Političen list za slovenski narod. v« reltl preJeBBB valja: Za oelo leto predpl&čan 1& gld., pol leta 8 cld., z» šetrt leta 4 fld.. la en mesee 1 irld. 40 kr. 7 atalnlitrmeljl prejeman vel]A: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., la četrt leta ■ rM., M en meMC 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. MareSnine prejema »pravniitvo (»dminiitraeija) in ekipedicija, Semeniške ulice it. 2, II., 28. Naznanila (inaerati) le iprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., 5e se tiska enkrat; 13 kr oe se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno smanjš« Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitvo je v Semeniikili ulicsJi h. st. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. ^tev. 113. 7 Ljubljani, v sol)oto 17. maja 1890. Letnik XVIII. Državni zbor. z Dunaja, 15. maja. Vojaške vdove. v pričetku včerajšnje seje odgovarjal je deželuobrambovski minister na neko interpelacijo zastran pokojnine in miloščine vojaških vdov in sirot onih vojakov, ki so bih vpokojeni, predno je dotični zakon zadobil veljavo. Rekel je, da vsi vojaški krogi žele veljavo tega zakona raztegniti tudi na te vdove in sirote, in da se je vlada zarad enoličnosti obrnila do ogerske vlade, ki pa dozdaj o tej zadevi še ni dala nobenega odgovora. Zato minister zdaj še ne more nič gotovega povedati, vendar pa upa, da se bode ta zadeva ugodno rešila. Hišni davek. Prva točka dnevnega reda je bila postava o znižanji hišnega davka pri prazno stoječih poslopjih. Poslanec dr. Keil je bil pri dotični obravnavi nasvetoval dostavek, da se tudi hišno najemni davek zniža od 26V2V0 24%, ter je bil slučajno za ta svoj nasvet dobil res tudi večino glasov. Ker je pa finančni minister pretil, da zakona ne more priporočiti v Najvišje potrjenje, ako ostane pri tem sklepu, izpustila je gospodska zbornica omenjeni dostavek Keilov. Zarad tega prišla je ta reč včeraj še enkrat pred poslaniško zbornico, ki se je imela odločiti, ali ostane pri svojem prvem sklepu, ali pritrdi k premembi, sklenjeni od gospodske zbornice. Poslanec Keil je v daljšem govoru priporočal, da naj se zbornica drži svojega prvega sklepa, in Krona wetter ga je krepko podpiral ter dokazoval, kako od leta do leta raste hišno-najemni davek. Tega pa mož ni povedal, da mora hišno-najemni davek rasti, ker hišni posestniki dosledno povikšujejo najemščino. Dr. Kronawetter, ki je dvojni hišni posestnik in znan zarad svoje stiskavosti, naj svojim gostačem zniža najemščino in drugi gospodarji predragih stanovanj naj store ravno tako, iu skupni znesek hišno-najemnega davka 'se bo vsled tega sam po sebi znižal. S tem pa nikakor nečemo trditi, da bi hišno-najemui davek ne bil previsok; hišni gospodarji vsi prav občutljivo čutijo njegovo težo in vlada bo morala resno gledati na to, da v prvi vrsti , zniža ta davek; ali če se drugi postavodajalni faktor odločno brani to že zdaj storiti, bilo bi prazno in v tem slučaji tudi škodljivo delo, pritrditi predlogu dr. Keila in ž njim zavreči polajšave, ki jih ta postava daje posestnikom praznostoječih hiš. Tudi dr. \Veber je pritrkaval Keilu iu z vso zgovornostjo poslancem prigovarjal, naj ostanejo pri Keilovem predlogu in ne pritrjujejo sklepom gospodske zbornice, ali ker je vladni zastopnik dvorni so-vetnik dr. Bo h m danes vnovič zatrjeval, da vlada : nikakor zdaj še ne more znižati hišno-najemnega davka, zavrgla je zbornica s 146 glasovi proti 101 Keilov predlog in sprejela sklepe gospodske zbornice v drugem in tretjem branji. Ker je ta postava posebne važnosti za deželo Tirolsko, zbudil je ta sklep med tirolskimi poslanci veliko radost, katero je poslanec Kathrein v splošno veselost izražal z glasnim klicem: Hvala Bogu! Gališki zemljiško-odvezni dolg. Druga točka dnevnega reda je bil vladni predlog zakona, s katerim se dovoljuje zbrisati zemljiško-odvezni dolg gališki v skupnem znesku 75 milijonov goldinarjev. V „Slovencu'' sem o svojem času razložil, odkod prihaja ta dolg, ter dokazal, da je zbri-sanje njegovo opravičeno, in da država ni na zgubi, ampak na dobičku, če to zadevo prej ko mogoče vravna. Zato o tem zdaj ni treba več govoriti. Tudi levičarji priznavajo, da ne bode druzega kazalo, kakor ta dolg zbrisati, ker je nemogoče, da bi mogla ubožna Galicija državi kdaj vrniti 75 milijonov goldinarjev, če bi jih bila v resnici dolžna, kar pa ni. ! Ali levičarji pravijo: zdaj še nikar ne zbrišimo tega dolga, ampak izročimo prej to reč državnemu sodišču, ki naj načeloma o njej razsodi, potem bo- LISTEK. Kritiška pisma. XXIII. Krivico smo storili slavnemu ljubljanskemu .^rusn" trdeč, da goni njegovo kolo sama gnojnica in pa bezniški vzduh, ki sta po njegovi sodbi najbolj izvirni narodni humor. Odkar nam je odkril brez vzroka in potrebe »Brusov" duševni oče dosedaj skrivno zaveso izpred svoje skrivnostne delavnice, ki je rodila našemu narodu toliko pristnih slik, da nas zavidajo zanje najboljši naši politični nasprotniki, obžalujemo in pomilnjemo iz srca, da se mu navzlic najbolj izvrstnim njegovim sotrudnikom ni posrečilo dosle) vspeti se na višjo stopinjo narodnega slovstva, kakoršnega Slovenci živo potrebujemo. Ker celo »Epicharmos", s katerim se baha narodni »Brus", ni opomogel v kratki dobi svoje pomoči pogumnemu podjetnika niti do zaželjenih vencev, niti do materijalnega vspeha za obžalovanja vreden trud, kličemo po pravici z Macbethom, ki je baji vskliknil, ko je čul o smrti svoje boljše polo-vice-soproge: »Umrla naj bi bila pozneje!" Da, umrl naj bi bil pozneje »Epicharmos" v cvetu »Brusovega" ploda in izbrisal bi se bil brez dvoma in javno pred vsem slovenskim svetom iz kroga njegovih sotrudnikov. Poleg tega je pa v istini zanimivo, kako hvaležen je »Brus" svojemu sotrudniku za izdatno pomoč in kako se trka na prsi za obile grehe, katere je zagrešil nekdaj na Trstenjakovem »Kresu", ker se poslednji ni klanjal ljubljanskemu slovstvenemu monopolu. Vzgledno je dalje moštvo in na vsem sveta spoštovana vredniška diskretnost »Brusova". Vpričo vsega slovenskega naroda, ali pa vsaj vpričo svojih pičlih naročnikov izdaje »Brusov" vrednik svoje slavne in neslavne sotrudnike, morda samo zaradi tega, ker ga je strah prevelike odgovornosti za zasluge preobilega dišečega blaga v listu, ali pa mu je sploh voditelj prislovica: »Amicis non est ser-vanda fides." Platon trdi, da se najložje pobijajo sofizmi z opisovanjem sofistov samih, a naši slavni možje se oslavljajo po najnovejšem receptu najbolje sami s slavo svojih zaslug. A da ne sodi morda »Brusov" vrednik, da ga zavidamo za slavo njegovih sotrudnikov, izrekamo javno, da mu privoščimo iz srca, in pa mu želimo več, mnogo več, toda samo takih sotrudnikov, kakor je bil ranjki »Epicharmos", in da le obžalujemo, da se ni posrečilo poslednjemu povzdigniti na višjo stopinjo njegovega lista, kakor je bil brez dvoma njegov namen. demo videli, kako in kaj. Tako se glasi primeroma nasvet manjšine budgetnega odseka, ki ga je včeraj zagovarjal poslanec Beer. Za njim je minister Za-leski to vprašanje razpravljal s pohtičnega in zgodovinskega stališča in svaril pred sodnijsko razsodbo, ki bi bila državi na škodo, naj se glasi ugodno ali neugodno. Sekcijski načelnik Niebauer je pa s številkami dokazoval, da nosi Galicija v tej zadevi veliko večje breme, kakor druge dežele, in kakor je v postavi opravičeno. V vseh srcih odmevajo besede cesarjeve z dn^ 17. aprila 1848, s katerimi jim je odpustil plačevanje zemljiške odveze, zato prosi zboi-nieo, naj pritrdi vladnemu predlogu. Prvi se je proti temu predlogu vzdignil dr. Derschatta in natolceval Poljake, da so se zaradi te reči pogodili z raznimi strankami. Galicija na-pravlja državi veliko sitnosti in troškov, zalo bi bilo prav, ločiti jo od Avstrije. Kouečno se obrača proti nemškim konservativnim poslancem ter jih povprašuje, kako morejo strinjati s svojo vestjo in s koristjo svojih volilcev, da se trdo zasluženi davki ubogih planincev trosijo za nenasitljivo deželo, ki je Nemce s pomočjo drugih zmirom zatirala, in ki se je v zadnjih letih stanovitno držala načela: »Jemati je srečneje, nego dajati!". Odgovarjal mu je poljski poslanec Javorski in iz zgodovine dokazoval, kako neusmiljeno se je od razdelitve Poljske ravnalo z Galicijo, ki si ni mogla opomoči, in katero je zlasti stiskala birokracija. Iz vseh dežel so uradniki vreli v Galicijo samo