ostrima piaeana v gotovini. Leto XVI., 161 Ljubljana, torek, tb. julija 1935 Cena 2 Din UpravmStvo: Ljubljana. Knafijeva ulica — Telefon št. 3122, 8123, 3124, 3125. 3126. [nseratm addeiett: Ljubljana, Selen* Durgova lil S. - Tet 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 6t_ 2. — Telefon St. 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljub* )„_ .i St. 11.842. Praga čislo 78.180, VVieri št. 105.241. Med Poljsko in Nemčijo Potovanje poljskega ministra Becka v Berlin v začetku tega meseca je služ« beni tisk obeh držav proglasil za po= novno potrditev politike, ki ima svoj formalni začetek v deklaraciji 26. janu* arja lanskega leta. Tudi berlinski spre* jem je bil prikrojen vseskozi tako, da se na zunaj podčrta neskaljeno prija« teljstvo in da se zavrnejo vse domneve o morebitnih novih orientacijah, ki so se zlasti po smrti maršala Pilsudskega tu in tam pojavljale v mednarodnem tisku. Razgovori državnikov pa so se vodili v najstrožji tajnosti in tako še danes nikdo ne pozna njih prave vsebine. Za--to se ni čuditi, da so mnenja o morebiti nih Beckovih uspehih celo v poljskem tisku precej deljena in da tudi vladno časopisje opozarja na značilni tekst uradnega komunikeja, ki govori le o «daleč segajočem», ne pa o popolnem soglasju v naziranjih nemškega in polj* skega voditelja. Naravno je, da je opo* zicija še bolj skeptična. Četudi se mora njena kritika presojati z vidika njene* ga načelnega nasprotstva proti Beckovi zunanjepolitični liniji, vendar ostane neizpodbitna njena ugotovitev, da se Becku tudi tokrat ni posrečilo, doseči nemško priznanje današnjih poljskih mej. In baš to je bolna točka nemško* poljskega razmerja. Za Poljsko je po* sest morske obale življenjsko vpraša* nje, čegar važnost so še letos, tik pred Beckovim berlinskim izletom, ob pri* liki »praznika poljskega morja« odloč* no poudarjali vsi civilni in vojaški predstavniki poljske republike s pre* zidentom Moscickim na čelu: «Nikdar več še ne smejo ponoviti grehi in zmo* te poljske zgodovine, in Poljska ne bo nikdar dopustila, da se ji zapre okno v svet.» Nevarnost pa preti «poljskemu morju» samo od ene strani; dokler bo Nemčija svoje premirje s sosedo sma* trala le za provizorij, ki je časovno zelo omejen, tako dolgo bo ostala med njo in Poljsko latentna napetost, ki ne donušča pravega zaupanja. Poljski vladi se mora priznati, da je pogodbo, s katero si je vsaj za vrsto let zavarovala zapadno mejo. spošto« vala in izpolnjevala z vso lojalnostjo. To je bilo mnogokrat prav težavno, kajti dejanske razmere ob meiah so pač drugačne kakor lepe besede ben linske deklaracije, in položaj poljske man jšine v Nemčiji tudi ni vplival po* mirjevalno na rojake v svobodni re* publiki. Dediščina preteklosti se ni dala likvidirati s potezo peresa. Ven* dar se vlada v Varšavi ni ozirala na nacionalne sentimente, ko je izvajala v politiki, kulturi in gospodarstvu na* čelo «moralne razorožitve«, ki naj bi v teku časa-berlinski sporazum iz opor* tunističnega koncepta diplomatov iz* premenila v resnično zbližanje naro* dov. Ta duhovna obnova naj bi imela za posledico medsebojno razumevanje potreb in spoštovanje pridobljenih pi avic. Tako prizadevanje pa bi moglo vo* diti do uspeha le ob popolni vzaiem* nosti, ki v enaki meri veže oba pari« nerja. Videti pa je, da Nemčija že od prvih početkov ni mislila na trajen an*• gažman. V prvotni osamljenosti ji je bil provizorij s Poljsko dobrodošel iz* hod in še danes ji je poljska zsslomba v E'vropi tako rekoč nepogrešljiva. Vendar se niti za to ceno ni odrekla cilju razširjenja svoje moči na vzhod. Vprašanja Pomorja (koridorja). Slezi* je, Gdanska samo počivajo in čakajo, da dozori čas. Formalno se pakt s Poljsko tudi v Nemčiji spoštuje. Revizija vzhodnih mej se javno ne razpravlja, o vrnitvi koridorja in cele baltske obale se ne govori na glas.Toda v kulturni in znan* stveni obleki se dopušča pronaganda, ki skrbi, da se nemške aspiracije n* iz* <7ubljeno poljsko zemljo ne pozabijo. Izdajajo se knjige in brošure, ki doka* zinejo, da agrarna Poliska ne potrebuje niti industrijske Šlezije niti izhod*- na morje in da je zveza v Vzhodno Pni* si i o po morju in po kopnem samo ob sebi umevna nujnost, stvamejša in po* membneiša od vseh namišljenih polj* skib interesov. Konkretnejše cfre v isti smeri * darsVa politika Nemčiie. ki trosi mili* jonske vsote za melioracijo zemljišč in kolonizacijo v Vzhodni Prusiii ki naj izrine mazursko*polisko mani5ir»o ob meji. kolikor je ne pogoltne nasilna asirnjlaciia. 5e kočliiveie se razviia prnM^m riska. kier ie finančna in nnMtf^na r.A, „ novzrooprta P<~> razvrednoteni'i vab 'te. ustvarili etanie. ki ce ie cl-roinnc?fj nr'*b1i?pl'~> rn»ii dr^vnnnnl'-nrevrata ie m-ptirinn, trči j- nO^^O.I v tlclrii o nr^nnefi Irr V "I T"."*1 ki mi 17\Tf*Af> non^np vrnH'1^ cr^V^.^-TPrto m"t-fn Vnrp rfA tov r»a ?p r?a se ''iip«; i7vdio *?rr- Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 6. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1. Telefon št_ 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. USODNI DNEVI ZA ABESINIJO Skrajni napori velesil za prepre čenje vojne - Odločitev bo padla že v par dneh — Tudi Amerika posreduje Pariz, 15. julija, r. Kakor vse kaže se pripravlja končna odločitev v italijan.-abesinsikeni sporu. Mednarodna diplomacija je mrzlično na delu, da ob dvanajsti uri prepreči vojno vihro, ki bi povzročila silno napetost ne sejno med državami, ki imajo svoje kolonialne interese v Afriki, nego tudi v ostali Evropi. Pogajanja in posredovanja, ki so v teku, se vrše v dveh smereh. Na eni strani skušata Francija in Anglija ob podpori Amerike najti kompromisno rešitev spora, ki bi zadovoljil Italijo kakor Abesinijo, na drugi strani pa iščejo načina in pota. kako bi se Društvo narodov izognilo hudi nevarnosti, ki grozi njegovemu prestižu za primer, da bi moralo razsojati v tem sporu. Zadnja dva dni so se vršili o tej stvari dolgotrajni razgovori med Lavalom, angleškim poslanikom Člankom in ameriškim poslanikom Wilsonom. Angleški poslanik je v imenu svoie vlade predložil Lavalu diplomatsko skonstruirano kompromisno formulo, ki naj bi slonela na dogovoru v- Stresi, ob enem pa ščitila tudi interese Abesinije. Ameriška vlada je po svojem poslaniku -tejavM«.. da se strinja z angleškim predlogom, vendar pa Amerika ne misli akthmo ^delovati v tej posredovalni akciji ker ie v skrbeh za svoje lastne gospodarske interese v Abesiniii. Ravno zaradi teh svojih interesov bo Amerik« čuvala nad tem, da ne bo preveč okrnjena neodvisnost Abesinije. Kakor se zdi, gre Angliji pred vsem za to, da poizkusi vse možnosti mirne likvidacije spora, preden bi prišlo do te- ga, da bi mora1 o o njem izrekati svojo sodbo Društvo narodov, ki bi s tem prišlo v izredno kočljiv položaj. Angleški listi priznavajo, da zasluži Abesinija marsiikak oči/tek, navzlic temu pa so mnenja, da se mora za vsako ceno preprečiti »kazenska« ekspedicija Italije. V dokaj ostrih izrazih pišejo o italijanskem imperializmu v vzhodni Afriki in zahtevajo od angleške vlade, naj energično intervenira. Bivši minister Herbert Samuel je včeraj na nokem zborovanju izjavil, da bi vojna med Italijo in Abesinijo silno vznemirila Anglijo. Jedro spora je svetovni javnosti znano samo iz izjav Mussolinija in poročil tiska, dočim Društvo narodov zadeve še ni proučilo. Ženevska ustanova v tem primeru vsekakor ne bo smela odreči, sicer bi to pomenilo njen konec. Za A&esi^ijj© nesprejemljive italijanske zahteve Kolkov o i: skega gospodarskega območja, ki vodi Bled, 15. julija, r. Nj. Vis. knez-name-stnik Pavle se je danes dopoldne s svojim spremstvom vrnil iz Si naje na Bled ter se z avtomobilom takoj odpeljal v Bohinj, kjer je dopoldne sprejel v avdijenco predsednika vlade dr. Stojadinovica in grškega vojnega ministra generala Kondilisa, ki ga je pridržal tudi na kosilu. Sinaja, 15. julija, d- Nj. Vel. knez namestnik Pavle je pred svojim odhodom sprejel v avdienco tudi francoskega poslanika v Bukarešti D'Ormessona. Odpotoval je nato iz Sinaje v nedeljo zjutraj ob pol 2. Na postaji sta sc od njega prisrčno poslovila kralj Karol in prestolonaslednik Mihael s predsednikom vlade in zunanjim ministrom. Romunski tisk je posetu jugoslovenskega kneza-namestnika posvečal ves čas izredno pozornost. Med tem so se v inozemskem tisku razširile vse mogoče verzije. Zlasti se je uporno zatrjevalo v madžarskem tisku, da pomeni sestanek kneza Pavla s kraljem Karlom konec Male antante. Temu nasproti ugotavlja »Cuventul« med drugim: »Madžarska, ki gleda v svet skozi svoja revizionistična očala, je sodila, da pomeni sinajski sestanek konec Male antante. Druga taka prizadete skupina je hotela v tem posetu videti posledico turneje g. Go-ri-nga po Balkanu. Toda vse to so bile le neumestne in zlobne želje in intrige nekih temnih sil, ki bi za vse na svetu rade porušile sedanji politični red v Evropi. Če naj ima sinajski sestanek zares neke politične učinke, potem pomenijo vse njegove posledice le to. da take laži in nesmiselnosti ne bodo vplivale na stvarna dejstva. Svet bo moral znova spoznati, da je teke vesti narekovala zloba in da jim zaradi tega tudi v bodoče ni mogoče pripisati nikake resne osnove.