šele, ko je ugotovljen splošni interes za zgra-ditev objekta ali za izvedbo diugih del na tej nepremičnini. Ugotovitev splošnega inteiesa predlaga razlastitveni upravičenec (kiajevna skupnost, diužbenopoli- tična skupnost, temejjna organiza-cija združenega dela, ki opravlja za-deve posebnega družbenega po-mena, oziroma dejavnost s področja prometa, zvez in energetike ter dru-štvo, ki je s splošnim predpisom po-oblaščeno za opravljanje nekih jav-nih funkcij), če nepremičnino po-trebuje za svojo dejavnost. Za raz-lastitvenega upravičenca se šteje tudi drugo organizacijo združenega dela, če se izkaže, da je lastnik ozi-roma organ upravljanja nepremič-nine odklonil njegovo ponudbo za nakup nepremičnine dvakrat za-pored v obdobju šestih mesecev ter da je bfla ponudba glede odškodnine v skladu s tem zakonom. Z razlastitvijo oziroma s pre-nosom pravice uporabe dobi raz-lastitveni upiavičenec pravico upo-rabljati nepremičnino oziroma zem-ljišče za to, za kar je bila razlaščena, oziroma je bil opravljen prenos pra-vice uporabe, lastniku oziioma upo-rabniku pa pripada odškodnina. Če se pri razlastitvi oziroma pre-nosu piavice uporabe dela nepre-mičnine ali dela zemljišča ugotovi, da lastnik oziioma imetnik pravice uporabe nima gospodarskega inte-resa, da bi uporabljal preostali del, se razlasti, oziroma prenese pravica upotabe na njegovo zahtevo tudi na tem delu nepremičnine oziroma zemljišča. Odškodnino plača raz-lastitveni upravičenec oziroma novi imetnik pravice uporabe. Kdor nameiava predlagati raz-Iastitev, prenos pravice uporabe ali omejitev diugih pravic na nepremič-nini, lahko od premoženjskoprav-nega organa skupščine občine za-hteva, da se mu dovolijo na dolo-čeni nepremičnini preiskava zem-ljišča, raerjenje in podobno (ne pa gadbena in druga podobna dela). e predlagatelj verjetno izkaže, da so mu take priprave potrebne, mu jih premoženjsko-pravni oigan do-voti z odločbo, vendar mora pri tem paziti, da jih ne dovoli v času, ki bi bil neugoden za lastnika zemljišča in namen, za kateiega uporablja ne-premičnino. Ugotovitev splošnega inteiesa predlaga razlastitveni upravičenec pri premoženjsko-pravnem organu občine, odločbo o tem, da je zgra-ditev takega objekta v splošnem in-teresu, pa sprejme skupščina občine na sejL Ce se skupščina občine odloči, da bo zgradila objekt, je splošni in-teres ugotovljen z urbanističnim do-kumentom, ki ga skupščina občine sprejme z odlokom. Razlastitev predlaga pti premo-ženjsko-pravnem oiganu občine raz-lastitvem upravičenec šele, ko je ugotovljen splošni intetes za zgradi-tev objekta, vendai najkasneje v dveh letih od dne, ko je bila sprejeta odločba o splošnem interesu ali uibanistfčni dokument Na podlagj predloga za razlastitev se v zemljiško knjigo vpiše na zahtevo predlagatelja zaznambo razlastitve. Odtujitev ne-premičnine, glede katere je vpisana zaznamba razlastitve, nima piavnega učinka razlastitvenemu upravičen-cu. Razlastitveni upiavičenec dobi pravico do izročitve razlaičene ne-premičnine v posešt z dnem, ko po-stane odločba o razlastitvi pravno močna, izjemoma pa še pred prav-nomočnostjo odločbe, če izvr&ii svet na zahtevo predlagatelja, ki ima zagotovljena sredstva za plačilo od-škodnine, odloči, da naj mil bo ne-premičnina izročena v posest že pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi, če je to potrebno zaradi nujnosti ali zato, če se odvrne ob-čutnejšo škodo. Če je na razla&e-nem zemljišču stavba, drug objekt ali nasadi, ne sme pristojni organ iz-ročiti razlastitvenemu uptavičencu v posest nepremičnine, preden ne ugotovi njihove vrednosti ali np za-gotovi dokazov o vrednosti nepre-mičnine. Pravnomočno odločbo o raz-lastitvi se odpravi, če to skupaj za-hteva razlastitveni upravičenec in prejšnji lastnik, na zahtevo prejš-njega lastnika pa se pravnomočno odločbo o razlastitvi odpravi, če razlastitveni upravičenec v dveh letih od ptavnomočnosti odločbe ne opravi obsežnejših del na njej, razen de gre za kompleksno razlastitev. Spor v premoženjskih razmerjih med razlastitvenim upravičencem in lastnikom obravnava sodišče splošne pristojnostL Stroške postopka v zvezi z odločbo o razlastitvi plača razlastitvenj upravičenec. Pravico upoiabe zemljišča, ki je družbena lastnina, ali kako diugo pravico na tem zemljišču, se lahko z odločbo piemoženjsko-piavnega organa pienese od enega upoiabnika na drugega, če je to potrebno za zgraditev objekta ali za izvedbo diugih del, ki so v splošnem inte-resu. S takim pienosom pridobi upravičenec tudi pravico do upo-rabe stavbe ali drugega objekta, za-ladi katerega se opravi prenos. Pravico uporabe na zemljišču v dmžbeni lastnini se lahko omeji z ustanovitvijo služnosti prehoda, pre-voza, zajemanja vode, polaganja vodovodnih cevi, plinovodov, toplo-vodov, naftovodov, kanalizacije, telefonskih vodov, objektov za pre-nos in razdelitev električne energije ali z ustanovitvijo druge služnosti v korist organizacije združenega dela, samoupravnih inteiesnih skupnosti, kiajevnih skupnosti ali družbeno-politične skupnosti