zaradi tega, da so hitreje naprej prišli. »Razdvojuj in gospoduj!" je bilo načelo, po katerem se je v Galiciji gospodovalo, in konečno so se poprijeli še peklenskega izreka: »Namen posvečuje sredstva!" »Vi hočete biti liberalni," — rekel je Javorski levičarjem, — »in Vi branite delo brezvestne, birokra-tične samovolje? Vi ste bili dvajset let na krmila in se niste obrnili do državnega sodišča; zakaj naj se to ravno »zdaj" zgodi? Naj besedica »zdaj" »Brusova" vredniška tajnost nas sili, da prekličemo s pismi dokazano »Epicharmovo" sodbo o naših humoristih in o »Brusu" samem, ker se nam studi po »Brusovih" častnih načelih uničevati ob nezaraščeni gomili ime moža, ki je v svoji dobrovoljnosti prestopil prag one hiše, ki mu meče za plačilo kamenje na gomilo in odkriva tajnosti, ki so na vsem omikanem svetu sveta. Ko je zrl Kserks raz goro Athos svojo ogromno junaško vojsko, razjokal se je nekda, pomisleč, koliko krepkih mož utihne za vselej v bližnjem boju. Jednako sodimo in mislimo mi, ko zremo s krvavečim srcem, kako smeši in uničuje s sumničenjem in z zlobnostjo »Brusova" »gnojnica" — mi zapišemo še jedenpot to opravičeno prispodobo — najbolj delavne naše može, ker protestujejo proti barabstvu najnovejše naše literature. »Solitudo et silentium sunt maxima bona et solatium mundi", trdi neki pisatelj. Molk in tiho zaničevanje bi bilo v naši otožni dobi tudi naše geslo, ko bi se nam ne smilil narod, ki je ječal po krivem tisoč let v sužnjosti teme, in ki ječi sedaj v otožni svetlobi naših slavnih revolver-literatov, ki mu izbijajo spoštovanje iz src in glave; zaradi tega se ne strašimo pravičnega in usiljenega boja do svojega zadnjega trenotka. Psevdonim. morebiti pomenja: Ne zdaj, ico smo r manjšini, ampak kadar pridemo zopet na državno krmilo, in Vi pod naše oblastvo, dobite od nas, dariteljev vseh milostij, to darilo? Toda motite se, gospCda! Češko-nemška sprava bi bila vplivala na državne razmere, po tem pa, kar smo o tej reči slišali iz ust jednega Vaših voditeljev, m kakor ravnate sedaj s to našo zadevo, moram reči, da smo se zmotili. Mislili smo, da nam bode mogoče, z Vami delati; z Vami hočemo delati, pod Vami nikdar ne!" Živahno odobravanje je sledilo tem krepkim besedam načelnika poljskega kluba, ki je tako jasno pred celim svetom naznanjal, da se poljski klub ne mara ločiti od desnice in zvezati z levičarji. Mislili smo, da za Javorskega govorom baron Chlumeckj sklene sejo, ker je šla ura že na deset, ali tega ni storil; pač pa je za deset minut pretrgal sejo, da se je mogel sam nekoliko oddahniti, ker je drugi podpredsednik Zeithammer poročevalec o tej zadevi in ni mogel prevzeti predsed-ništva. Hud vihar o polnoči. Ko se je seja zopet pričela, govoril je dr. Magg za predlog manjšine; poljski poslanec Gn je-voš pa se je Krepko potegoval za svojo deželo. Za njim je prišel na vrsto glasoviti Enotz, ki že dolgo Di govoril, in je mislil, da mora sinoči nadomestiti, kar je v tem dolgem času zamudil. Začel je torej s svojim močnim glasom ropotati nad Galičani zaradi zatiranja Nemcev, za katere druge rešitve ni, kakor da se Galicija loči od druzih avstrijskih dežel ter ostane sama zd-se. Nemci bi potem v zvezi z Italijani imeli nadvlado v državi. (Klici na desnici: Aha! Aha!) Podpredsednik Ohlumeokj mu seže v besedo in ga opominja, da naj pusti to in ostane pri stvari. Ker pa Knotz le še o izločitvi Galicije govori, posvari ga Chlumeckj v drugič, da naj se drži predmeta. (Velik nemir na skrajni levici!) Knotz se za svarilo ne zmeni in govori naprej; zato ga podpredsednik vnovič prime rekši: Kadar jaz govorim, prosim, da umolknete. (Klici na skrajni levici: No, no, no! in glasno zabavljanje. Na desnici klici: Mir, mir! Poslanec Steinvvender se vmes zadere: Govornik razpravlja pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče pritrditi temu zakonu!) Baron Chlumeckj: Poslanec Steinvvender nima bet.ede. (Velik ropot.) Knotz nadaljuje svoj govor in začne razpravljati dualizem, kar podpredsednika tako privzdigne, da se zopet oglasi: To pa vendar presega vse mere in se zlorabi svobodna beseda, če se pri tem predmetu govori o dualizmu. Ce hočete v tem smislu nadaljevati, primoran bom Vam vzeti besedo. (Stra-šansk nemir in glasno ugovarjanje na skrajni levici.) Knotz nadaljevaje: Obžalovati je tudi, da takrat (ko se je namreč snoval dualizem) niso porabili te prilike . . . Chlumeckj: Govorniku vzamem besedo. (Živahno odobravanje na eni strani, porogljivi dobro-klici na skrajni levici. Steinvvender: Nezaslišano! Lepa svoboda govoriti! — Bareuther z mnogimi somišljeniki dere iz dvorane, pa se pri vratih ustavi in kriči: Nemee ne bi smel Jemati besede Nemcu! Naš predsednik bi nam vendar ue smel jemati besede! Burno ploskanje na skrajni levici, sikanje in divji vrišč na drugi strani se razlega po dvorani ter postaja čedalje huji, ko dr. Knotz, kise je bil že vsedel, poskoči kvišku in rohni: Lep junaški čin, nov junaški čin gospoda Chlumeckega! Gnus in sramota za Nemštvo! Poljak Gnjevoš sme «;o-voriti kar hoče, Nemec pa ne! Gnus in sramota! Kaiser vpije: Nezaslišano strankarstvo!!) Pri teh besedah nastane nov vrišč in še hujši ropot, ki se pa polagoma toliko pomiri, da je mogel govoriti zadnji govornik rusinski poslanec Kovalski, ki je priporočal vladne predloge. Za njim je bila razprava zaključena ter sta bila kot generalna govornika izbrana: od levičarjev poslanec Lienbacher, od desnice pa poljski poslanec Madejski. Potem podpredsednik sklene sejo, ki je trajala od štirih popoldne do '/^1 uro po polnoči, torej skoraj celih devet ur! Velik smeh je še bil, ko predsednik napoveduje prihodnjo sejo za jutri ob 1. uri popoldni; ali takoj se zaveda, da se je jutranji dan že pričel, ter popravi svojo napoved naznanivši, da bode prihodnja seja danes ob eni popoldni. Poslanec Chotkowski je ugovarjal, da je danes velik praznik, in da bo treba prositi posebnega dovoljenja pri višji cerkveni oblasti za današnjo sejo, poslanec Zallinger pa, ki je še-le pred dvema dnema po dolgem počitku prišel na Dunaj, je hotel precej pokazati svetu, da je zopet enkrat v zbornici in predlaga, ker druzega ni vedel, da naj ne bo danes nobene seje, ampak da naj se raje v petek seja prične že ob poludevetih zjutraj. Steinvvender je podpiral ta predlog, ali pri glasovanju je bil njun predlog zavržen in z večino glasov sklenjeno, da se prihodnja seja prične danes ob eni popoldne. V današnji seji sta govorila glavna govornika Lienbacher in Madejski, prvi dve uri in pol, drugi skoraj poldrugo uro; oba sta imela ves čas obilno jako pazljivih poslušalcev, zlasti Madejski. ki je v gladki in plemeniti besedi zavračal Lien-bacherja in druge nasprotne govornike ter dokazoval pravico io opravičenost nasvetovane pogodbe med državo in deželo gališko. Za njim sta se oglasila k stvarnim popravkom dr. Herbst in dr. Zotta, ki je iz zapisnika od-sekovih sej dokazoval, da on nikdar ni nasprotoval tej pogodbi, kakor mu je oponašal Lienbacher, da se je marveč že 1. 1884. za-njo potezal in v odseku za njo glasoval. Predsednik na to pretrga sejo za 5 minut, potem prideta na vrsto poročevalca, dr. Beer v imenu manjšine, Zeithammer v imenn večine odsekove. Beer je govoril pol ure, pa za podporo svojega predloga ni imel posebno krepkih dokazov in ni vedel druzega povedati, kakor to, da imajo poznejši cesarski patenti enako veljavo kakor prejšnji. To je splošnje sicer res, ali v tem slučaji ne velja. Ce kdo komu kaj podari in mu dar že izroči v njegovo posest, ne more meni nič tebi nič tega daru preklicati in ma ga vzeti nazaj. Zeithammer je govoril tndi pol ure in temeljito dokazoval, kako ničevi in puhli so ogovori nasprotnikov. Ob šestih zvečer je prišlo do glasovanja, ki se je vršilo dvakrat po imenih. Prvič je prišel na vrsto predlog Beer o v, ki je bil odklonjen s 158 glasovi proti 139. Potem je bilo glasovanje o prestopu v posebno razpravo, ki je bila sprejeta s 159 glasovi proti 139. To dvojno glasovanje je trajalo skoraj celo uro, ter bi bilo jako dolgočasno, če bi ne bili nekateri slučaji vzbujali smeha in veselosti. Splošen smeh se je zlasti razlegal po dvorani, ko je zapisnikar poklical Auspitza, čegar volitev je bila pred veliko nočjo zavržena Z levičarji so glasovali Coroninijevci, z desnico južni Tirolci in moravski veliki posestniki pa Mladočehi. Nemški konservativci so se glasovanju