« Slično se izražajo tudi drugi rumunski listi. Pariški komentarji sinaj-skega poseta Beograd, 15. julija. M. Pariški listi so z največjo pozornostjo spremljali poset Nj. Vis. kneza—namestnika v Sinaji in posvetovanja, ki so 6e vršila v zvezi s tem posetom. Sinajskim posvetovanjem pripisujejo izredno politično važnost ter pišejo, da bo sinajski sporazum v veliki meri vplival na politični položaj v srednji Evropi. »Petit Parisien« poroča iz Bukarešte, da je bilo v Sinajli govora o restavraciji Habsburžanov ter da eta se knez—namestnik Pavle in rumunski kralj Karol naj- v daljni konsekvenci k istemu cilju. Ne ve se. ali je Beck v Berlinu raz* pravi i al s Hitlerjem tudi o tem pro* blemu, razumliivo na bi bilo v tem slu* čaiu ne^ntdfisie. ki ^a daie razumeti berlinski komunike. Kako bo to breme ->renes1a nob'tfVa nr>,?cVo-~o -Ske^i nri« iatelistvf! e-3 utegne razedeti v bližnji bodočnosti. odločnejše izjavila proti obnovi habsburške monarhije. Poleg tega je bilo govora o podonavskem paktu in izražena želja, da bi se pogajanja za sklenitev tega pakta kar najbolj pospešila. Poleg tega so v Sinaji razpravljali tudi o obnovi monarhije v Grčiji. Mala antanta je mnenja, da je to notranja zadeva Grčije in grškega naroda. Prihodnja konferenca Male antante Beograd, 15. julija. M. Ministrski predsednik in zunanji minister g. dr. Stojadino-vič se je dogovoril s češkoslovaškim in ru-munskim zunanjim ministrom, da bo prihodnja konferenca Male antante sredi avgusta Kraj še ni definitivno določen. General Kondylis odpotoval v Beograd Izjava novinarjem Bled, 15. julija. General Kondilis je odpotoval ob 18.40 s svojim spremstvom v Beograd, odkoder pojde na Oplenae, da se pokloni na grobu blagopokojnega viteškega kralja Zedinitelja. Po povratku z Oplenca bo generalu Kondilisu na čast prirejeno kosilo v grškem poslaništvu. Zvečer odpotuje v Grčijo. Pred svojim odhodom z Bleda je sprejel domače in tuje novinarje in jim med drugim izjavil: Štejem si v posebno srečo, da se mi je ponudila prilika, izraziti spoštovanje Nj. Vis. knezu - namestniku, za katerega čutim najglobljo vdanost in največje občudovanje. Posebno globoko se me je dojmil nenavadno prijateljski sprejem od strani Nj. kr. Vis. kneza - namestnika. Prav tako mi je bilo v veliko veselje, da sem se lahko sestal s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem, ki ga poznam še izza svojega prejšnjega bivanja v Beogradu. Moje potovanje v Jugoslav. ni imelo drugega namena, kakor tega, da stopim v stike z našimi jugoslovenskimi prijatelji. Naši dve državi pripadata, kakor je znano, Balkanski zvezi. Zato taki obiski kakor je sedanji lahko samo še poglobe stike, ki nas tako tesno vežejo. Pomen poseta generala Kondylisa Beograd, 15. juL M. V zvezi s posetom podpredsednika grške vlade in vojnega ministra generala Kondilisa je dobil vaš dopisnik na merodajnem mestu Zjasnilo, da je prišel v Jugoslavijo predvsem za to, da obvesti naše merodajne kroge o notranje političnih spremembah, ki se pripravljajo v Grčiji v zvezi z obnovo monarhije. Po splošnem prepričanju ee bo grški narod pri nameravanem plebiscitu z ogromno večino izjavil sa obnovo monarhije. General Kondilis je želel spričo te važne spremembe slišati mnenje naših me-rodajnih krogov. JugosJavija zavzema v tem vprašanju stališče, da je ureditev no-tranjie-političnih prilik v Grčiji stvar grškega naroda. Abesinska vlada je že sporočila v London in Pariz, da so take zahteve za njo absolutno nesprejemljive. Posebno se pro-tivi imenovanju italijanskega komisarja, ker bi spravilo to Abesinijo popolnoma pod italijanski vpliv in gospodarsko odvisnost po zgledu Albanije, kar bi v praksi pomenilo konec samostojnosti abesinske države, ki bi postala italijanska kolonija. Abesinija vztraja na tem, da nadaljuje poravnalna komisija svoje delo, v nasprotnem primeru pa naj odloča Društvo narodov. Ker se Italija proti vi poravnalni komisiji in odklanja tudi posredovanja, odnosno razsodbo Društva narodov, je položaj vedno bolj obupen. Posebna abesinska konferenca velesil Spričo takega položaja se v Londonu bolj in bolj nagibajo k mnenju, da bo intervencija Društva narodov neziogib-na. V zvezi s tem pa opozarjajo angleški listi, da bo Italija v tem primeru brez dvoma izstopila iz Društva narodov. Generalni tainik Društva narodov Avenol, ki se je skoro teden mudil v Londonu, da se o tem problemu posvetujejo z angleškimi državniki, ie danes pred svojim odhodom iz Londona izjavil, da se bo svet Društva narodov na vsak način sestal 25. julija, ako ne pride že prej do poravnave abesinskega spora potom poravnalne k omizje.'Iz Londona je odpotoval v Pariz, sjer se bo sestal z Lavalom. Ker pa Italija odklanja poravnalno komisijo, se bo po predlogu angleške vlade še f>red sestankom Društva naro- dov sklicala posebna konferenca II "ije, Francije in Anglije, na kateri bodo skušali najti sporazumno rešitev. Italija se naprej mrzlično oborožuj e Toda postopanje Italije vliva kaj malo upanja, da bi nameravana konferenca dosegla zaželjeni cilj, Italija ne samo odklanja razpravo o abesinski pritožbi, marveč grozi z lastno tožbo proti Abesiniji Ker pa ni izgleda, da bi prodrla, se uporno širijo vesti, da bo Italija izstopila iz Društva narodov. Na drugi strani pa Italija mrzlično nadaljuje svoje vojaške priprave. Uradni list objavlja danes dekret o ustanovitvi posebnega komisariata za produkcijo vojnega materi jala. Vse tovarne v Italiji delajo noč in dan in pripravljajo mu-nicijo in druge vojaške potrebščine za pohod v Abesinijo. Transporti čet v vzhodno Afriko se nadaljujejo, poleg tega pa je bila danes odrejena mobilizacija pete pehotne divizije redne vojske in 5. divizije črnih srajc, nadalje pa so vpoklicani letniki 1909, 1910, 1912 spe-cialnh čet in strokovno letalsko osobje. Ob enem .je vlada odredila takoj "njo zgraditev 15 novih podmornic. Odločilni dnevi Bližnji dnevi bodo prinesli odločitev. Kakšna bo„ je nemogoče prerokovati Sodeč po izjavah, ki jih je dal Mussolini ameriškemu novinarju, Italija ne bo odnehala, ker si hoče za vsako ceno zasi-gurati najmanj protektorat nad Abesinijo, ako se .ji ne posreči, da sploh zasede vse ozemlje in pretvori Abesinijo v italijansko kolonijo. Pri tem se Mussolini sklicuje na kolonialno politiko drugih velesil, ki so si na enak način, to .je z zasedbo slabeiših in manj razvitih narodov ustvarile svoj kolonijalni imperij. Ivahne razprave v finančnem odboru Seje trajajo vsak dan pozno v noč — Resorni ministri o aktualnih vprašanjih Beograd, 15. julija, č. Sobotna nočna seja finančnega odbora je trajala dolgo preko polnoči. Ker pa ni bilo več dovolj poslancev vladine večine navzočnih, je predsedujoči poslanec Dragiša Cvetkovič prekinil sejo, nakar so včeraj dopoldne bili izglasovani nekateri paragrafi, Id so bili sporni. Po enodušna odobritvi proračuna ministrstva za vojsko in mornarico se je še v dopoldanski seji pričela razprava o proračunu ministrstva za gradnje. Minister g. Bobič je podal daljši ekspoze, v katerem je obrazložil delovni program svojega re-sora. Pri tem je opozarjal na to, da ovira pomanjkanje finančnih sredstev vsako ši-rokopoteznejšo akcijo. Proračun tega ministrstva je bil od 650 milijonov v letu 1924 znižan na 169 milijonov v letošnjem letu. Vsekakor bi se morali za to važno gospodarsko ustanovo krediti znatno povečati. V debati je narodni poslanec Dragiša Stojadinovič zahteval pojasnila o javnih delih. Minister Bobič je odgovoril, da so bile dosedaj odobrene licitacije za 70 milijonov, razpisana so javna dela za 120 milijonov, za nadaljnih 100 milijonov pa so priprave še v teku. Na vprašanja glede elektrifikacije države je minister najavil, da bo pri ministrstvu za gradnje v kratkem osnovan v to svrho poseben oddelek. Ob 21.30 je bil proračun ministrstva za gradnje z večino glasov sprejet, nakar je takoj sledila razprava o proračunu ministrstva za trgovino ln industrijo. Minister dr. Vrbanič je v obširnem ekspozeju obrazložil trgovinsko politiko in omenil, da je naša trgovinska bilanca aktivna. Podrobno je govoril o zaščiti denarskih zavodov in o položaju na denarnem trgu. Krizo je povzročil na eni strani padec kupne moči komzumentov, na drugi strani pa ovire pri mednarodni izmenjavi blaga im devalvacija valut. Napovedal je skorajšnjo izdajo zakona o bankah in o samoupravnih hra- nilnicah. V debati je sodelovalo veliko število govornikov, ki so se zavzemali zlasti za ureditev trgovinskih odnošajev in pospeševanje izvoza, nakar je bil tudi ta proračun odobren in seja ob 1. po polnoči zaključena. Danes dopoldne je bil v razpravi proračun prometnega ministrstva. Minister dr. Spaho ni prišel na razpravo, marveč se je opravičil, da je bolan. Opozicija je proti temu protestirala in označila njegovo bolezen za politično. Zastopal ga je pomočnik g. Vaskovič. Brez ekspozeja se je takoj pričela razprava, v kateri je zopet sodelovalo veliko število govornikov, pomočnik ministra pa je- dal nekatera pojasnila. PosL dr. Lovrenčič je zahteval pojasnila glede železniške zveze Slovenije z morjem, vendar pa ni dobil odgovora. Ob 13.30 je bil proračun prometnega ministrstva sprejet. Na popoldanski seji je finančni odbor najprvo razpravljal o proračunu ministrstva za socialno politiko. Minister dr. Pre-ka je podal daljši ekspoze, v katerem je omenjal pomanjkanje kreditov. Povdar-jal je, da je bilo to ministrstvo najbolj aktivno leta 1931. Kljub finančnim težkočam se je vendarle mnogo storilo na zdravstvenem polju, zlasti v južnih krajih. Vsa skrb mora sedaj biti posvečena ohranitvi raznih ustanov. "V debati so govorniki kritizirali pomanjkanje in slabo preskrbo bolnic ter nerodnosti v izplačevanju invalidnin. Minister je obljubil, da bo v tem pogledu interveniral pri finančnem ministru. V odgovoru na pripombe posameznih govornikov je minister najavil skorajšnji razpis volitev v OUZD, češ da je to splošna zahteva delavstva. Zvečer ob 20. je bil proračun ministrstva za socialno politiko sprejet. Po kratkem odmoru se je pričela razprava o proračunu kmetijskega ministrstva, ki še traje. Sofijski zlet zaključen Zaključek slavnostnih dni v Sofiji se je pretvoril v impozantno manifestacijo sokolske sloge Sofija, 15. julija. AA. Zlet Junakov se je včeraj popoldne nadaljeval in zvečer zaključil. Na stadionu so Junaki in Sokoli iz inozemstva s svojimi nastopi izzvali sdlno navdušenje med množicami, ki so jih bile polne vse tribune. Včerajšnjih telovadnih nastopov so se udeležili tudi člani vlade in mnogo uglednih osebnosti. Gledalcev je bilo nad 30.000. Ob 21. so se Junaki in Sokoli razporedili na stadionu in zapeli narodne himne slovanskih držav, ki so se udeležile zleta Nato je predsednik Saveza Junakov in notranji minister Atanasov zaključil osmi zlet Junakov, Njegov govor je izzval silno navdušenje. Zvečer je Savez bolgarskih Junakov pri- redil slavnostno večerjo na čast zastopnikov bratskih sokolskih organizacij, nato pa ljudsko veselico. Jutri se Sokoli vrnejo v svojo domovino. Vsi bolgarski listi posvečajo zletu Junakov in sodelovanju sokolskih organizacij iz posameznih slovanskih držav velik pomen. Zlasti poudarjajo, da so na bolgarskem zletu prvič nastopili tudi jugoslovanski Sokoli. Njihovo sodelovanje bo največjega pomena za kulturno zbližanje med obema narodoma. Obširno poročajo tudi o prisrčnem sprejemu, ki so ga bili v Bolgariji deležni ne le jugoslovenski, marveč tudi češki, ruski in poljski Sokoli. Madžarska pred diktaturo Ministrski predsednik Gombos je že neomejen gospodar v parlamentu, resno opozicijo pa ima še v magnat-ski zbornici — Gombosovi diktatorski načrti Budimpešta, 12. julija. Ko je pri letošnjih volitvah v madžarski parlament Gombosu uspelo poraziti ne le starega tekmeca Bethlena, nego tudd preprečiti porast Eckhardtove stranke malih kmetov, so bile odstranjene glavne zapreke, ki so se mu stavile na pot. Upravičeno je bilo torej pričakovanje, da bo s pomočjo nove zbornice, sestavljene v velikem delu iz novih ljudij, iz garde najzvestejših pristašev, brez oklevanja nastopili pot svojih že tolikokrat napovedanih reform. Toda za prvo se ta pričakovanja niso izpolnila in prvo zasedanje novoizvoljenega parlamenta, kii je bilo. pretekli teden za-zaključeno, ne daje mnogo upanja na skorajšnjo rešitev gospodarskih in socialnih vprašanj, na katero mali madžarski človek težko čaka. Pa tudi oni, ki so se zanašali na politične reforme in so sledili Gombosu v veri, da jih vodi v večjo demokratično svobodo, so mogu razočarana ugotoviti, da gre novi Gombosov kurz ravno v nasprotno smer. Zasedanje parlamenta je bilo kratko, poleg državnega proračuna se je v naglem tempu odpravil še zakon o obrambi pred letališkimi napadi, nato pa so se razšli poslanci na počitnice, ki bodo trajale do jeseni- Vendar je bila razprava o obeh vladnih predlogah prav poučna za položaj, ki sa ga je znal ustvariti Gombos kljub vsem ustavnim tradicijam in kljub odporu tako močnega političnega faktorja, kakor je na madžarskem konservativno plemstvo- Kajti pokazailo se je, da je ministrski predsednik v zbornici poslancev neomejen gospodar, ki mu na zdecimiramo opozicijo ni treba imeti nobenih ozirov, ter da sedi resna opozicija le v magnatski zbornici, kamor še ni mogla poseči njegova roka — paradoksen položaj, kakor ga menda ne pozna dosedanja zgodovina madžarskega parlamenta. S tem pa je tudi vsaj približno naznačena smer bodoče borbe za oblast. Pred volitvami je Gombos mrzlično pripravljal spremembo volilnega zakona, razpust parlamenta pa ga je zatekel sredi tega dela in pre-kiruil izvršitev. Zdaj, ko so volitve po starem redu podale 'rezultat, kakor si ga predsednik vlade boljšega ni mogel želeti, je zgubila volilna reforma zanj vsako aktualnost. Niso pa na njegove obljube pozabili zastopniki opozicije in so v budžetni debati zahtevali njih izpolnitev. Vprašanje volilne reforme je bilo predmet skoro vseh govornikov, na tej liniji se je predvsem združila vsa opozicija od Tibora Eckhardta do o-sa ml jen ega Bethlena. Razširjenje volilne pravice in tajnost glasovanja, poprej glavni točki Gombosovega reformnega programa, je zdaj prevzela opozicija. Gombos sam pa je na vse govorniške naskoke s smehljajočo hladnokrvnostjo imel pripravljen odgovor, da je moral iz nacionalnih ozirov svoj program revidirati, in da ga nobena obljuba ne more vezati na izpolnitev, ki jo spozna kot protivno narodni koristi. Kljub temu pa na Madžarskem menda likdo ne verjame, da bi se hotel Gombos v pogledu na volilne in sploh politične pravice zadovoljiti s sedanjim stanjem. Kot gotovo velja, da se v vladnem zatišju pripravljajo vaime novote, toda ne na demo* kratski osnovi, nego v smeri avtoritarnega režima, kakor je zavladal že v bližnjem so sedstvu. V času, ko je zasedal parlament, je dobro informirani «lAz Est» objavil podrobnosti o «interesnem zastopstvu«, ki ga baje pripravlja vlada kot zameno za sedanji parlamentarni sistem. Ne ve se, iz kakega vira je črpal list svoje informacije in je zato njih avtentičnost težko kontrolirati, dejstvo pa je, da vlada njegovih vesti ni niti demantirala niti jih popravljala ali komentirala. O Gombosu je znano, da je velik občudovalec Hitlerja in Mussolinija in da sam hrepeni po še večji oblasti, kakor mu jo dovoljuje parlamentarna ustava, če tudi v znani madžarski pok rojit vi in praksi-Vse-kakor bi mogel stanovski sistem interesnega zastopstva pomagati preko opozicije mag-natov, ki je na Madžarskem nd podcenjevati. S pomočjo stanovskih zbornic bi se nemara lažje dale izvesti gospodarske in sociane reforme brez nadležnega vmešavanja sedanjih političnih mogočnikov v parlamentu in izven njega. Tako bi se našla ustavna kulisa za diktatorsko voditeljstvo in bi se izplačal prelom s tisočletno preteklostjo, ki je veljala in še velja konservativnim Madžarom za nedotakljivo sve tinjo. Kako si približno predstavlja Gombos bodoči notranji red, je precej nazorno odkril predlog zakona o letalski obrambi, ki daje vladi in zlasti vojnemu ministru tudi v dobi miru tako rekoč neomejeno oblast nad osebo in imetjem državljanov od 14. leta dalje. Zakon ustanavlja splošno dolžnost sodelovanja v obrambi in tudi obveznost vežba-nja, kadarkoli ga vojno ministrstvo odredi. V času vežbanja so dovoljene omejitve svobodnega gibanja, takrat veljata vojna disciplina in vojna justica. V svrho te obrambe sme nalagati minister bremena in davke tudi hrez zakonite proračunske osnove. Tatngirane so tedaj vse ustavne svoboščine in zlasti princip zakonitosti obdavčenja, pri čemer so izvzete le zemljiške davščine, kar je tem bridkeje, ker se tako nalagajo ogromna bremena revnejšim, medtem ko so zaščiteni bogati lafcifundisti. Naravno je, da so opozicionalni zastopniki delavskih in kmetskih slojev zagnali velik hrup. Ko pa je poslanec Rassav zaklical Gombosu, da je to diktatura in da je, če se zakon sprejme, bolje, ee vlada kar sama vse uredi brez ljudskih zastopnikov, je dobil cinični odgovor, da bi bila to pač idealna rešitev- Ves upor je bil brezuspešen, vladna večina je zakon gladko sprejela. Ta prvi primer nove zakonodaje odpira poglede na bližnji razvoj v madžarski notranji politiki. Gombosu je brez dvoma pričakovati še žilavega odpora im morda tudi hudih borb tudi izven parlamenta, preden doseže svoj končni cilj. Vendar pa ima v igri za oblast v rokah najmočnejše karte. Reforme so na pohodu, toda drugačne, kakor jih želi madžarska demokracija. Spomini na zadnje senatske volitve Bopis podeželskega župana preooraze- Trideset let že delujem kot skromen politični delavec v naprednih vrstah ter sem preko deset let predsednik večje podeželske občine. V teku svojega političnega dela sem doživel že marsikako hudo politično peripetijo, ki je pošteno razburkala tudi naše podeželsko politično življenje. Reči pa moram, da v vseh teh desetletjih nisem nikoli doživel vsaj približno kaj takega, kar se odigrava zadnje mesece pred mojimi očmi. Pravijo, da je današnje stoletje — stoletje elektrike in večnega napredka od izuma do izuma- V politiki našega ljudstva pa bo zabeleženo letošnje leto — kot leto absurdnih prekucij in kameleonskih preobra-žanj političnih ljudi, katerih prelevljanje ne bi mogel človek ujeti celo na film s časovno lečo. Doslej je nosil v tem pogledu za par stoletij nazaj in naprej zastavo pokojni Fouche. V zadnjem času pa smo doživeli pri nas pojave, ki daleč slavo tega velikega političnega valca. Mlajši ljudje pravijo, da je to politika, odgovarjajoča duhu časa. Ali je to resnica, ne vem. Prepričan pa sem, da bi vsi ti politični akrobati daleko ne uspevali tako lepo, če bi imeli ljudje malo več smisla za spomin na še komaj polpretekle dogodke. Tako sem čital v nedeljo v »Glasu Naroda« uvodnik, ki razlaga čitateljem, zakaj je minister dr. Marušič ostal senator. In čim bolj sem čital ta uvodnik, tem bolj bil radoveden, če se bo našel med vsemi volilci senatorjev vsaj eden, ki bo povedal k temu uvodniku svojo besedo. Čakal sem skoraj teden dni, pa ni bilo od nikjer odgovora na celo vrsto netočnosti v tem članku. Tako sem sedel in napisal teh par pripomb k volitvam senatorjev, da se tudi njihova prava slika ne potvori tako, kakor se je zgodilo neštetim akcijam v našem polpreteklem političnem življenju. »Glas Naroda« ve povedati, da je bila »spontana želja tedaj mprodajnih činiteljev, zlasti pa vseh poslancev, senatorjev in ba-novinskih svetnikov, da g- dr. Marušič kandidira v senat in to celo kot nosilec liste.« Ne vem, od kje ima te informacije. Znano pa mi je. da je bila postavljena kandidatura g. dr. Marušiča za senat kot zastopnika kr. vlade in da ne bi nikoli postal nosilec kandidatske liste, če ne bi bil takrat slučajno minister. Kar se tiče spontane želje vseh .poslancev in banovinskih svetnikov se pa prav dobro spominjam konference JNS, ki je postavljala kandidature za senat in na kateri je glasovala večina tedanjih poslancev in lepo število banovinskih svetnikov proti kandidatni, listi, ki jo je izrecno proglasil g .dr. Marušič kot svojo listo. Ako se ne varam, je bilo to glasovanje tudi pravi vzrok, da je marsikateri tistih poslancev, ki so imeli na tej konferenci ko-rajžo glasovati proti tedaj vsegamočni volji dr. Marušiča, zašel med »nezaželjene« pri majskih volitvah ter doživel, da so morali sreski načelniki delati proti njegovi izvolitvi. Kar se tiče »volje treh četrtin vseh volilnih upravičencev«, da postane ravno g. dr. Marušič senator, pa se tudi spominjam seje Županske zveze, na kateri je bilo dosti govora o kandidaturah za senatske volitve. Plod te razprave je bil sklep, da naj predloži predsedstvo Zveze tajništvu JNS okoli 15 imen raznih javnih delavcev za konferenco, ki bo postavljala kandidate za senat. Med temi imeni ni bilo gospoda Marušiča, kar je razumljivo, če se pomisli, da je bila takrat velika agitacija, da se postavi kot zastopnik županov za kandidata sedanji ban g. dr. Dinko Puc. Še bolj iz trte izvita pa je trditev, da smo župani glasovali v tako lepem številu za senatorske kandidatske liste, ker je bil nosilec ravno g. dr. Marušič. Slovenski župani smo takrat glasovali strnjeno za »zelo posrečeno listo« z nosilcem dr. Marušičem ne zavoljo »te okolščine«, nego kot disciplinirani člani JNS, katero je dober mesec pozneje proglašala intimna okolica dr. Marušiča kot na smrt obsojeno tvorbo, ki da je napravila našemu narodu samo škodo in nesrečo- In če ne bi bilo takrat JNS z njeno disciplino, kateri smo se pokorili vsi napredni in nacionalni župani, bi rezultat volitev izgledal precej drugače ter se ne bi mogel danes ponašati gospod dr. Marušič »da je postal po volji treh četrtin vseh volilnih upravičencev senator in