odtegnili, samo Zallinger, Lienbacher in Oberndorfer so glasovali z levičarji, kateri so jim radostno klicali: Dobro, dobro ! Oberndorfer se ni dal pregovoriti, da bi se zdržal glasovanja in je raje izstopil iz kluba, kakor da bi se vdal klubovemu sklepu. Ko je predsednik proglasil izid glasovanja, bilo je na drugi galeriji slišati glasno sikanje, ali predsednik se je delal, kakor da bi nič ne slišal, dasi so poslanci natlačeni galeriji gUsno opominjali k miru. Pri posebni razpravi se je oglasil Tiirk in Poljakom zatrjeval, da so židje vzrok njih revščine in nesreče, naj torej Židom posvetijo, ker se sicer utegne zgoditi, da Poljaki ugonobe državo, kakor so židje uničili njih deželo. Tudi stari Trojan je mislil, da mora katero reči, in je precej dolgo razpravljal veljavo cesarskega patenta, s katerim so bili gališki kmetje odvezani plačevanja zemljiške odveze. Konečno izraža veselje, da se ta zadeva reši s pomočjo čeških poslancev, in zavrača natolcevanje, kakor da bi se jim bilo za to glasovanje kaj obljubilo ali ponudilo. Tudi mladočeški poslanec dr. Herold s krepkimi besedami zavrača dotično sumničenje levičarskih govornikov ter poudarja, da Poljaki Mladočehom niso nič ponujali; zanj in za njegove tovariše je bila mero-dajna zgolj pravica in pravičnost. Prepričali so se, da se je bilo s cesarskim patentom gališkim kmetom odpustilo plačevanje, da je dežela plačala, kar je zadevalo njo, in da se nikakor ne more siliti, naj sedaj plača še za nje, katerim je bila zemljiška odveza odpuščena. Nobeno sodišče dežele ne bi moglo k temu obsoditi, zato je prav, da se reč že enkrat zbriše. Pri drugem členu sta govorila še Turk in Kronavvetter, potem so bili posamezni členi pogodbe brez premembe sprejeti. Predno je predsednik sklenil sejo, ki je trajala od 1. do uro zvečer, interpeloval je poslanec Suess finančnega ministra zarad vinske kupčije na Dunaji, Malfatti pa je izročil interpelacijo do ministerskega predsednika, ker je bil za italijanski okraj Cavalese imenovan italijanskega jezika nezmožen okrajni glavar. (Dalje V prilogi.) ('eščenje sv. Janeza Nepom. po svetu Spomeniki sv. Janeza Nepom. nahajajo se skoro po vsem katoliškem svetu, in sicer po vzoru krasne sohe na Karlovem mostu v Pragi. Na Češkem, Moravskem in v Sleziji je na male izjeme v vsakem kraji obraz ali soha tega svetnika, ter se staro in mlado veseli svetojanske slavnosti. Sohe dičijo s cvetjem, svetiljkami, in ljudstvo proslavlja s pobožnim petjem, sprevodi in godbo v4ruha češke zemlje. Cesto nahajamo sohe sv. Janeza po Slovaškem, in bratje Slovaki tudi radi potujejo v Prago k grobu sv. Janeza. Po Slovenskem postavljeni so spomeniki sv. Janezu na čast po vaseh, cerkvah, na razpotjih, pod milim nebom, zlasti na mostovih, v samotah, — vrhu tega je pa mnogo Slovencev krščenih na ime tega svetnika. Kaj zelo časti poljski narod sv. Janeza. Ni je skoro hišice, koče, kjer ne bi dičila suha sv. Janeza kakega kotička. Zlasti blizu voda nahajajo se s5he sv. Janeza, pri mlinih in mostovih, po mestih in vaših, da, celo sredi pustih gozdov, tik jezer, rek in potokov; in stoji li na kakem holmu košato drovo, gotovo je pod njim s6ba sv. Janeza. Odraščena dekleta vdeležujejo se v 16. dan maja belo oblečene in z venci na glavah sprevoda k sohi sv. Janeza, ljudstvo pa prepeva svetcu prelepo pesem: „Vitaj Janie!" V Budimpešti n. pr. videti je sohe svetojanske skoro v vsaki cerkvi; dalje stoji lepa soha sv. Janeza na dveh trgih v Budi. V dunajski nadškofiji je ni bilo že v m:nolem stoletji (kakor priča dunajski škof grof Kolonič v svojem listu z leta 1720) skoro vasi, ki bi se ne bila ponašala s spomenikom sv. Janeza; istotako je na Solnograškem, kjer vidiš skoro na vsakem mostu in po druzih krajih sobo sv. Janeza. Na Tirolskem popotnik povsod opaža svetojanske sohe. Na dan sv. Janeza so vse s6he okrašene z venci iu pred vsako gori svetiljke. V Inomostu posvečena je cerkev sv. Janezu ua čast, in se v nji vrši svetojanska slavnost jako veličajno. Na levem bregu gmundskega jezera je mesto Frauen-kirchen. Na skalovji, v koje se zaletavajo valovi, zgrajena je cerkev z grobiščem; blizu pristanišča nas pa pozdravlja sredi dveh lip suha češkega pa-trona. Na poti v Halštat vsak hip opažaš kip sv. Janeza. Ko je bil Janez Nepomuški v dan 19. marca leta 1729 proglašen od papeža Benedikta Xlir. v Bimu v luteranski baziliki za svetnika, posvečena je bila v tej cerkvi njemu ua čast posebna kapela. V njej bode knez Rospigliosi, dedič poslednjega kneza Torlonije, za 15.000 fr. dal izgotoviti velik obraz, predstavljajoč češčenje sv. Jana Nepom. Ta obraz je počel slikati bologneški slikar Serrj, dovršil ga bode pa sloveči umeteljnik Grandi. V tej kapelici shranjen je na povelje papeža Leona XIII. oni dragoceni relikvijar, kojega je svetojansko pražko de-dištvo poklonilo sv. Očetu povodom njegove sveče-niške petdesetletnice. V Bimu so še štiri kapele sv. Janeza, med kojimi se kapela „Maria deli' anima" odlikuje s posebno umeteljsko vrednostjo; krase jo štiri prekrasni obrazi na apnu (dogodjaji iz življenja sv. Janeza) in altarni obraz slovečega slikarja Ljudevita Zajca. Nedavno je dal beneški župan prenoviti ob mestnih troških mramorovo suho sv. Janeza ter postaviti tik Velicega zaliva (Canal Grande) pred hramom sv. Jeremije. Svetiljki, ki gori pred to sobo, darujejo benečanski vesljarji vsak dan svoj prvi zaslužek. Ze dne 26. aprila leta 1794 izvolila je benečanska republika vsled senatskega ukrepa sv. Janeza Nepom. za deželnega sovaruha. V tej cerkvi hranijo tudi ostanek sv. Janeza v srebrni, štiri hg težki mon-štranci, darilo Friderika Kristijana, očeta prvemu saskemu kralju. Zanimiv je tudi v nekem oziru dogodjaj, ki se je pripetil v Benetkah pred sto leti pri prenovljenji ondotne cerkve sv. Miklavža. Velike troške za to Priloga 112. štev. „Sloveiica" dn6 17. maja 1890. Prihodnja seja bo jutri in pridete na vrsto postavi o mitnicah in novih železničnih tarifih. Zadnja seja bo menda v soboto ob 9. uri zjutraj in se bodo izvolili deiegatje. Različne misli. Izviren dopis iipod gnežnikov. Gospod vrednilc! pustite mene enkrat govoriti. Pa nič ne popravljajte in ne prenarejajte, rajši na koncu pristavite svoje opazke. Hotel sem govoriti o naših slovenskih razmerah, pa le z nekakim mrazom se pripravim k temu delu, ker mi do sedanjih razmer skoraj mrzi. Zdi se mi, kakor bi stopil med razposajene otroke. Spadam namreč k stranki .tame"; tolažim pa se s tem, da je Kristus rekel: ,jaz sem luč tega sveta!" zato sem radoveden, kakšno ,luč" ima stranka .luči"? Prav za prav nisem nič radoveden, ker to .luč" že davno poznam iz židovskih listov. Narodnost na podlagi nemško-židov-skega liberalizma, to le geslo stranke .luči". Za tako luč se zahvalimo, s to lučjo se bo bela Ljubljana le osmešila in se je že! Nekako milovalno gledamo na Liubljano iz naših Rovt in si mislimo: .Ein grosser Moment fand ein kleines Geschiecht." Treba nam je res pobirati fraze o .klerikalcih, na-zadnjakih, mračnjakih" itd. iz židovskih listov, ki so bile pisane že pred 20 leti, danes pa so že davno iz veljave pri vseh omikancih! Ubogi narod, če te bodo vodili veleumi a la —!*) Nam Slovencem bi bilo treba celih možakov, takib, ki poznajo politični položaj in nevarnosti, ki nas obdajajo od vseh stranij. Ako Cehi tožijo po svojem državnopravnem kraljestvu v okviru Avstrije, morali bi tudi Slovenci misliti: .Kaj bo z nami?" Ali bi ne bilo bolj možato, poganjati se za združenje slovenskih pokrajin s Hrvaško, Dalmacijo in Bosno ter tako osigurati obstanek našega naroda v okviru avstrijskih mej, in s tem z enim udarcem posekati glave nemškutariji in lahonstvu in vsem zlom, ki nas stiskajo — nego li preiskovati zasobuo življenje duhovnikov in katoliško mislečih Slovencev in razlivati to blato po .Brusu" in .Narodu" ? Ali bi se mar pri liberalcih ne našel noben madež, ko bi ga kdo hotel na veliki zvon obešati ? Ali so taki pisnni možje ali otroci? Pa tudi .nekateri" so jo zavozili. Kaj nam je treba dlako cepiti in iskati v narodnih društvih kaj izdajskega? Veseli bodimo, da še nekaj narodnjakov imamo, kajti časi so resni! Ob vseb naših mejah, razun hrvaške, preži sovražnik na nas, in to še v takih krogih, s katerimi .nekateri" sim-patizujejo, namreč nemško-konservativnih (kdor je skusil in videl, pa ve), in zdaj bi bil čas, narodno idejo preganjati? To se pravi: sovražnikom vrata trdnjave odpirati! Politikuje naj le praktičen mož, ne pa razmišljevalec in preiskovalec! To sem rekel, da vsak vidi, da sem nepri-stransk in na vse strani neodvisen. Za resnico se ne bojim nikogar. *) Oprostite, da imena izpustimo. Op. vred. prenovljenje poravnal je tedanji župnik sam, in ni se vedelo, odkod je toliko denarja dobil. Zamdn je bilo vse popraševanje; župnik se je pa le muzal in molčal. Konečno jim odgovori posebnim načinom, in sicer za večne čase. Na glavni cerkveni strani dal je v kot postaviti dve kameneni sobi, sv. Antona Padovanskega in sv. Janeza Nepom. Pod prvo sdho dal je izklesati začetne besede v Italiji znane zahvalne pesmi o tem svetniku: .Si quaevis mira-cula" (.Prosiš li čudežev"), pod drugo pa besede iz duhovne molitve v praznik sv. Janeza Nepomu-škega: .Secretum meum mihi" (.Moja tajnost je pri meni"), in je s tem hotel reči, da nikogar ne briga, odkod je dobil novcev za cerkveno popravo. V Altavilli pri Palermu je pred mostom tik morske obali mramorova sdha sv. Janeza Nepom., h koji vsako leto v dau 24. junija potujejo vsi slepi godci iz okolice, da počasti svetca z godbo. V najskrajnejšem severa Italije, v Feltri, je cerkev sv. Jana Nepom., v koji so še pred nekaj leti posvečevali bogoslovce za duhovnike. Še mnogo druzih občin, krajev, dežel, kjer so zgrajene prekrasne cerkve temu svetniku na čast, bi lahko tu naveli, toda ta mala črtica naj čč. čitateljem zadosti. A. S. Kdor svojo domovino io svoj rod ljubi, in kdor se v sramoti naroda samega sebe osramote-nega vidi, tiral bo vse drugo politiko. Ne kličem k slogi otrok, kajti otroci, poulični fantalini bodo vedno z lučanjem kamnov in otročarijami veče veselje imeli, nego li z resnim delom; kličem pak slogi vse prave slovenske možake, ki dalje vidijo, ko do Šiške; oni naj preudarijo naš revni stan in dvomljivost naše bodočnosti. Naši poslanci so možje, možato se obnašajo na Dunaju, in v^m, da bodo govorili še resnejšo besedo, ako sprevidijo, da so dosedanji napori zastonj. Podpiraj m o jib, da bodo močni, ne podi-rajmo jih, da poguma ne zgubijo! Cas pa je tudi, da se v razgovor spustimo z narodnimi Hrvati. Mi ne moremo biti brez njih, oni ne brez nas. Le slovensko-brvatska trdna zveza in vzajemnost dala bo Avstriji drugo lice, in to še prej, nego li češko-nemška sprava. To imejmo pred očmi, ue brusijade in kapu-einade! Složni moramo biti, pa sloga je mogoča le na krščanski podlagi. Kdor ne veruje, da je Kristus Bog in naš odrešeuik, naj rajši izstopi iz našega tabora, pomagali si bomo že tudi brez njega! Sicer pa ne bodimo preostri sodniki in spo-minjajmo se izreka našega Izveličarja: .Ne sodite, da ne boste sojeni!-* Imel bi še veliko govoriti, pa priporočam Slovencem za danes le-tereči: eneržijo, požrtvovalnost, delavnost, dobro gospodarstvo in skrb za čast našega naroda. Ako imamo te lastnosti, ni se nam nasprotnikov nič bati. Gospod vrednik, jaz sem govoril, zdaj pa Vi govorite!*) Illjricus. *) Resna stvar potrebuje časa. Op. vred. Politični preg-led. f L,i u bij an i, 17. maja. Notranfe dežele. Čeiko-nemSka sprava. Sstaročeške strani se poroča listom, da so že pripravljeni predlogi o češko-nemški spravi v deželnem odboru, kateri se budo predložili prihodnjemu deželnemu zboru. Pripravljeni predlogi se tičejo uradnega jezika pri samoupravnih oblastvih, potem delitve deželnega kulturnega sveta in deželnega šolskega sveta. Dvomljivo je pa vsekako, da bi se v deželnem zboru obravnaval začasni volilni red za veleposestvo in organizacija kurij. Program Mladočehov. Ti ozirom na program, kateri je razvil mladočeški poslanec Špindler .v Podfipanu" piše „Kuryer Poznanski": ,Ko bi gospodje Gregr, grof Kounic, Špindler svojo politiško predrugačili po .Podfipanu", ko bi gospod Vašatj opustil svoj boj proti avstrijsko-nemški zvezi, gotovo bi jih .Narodni Listy" tako napadali, kakor Staročehe, in gospode Špindlerja in tovariše bi ravno tako izbrisali iz svoje srede, kakor so Tonnerja in Adamka. Boljše imenovani list ni mogel označiti mladočeškega duha, ki povsod le zanikuje. Tnanje držare. Nemčija. Kakor se je že poročalo, vzbudil je govor nemškega cesarja Viljema v Kraljevci vznemirjenost v peterburških listih. Cesar je govoril napitnico, v kateri je rekel, da ju zanj veselo bivanje v mestu, ki je zibelka pruskemu kraljestvu. Ta dežela je domovinski steber in vir razvoja Nemčije. Njeno pridno m skrbno ljudstvo so tla, iz katerih pije Prusija svoje moči. On pije na blaginjo in prosveto Vzhodne Prusije. Naj bi ne bučal v njej bojni vihar; če bi pa bila po božji previdnosti primorana, braniti svoje meje, onda porazi Vzhodne Prusijo meč njene sovražnike, kakor I. 1870. — To so vsekako spodbudljive, a tudi predrzne besede, naperjene naravnost proti Rusiji. Ponosni so Nemci na imenovano zmago 1870. I. in v svoji ošabnosti govore, da ga ni čez-nje gospoda. Vendar pa raz-riva po niih prsih prikrivan strah pred Rusijo, kajti i dobro vedo, da je Rusija prva moč v Evropi. Ko ; bi prišlo do vojne med njima, vršila se ne bo vojna i tako, kakor s Francijo. Francija je ena, a Rusija povsem drugačna moč. Ce je Nemčija tako mogočna, zakaj si pa išče zaveznikov? V zvezi z Italijo in Avstrijo išče še tretje zveze z Anglijo. Tako je, z vso zapadno Evropo naj se združi, potem naj se pa postavi na rob proti sami Rusiji. — Proti .izvoljenemu" izraelskemu ljudstvu so stopili tudi v Nemčiji na noge. Dne 9, t. m. ie predlagal v pruski gospodski zbornici grof Pfeil, da se ločijo dijaki krščanskega veroizpovedanja od onih židovskega veroizpovedanja po vseh nemških srednjih šolah. Mei drugim je rekel: .Krščanstvo se omejuje samo na poučno stroko. V viših šolah je ločitev židovskega elementa od krščanskega prav za prav zapovedaua, posebno ker jamči uprava vsakega prebivalstva prost, neomejen razvoj. Uprava namreč pravi, da ne smejo trpeti državljanske dolžnosti pod izvrševanjem verske prostosti. Ako onemogoči židovsko praznovanje sobot šolski pouk na gimnazijah, trpi pod tem vsekako uprava. Bogočastni minister Gossler je tudi uvidel nevarnost, katera preti narodnemu razvoju z židovske strani, vendar pa ni hotel ničesar vedeti o posebnih zavodih za židovske dijake. Tudi Miquel je ugovarjal Pfeiluvsmu predlogu in rekel, da bi se z isto pravico utegnila zahtevati ločitev katoliških dijakov od evangeljskih. Predlagal je, da naj se vzgajajo oni židovski dijaki, kateri si Wejo priučiti večjo izobraženost, v nemško-narodnem duhu in na podlagi nemške kulture. Potem je govoril Kleist-Retzow, da niso židovski dijaki nikaka sreča in blagoslov nemškim šolam. Vzgoja, katero dobivajo otroci doma v družinskem krogu in katera naj bi se nadaljevala v šolah, trpi mnogo po šolah, v katerih veje židovski duh. Nemčija je vzrasla mogočna in velika po krščanskem značaji svoje vzgoje, in če je prevzela država skrb za otroke, skrbi naj potem tudi, da obdaja krščanske otroke krščansko ozračje. Konečno je zatrjeval Pfeil, da z naklonjenostjo proti Židom ni mogoče še združiti kristijane z židovi; Žid se noče pomešati, zjednačiti s kristijanom, temveč on mu hoče biti gospod. Ce ne stori vlada za to potrebnega koraka, godilo se nam bode, kakor v Avstriji. Konečno je bil predlog po govoru grofa Scbulenburga sprejet. Zanj je glasoval tudi minister Wedell-Piesdorf. Moltke in prejšnji pravosodni minister Friedberg nista bila za predlog. — Vsekako je to veselo znamenje, da mislijo tudi v Nemčiji preosnovati šolstvo na verski podlagi. Le v tem smislu bo mogoče osnovati srečonosno vzgojo mladine. Kaj pomaga vsa učenost, vse vede, vsa bistroumnost bogatajcu, brezvercu. Posvetno razsvetljen pade veodar-le v večno temoto. Bolgarija. Kakor se poroča 15. t. m. iz Sofije, začelo je vojno sodišče obravnavo proti zarotniku Panici in tovarišem. Obravnava se vrši v vojašnici 1. pešpolka pod predsednikom majorjem Drandarevskim. Ker ni bilo splošno znano, da se prične obravnava omenjenega dne, bilo je radovednega občinstva manj, kakor se je pričakovalo. Na ukaz državnega pravdnika, poročnika Markova, prisegli so sodniki vojaško prisego. Na to je pozval predsednik posamezne zatožence. Prvi je prišel Panica, katerega ni nič kaj posebno izpremenila trimesečna ječa. Na vprašanje, kdo so njegovi zagovorniki, odgovoril je, da je še le prej ta dan dobil odvetnika. Ker so si omislili zatoženci še le zadnje dni svoje