s tem tudi zastopnik ogromne večine slovenskih občin«. V tem slučaju bi imeli dve listi in bi sedel namesto gospoda ministra Puclja: ki je bil tretji na listi, danes v senatu najbrže kdo drugi. Zanimivo bi bilo govoriti tudi o tem, zakaj se je g. Marušič umaknil v senat, čeprav se je prej vedno zatrjevalo, da bo obdržal poslanski mandat in sicer za logaški srez. Toda o tem smo si župani in z nami gotovo tudi ostala javnost že dovolj na jasnem , Beležke Neokusna polemika v glasilu dr. Marušiča Politične kostatacije o uspehih in neuspehih bivšega bana in ministra dr. Marušiča pokuša nekdo zamešati v njegovem osebnem glasilu s sokolsko stvarjo ter jadikuje nad tem, da se napada »sokolskega brata dr. Marušiča, voditelja treznih Slovencev Jugoslovanov«. V dotičnem članku »Glasa Naroda« je tudi navedeno, da je g. dr. Marušič bil kot »prostovoljec Aleksandrove vojske« nekak reprezentant jugoslovensko orientiranih Slovencev v času, ko so drugi še vpili »Srbe na vrbe« in »Deutsch spre-chen«! Napadati dr. .Marušiča je torej skoraj toliko kakor grešiti proti osnovni ideji države. Mi se v polemike s temi naivnimi naziranji seveda ne bomo spuščali in tudi ne vemo, v koliko je g. dr. Marušič bil »prostovoljec Aleksandrove vojske« in katero četo je v tej vojski vodil, vemo pa samo to, da je pred nekaj meseci, ko je a. dr. Marušič bil že minister, torej skoraj 20 let potem, ko je bila sklicana Aleksandrova vojska in 15 let po njeni demobilizaciji, v Vojnem Listu izšel ukaz, s katerim t*e dr. Drago Marušič, bivši cesarsko kraljevi praporščak, sprejme v jugoslovansko vojsko kot rezervni podporočnik. Zlet nemške mladine iz Slovenije V nedeljo, 4. avgusta, bo v Kočevju zlet nemške mladine iz dravske banovine. Za mladinski dan se vrše med Nemci velike priprave in računajo, da bodo spravili na kočevski zlet več tisoč svoje mladine. M proglasu za zlet pravi vodstvo nemške mlaj dinske organizacije, da ie namen zleta v prvi vrsti pokazati, da se zaveda nemška mladina svoje povezanosti s svojim nemškim narodom in svojo domovino, veliko in svobodno Jugoslavijo. Ob tej priliki bo nemška mladina tudi skupno in soglasno pozdravila mladega, plemenitega kralja Petra II. Interesantna polemika »Hrvatska straža« objavlja izvleček iz »Slovenčevega« uvodnika »Zaradi popolne jasnosti« Pristavlja mu komentar, da smatrajo Hrvati, da niso poklicani vmešavati se v politične polemike med Slovenci. Vendar morajo ugotoviti ravno kot Hrvati, da ne vidijo »mož, ki so rešili države pred SS oddelki« tam, kjer jih vidi »Slovenec«. Hrvata so prepričani, da se morajo tudi Slovenci v prvi vrsti zahvaliti za to, da so rešeni pred terorjem različnih Po-fov in »petork«. žrtvam ornih Hrvatov, ki so se junaško postavili proti g. Jevtiču in njemu sličnim, ne oziraje se na pripombe, da so »fantasti« in »nerealni«, kakor pravi »Slovenec«. Ce ne bi bilo tega odpora Hrvatov, zaključuje »Hrvatska Straža«; potem bi bili danes POF, petorke in koncentracijska taborišča stvarnost. Razpust »Svobode" Zaradi prekoračenja svojega delokroga je bila razpu-ščena socialistična prosvetna zveza »Svoboda" z vsemi svojimi podružnicami Ljubljana, 15. julija. Danes okrog 9. dopoldne so se oglasili prostorih »Delavske telovadne in kul- v turne zveze Svobode« v palači Delavske zbornice zastopniki policije in izročili funkcionarjem zveze dekret o razpustu organizacije, ki je dolgo vrsto let vršila funkcijo prosvetne matice marksistično usmerjenega delavstva v Sloveniji. Dekret, ki je podpisan -od bana g. dr- Puca, navaja med razlogi ukrepa, da je bila »Svoboda« po svojih pravilih nepolitična in kulturna organizacija, oblastva pa so že delj časa opazovala, da daje v svojem delovanju v nasprotju z določbami pravil poseben poudarek delavskemu razredu in goji socialistične težnje. To se je, kakor navaja dekret, posebno jasno videlo o priliki zadnjega zleta »Svobode« v Celju, kjer so padali iz vrst množice razni medklici često političnega in ekstremno-marksistič-nega značaja. S tem je zveza prekoračila svoj delokrog, vsled česar se po zakonu r&zpušča. Dekret navaje še, da iz razpusta matične organizacije nujno sledi tudi razpust vseh podružnic. Policijski organi so zapečatili prostore, ki sta jih skupno imela v Delavski zbornici centrala in ljubljanska podružnica. Obenem z matico in ljubljansko podružnico so razpustili tudi podružnici v Šiški in na Viču, v celem pa je zadel ukaz o razpustu 38 podružnic z okrog 2.000 organiziranih članov. Vodstvo zveze bo, kakor smo informirani, vložilo pritožbo na notranjega ministra. Uradni akt, ki je bil danes izvršen, jc imel takoj po celjskem zletu »Svobode«, ki je nudil, kakor je razvidno iz dekreta, neposreden povod za razpustitev, značilno predigro v časopisju- Pretekli torek je »Slovenec« v svojem poročilu o zletu zapisal med drugim: »Toliko svobode kot ravno neši socialdemokrati ni užival v zadnjih letih prav noben drug pokret v državi, še celo pa ne v Sloveniji. Saj smo videli vsa leta nabite plakate z naslovom Delavska kulturna in telovadna zveza Svoboda. Gospodje bodo pač pripoznali, da je od vseli mogočih telovadnih organizacij pustil režim edino telovadno organizacijo Svobodo. Pozneje je moral »Slovenec« ta pasus demantirati, češ da ne ustreza resnici. V zmoto ga je zavedlo dejstvo, da je imela zveza v svojem oficielnem naslovu ime »kulturna in telovadna«, v resnici pa je bilo svoj čas pod banom inž. Serncem delovanje njenih telovadnih odsekov ustavljeno in njihovo premoženje zapečateno, tako da so zadnja leta delovali samo njeni dramatični in pevski odseki. Intervencija ženskega saveza za poročene favne nameščenke Beograd, 15. julija, p. Danes se je mudila v Beogradu posebna deputacija Jugoslovanskega ženskega s a vez a. V depu-taciji je bila med drugimi tudi gospa štebi—Pleško z Ljubljane. Deputacija je posetila predsednika finančnega odbora .Narodne skupščine in mu predložila resolucijo, sprejeto na kongresu ženskega saveza meseca junija, v katerei st- zavze- majo za to, da se ukine znižanje dravinjskih doklad za poročene državne uradnice in državne upokojenke. Deputacija je to zahtevo obširno utemeljila z gospodarskimi, saeialnimi in kulturnimi razlogi, k govore zato, da se priznajo poročenim državnim uslužbenkam zopet dra-ginjske dokla-de. ki zlasti pri nižjih kategorijah tvorijo pretežni del dohodkov. 25*ooo smrtn Okrog 300.000 ljudi je brez strehe — Ogromna nova jezera — šiba lakote — Nesreče še ni kraj šangaj, 15. julija. AA. V poslednjih dneh so povzroiili novi nalivi, da je Rumena re- Pogreli O* Bad® jloviča Beograd, 15. julija, p. Ob izredno veliki udeležbi je bil danes pokopan pokojni predsednik Državnega sveta dr. Dragoljub Ra-dojlovič. Nj. Vel. kralja je zastopal polkovnik Popovič, vlado pa ministra gg. Bobič in Gj. Jankovič. Med pogrebci so bili predsednik občine, starešine vseh državnih uradov ter številni pokojnikovi prijatelji in znanci, med njimi mnogi Slovenci. Episkop Vu jič, ki je opravil pogrebne svečanosti, je \ daljšem govoru orisal zasluženo delo pokoj' nika, ki je užival vsestranske simpatije in spoštovanje. V imenu Državnega sveta se je poslovil od pokojnika tajnik Državnega sveta g. Pavličevič, v imenu pokojnikovih prijateljev pa je spregovoril državni svetnik Vildovič. Novi poslanik v Bruslju Beograd, 15. julija, p. iS kraljevim ukazom je imenovan za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v B rasi ju dr. Dragomir Kasidolac,doslej 6vetnik poslaništva v Rmn. Kongres jetniških paznikov Beotirad, 15. julija p. V prostorih Nabav- Ijalne zadruge se je danes dopoldne pričel kongres jetniških paznikov. Kongresu pred seduje g. Fran Meško iz Slovenske Bistrice. Po otvoritvi je bil odposlan udanostni brzo-jav Nj. Vel. kralju in pozdravni brzojav ministru pravde. Nato so sledila poročila osrednje uprave, nakar se je razvila obširna razprava o aktualnih stanovskih zadevah. V posebni resoluciji bodo formulirali svoje zahteve in jih sporočili merodajnim krogom. Jutri odpotujejo na Oplenac. da se poklonijo na grobu blagopokojnega kralja Uedinitelja. Iz državne službe Beograd, 15. julija, p. K finančni direkciji v Ljubljani je premeščen iz Zagreba računski kontrolor Bogdan Zupan. Sprejem strank pri gradbenem ministru Beograd, 15. julija. AA. Minister za gradnje bo sprejemal občinstvo ob ponedlejkih in četrtkih od 17. do 18.30. Zanimiva povolilna afera v Sarajevu Sarajevo, 15. julija, n. V zvezi s poslednjimi volitvami bo, kakor vse kaže, v Sarajevu nastala zanimiva afera. Bivši ban in tedanji notranji minister je naročil po svojih zaupnikih v sarajevski državni tiskarni 40 tisoč izvodov volilnih brošur in tiskarna je sedaj poslala banovini račun, ki znaša skupno 130.000 Dip. Sedanji ban pa noče plačati tega računa, češ da banovina brošur ni naročila v svoje službene svrhe, nego jih je naročil bivši ban Popovič. Za časa volilne kampanje pa je bilo v Sarajevu razširjenih in razdanih tudi na stotisoče letakov, na katerih ni bila navedena ne tiskarna ne njihov izdajatelj. ka spet hudo narasla. Na tisoče ljudi beži iz njene doline. Sodijo, da je sedaj že 200.000 ljudi brez strehe. Najhujša je katastrofa v pokrajini Hopen, kjer sta preplavili sosednjo ozemlje tudi Modra reka in Han. Vodovje vali proti morju velike množine drevja, tramov, opreme in tudi na stotine človeških trupel. V nekaterih poplavljenih pokrajinah je nastala tudi že lakota. Celo vojaštvu, ki rešuje poplav-ljence, je pričelo primanjkovati hrane. Kakor zatrjuje poročevalec Agencije Reuter, je število žrtev samo v pokrajini Icang naraslo na 12.000 duš. Teh podatkov službeno sicer še ne potrjujejo, vendar giede na dane okoliščine ni soditi, da bi bila ta številka pretirana. Tudi smrtne žrtve v drugih poplavljenih provincah gre-do v tisoče. Skupno cenijo število utopljencev ali drugače pri poplavah smrtno ponesrečenih na 25.000 sanjaj, 15. julija. AA. Po najnovejših vesteh je zaradi poplav v vseh dolinah centralne Kitajske 300.000 ljudi brez strehe. Neka ravnina, ki meri 30.000 ha, se je spremenila v jezero. Pri reševalni akciji je zaposlenih 10.000 vojakov in več tisoč delavcev. Vse pa kaže, da se bodo poplave še povečale, ker nalivi še niso ponehali. Bregove so v poslednjih dneh prestopile tudi reke Hsijang, Juang, L in g in Luan. Nasip, ki varuje mesto Hankeu je ostal nepoškodovan. Navzlic temu parekaJang-ce še vedno ograža mesto. V Lianu je bilo nad tisoč mrtvih. Ogromna parada angleške vojne mornarice pred kraljem Jurijem Sonthampton. 15. julija AA. V Solentskem prelivu med kopnim in otokom Wigh-tom. se je koncentriralo celotno domače angleško vojno brodovje, ojačeno z večjim številom edinic, ki pripadajo sredozemskemu brodovju. Vseh ladij je 157. Take koncentracije vojnega brodovja v Angliji ni bilo že od leta 1914. Brodovje je danes popoldne defiliralo pred angleškim kraljem v proslavo 25-letnice njegovega vladanja. Ladje so bile razvrščene po divizijah in kategorijah. Kralj Jurij, obdan od svojih štirih sinov, js prisostvoval veliki reviji brodovja na svoji jahti. Po reviji so se vršili strelni manevri, pri katerih so sodelovale vse vrste topov. Manevrov se je tudi udeležil celokupni admiralski zbor. Kronika hudih nesreč po svetu Dve letalski nesreči na Japonskem Tokio, 15. julija- AA. Včeraj sta se pripetili dve hudi letalski nesreči. V bližini mesta se je ponesrečilo večje vojaško letalo, v katerem sta bila poveljnik prestolni-škega vojaškega letalskega polka Tanaka in pilot Otasijem. Nesreča je nastala zaradi defekta v motorju. Oba sta podlegla poškodbam. Drugo letalo je padlo v morje v bližini otoka Sikoku. Kapetan korvete Ja-mada je utonil. Nesreča kitajskega parnika Šangaj, 15. julija. AA- V bližini Kinghaja se je potopil potniški parnik »Mauli«, na katerem je bilo okrog 500 potnikov- Utonilo je deset oseb. Nesreča se je zgodila, ker je bil parnik prenapolnjen. Otroci povzročili eksplozijo Halle, 15. julija. AA. V nekem tukajšnjem skladišču ogljikove kisline je nastala eksplozija. Otroci so se igrali z vžigalicami in po neprevidnosti zažgali voz sena. Odtod se je ogenj razširil na skladišče. V pol ure je eksplodiralo nekaj sto bomb, ki so bile napolnjene s plinom. Gasilci so imeli izredno težko delo. Huda nesreča danskega potniškega letala Amsterdam, 15. julija. AA. Zaradi nepravilnega starta se je včeraj ponesrečilo neko nizozemsko potniško letalo, v katerem je bilo poleg posadke 15 potnikov. Dva Angleža sta se ubila. Od posadke so bili ubiti štirje člani. Ostali potniki so ostali nepoškodovani. Avtobus padel v prekop Bruselj, 15. julija. AA. bližini Baerle Hertoga se je pripetila huda avtomobilska nesreča. Neki avtobus, s katerim se je pe- ljalo okrog 20 ljudi v Antverpen, je padel v kanal, ko se je v naglici izognil nekemu kolesarju. Utonilo je 10 ljudi. Požar v madžarskem rudnika Budimpešta, 15. julija. AA. V nekem madžarskem rudniku je nastal včeraj iz neznanih razlogov velik požar, ki se je naglo razširil skoro na vse rove. Vneli so se plini, tako, da je gašenje zelo težavno. Ker je delo počivalo, katastrofa k sreči ni zahtevala večjih žrtev. Kljub temu so v rudniku našli smrt neki inženjer in trije ruda/rji. Eksplozija v japonskem rudniku Tokio, 15. julija. AA. V rudnikih družbe Mitsui Ta.gawa v bližini Tokia, je nastala eksplozija, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Šest rudarjev je v rovu zakopanih. Ni nade, da bi jih rešili. Eksplozija v nemškem rudniku Dortmund. 15. julija. A A. V rovu Adolf v. Hanseman je bila danes dopoldne eksplozija v globini 640 m. Eksplozija je nastala iz dozdai neznanih vzrokov. Nastal je takoj ogenj. Do zdaj so našli 10 mrtvih in 32 ranjenih. Vremenski pregled Vremensko stanje 13. t. m.: Depresija nad Italijo in Vzhodno Evropo. drugod jasno, nad Islandijo ciklon. V Jugoslaviji je temperatura ostala skoraj nespremenjena. Minimum Mrzla Vodica maksimum Split 39 Novosadska vremenska napoved za torek: Pretežno oblačno, ponekod kratke nevihte, temperatura nespremenjena. fn ljudje asi kraji Zaslužki rudarjev Za pravičnejšo razdelitev dela in zaslužka » v v Da odpraviš najtrdovratnejso nesnago, vzemi «CHICHT0V0 . . . r..in za namakanje Žensko hvalo TERPENTINOVO MILO Velike tekme vojnih letalcev Letalske prireditve ob rojstnem dnevu Nj. Vet kralja bodo trajale letos 6 dni Norvi Sad, 15. julija. Velike tekme vojnih letalcev, ki se že nekaj let prirejajo vsako leto 6. septembra na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra IL in ki so postale že tradicionalno merjenje sposobnosti mfladih vojnih letalcev, bodo letos prirejene po znatno razširjenem programu. Program je razširjen tudi zaradi tega, da pride do večjega izraza pomen teh vsakoletnih tekem kot uvod ali preizkušnja za večje letalske tekme v državi in inozemstvu. Za tekmovanje letos ne bo določen samo dan 6. septembra, marveč bodo •trajale tekme od 1. do 6. septembra. V spored pa bodo sprejete tudi razne točke zračnih napadov in odbrane, pri katerih bo preizkušen tudi v večji meri kakor doslej ves material našega vojnega zra-koplovstva. Doslej so izbirali in določali tekmovalce posamezni zraikoplovni polki, sedaj pa bo vodstvo vojnega zrakoplov- Slikar brez rok stva v Novem Sadu odbralo tekmovalce na podlagi poizkusnih tekem, ki se bodo vršile še ta mesec. Oni letalci, ki bodo dosegli prva mesta pri poizkusnih tekmah, bodo prišli vpoetev kot tekmovalci pri velikih prireditvah od 1. do 6, septembra Glavna točka velikih tekem, za katere je kot prvo darilo razpisan pokal Nj. Vel. kralja, bodo tudi letos tekme vojnih dvosedežnih letal, tekme borbenih enosedežnih letal in tekme šolskih letal!. Druge in tretje tekme se bodo lahko udeležili tudi rezervni piloti in izvidniki Drugo nagrado aa prvo tekmovalno skupino je razpisalo vojno ministrstvo, prvo nagrado za drugo tekmovalno skupino poveljstvo vojnega zrakoplovstva, prvo nagrado za tretjo tekmovalno skupino pa Aerokflub kraljevine Jugoslavije. Slavnostna zaključitev tekem hi razdelitev nagrad bo 6. septembra na aerodromu L znakaplovnega polka v Novem Sadu. Obsodba tatov Ljubljana, 15. julija Kakor zadnja leta vsako pomlad, tako se je tudi letos ob kancu starega proračunskega leta vnovič odprlo vprašanje o dobavah premoga za državne železnice — vpriišanje, ki je za lastnike rudnikov sicer samo vprašanje večjega ali manjšega dobička, v naših revirjih pa zavisi od njega na tisoče delavskih družin. Te dni so deputacije iz naših rudarskih krajev obšle vsa vrata v Beogradu, za kateremi se odloča o usodi naroda in gospodarstva, in kakor vsako leto je tudi naša I>elavska zbornica predložila predsedniku vlade, prometnemu ministru, notranjemu ministru dr. Korošcu, banu dr. Pucu in drugim odločujočim instancam izčrpno poročilo, ki podaja nazorno sliko težkih, obupnih razmer, v katerih živi naš rudar. Najavljeno je bilo ponovno znižanje nabav premoga pri TPD za državne železnice, po katerem bi bilo prebivalstvo naših rudarskih revirjev vnovič usodno prizadeto. Iz poročila Del. zbornice povzemamo, da je v letih gospodarske krize (od 1929—1935) padla produkcija premoga v celi državi od 100 na 72«/o, v rudnikih dravske banovine pa od 100 na 51.6. Slovenski rudniki so pred petimi leti krili skoraj polovico vseh dobav za državne železnice (44.2%), do lani pa je to število padlo na četrtino (27%). Leta 1925. so rudarske mezde znašale v slovenskih rudnikih 185 milijonov Din, do lani so zdrknile na 68 milijonov. Leti 1925. je bilo v rudnikih TPD zaposlenih 9.806 delavcev, letos jih je samo še 4.636. Te številke dovolj zgovorno pričajo, kako katastrofalen padec je zavzelo gospodarstvo življenje v naših revirjih v teh letih krize, in razume se, da je skoraj vse breme tega padca nadel na svoje rame naš rudar. Po računu Delavske zbornice znaša povprečni kosmati zaslužek rudarja v zadnjih letih okrog 800 Din, na mesec, povprečni čisto zaslužek pa nekaj pod 700 Din... Toda te na splošno ugotovljene uradne številke so v resnici samo relativnega pomena, če pomislimo, da je delo samo med rudarji povsem neenako razdeljeno in da je tudi število šihtov nenavadno različno od delavca do delavca. Podrobnejši pregled rudarskih zaslužkov, ki ga navaja poročilo DZ po podatkih rudniškega ravnateljstva v Trbovljah za julij 1933 in ki velja v splošnem tudi za letošnje razmere, če od vsake številke odbijemo 5 9c, nam pokaže, da komaj neznatno števil ce srečnih doseže in tudi preseže to formalno »poprečje«, medtem ko ogromna množica delavcev ostane daleč pod njim. Med 2383 rudarji jih je po tem pregledu 207.3 — razumeti je treba, da gre skoraj v vseh primerih za družinske očete odnosno rednike — ki zaslužijo pri 13 šihtih komaj po 292 do 750 Din. na mesec, a od te vsote je treba odbiti povprečno še 120 Din. za razne socialne dajatve, tako da znaša čisto zaslužek v teh kategorijah po 200 do 630 Din. Najštevilnejši so rudarji, ki za- služijo čistih 385 Din. na mesec (teh je 570), 464 jih prejema po 430, 322 po 497 Din. Dva srečmika sta, ki zanju poročilo izkazuje 1205 Din. čistih mesečnih prejemkov, zato pa jffh je 136, ki zaslužijo po 322,85 po 265 in 45 po 200 Din. A tudi ta pregled, ki je dragocen dokument o tem, kako raztezna je lestvica rudarskih zaslužkov od skromnega življenjskega minuma pa do najneverjetnejših nižin, še nikakor *ie daje točnega vpogleda v razdelitev rudarskih zaslužkov. Navedene številke se nanašajo, kakor smo dejali, na 13 šihtov na mesec, v resnici pa izkazuje trboveljski rudnik tudi v dobi največje brezdelnosti in zatišja 16 delovnih dni, kar pomeni, da bi si rudarji, če bi bilo delo za vse enako razdeljeno, lahko 16 dni v mesecu služili kruh. V resnici pa redki izvoljenci delajo po mnogo več šihtov kakor ostala množica, ki je zaradi tega prikrajšana globoko pod vsak življenjski minimum. Ravnateljstvo TPD ta način razdelitve del«, zagovarja, češ da nekaterih strokovno kvalificiranih moči ne more pogrešati v obratu. A kakor so prepričani delavci sami, je ta delitev dela samo plod taktičnega računa, ki gre za tem, da bi zanesel med delavstvo čim večje socialne. razlike. Vsekakor je značilno, da se rudarji vsa leta gospodarske krize sicer borijo proti temu nepravičnemu sistemu dela in zaslužka, a da doslej niso niti najmanj uspeli. Ker v okolici naših glavnih rudnikov ni ne tovarn ne poljedelskega ozemlja, je rudarjem odvzeta tudi vsaka možnost kakega drugega zaslužka, še posebej pa otežtkočuje življenjske razmere v revirjih do skrajnosti neugodno razmerje med zaposlenimi ter brezposelnimi delavci in nezgodnimi rentniki. Vsak rudar, ki je zaposlen komaj polovico delovnih dni, mora