zagovornike, niso mogli ti pregledati dotičnih aktov, vsled česar so zahtevali, da se jim dd še tri dni za pregled dotičnih spisov. Državni pravdnik je na to predlagal, da se odloži obravnava še za tri dni. Na to se je posvetovalo sodišče in sklenilo, da se prične nadaljna obravnava še le 20. t. m. Ker Kalubkov ne umeje baje dobro bolgarščine, postavilo je sodišče zdnj zapriseženega tolmača. Pri seji sta bila navzoča tudi tajnik in tolmač nemškega generalnega konzulata, da bi čula obravnavo, kolikor se ta tiče Kalubkova. Istotako so bili navzoči tajniki diplomatiških zastopov Anglije, Avstrije, Italije, Rumunije in Grecije, ter zastopniki časnikarstva. Izvirni dopisi. Iz Borovnice, 12. maja. Čudno je vreme, čudni so časi, najbolj čudno pa je to pri nas, da že nad mesec dni otroci ne hodijo v šolo. Gotovo mi bode v kakem glasilu .luči" došel odgovor: Starokopitnež, ali ne veš, da razsajajo tu po okolici koze in da radi tega mora biti šola zaprta. Res so bili posamezni slučaji te bolezni, večinoma pa so bile le ošpice, ki niso toli nevarne. Pisec teh vrstic misli, da ni povoda, še manj pa vzroka, da se tolikemu številu otrok v najugodnejšem času šola zapira. Ali sj gospodje boje te bolezni, ali se jim otroci toliko smilijo? Zaradi nalezljivosti ni tolike nevarnosti, saj se skrbi in plačuje za snaženje šole, kar se v kmečkih hišah navadno ne zgodi. Počitnice seve so prijetne. Nedavno sem govoril z izkušenim možem, ki mi je tožil o propadanji kmečkega stanu. Pa saj ni čuda! Zemlja je ista, troški pa toliko večji. Celo vrsto strežHjev in stražnikov, teb in onih mora plačevati kmet. Vsakdo se pritožuje o slabih časih, prosi podpore in zboljšanja plače, a kmeta nihče ne vidi nihče se ga ne usmili. Kmeta vidijo le pred volitvami v deželni ali državni zbor. Zadnji čas je, da se tudi njega spomnite in mu olajšate breme. Iz Krope, 15. maja. Rojakom našim je znano, da smo tukaj le večinoma reveži, ker nimamo nobenega ali le prav slab zaslužek. Zato pa se nas dobrotniki radi spominjajo. Dobili smo nedavno od si. deželnega odbora precej koruze in krompirja Za to milosrčnost se vsi s srčno hvaležnostjo zahvalnjemo in še dalje priporočamo, ker smo v resuici potrebni. Ako oče zasluži na dan komaj 10 kr., kako naj preživi sebe. ženo ia ša kake štiri otroke? Vsemu temu so pa krivi novi stroji, da smo tako propadli i žebljarijo in da tadi aa prihodnje nimamo nobenega upanja. Zato še enkrat ponavljamo svojo zahvalo vsem dobrotnikom, ob jednem pa tudi prošnjo, naj bi nas ne pozabili in zapustili, če je kdo še vreden pomoči, gotovo smo mi. S tem, kar zaslužimo, skoraj ne moremo ne živeti ne umreti. Bog daj tudi nam boljše čase! Iz Celovca, 15. maja. (Zeleznioa skozi Ljubelj.) Celovški mestni zbor in koroška kap> čijska zbornica sta nedavno odposlala prošnjo na kupčijsko ministerstvo, naj se dozida železniška črta Divača Loka, ob enem pa naj se zmeri, kje bi se prevrtal Ljubelj, da se potem izvrši črta Celovec-Rožni dol-Tržič-Kranj-Loka. Po tej železnici Celo v-čani že davno hrepenijo. Prej je šla glavna kupčija iz Koroške na jug čez Ljubeljski Vrh. Odkar je pa Beljak zvezan po želežnici z Ljubljano in Trstom, Celovec pa daleč na strani, osredotočuje se kupčija bolj v Beljaku. To pa ni dobro ne za Koroško, ne za Trst, ne za Kranjsko. Kajti gorenja Koroška, katere središče je Beljak, je revna, nema ne poljskih, ne obrtnih pridelkov dosti na prodaj. Spodnja Koroška je mnogo bogatejša, ima boljšo in rodovit-nejšo zemljo, torej tudi več kmetijskih pridelkov, poleg tega pa mnogo tovaren in fužin za razne izdelke. Ako pa hoče vse to izvažati, ima velik ovinek ali čez Beljak ali čez Maribor. Daljša pa ko je pot, bolj se podraži voznina na železnici, manjši je tedaj j dobiček producenta. Isto tako se otežuje kupčija s Koroško za tržaške in ljubljanske kupce, ki kupu- | jejo na Koroškem vole, ajdo, železnino, puške, svinec itd. Kranjci prodajejo na Koroško pitane prešiče, pšenično moko, kostanj, vipavsko sadje, klobase, j zelje itd. In sicer bi tega blaga in po dovršeni železnici tudi dolenjskega vina na Koroškem še več prodali, ko bi imeli železnično zvezo s spodnjo Koroško, da bi jim draga voznina po dolgem ovinku preko Beljaka toliko dobička ne jemala. Kranjski kupec je, kakor znano, tudi z malim dobičkom zadovoljen, in le to je vzrok, da je sploh še kaka kupčija med obema deželama; v največi meri pa so jo Kranjci že zgubili, in prevzeli so jo ogerski judje, ki morejo vino, moko in slanino ceneje uvažati, nego 11 Kranjci. Z ljubeljsko železnico bi se mnogo na bolje obrnilo. Pa tudi osobni promet je zdaj na Kranjsko iZ spodnje Koroško jako težaven. Po ravni črti bi se lahko prišlo iz Celovca v Ljubljano v treh urah, z nagličem še prej; zdaj se pa potrebuje skoro cel dan, ker se je treba presesti v Beljaku iu v Trbižu. Pa tudi češka dežela bi pridobila s to črto najkrajšo zvezo s Trstom, da bi lahko izvažala svoje izdelke v jutrove dežele. Trst pa bi prodajal na Češko kavo in druge južne in kolonijalne pridelke, ki prihajajo zdaj v Prago iz Hamburga! Na vse strani je torej ta črta priporočila vredna, veliko bolj ko priporočena črta čez turške planine, ki bi služila le interesom nemške države. Drugih ovir ni, samo za prevrta nje Ljubelja bo treba mnogo milijonov! Iz Prage, dne 10. maja. (Gorostasna sleparija. — Po prvem maji.) Gorostasno sleparijo, prekašajočo tudi celo slovečega mojstra v tem .umeteljstvu", Barnnma, splodil je g. Jul. Gregr s svojim glasilom ^Narodni Listy'' pri 56. bivših vo-lilcih semilskega in železnobrodskega okraja, da so poslali nezaupnico — g. dr. Riegru. Ta vest, pri-občena s podpisi nbogih, zapeljanih volilcev v .Narodnih Listih", prouzročila je v prvem trenotji velikansko strmenje. Ko sta pa starosti obeh napomi-nanih okrajev in oba župana objavila v časopisih narodne stranke odločno protestovanje proti zape-Ijivcu Jal. Gregru in ožigosali najnovejše sleparstvo mladočeškega generala, pojavilo se je, da se je nepoboljšljivi Gr^gr zopet igral s češko javnostjo. Laž, beganje, prevara, sramoteoje za hrbtom — to so jedina sredstva .Narod. Listov", s kojimi kažejo svojo .svobodomiselnost". Kdor se takih sredstev poslužuje v političnem boji, javno dokazuje, da cilj, za kojim hrepeni, ni vzvišen, še manj pa blagodejen. Dobičkarija, kruboborstvo in cena popularnost, to je zaščitje .Narod. Listov", pod koje so le-ti spravili vso .Kvobodoiniselno" stranko. Dokler se ne bode ta stranka znebila Gr^grovega kumo-vanja, ki danes stopa ua površje na češkem lik diktator, dotle bode narodna stranka postopala z največjo odločnostjo zoper take zaslepljence. To ni nobeno rodoljubje, s kakeršnim se hote ,Nar. L." ponašati. Kričati: .Sramota vladnim lakajem!" — javno psovati vlado, za kulisami pa pred njo klečeplaziti; po ulicah prepevati .Hej Slovani!" — ni še dokaz navdušenega narodnega mišljenja, temveč velikanske duševne podlosti, koja hoče s kričanjem, frazami, uskoki pomagati narodu na noge, nasprotno mu pa koplje samo grob. Cesar sam se je lani izjavil, da se s tako .prečudno družbo" nikoli ne bode pogajal, — vlada in Po-Ijaki izjavili so po svojem poklicanem činitelju dr. Danajevfikem, konservativni Nemci po poslancu dr. Kathreinu, imenom Slovencev proglasil je profesor Šuklje, da, tudi celo narodni nasprotniki v osebi poslanca Carnerija in Tflrka so javno povedali Mlado-čehom v obraz, da ue marajo mladočeškega prijateljstva. Napadi proti g. dr. Riegru. koje je osnoval mladočeški organ, imajo povsem ves drug učinek in vspeh, nego se je prej sanjalo osnovateljem, ter vzbujajo v vseh poštenih hvaležnih čeških srcih ono spoštovanje in priznanje, s kojim je narod udan svojemu voditelju celega pol stoletja. Riegra ne smatrajo samo njegovi rojaki, temveč vse politične stranke v Avstriji kot vzor zastopnika in zagovornika svojega ljudstva. Njegov duh, njegovo srce, vse njegove moči posvečene so bile ves čas njegovega javnega življenja in delovanja narodu in domovini. Noben politični in narodni voaitelj ni bil tako dolgo smatran za opravičenega reprezentanta naroda v vsakem oziru ko dr. Rieger. V njegovih krepostih blestelo je češko ime in neprijatelji, poznavajoči Riegra, niso mogli zanikati poštenosti v njegovih težnjah. In zdaj, ko se je sivolasemu prvoboritelju nagnil dan, ko stoji v 72. letu ddbe svoje, ta Rieger ima biti predmet osebnih podlih napadov? Poudarjati moram, da se celo Mladočehi z gnusom obračajo od teh osebnih napadov proti g. dr. Riegru. Dan za dnevom naraščajo protesti zoper te neosnovane napade, dokaz, da beganje z dne 2. julija lanskega leta v narodu ni še zadušilo spoštovanja do Riegro-vih zaslug in hvaležnosti do moža, v kojem vsi smatrajo vzor rodoljuba in nesebičnega narodnega voditelja! Delavski praznik je minol vsaj v našem kraljestvu brez izgredov. Zlasti češko delavstvo tu v Pragi in po deželi je ostalo mirno ter pokazalo, da ui še prevejano z onim strupom, ki povsem uničuje narodno zavednost, zavest ljubezni do domovine in materinega jezika. Veselje navdaja vsacega rodoljuba, da so se shodi in delavske slovesnosti tu vršile v najlepšem redu. Vendar se je pri teh pražkih shodih, zlasti na velikem delavskem taboru na streliškem otoku, kojega se je vdeležilo nad 8000 delavcev, večerne zabave pa 45.000 ljudij — skoro ni bilo čuti nemške besede — pogrešalo onega vzvišenega in razveseljujočega pojava, ki se nazivlje: narodno lice! Da-si so bili vsi govori v češčini in je bilo prisotno skoro povsem čeSko delavstvo, vendar nisem mogel opaziti niti besedice, koja bi sve-dočila, da je to delavstvo organ vsega narodnega telesa, da popolnem spada k temu narodu, iz kojega je pošlo in za kr>je se je toli rodoljubnih in občekoristnih činov izvršilo. Vspored taboru (1. Osemurna delavna doba. 2. O tisku. 3. Politične pravice) ni bil sicer v nasprotji z narodnim vprašanjem, vendar moram priznati, da je bil dan 1. maja delo socijalistiške iu-ternacijonale. Sam predsednik pražkemu taboru delavcev poudarjal je v svojem govoru, rekoč: .Današnje gibanje provzročila je socijalna demokracija — mi to rudečo barvo vsprejmemo za svojo, in da bi bila ta barva — krvi, mi bomo vedno pri nji stali zvesto. Drugje ue vidimo rešenja, nego v socijalni demokraciji!" Te besede povedo vse! Dne 14. t. m. počne tu izhajati nov socija-listični strokovni 14dnevnik .Pekaf", glasilo pekarskega delavstva na Češkem, Moravskem in Silezkem. Poleg tega izhajata tu že dva strokovna socijali-stična lista, in sicer: .Časopis stavbenih delavcev" in .Obuvnik" (Crevljar). Politični socijalistični listi izhajajo tu: .NovjfVek Svobodj", .Heslo", .Prvni m4j", .Osmihodinnil doba pracovni" in .Zšf (Zarja), vsi 14dnevniki. V Karlinu, Libni in Hole-šovicih-Rubneh so delavci včeraj ustavili delo v 24ih največjih tovarnah pražkih in predmestnih. Boj^ se nemirov in izgredov. Dnevne novice. (Delegacije.) Naši državni poslanci so hoteli letos v delegacijo izbrati profesorja Šakljeja Ker pa vsled prehlajenja nekoliko boleha in mu je zdravnik zaukaial, naj s« la nekoliko časa vsemu delu odpove in gre na deželo, izvolitve za delegata ni mogel sprejeti. Zato so se poslanci soglasno odločili, da za delegata volijo poslanca K1 u n a , za namestnika pa dr. Ferjančiča. Ker je dr. Smolka preslab, da bi šel v delegacijo, želeli so višji krogi, da bi bil prevzeljgrof Hohenvvart mesto delegata za Kranjsko, da bi bil predsednik. Ali grof Hohen-W8rt se je odločno branil iti v Budimpešto, kjer bodo letos zborovale delegacije. Goriško bode pri delegacijah zastopal grof Coronini, namestnik mu pa bo knez Hohenlohe. (Driavni zbor) je včeraj rešil postavo o mitnicah in predlogo o osebnih tarifih ua železnicah. Danes je bila zadnja seja. Zaradi pomanjkanja prostora priobčimo danes nam došlo poročilo v prihodnji številki. (V .Slov. Narodu") čitali smo v predzadnji številki pod naslovom .A. Aškerc" članek, ki priča o pravi otroški domišljiji svo ega duševnega očeta, ki od I. 1876. ne kaže nobenega napredka, temveč ponavlja o križanem Vzveličarju ono modrost, katero je tedaj polagal ua jezik vaškemu slikarju Lavrenciju Žolni. Tudi dalje, da hočemo duševno uničiti znanega pesnika Gorazda. To trditev v mehkejši obliki ponavlja včeraj si. odbor akad. društva .Slovenije" na Dunaji. Ker še nI vseh dni konec, naglašamo danes, da naš list doslej ni prinesel nobene kritike o g. Aškerca izdanih pesmih, ker dotične knjige balad in romanc naše vredništvo do te ure niti ni prejelo v presojo ni priporočilo; torej so vse trditve .Slov. Naroda" neosnovane in zlobne. (Drnibi sv. Cirila in Metoda) je daroval čast. g. župnik v Preski, Martin Drčar, te dni 100 gl. ter postal njen pokrovitelj. Častiti rodoljub bode, v svesti smo si, to družbo še blagoizvolil ohraniti v svojem spominu. (Drnga skupščina) .Zaveze slovenskih učiteljskih društev" bode dne 25. in 26. t. m. v Celji v veliki vrtni dvorani .Hotel Koscher". (Štajarski deželni odbor) je pri trgovinskem ministerstvu vložil prošnjo za dovoljenje tehniških priprav za ozkotirno železnico od Poličan čez Ga-bernik, Kostrlvnico in Ratajnskovas do Slatine; na drugI strani čez Lože, Zbelovško do Konjic. (Vladika Stros8mayer.) Dunajski in peštanski listi so priobčili te dni telegram iz Rima: .Ogerski listi so naznanili, da je škof Strossmayer ponudil kuriji svoje posredovanje, da se mirnim potom reši prepir, ki je nastal med sv. Stolom in črno Goro zaradi načina, Kako naj se izvede konkordat od lanskega leta. V Vatikanu pa označijo to vest kot neresnično. Res je sicer, da je Strossmayer pri obravnavah s Črno Goro podpiral kurijo s svojim svetom in dejanjem, a on ni samostalno postopal in gotovo tudi ne misli prevzeti naloge, katero mu podtikajo madjarski listi. Njegovo sedanje potovanje v Rim je le navaden škofovski prihod .ad limina". (V Črno Goro) je te dni došel znani češki nabiratelj narodnih pesem Ljudevit Kuba z namenom, da prepotuje Črno Goro in med narodom nabira narodno blago in napeve za svojo zbirko, katero izdaje pod naslovom .Slovanstvo ve svych zpevech". — Nedavno je obiskal Črno Goro znamenit gost Gordon Bennet, lastnik velikega lista .New-York-Herald" in jeden največjih bogatašev na svetu. Črnogorski knez ga je povabil k sebi na obed in večerjo ter ga spremil tudi na prekrasno ladijo .Namuno", ki je pozdravila Črno Goro z umetalnim ognjem. (Strupena rosa) ali peronospera kaže se v nekaterih krajih nekda že sedaj po trtji. Kdor torej hoče kaj pridelati, mora o pravem času škropiti. C. kr. kmetijska družba kranjska je naročene tri vagone galice že razprodala; ker pa bodo vinorejci gotovo še povpraševali po nji, naročila jo je družba še jeden vagon, katero bode prodajala pod prejšnjimi pogoji. (Nova knjiži(>4i.) .Zgodovina cerkljanske fare", spisal Iv an Lavrenčič. Tiskala .Katoliška Tiskarna" v Ljubljani. — Tako je naslov lični 158 strani obsežui knjižici, v kateri g. pisatelj opisuje zgodovino in druge zanimivosti cerkljanske fare. Ker je nam obljubljena daljša ocena, omenimo danes le toliko, da se knjiga dobiva mehko vezana po 90 kr., trdno vezana po 1 gl. v .Katoliški ba- kvaroi* v Ljubljani in pri pisatelju in založniku v Cerkljah ua Gorenjskem. (Hrvatski .Sokol") priredi na binkoštno nedeljo, dn^ 25. t. m., s prijaznim sodelovanjem odličnih gospodov in gospej t»r vseh zagrebških pevskih iu tamburaških društev iu štirih vojaških godb veliko ljudsko veselico v .Maksimiru". Cisti dohodek je namenjen: polovica za sokolsko zastavo, polovica zakladi za vdove io sirote c. in kr. vojnih kapelni-kov. Program je jako obširen. Vstopnica velja 30 krajcarjev za osebo. (Izvirne beljanske bike) prodajala bode kmetijska družba kranjska binkoštno soboto, dne 24. t. m., ob 10. uri v Kranji na dvorišči gostilne g. Petra Majerja ml. Raznoterosti. — Orjaško drevo kot h6tel. Najneobič-nejši hdtel celega sveta ima Kalifornija in sicer ob cesti, ki gre od mesta Santa Cruz v San-Jose. Kakor znano, rastejo v imenovani deželi uajvečia drevesa na svetu, med temi orjaška mammuth-drevesa (se-quoia gigantea). Tamošuji prekanen prebivalec omislil si je več tacih dreves za gostilno, za katero ne bo treba niti stavbenih troškov, niti najemnine. Votlo deblo orjaškega drevesa, katero meri v obsegu blizu 22 metrov, služi v gostilno. Vrt, kjer raste to drevo, polno bujnega cvetja in drevja, služi v obednico V druzih drevesnih votlinah so spalnice z vso semkaj spadajoče hišno opravo. V eni stranski drevesni votlini imajo pa posli omenjenega hotela svoje stanovanje. — S puškami se ni dobro igrati. Sedemnajstletna hči uekega posestnika na Zgornjem Avstrijskem je vzela očetovo puško s stene in rekla baš navzoči dvanajstletni sosedovi hčerki: .Poglej, tako jemljejo lovci v roko puške in streljajo divjačino." Pri zadnjih besedah j« pomerila s