skrbeti posredno še za enega rentnika ali brezposelnega. Zaradi tega znašajo odbitki od njihovih plač povprečno eno tretjino (120 Din.), če pomislimo, da je treba dati samo za nakup živil za samca pri današnji draginji 220 Din, za rodbino pa trikrat toliko na mesec, razvidimo, da se ogromna večina trboveljskega delavstva preživlja globoko pod nivojem najskromnejših potreb, da obleke in drugih potrebščin, ki znašajo po računu Indeksa zagrebške Delavske zbornice trikratni znesek gornje vsote, sploh v misel ne jemljemo. Posebno težke so razmere v Kočevju, kjer imajo rudarji v poletnih mesecih komaj po 9 delovnih dni. življenjski obstanek rudarskih družin bo ogrožen vse dotlej, dokler ne bodo rudarji delali vsaj po 17 dni v mesecu. Rudarskim strokovnim organizacijam in vsem socialno političnim instancam se torej sama od sebe nalaga predvsem dolžnost, da v življenjskem interesu rudarjev in v interesu vsega prebivalstva prizadetih občin in države izvojujejo pravično razdelitev dela, ki bi nudila že tudi v sedanjih težavnih razmerah vsaj beden, skromen minimum vsem rudarskim družinam. Dr« Drag. Rado jlovič f Beograd, 15. julija Kakor je kratko poročalo že ponedelj-sko »Jutro«, je v nedeljo po daljšem boleli a.n ju umrl v Beogradu predsednik Državnega sveta dr. Dragoljub Rado jlovič. Njegova smrt pomeni veliko izgubo, zakaj pokojnika so dičile velike sposobnosti in vrline. Rodil se je leta 1874. v Beogradu kot potomec stare ugledne rodbine. Njegov oče Peter je bil eden od prvih državnih uradnikov mlade Srbije. Pravne študije je dovršil leta 1889 v Beogradu ter se posvetil pravosodju. V državna službi je bil 32 let. Po balkanski vojni je bil prvi predsednik sodišča v Kumanovu, potem pa je postal apelacijski sodnik v Beogradu. član Državnega sveta je postal leta 1929. Podpredsednik Državnega sveta je zaradi svojih velikih sposobnosti postal že leta 1931, leto dni pozneje pa je zasedel predsedniško mesto. Po njegovih zaslugah je bila v Državnem svetu uspešno izvedena reorganizacija in že v prvem letu njegovega predsednikovanja so bile odstranjene mnogovrstne zapreke pri reševanju tekočih zadev. Vzorno je organiziral tudi biblioteko Državnega sveta, ki šteje danes že 2.735 knjig. Kot dober pravnik, visoko cenjen in spoštovan, je pokojni Radojlo-vič organiziral v Državnem svetu tudi evidenco sodnijske prakse, ki je javna in daje vsakomur možnost, da zasleduje delovanje visoke ustanove. Kot apelacijski sodnik je bil dolga leta član komisije za odvetniško-sodnijske izpite. Kot rezervni častnik sodnijske stroke se je udeležil vseh vojn, dosegel je čin sodnijskega podpolkovnika in pridobil sd je mnogo odlikovanj. v vrsto najuglednejših pravnikov se je uvrstil Radojlovič že pred vojno, a tudi kot človek je užival povsod najiskrenej-še simpatije. Njegove zasluge, ki si jih je pridobil na čelu Državnega sveta, ki je postal pod njegovim vodstvom zelo ekspeditiven v korist državne administracije in vse javnosti, ne bodo nikdar pozabljene. V najboljšem spominu ga bodo ohranile tudi generacije mladih pravnikov, ki so pri izpitih spoznali v njem ne samo velikega strokovnjaka, temveč tudi dobrohotnega svetovalca Tudi v naši ožji domovini si je pridobil mnogo prijateljev in spoštoval- ; cev. Med počitnicami je rad obiskoval ! Bled in druge naše kraje ter vedno kazal J veliko ljubezen do slovenskega ljudstva. Pred otvoritvijo ptujskega dispanzerja za tuberkulozne Ptuj, 15. julija. Ptujska krajevna protituberkulozna liga je pred kratkim sklenila, da se bo poslovanje protituberkuloznega dispanzerja začelo 1- avgusta. Sedež dispanzerja bo začasno v prostorih ekspoziture OUZD. Dispanzer bo vodil specialist za tuberkulozo g. dr. Boleslav Okolo-Kulak, šef sanatorija Ruskega Rdečega križa na Vurbergu pri Ptuju. Zdravniku bo v pomoč zaščitna sestra. Zaenkrat bo dispanzer posloval dvakrat na teden. Glavno je, da bo neobhodno potrebni dispanzer za j etične v našem srezu kmalu otvorjen in na razpolago vsem. ki jim je namenjen, in ki so sistematičnega zdravniškega nadzorstva skrajno potrebni. Ustanovitev dispanzerja dokazuje, da vrši tukajšnja protituberkulozna liga svojo nalogo v polni meri. Najlepša hvala gre tudi vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli z denarnimi podporami k ustanovitvi dispanzerja. Prav gotovo pa je tud5, da kljub njihovi pomoči liga ne bo zmogla vzdrževamja tega dispanzerja, ako je pri njenem delu ne bo podprla celotna javnost našega STeza. Zato bo neobhodno potrebno, da se v vsaki občini našega sreza ustanova protituberkulozna liga, katere namen naj bi bil, da zbira člane in podpornike in obenem podpira ta dispanzer. Pa tudi vse ostale organizacije bodo morale podpirati ligo pri njenem delu, kajti le v skupnem delu vsega prebivalstva je mogoče pričakovati večjega uspeha v borbi proti zavratnd bolezni tuberkulozi-Ze zdaj prosimo odločilne čiraitelje v posameznih občinah, naj ne odrečejo svoje podpore v borbi proti j etiki za zdravje našega ljudstva. Ljubljana, 15. julija. V starih knjigah o umetnosti in umetnikih smo često naleteli na vprašanje ali pa celo trditev, da bi biL, recimo Rafael ali pa Tizian, velik slikarski umetnik, tudi če bi se bil rodil brezrok. V praksi pa se o slikanju brez rok ni dalo razpravljati, zakaz vojna vihra še ni razpršila po vsem svetu toliko pohabljencev in tudi boj za obstanek še ni bil tako težak. Slikarja, ki slika z nogo, bo iinela te dni priliko spoznati Ljubljana. To je Aleksander Klein, doma iz Erdelja na Rumunskem področju. Pred svetovno vojno je dovršil slikarsko akademijo v Budimpešti, med vojno pa je bil vojak na italijanski fronti. Od granate je bil hudo ranjen in ima obe roki popolnoma pohabljeni. Kot invalid se je, prisiljen od bede ,začel vežbati v slikanju z nogo. Po dolgem času se je v tem izvežbal in sedaj si služi kruh s prodajanjem slik, ki so naslikane z nogo. Klein je doslej prepotoval skoraj ves svet. Prijateljem umetnosti razkazuje svoja dela, istočasno pa veliko moč svoje volje. Te dni je razstavljal v Sarajevu in je vzbujala njegova razstava veliko zanimanje. Razstavil je preko 50 akvarelov in oljnatih slik, ki so razmeroma dobro izdelane. Na razstavi je obiskovalcem tudi kazal, kako slika. Med palec in prvi prst desne noge spravi čopič ter izvaja z njim sigurne pote-poteze po platnu. Invalidu - slikarju pomagata pri delu njegov 15-letni sin in soproga. Priredil bo razstavo tudi v Ljubljani, da pokaže svojo umetnost in svoj križev pot po svetu v borbi za skromno življenje. Zaključek osmega leta mlekarske šole Škofja Loka, 15. julija. Včeraj dopoldne je banovinska mlekarska šola v Škofji Loki zaključila svoje osmo šolsko leto — zadnje z lOmesečnim šolanjem, ker se bodo morali bodoči gojenci šolati dve leti. Profesorski zbor z gojenci je imel najprej v nunski cerkvi službo božjo, potem pa so lepo počastili spomin tovariša Konečnika, ki se je nedavno smrfho ponesrečil pri puštalski brvi. Pri grobu na škofjeloškem pokopališču sta govorila ravnatelj zavoda profesor inž. Srečko Šabec in profesor Šimenc, nato pa še v imenu tovarišev gojenec Jonko. Gojenci so vtaknili kraj groba goreče svečice in položili na grob šopek cvetja. Prav tako tudi člani profesorskega zbora. Šolo so zaključili v šolski dvorani v Wol-kenspergovem gradu v Puštalu. Zaradi ia- Ljubljana, 15. ju&Ja; Mali kazenski senat je že v petek obravnaval velike tatvine koles, ki Jih je lani od marca do novembra izvrševala po Ljubljani organizirana tatinska tolpa. Kolesa so tatovi prodajali po prav nizkih cenah v okolici, po Gorenjskem in Dolenjskem. 24-letni trgovski pomočnik, italijanski državljan, Anton Khin, 26-letni samski kurjač France Novak, rodom iz Knežaka pri Postojni, in 22-letni samski delavec Štefan Krista so tipi pravih delomržne-žev. V Ljubljani so pokradli lani kakih 30 koles v vrednosti 23.000 Din. Četrti tat je bil posestnik in trgovec, 36-letm Jože Hlebš iz Hrušioe pri Ljubljana. Ta je ukradel tudi več koles, pri. njem pa so našli tudi ogromno zalogo posameznih delov. Obtoženci so priznali nekatere tatvine, druge pa zanikali. Danes je bila sodba obtožencem zanikali. Danes je bila sodba obtožencem razglašena v navzočnosti mnogoštevilnih štepanjcev in drugih okoličanov, ki so se najbolj zanimali za Klebša. Proti Hlebšu je kot priča nastopil njegov sosed Jože Grum, ki je pripovedoval: Prišel sem v Anžičevo gostilno. V veži sem pustil kolo. Čez nekaj časa je prišel v gostilno tudi Jože Hlebš. Ko sem opazil, da mi je nekdo ukradel kolo, se mi je Hlebš ponudil: Vzemi moje kolo in pel ji se k orožnikom!! Ko sem se vrnil, pa md je dejal: Sedaj pa plačaj poi litra vina za posojeno kodo! Pozneje so dognali, in, občina Pobrežje pri Mariboru 2166 Din, Celjska posojilnica, podružnica Maribor, 1000 Din, državna učiteljska šola (profesorski zbor) v Mariboru 700 Din, deška meščanska šola v Mariboru 1167 Din, Josip Baumeister 500 Din, dr. Boštjančič 5(X) Din (oba v Mariboru), «Teksta» v Mariboru 600 Din. a— Ena tvrdka: 20.000 Din za spomenik. Tukajšnja tekstilna tvornica Doctor in drug je prispevala za mariborski spomenik kralju Uedinitelju 20.000 Dim- a— Jubilej pobreskih gasilcev. V nedeljo je bila slovesna proslava požrtvovalnega delovanja pobreške gasilske čete v teku 30 let obstoja. Dopoldne je bilo delegatsko zborovanje gasilske župe za Maribor, desni breg, ki sta se ga udeležila tudi sreski načelnik AL Makar in major Maslač kot zastopnik vojske. Popoldne so bile lepo uspele gasilske vaje ter blagoslovitev drugega avtomobila. Kumica je bila ga. Jeravševa, kum pa g. Krejči, ki ga je zaradi nujne zadržanosti zastopal pobreaki župan M. Volk. Slavnostni govor o 301etnem neutrudnem človekoljubnem delovanju pobreških gasilcev je imel zaslužni starešina gasilske župe za Mar i bor desni breg in predsednik pobreške gasilske čete g. Klemenčič. Priznalne besede in čestitke so izrekli tudi drugi govorniki, tako sreski načelnik M. Makar in železniški kontrolor Pšeničmik. Hvala in čast pobreškim gasilcem ob lepem jubileju! a— Opozorilo uprave ri nas ni razlike med meščani in vaščani. V ta dvikaz je priredila bolniška blagajna mestnih uslužbencev skupno kosilo za' «*roma«neišo vaško deeo. Povabilu so se odzvali tudi predsed- j nik občine 2- Vari. občinski tajnik 2. Ga- ; šperšič in