puško na dvanajstletno dekletce, pomerila, uapela petelina in sprožila. Puška poči, dekletce bolestno vzdihne in zgrudi se mrtva na tla, žalostna žrtva neprevidnosti. — Kako se Italijani množ^. Leta 1889. se je rodilo na Italijanskem 1,148.249 otrok, umrlo pa samo 766 131, torej malo več nego polovica. Od 1882. do 1889. I. se je prebivalstvo v Italiji pomnožilo za 2,487.678 duš in šteje sedaj 30,947.300 prebivalcev. Zsiornja Italija je že prepolna, radi česar se laški naraščaj pridno izseljuje v tuje kraje; najrajši se pa Italijani pnvlpčejo v naš© držsro, katera jih postrežljivo sprejme ter zanje skrbi, v zahvalo pa kujejo irredentske naklepe. Tele8:raini. Dunaj, 17. maja. V delegacijo izvoljen je poslanec Klun, namestnik mu je dr. Ferjančič. Dunaj, 17. maja. Minister Bacquechem je odgovoril na interpelacijo zaradi zveze dalmatinskih železnic z avstro-ogerskiini. Obravnave zaradi proge od Knina ob Uni do Novega niso zagotovile hitre izvršitve. Minister je opozarjal, da bi bile koristnejše proge bolj na jugu do Prjedora, ali ob Vr-basu do Banjeluke. črta se bode določila v dogovoru s skupnimi ministerstvi. Budimpešta, 17. maja. Vlada je zbornici predložila postavni načrt o nedeljskem počitku od 6. ure zjutraj skozi 24 ur z nekaterimi izjemami, kjer pa se bodo delavci zamenjavali. Belgrad, 16. maja. Danes se je pripeljal kralj Milan. Pariz, 17. maja. Listi poročajo, da so boulangisti razpustili svoj odbor. Umrli no: v bolnišnici: 9. maja. Jožef Sušteršiij, delavčev sin, 10 let, myelitis. 11. maja. Janez Šuštar, gostaii, 66 let, marasmus. — Matija Goste, delavec, 69 let, jetika. 12. maja. Jakob Drol, delavec, 40 let, Ulcns ventriculis. ]>una|Aka borza. (TelegrafiJno porodilo.) 17. maja. Papirna renta 5% po 100 gl. {» 16* davka) 89 gld. 30 kr. Treraennko Mporočllo. Cai opazovaaia 16 7. u. ijnt. i a. po^. 9. u.zveu. Stanj« mtktmm T mm p« C.hii« -mr 738 0 736 4 V.ter T5"r 186 144 ezapad r1 j/.ad. si. zap. Vreme jasno i:isno oblačno ■ii' I 0 00 Srednja temperatura 16-1" za I S' nad normalom. Tržne ceiie v Ljubljani dne 15. maia. " " "l^rkr. iPieniea. hktl. ... 6 97 Špeb povojen, kgr. . -leSj Rez, „ ... .5 36 Surovo maslo, .. . — 70| Ječmen, „ ... .5 34 Jajce, jedno „ .1—2' Oves, „ . . . 3 .')7 Mleko, liter.... — 8' ■ Ajda. „ ... .5 20 Goveje meso. kgr. . — .^S- Proso, „ ... 4 47 Telečje „ , . — .58 Koruza.....4 71 Svinjsko „ „ . — 64! Krompir, „ ... j 3 45 Koitrunovo „ „ . — 40 Leča, „ . . .11 — Pisanec.....— 45 t>rah. , ... 15 - Golob .....- 18 Fižol, „ ... 10 - Seno, 100 kgr. . . 1 78 Maslo. kgr. . — 94 Slama. „ „ . . 2 O-i Mast, „ . — 70 Drva trda, 4 □ mtr. fi 30 Špeh svež. . • — 60 „ mehka, „ . 4 20 Na KolSniku pri „I>i-oulkii" otvorjena je (3—3) aV^ gostilna. Dobi se vino, pivo, kava, mleko in mrzle Jedi. S^ Uhod na Drenikovo ic torej prost. kahljice za štedilna ognjišča ^ po najnižji ceni. (7-4) A ^^^ /aloga in delavnica ste v J^S jj^ igriški ulici št. 8 v Ljubljani, ^jmm v hiši gspdč. Heunikovih. JU^^H^M ^^Marijdjske želodciis kapljice posebno zdravilne pri želodčnih boleznih. ■ aehnbmkrk«. Varstvena znnml^a. Marijaceljske čistilne krogljice. Stanley-jevo noTo delo iiiile koncem maja pod naslovom; Im duiikelsten Afrika. Najdba, reiitev in vrnitev Emina FaSe. Spisal Henry M. Stanley. Knjiga izide v 40. snopičih po 30 kr. — Vse delo mehko vezano v dveh zvezkih gld. U"—, trdo vezano f:ld. 13-aO se dobiva vže zdaj. Naročila na vso knjigO, akor tudi na posamezne snopiče prejema J. GlONTINi, (3-2)_knjigotržec v LJubljani. Kdor hoče na Dunaji ob glavnici živeti. Kdor mora tudi težke komisije opravljati. Kdor hoče blago kupiti, prodati ali oddati. Kdor bi rad kupil boljše reči na obroke. Kdor bi hišno opravo, dragocenosti itd. pod roko rad kupil. Kdor hoče, da se mu dolžne zahteve iztirjajo, obrne naj se na 12 let obstoječi O m i S i J Hi 1> m« e a ii na Dunaji Mariahilferstrasse \2. Sltr Nakup blaga, ki daje dobiček, In blagro t oddelkih na svoj račun. (12—10) PllRAN in VEČAJ^ r priporočata svojo -veHlco, iv.l>oi-iio zalog-o^ peči iz glinaste snovi raznih barv, n. pr. bele, rujave, broDasto-rujave, po-nier;im'no rumeno, zelene, vse /. stekleno prevlako, isto tako tudi IzVtueno pri pomanjkanji toka, slabosti Želodca, napenjanji, kislem riganji, koliki, proUlajenju želodca, ;^rer'ici, zlatenici, gnjusu in bruhanju. glaToboIu (če izvira iz želodca), krčn r želodcu, zaprtju, prenapolnjenja želodca z jedili in pijačami. Cena eno stekli-nice z navodilom rabe 40 kr., dvojne steklenice 70 kr. Osrednji razpo^iljatelj: Lekarner KAROL BRADV, Kromeriž (Moravija). Svarilo: Pristne marijaceljske želodčne kapljice se mnogo ponarejajo. — V znak pristnosti mora biti vsaka ^tckIcnica ▼ rudeocm zavitku, na katerem je odtisnjena zgorajšnja varstvena znamka, poleg tega mora biti pa na vsakem navodilu rabe zaznamovauo, du je bilo tiskano v tiskarni G. Guseka v KromeriŽi. --(3:^) 2e več let z najboljšim v.spohom pri zaprtju in zapekanju rabljene krogljice se .sedaj mnogo ponarejajo. Paziti jo tedaj treba na tgorajšnjo varstveno znamko in podpis l^^karnarja C. Rradjrja. Kromeriž. -- Cena wkatljici ao kr., 6 škat-Ijicam X gld. — Oe se denar naprej posije, stane H .^^katljic s prosto dopo-»iljatvijo 1 gld. 30 kr., škatljic 3 gld. 30 kr. Marijaceljske lelodine kapljice in čistilne krogljice niso tajno sredstvo. Predpis je pri vsaki steklenici in Škatljici naveden v navodilu rabe. Marijaceljske želodčne kapljice in čistilne krogljice sc pristne dobivajo v Ljubljani: pri lekarnarju Piccoliju; — lekarnarju Svobodi; — v PoJtojini: pri lekarnarju F. Baccarcichu; — v Škofji Loki: pri lekarnarju Karolu Fabianiju; — v Radovljici: pri lekarnarju Aleks. Kobleku; — v Novem Mestu: pri lekamaiju Dominiku Rizzoliju; — lekarnarju Bcrgniannu ; — T Kamniku: pri lekarnarju J. Močniku; — v Črnomlji: pri lekarnarja Iv. Blažku. Ta tovarna izdeluje po pr&T nizki ceni cerliTiiiie onlie ii liamoiilje Glasiivi so silno lepi iii sostava jako močna. Vplačevaini pogoji so Uijodni. Ceniki orgelj in haimonije poHilJajo se zaMonj, V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgelj, med temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in reelnosti te tvrdke. (24—9) Ehfaiiise solnfinike Srebrna 5V 100 16 % 90 f>% avstr. zlata renta, davka prosta . . .110 Papirna renta, davka prosta......101 Akcije avstr.-ogerske banke......956 Kreditne akcije ..........300 London ■ • •..........118 Srebro ............— Francoski napoleond.........9 Cesarski c.>kini...........5 Mernike marke ..........57 20 40 55 TO 39 56 navadne vrste nejše iz zanes-blag'a v najveei po čudovito dobro poznata rjiežno izitelaiie dežnike in najelegant-Ijivo dobrega izberi })riporoča nizke j ceni tvnlka a h. Mestni ti-gf v Ljubljani >fe«^tiii ti«jj Naročila na kostumne solnčnike, popravila in preobladaoja solndnikov in dežnikov izvršujejo sp najvestncj.še in poceni. — Po poAti došla naročila vsprejeniajo in izvršujejo se točno proti povzetju. Razprodajalcem so natančno razvrščeni ceniki franko na razpolago. iVn, pi*oljaiii, Gledališke ulice štev. 8 priporoča svojo bogato zbirko nadgrobnih križev, pristno pozlačenih in najfinejše izdelanih, ali tudi surovjli. (i"-'-8) I>alje se priporoča v izdelovanje grobnih in cerkvenih omrežij (gavtrovj itd. Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Pariza 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo MnloiiMki kriluNti klavir, planine (52-7) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilfi-, Mayer na Dunaji "za 380 gld., 4(H) gld.. 4.50 gld., nOO gld,-' gld., ('>o in mo^iko iiar-ejeiin, Štedilna ognjišča ter shranjujem kožuhovino fez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klobučar in krznar, Kongrresni trg St. S, v Ljubljani. Gg. dijakom dovoljujem prednostne cene. -^a (15-12) Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malili urali in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za Izkopane vodnjake, železne cevi In železoliti gornji Ktojali, kakor tudi -ia lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. K5« S (21) vsake vrste orodja, kakor: lepo In močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane In zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi ne dobiva, zmirom sveži dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. irilarljlPomiai' Erečfil-iia Mestni trg 11, občinstvu in prečastiti nastopno le nekaj svojih tovim vspebom rabljenih in sicer. Mi\M leta Lgdoflla v Ljubljani, priporoča se slavnemu duhovščini, ter navaja I izkušenih iu že z go-I zdravil in specijalitet. Želodčne kapljice Marije Pomagaj. Te kapljice ozdravijo raznovrstne bolezni želodca, da celo najtrdovratnejše, zlasti pomanjkanje slasti do jedij, tiščanje v želodci, krč v želodci, motenje prebavljanja, koliko, zagnetenje vranice in jeter, žoltico in zlato žilo in »ploh vse bolezni, ki izvirajo iz slabega želodca ali pa slabega prebavljanja. — Cena steklenici .SO kr. Ustna voda dr. DuHosa in Heiderjov zobni praiek ohranjujeta zobe in dlesuo čisto, zdravo in ozdravita vsakovrstne zobne bolečine. — Cena večjemu fla-konu 60 kr., škatljica zobnega praška 30 kr. Univerzalni jedilni prašelc je izvrstno sredstvo proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabasanju — Cena škatljiei z navodom za ral)o So kr. Cvet za luskine je najracijonalnejše sredstvo za odstranjenje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrat vzrok plešam. — Cena steklenici z narodom rabe 80 kr. Homeopatična zdravilna kava, izvrstno sredst\o proti boleznim srca in živcev. — 1 zavitek (',; kilo) 2.5 kr. Zobna pasta, odontosmegma imenovana v porcelanastih škatljicah. Presku-šena pasta za polituro in ohranjenje zob. — Škatljica 60 kr. Zobne kapljice po dr. llagerji, ukrote nakrat tudi najhujšo zcbuo bolečino. — Steklenica velja 30 kr. Zobne kapljica, odontin imenovane. — Steklenica velja 10 kr. Zobne kapljice Litonove proti revmatičnim zobnim bolečinam. — Steklenica z navodom rabo velja 20 kr. Kazven navedenih zdravilnih sredstev dobijo se v deželni lekarni pri „Ma-riji Pomagaj" raznovrstna medicinična mila, lepo diječe pomade, lasna olja, razni pristni angleški in francoski parfumi. Pariški praiek za dame (bel in rudeč), poudre de riz. kadilni papir, kadilne svečice, potpourri itd., dr. Bochardovo aro-matiško zeljiično milo in jako fino glicerinsko milo in glicerinsko vijolično milo (1 komad 3.t kr.) Spoštofanjem Trgovina z železnino i Albin-a 0. Ahcin-a I v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8, priporoča svojo bogato zalogo poljedelskega orotlja, posebno plug^ov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih . . g^nojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega ^ vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na v6do, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih ploič za komate, potem rož, steselcev, ds, zavomio za vozove, okov za voze itd., šin za kolesa, podkev, cokel, koi^skih žebljev, slokih žag, kds, srpov, ^ slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, ^ železnih grabelj. (28-12) ^B^r staro železo, mesing, baker, kositar, cink, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah, "^ff Lndv. (jJre^el, lekarnar. A A A A. .A .V A. .A. X A. -4. M., i. ^ m OLJNATE BARVIS kopitarpikih |»u»(lc*ah po |m»I iii Je«l4'ii kilo I>i'ipoi»<>ea. iiajc*eiieje tovarna oljnatih barv, laka in tiriieža semeniške poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. Razglas. Svojim p. n. zavarovsneem naznanjamo, dii smo s 1. dnem maja t. 1. opustili dosedaj uvedeno neposredno plačevanje zavarovslnih premij nam na Duniij ter izročili inkasovanje vseh zavarovalnin »vojeiiiii !#:H!stoi>iiiUii v IL.Jiif>liiiiii, Ignaciju Valentinčiču (piaarna na «v. Petra ceati it. 73), kjer naj se odslej vplačujejo vsakatere zavarovalnine. NA DUN.UI, meseca maja 1890. Trgovina z železnino Albin C. Ahčin-a Cirl«'«*****!«*«:«^ Mit. ima vedno bogato zalogo stavbiiiskega oro«lja, lopat, krampov, orodja za podzemeljska_ dela, okov za vrata in okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, železa pleha, drota, mesinga, bakra kositarja, cinka, naklov, precepov z vijakom (šraubštokov), ter vrtalnih strojev za k^nčarje in kovače, kladev, svedrov, obličev, pil in dletov, tndi dinamita, vžigalnih vrvic in kapic. (24-11) Staro železo, inesiug, baker, kositar, eliik, svinec kupuje se veduo po unjviSjili eeuali. ces. in kralj. v Dunajskem 'dvorni zvonar Novem Mestu priporoča zalogo zvonov za zvonike, lepo- in aoglaine zvončke vsake velikosti in vsakovrstnega glasu. Za določen glas, popolno in č:Sto ubranost in blago-glasje zvonov se jamči, kakor tudi za lepo umetaljno litje in najboljšo rndnino. Nadalje priporoča Jarme in druge reči za zvonove iz kovalnega železa in iz lesa po svojeiu najboljSem in pri-znatem sittemu za lahko zvo- njcn:e Naročeni predmetje izvršujejo se naglo, cen6 in z najugodnejšo plačilno pogodbo. L. 1&3S. ustanovljena tovarna je prodala že 4710 zvo-. nov, ki so tehtali 1,272.800 1 Odlike: Zlati križec za zasluge s krotw 1. 1887., ,.(h e svetinji za napredek" dobljeni na dunajski svetovni razstari 1873. 1. za ..... ^ zvonove dunajske votivne cerkve. Odlika zlate svetinje na duuaj.ski uhrtnij.'>ki razstavi 1880. I , i^n častne diplome na obrtnijski razstavi 1. r Budejevicah {Btidweis) tega mnogo priznanj za izvrstne izdelke. (('•4 ») Lepoglasne zvončkulje r štirimi /.ven- ki /.a zakristije po 2.5 gld in višje. Lepoglasne alta-ne zvončkulje od alpska s štirimi zvončki po 14 gld., s tremi po 11 gld ; od medi (mesinga) s štirimi /,von.' ki po 10 gld., s tremi po S gld. Obrazci in ceniki fie pošUJujo breztjlačno. Nepresegljivo za zobe je Bradec: Lekarna Vendelina pl. Tmkiczjfja, deželna lekarna, Sackstrasse. OuaaJ: Lekarna Viktorja pl. Tmk6czyja. „pri sv.Frandšku" (ob enem kemična tovarna) V., lliindstliurmcrstr. 113. j|,| ^^ [[ aromatična, vpliva okrepčevajoče. zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje ii ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 60 kr. .sallciMzolifašiiK splosnje priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, a 30 kr. Kavedeni sredstvi, o katerih je došlo mnoL'o zahvalnih pisem, ima vedno sveii v zalogi ekam Moczv zraven rotovža v Ljubljani. """tlll^^SlirstllJt'"*''' Hm-^^nnanja naroma Duna^ Lekapa dr. Otona pl._Trnk6czyja, „pri Radeckiju", «« « prvo pog^invfsu- Radetzkjplatz št. 17. (17) JeJo. Izvršeno blago pošlje dobro spravljeno Delalnica in zaloga cerkvenega orodja in posode (2) IVANA KREGARJA v Ljiibljaiii premeičena je na r*oljaiisko cesto ^t. 3 (Vhod in izloga Cesarja Jožefa try.) Prečastito duhovičino in cerkvena predstojnlitva opozarja zgoraj označeni na premeičenje ter se uljudno priporoča v mnogobrojna naroiUa zagotavljajoč najpoitenejio in najcenejio Izvr-iltev po poalanih vzorcih ali po laatnem načrta. oiborlj©^ izdeluje iz p^iinjtriSio in nt^Jseniiesl.iivoJAo Uoviiie -^B Učno in cen6, česar so se nekateri preč. gg. naročniki že uverili. Sprejemlje staro orodje v popravo in prenovljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi atrelovodne osti po najnižji ceni. g^r iu poštnine prosto. M Juraitar Ijubljaiia : Tržaška cesta štev. 29 priporoča prečast. duhovščini in j! slavnemu občinstvu lepo, ukusno in solidno izde-line salonske io navadne lon-f čeue, belo, rujavo. zeleno in II slonokoščeno osteklene, ognju H protivne l»erl 'I v najraznovrstnejših oblikah, i! kakor tudi vse v to stroko 1! spadajoče izdelke po najnižjih eenHh. Cenilnike po.iiljain na željo franko. Zastopništvo pri (40-7) Vidic & Comp. Slonove ulice. Zobolek, prašek in pasta za zobe Ker se v kratkem'začne uvajati nov mestni vodovod v hiše, usojam si p. n. hifnim posestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da sem koncesijo za to dobil ter sem si naročil spretn^na i-oUoviijnltn. ZagotavljHjoČ svojim p. n. naročnikom na soli.lneje delo, opozarjam, da na vsa to zadevo tikajoča se vprašanja odgovarjam in na zahtevanje predložim pro-HK-une troškov po najnižji tcni Priporočujoč se v mnogobrojna naročila, znamnjam velespostovanjem FRA^C ril^KO, stavbinski ključarski mojster, Marije Terezij« cesta itev. 4 (13) V Ljubljani. Ipreč. 00. Benediktincev opatl|c Soulftc (Girontle). |Dom MAGUELONNE, prijor. Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Bruselj ISSO, London 1SS4. Iznajdeno leta 1373 P® prijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji- lobo zob, Jih obeli in utr,|uje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti. Zares močno ustrežerao našim p. n. eitateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu. »ue|l'roix de Soffuejr lOB A: 10«. Ustanovljena leta 1807. I Dobiva se v rseh Irharnah in proda jalnir ah I I Jfl _ (37) ladajaMlj: Matiia K»lw.