kaolan iz Predoselj pri Kranju i g. Pogačnik, ki ie nadomestova1 zadržanega domačega gospoda župnika. če mladina ne gre na izlet, se napoti na igrišče, kjer preživlja vsa popoldneva v ve- selih igrah, da ji bolje tekne kruh z medom, sirom ali sirovim maslom. Za žejo ima ma-linovec. Toda do 19. se vse to pretrese in komaj čaka večerje. Nedavno so kolonijo obiskali mestni fizik g. dr. Rus, podnačelnik mestne bolniške blagajne g. Sterlekar in tajnik g. Mohorč, ki so z zadovoljstvom ugotovili, da vladajo med mladino vzoren red, snaga in zdravje. Kadar se bliža noč, ima že vsa mladina umite noge in mirno posluša povesti. Po večerni molitvi kolonija utihne in g. Havli-ček jo z igranjem na gosli povede v kraljestvo sanj... A zunaj? Na vas. bije 21. uro in z bližnjega griča se čuje v temno noč: «Skovik, skovlk...» Fantje veselo pojejo pod vaško lipo ob spremljevanju kitare svoje fantovske pesmi. Takšno je življenj« v koloniji. Veseli, zdravi in zadovoljmi so vsi, da se še obiskovalcem zaiskre oči ob pogledu nanje. No, gg. 0'blak in Havliček pa tudi prav očetovsko ravnata z njimi. Grozna smrtna nesreča Maribor, 15. julija. Grozna smrt je doletela marljivega delavca, 54 letnega Martina Vahterja, ki je že dellj časa služil pri posestniku Josipu Koležniku na Remšniku. Bil je delaven in vesten, radi česar ga je gospodar imel zelo rad. Opravljal je razna, dela pri žagi in nakladal ter tovori! splave. Tudi v soboto je pridno nakladal spP.ave s hlodi, M so jih bili pripeljali z Remšnika. Po končanem napornem delu je stopil v gostilno gostilničarja in posestnika Antona Meršniika v Breznem in popil pair kozarcev pijače. Ker je bila zunaj že tema, je zaprosil gostilničarja, če mu dovoli spati na skednju, da bi lahko naslednjega dne zarana vstal. Ko mu je gostilničar to dovolili, se je splazil po stopnicah na skedenj. Ni pa imel pri sebi nobene svetiljke in je moral, pri-šedši na skedenj, okoli sebe tipati, da bi našel primerno mesto za prenočišče. Ni pa vedel, da se nahaja na skednju stroj za rezanje slame. Ko je že minilo r.ekaj minut po njegovem odhodu iz gostilniških ■prostorov, so domači zaslišali iz sikednja sem bolestne vzdihe in klice. Stopili so na skedenj. Pri pogledu na sHamorezmico, se jim je nudil strašen prizor. V mlaki krvi je ležal na tleh ubogi Vahter. Obraz in lice je bilo kakor zmrcvari ena kepa in ena sama velika rana. Iz okoliščin je bilo možno skflepati o nesreči. Vahter je bil v nezavesti in je pretresljivo stokal ter ni bilo mogoče od njetga ničesar izvedeti. En poizkus vas bo prepričal da je SAMORAD pralni praSek, ki Je Izdelan na podlagi olivnega olja najboljši! Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek Očividno je, da je pri tipanju in iskanju butnili z glavo ob strojna rezila s toliko siio, da mu je rezilo porezalo lice, nos, oči in ves obraz. Pogled na zmrcvarjeni obraz je bil grozen. Vahterja so ta- koj spravili v hišo, vendar je že nekaj minut za tem podlegel strašnim poškodbam. Pokojni Vahter je bil družinski oče, ob njegovi prezgodnji krsti žaluje žena s tremi nepreskrbljenimi otroci. podarsfv Razbremenitev ali nova bremena Pod gornjim naslovom objavlja beograjski »Privredni Pregled« v številki od 14. t. m. uvodni članek, v katerem pravi med drugim naslednje: Finančni minister je v Narodni skupščini predložil zakon o proračunskih dvanajstinah za čas od 1. avgusta do 1. aprila prihodnjega lota. Obvezanci pridobnine bodo z zadovoljstvom pozdravili ukinjenje fanioznega § 7. lanske davčne novele, čeprav je bil v svojem izvajanju že od prejšnjega finančnega ministra skoro praktično ukinjen in se s tem legalizira stvarno stanje. Ni pa zaradi tega glede pridobnine pričakovati olajšanja in razbremenitve, temveč obstoji bojazen, da bo odmera pridobnine v bodoče morda še povečana. Finančni minister namreč predlaga, da se v davčnih odborih predstavnikom države za-sigura večina, dočim so doslej imeli večino davčni zavezanci. Ta sprememba se mora smatrati kot ukrep za strožjo odmero pridobnine, kajti predstavniki države v davčnem odboru so vedno pripravljeni iti višje nego predstavniki gospodarstva, ki bi bili v davčnem odboru v manjšini. Če se že po-ostruje odmera davka, tedaj bi se lahko znižale vsaj stopnje davka. Novo obremenitev predstavlja tudi davčni dodatek na kosmati promet preko 1 milijon Din. V gospodarskih krogih se je tudi pričakovalo, da bo zgradarina na nove zgradbe zopet znižana na prvotno višino 3%, da bi se na ta način olajšala gradbena delavnost in da bi se obenem varovale prej dosežene pravice. Tudi takse niso znižane, isto velja glede trošarin. V splošnem se lahko reče, da nove dvanajstine ne prinašajo razbremenitve gospodarstvu. Kakor je podoba, se hoče finančno ministrstvo zasigurati pred eventualnim padcem dohodkov. Tako je tudi razumeti predlagano spremembo člena 125 davčnega zakona, po kateri naj bi imel' finančni minister pravico, podaljšati staro odmero za največ dve leti. Tudi beograjske »Trgovačke Novine«, (oficielni organ Saveza trgovskih združenj v Beogradu) se pečajo v nedeljski številki s predlaganimi spremembami glede davčnih odborov in pravijo: Trgovski krogi so z očitnim zadovoljstvom pozdravili ukinjenje § 7 davčne novele. Ko pa so zvedeli, da je v predlogu finančnega zakona tudi določba, da polovico članov davčnih odborov postavlja davčno oblastvo, je nastalo v gospodarskih krogih veliko iznenadenje in vznemirjenje. Obvezanci pridobnine upravičeno smatrajo, da ima ta določba namen, povečati pridobni.no, ker daje v davčnih odborih večino predstavnikom države. Zato z velikim nezaupanjem gledajo to novo določbo, ter se vprašujejo, kako naj se v davčnih odborih pravilno vrši odmera pridobnine, če imajo vedno večino državni organi, ki pogosto nimajo pravilnega kriterija glede stanja obvezancev. To bi pomenilo, da so prepuščeni na milost in nemilost davčnim organom- Taka sprememba glede davčnih odborov pa tudi ni potrebna, ker obstojajo reklamacijski odbori, v katerih ima že zdaj država večino. Če že črtamo § 7, tedaj moramo biti dosledni v izdajanju ukrepov, ki morajo prinesti le pravičnost pri obdavčenju s pridobnino. Gospodarske vesti = Slabo stanje hmeljskih nasadov v Češkoslovaški. Združenje hmeljarjev v Zatcu sporoča, da se je pretekli teden zaradi stalne suše rast hmelja ustavila. Nasadi so dosegli višino ogrodja, vendar se pogreša bujnost rastline, ki je v vrhnji tretjini slaba in ima le malo stranskih panog. Navzlic temu se v glavnih legah stanje lahko še vedno označi kot dobro, zlasti ker ni škodljivcev. V stranskih legah pa so nasadi slabi. Izdatne padavine bi bile zelo potrebne, ker bi se hmelj lahko še nekaj popravil. Ob potokih in rekah so v splošnem pričeli namakati nasade. Kupčija v lanskem hmelju je bila precej živahna in je bilo prodanih 250 stotov, predvsem za izvoz, pri ceni 1575 — 1650 za 50 kg. = Češkoslovaški žitni presežki. Kakor smo pred dnevi poročali, je imela češkoslovaška žitna monopolska družba ob koncu junija, to je ob koncu žitne kampanje 1934-35., neporabljen presežek 60.000 vagonov žita, od tega skoro 33.000 vagonov pšenice. Omenjeni presežek ima vrednost 90 milijonov Kč. Po daljših pogajanjih se je sedaj češkoslovaška vlada, ki jamči monopolski družbi za vnovčenje presežkov, odločila v načelu, da bo postavila državna skladišča in prevzela ves presežek žita, ki bo vskladiščen kot državna železna rezerva. Na ta način bo češkoslovaška mo-nopodska družba razbremenjena za lanski presežek 60.000 vagonov žita. V poučenih krogih računajo s tem, da v novi kampanji ne bo novih presežkov, češ da so presežki v kampanji 1. 1934-35. nastali predvsem zaradi tega, ker so kmetovalci prodali družba skoro vse stare zaloge. = Italija kupuje v Rumuniji pšenico. V zadnjem času je Italija pričela v velikih količinah kupovati rumunsko novo pšenico za potrebe svoje vojske v vzhodni Afriki, in sicer le za takojšnjo dobavo. Da bi to konjunkturo izkoristila, je rumunska vlada te dni v okviru svojega izvoznega režima odredila, da se sme izvažati pšenica v katerokoli državo le proti plačilu 60% v prostih devizah, sicer izvoznik izgubi izvozno premijo 10000 lejev pri vagonu, kakor tudi devizno premijo 40%. = Za izvoznike v Nemčijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča izvozne tvrdke živil v Nemčijo, da se bo vršila od 21. do 29. septembra t 1. v Miinche-nu mednarodna razstava kolonijalnega blaga in živil, imenovana »Rekofa«. Zavod poziva tvrdke, ki se bavijo z izvozom raznovrstnih življenskih potrebščin, naj prijavijo svoje sodelovanje pri tej razstavi in naj s tem poglobe stike med našo državo in Nemčijo. Za podrobna obvestila se je treba obrniti na Ausstellungsleitung der Bekofa, Berlin W 35, Regentecstrasse 13. Borze 15. JULIJA Na ljubljanski borzi sta se danes devizi Newyork in London zopet okrepili. V privatnem kliringu no tiraj o avstrijski šilingi nespremenjeno 8.75—8.85. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.79, angleški funti po 235. 50, dočim je bila ponudba v grškim bonih po 34.75 in v španskih pezetah po 6-00. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za malenkost popravila in se je za kašo trgovala po 372 (v Beogradu po 371). Promet je bil samo še v 7% Blai-rovem posojilu po 68. Devize Ljubljana. Amsterdam 2964.58—2979.1? Berlin 1750.63—1764.51, Bruselj 735.26— 740.32, Curih 1424.22—1431.29, London 215-13—217.19, Newyork 4317.16—4353.47, Pariz 287.78—289.22, Praga 181.62—182. 72, Trst 356.81—359.90. Curih: Beograd 7.—, Pariz 20.2050, London 15.1250, New York 305.25, Bruselj 51.65, Milan 25-10, Madrid 41.8750, Amsterdam 207.95, Berlin 133.10, Dunaj 58.—, Stock-holm 77.95, Oslo 75.95, Kobenhavn 67.50, Praga 12.76, Varšava 57.7750 Atene 290, Bukarešta 250 Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 371—372, za julij-avg. 373 bi-, za sept.-okt. 372—373, 7% invest. 80.50—81.50, 7% Blair 6730—68, 8% Blair 77.50—80, 4% agrarne 47 bi., 6% begluške 64 bi., PAB 233 bl„ Trboveljska 100 bi. Beograd, Vojna škoda 371-50—372 (371), 7% invest. 80.50—82, 7% stabiliz. 83.25 bi., 4% agrarna 4625—47, 6% begluške 65.25— 65.75 (65.75X za sept. 65-25 den., 7% Blair 67.75—6825 (68), Narodna banka 5750— 5850 (5760), PAB 227.50 den. (227). Blagovna tržišča '4- Chicago, 15. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za sept. 81.25, za dec. 83.50; koruza: za julij 82.125, za sept. 74.75, za dec. 6*2.375. + "VVinnipeg, 15. julija. Začetni tečaji: za julij 80, za avg. 80.375. + Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca za žilo čvrsta. Zakliučen 1 vagon koruze. Nudi se (franko naklad, postaja): pšenica: baška 78 kg po 122.50 _ 125. banatska 78 kg po 120 — 122.50, oves: slavonski po 100 — 102; koruzarbaška po 76 — 78; banatska od 74 — 76; moka »Og<2 po 205 — 215, baška »Os:« po 200 — 210. baška >2« po 180 — 1S0, baška »5« po IGO — 170; otrobi: baški po 100 — 105. + Novosadska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica-nova: baška, 77 -79 kg 118 den.; gornjebanatska in gornje-baška, 79 kg 120' den.; ladja Tisa. 79 kg 126 den.; ladja Begej. 79 kg 124 den.; baška banatska, 78 kg 123 den.; sremska, slavonska, 78 kg 110 den. Oves: baški, srem-ski novi 74 — 76, slavonski 76 _ 78. Ječmen; baški in sremski novi, 64 kg 75 _ 77.50. Rž: baška 97.50 — 100. Koruza: baška 73 — 74, okolica Novi Sad in banatska 74 _ 75, sremska, pariteta Indija 73 _ 74. Moka: baška in banatska jOg« in »Ogg« 190 — 210, »2« 170 — 190. >5« 150 — 170, »6« 130 — 150. »7« 110 _ 120. »8« 85 — 90. Otrobi: baški i nsremski 75 — 77.50, banatski 72.50 75. -f Bndimpeštanska terminska borza (15. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: za okt. 14.55 — 14.56; kornza: za julij 11.64; — 11.68. za maj 11.90 — 11.92. Kupnfte samo domače blago! 1 šahovski turnir v Beogradu V nedeljo se je igralo VII. kolo beograjskega turnirja. Pire je po obojestransko dobro igrani otvoritvi kompliciral pozicijo in je Broder ju vzel figuro. Broder je moral v 21. potezi kapitulirati. Pire je s to zmago prišel na čelo tabele. Dr. Astaioš prihaja počasi v formo. V igri s Filipovičem je osvojil dva kmeta, kar je zadostovalo za zmago. Dr. Drezga je igral proti Kostiču sicilijanko. Partija je bila prekinjena v »•oljši poziciji za Konica. Damski gambit Schreiber — dr. Kalabar se je po živahni igri končal z remijem. Tot je v holand-ski obrambi vzel Aviroviču kvaliteto in je hitro zmagal. Izredno zanimivo partijo sta nudila Nedeljkovič in Konig. Igra je bila prekinjena v nejasni poziciji. Dr. Trifunovič je že v otvoritvi nadigral Petroviča in je hitro zmag:il. Vukovič je v časovni stiski i izgubil proti Tomoviču kmeta in stoji ob prekinitvi slabše. Prekinjeni partiji iz VI. kola Tot _ Schreiber in dr. Kalabar — Nedeljkovič sta bili remis. Stanje po VII. kolu: Pire 5Vs, Kostič. 5 (1). dr. Trifunovič 5. Konig 4*2 SchreibdČ 41/«. Nedeljkovič in Vukovič 332 (1). dtV Astaioš in Tot 3M:. Tomovič 3 (1). Rroder 3, dr. Drezga 2 (1), dr. Kalabar, Avirovič in Petrovič IV* V VIII. kolu igrajo: Pire _ dr. Astaioš, dr. Kalabar — Kostič. Konig — Schreiber. dr. Trifunovič _ Avirovič, Nedelko-vič — Tomovič. Tot — Broder. Filipovič — Vukovič, dr. Drezga _ Petrovič. * Beograd 15. julija. V nadaljevanju prekinjenih partij je Kostič premagal dr. Drez^o, Koni? pa Nedejkoviča Po VII. kolu vodi Kostič s 6, dečim imata Pire in Konig po o!/i točk. Danes se je iarralo VDII. kolo. Pire in Astaioš eta se že po 21 potezah sporazumela za remis, Kostič je premagal kot črni dr. Kalabarja, Konig pa je kot beli remiziral s Schreiberjem. Ostale partije 60 bile prekinjene. Stanje po VIK. kolu: Kostič 7, Pire in Konig 6 itd. Športni drobiž Japonci na pohodu Na berlinsko olimpijado 1. 1936 bo prišla po oficielnih zagotovilih japonska ekipa okoli 370 oseb, med njimi 260 aktivnih tekmovalcev- Še nikoli ni Japonska ali kakršnakoli druga država - razen Amerike -poslala tako močna zastopstva na olimpiado preko morja. Stroški za financiranje te »armade« bodo znašali okoli milijon in četrt jenov (približno 15 mil. dinarjev) al skoraj 40.000 Din za posameznega udeleženca. Glavni del stroškov bo krila država, nekaj pa se bo nabralo po zasebnih zbirkah. Med aktivnimi bodo najmočnejše zastopani plavači in lahkoaleti (po 60). Sicer pa se je Japonska prijavila skoraj za vse panoge in bo v onih, kjer nima nade na uspeh, postavila vsaj samo obvezne konkurente. Vsekakor pa se je morala odreči polu. tekmi kajakov ter rokometu, pozimi pa bobu, ker so te panoge tamkaj še premalo razvite. Nemški plavači nad francoskimi V plavališču Tourelles v Parizu so nedavno pomerili moči Francozi in Nemci, kjer so s;ednji izdatno zmagali s 114.5 :73.5 točke. Spored je bil skoraj olimpijski in je bilo na startu precej vse, kar premoreta v tej panogi najboljšega obe državi. Napet je bil boj v štafeti 4 X 200 m prosto, kjer je Francoze zastopal tudi sloviti Taris; kljub temu je zadnji nemški plavač Heibel z velikim zaostankom v končnem spurtu odločil zmago za Nemce. Hudo razočaran je bil tudi francoski rekorder Cartonnet, ki je moral kar obe mesti pred seboj prepustiti Nemcema; pravijo, da so ga popolnoma izmučenega in vsega solznega odnesli v kabino. Med izidi bi bilo omeniti tele: 100 m prsno: Fischer (N) 1:012, 100 m hrbtno dame Blondeau (F) 1 :23, 200 m prsno dame: Wollschlager (N) 3 :07.4, 100 m hrbtno: Kappers (N) 1 : 12.2, 400 m prosto dame: Fleuret (F) 5 :47.6, 1500 m prosto: Freese (N)' 20 : 29, 4X200 m prosto: Nemčija: 9 : 37.4, 100 m prosto dame: Blondeau (F) 1 :08.8, 200 m prsno: Sietas (N) 2 : 47.2, 400 m prosto: Freese (N) 5 : 13.4, 4X100 prosto: Nemčija 4:35-4, vaterpolo: Nemčija: Francija 3:3 (2:0). Vremensko poročilo 14. julija Ljubljana 7, 763.6, 155, 85, O, 10, dež, 0.1; Maribor 7, 762.0, 18.0, 70, O, —, —; Zagreb 7, 763.2, 14.0, 80, SE3, 3, dež, 1-0; Beograd 7, 761.6, 18.0, 70, W3, 10, —, —; Sarajevo 7, 761.9, 13.0, 80, O, 4, —, —; Skoplje ni depeše Kumbor 7, 762.7, 21.0, 60, NE2, 4, —, —; Split 7, 762.0, 24.0, 40. O, 6, —, —; Rab 7, 761.7, 22-0, 70, O, 10, —, —; Rog. Slatina 7. —, 14.0, 95, SI, O, —, —; Temperatura: Ljubljana 25.6, 15.0; Maribor 27.0, 16.0; Zagreb 30.0, 14.0; Beograd 27.0, 17.0; Sarajevo 260. 8.0; Skoplje 27.0, —; Kumbor — 18.0; Split 31.0, 21.0; Rab —, 21.0; Rog. Slatina 26.0, 13.0. 15. julija Ljubljana 7, 763-4, 17.8, 78, O, 6, —, -—; Ljubljana 14, 761.8, 27.2, 41, S3, 5, —, —; Maribor 7, 762.1, 18.0, 80. SVV4, 6. —, —; Zagreb 7, 762.9, 21.0, 70, SE1, 9, —, _; Beograd 7, 762.9, 18.0. 60, O. 3, —, —; Sarajevo 7, 764.9, 13.0, 80, O, O, —, —; Skoplje 763.6, 210, 60, WNW2, 6, —. —; Kumbor 7, 761.6, 22.0, 70, O 10, —, —; Split 7, 762.0, 23.0. 50, NE1, 7, —, —; Rab 7, 762.1, 22.0, 70, NE2, 4, —, —; Rog. Slatina 7, —. 16.0, 97. NE2. 2. —, —. Temperatura: Ljubljana 29.0, 15-0; Maribor 26.0, 15.0; Zagreb 27.0, 17.0; Beograd 27.0, 14.0; Sarajevo —, 10.0; Skoplje 24.0. 18.0;Kumbor —, 30.0; Spiit 30-0, 20.0; Rab —, 20.0; Rog. Slatina 25.0, 14.0. Dediči dolarskih miiilonov Petdeset oseb podeduje sedemnajst mlijonov dolar tv — Roman, ki sa ie zmožno ustvari i samo živilenje Iz Chicage poročajo, da je tamkajšnje sodišče obvestilo člane družine Schaferje-vih, kakšnih 50 oseb, ki živijo raztreseni po Banatu, da lahko dvignejo dediščino 17 milijonov dolarjev, ki jo je ostavila ga. Henrietta Edwardina Garrettova. S tem je menda zaključena senzacionalna zapuščinska afera, ki je že pet let razburjala tisoče ljudi po Nemčiji, Avstriji. Madžarski' in našem Banatu, afera, ki sino o njej svojčas tudi mi pisali. Zgodovina te zapuščine je podobna romanu. Spomladi 1930. je umrla v Chicagu vdova Garrettova in je ostavila 17 milijonov dolarjev v gotovini in nepremičninah, toda brez oporoke. Ker so vedeli, da izvira po očetu iz neke porenske družine Schaferje-vih, in potomcev ter bližnjih sorodnikov v Ameriki ni imela, so začeli iskati upravičence za to zapuščino po Porenju. V neki tamkajšnji majhni vasici so našli stare župnijske zapiske, ki so povedali, da sta se dva brata, Johannes in Christian Schafer, L 1810. izselila v Banat, Christian pa je odšel kmalu potem v Ameriko. Ta Christian je bil oče ge. Garrettove. V Filadelfiji je po trdem delu odprl majhno izdeloval-nioo preprog, ki jo je počasi širil, in ko si je prihranil nekoliko tisoč dolarjev, je otvoril tovarno čevljev, se vrgel še v druga podjetja in začel špekulirati na borzi. Njegovo imetje je postalo po nekoliko uspelih špekulacijah ogromno, a nekega dne je prišel borzni polom in ga spravil popolnoma na beraško palico. Vsak drugi bi obupal, Christian pa je začel znova — kot potujoči prodajalec pra-ženih lešnikov. Moral je biti /es žilav človek, kajti nekoliko let pozneje je bil že dobavitelj teh lešnikov celi armadi podobnih prodajalcev in še nekaj časa pozneje, pa je izravnal vse svoje nekdanje izgube in si je ustvaril milijonsko imetje. Tega je ostavil ob smiti, v svojem 90. letu, svoji edini hčeri, Henrietti Edwardini. Ta se je nekega dne poročila z inženjerjem Garret-tom, ki je z veliko podjetnostjo imetje svoje žene pomnožil. To imetje je bilo v dnevih »črnega petka« na ameriških borzah tako trdno, da ga niti splošni gospodarski polom ni mogel dosti omajati. Garett je umrl, 1. 1930. mu je sledila v grob tudi žena in potem se je začelo iskanje dedičev. To je bila zelo težka zadeva, ker Schafer-jevi so se v sto dvajsetih letih raztresli po vsem svetu, zato se jih je oglasilo od vsepovsod na tisoče, ki so mislili, da so v kakšnem sorodstvu z Garrettovi ojiroma njenim očetom. Oblastim pa je šlo v prvi vrsti za potomce Christianovega brata, ki so jih iztaknili v Banatu in ki so seveda rade volje reflektirali na dedščino 17 milijonov dolarjev. Kakor smo v začetku povedali, si jih bo sedaj lahko razdelilo kakšnih 50 oseb in vsaka bo dobila zadosti za vse življenje. er v letalu Prevažanje eksotičnih živali z letalom ni danes nič posebnega več. še pred kratkim je prejel predsednik francoske republike na ta način v dar dva bivola, iz Arabije in Afrike pa so transporti levov in velblodov z letali že kar vsakdanja reč. To pomeni, da živali prav dobro prenesejo takšen prevoz im da tudi ljudem ni sitno pri tem. Vendar se včasih le primeri kakšen nevaren položaj. Ta.ko so te dni v južni Indiji prevažali z letalom mladega tigra, ki se je med poletom izmuznil iz svoje kletke in smuknil v prostor za potnike. V paničnem strahu so se ljudje stisnili v neki kot. Pilot je začutil v svoji kabini, da se je težišče letala preložijo in je poslal svojega pomočnika pogledati, kaj je. Tigra so morali ustreliti, sicer bd balo letalo treščilo na zemljo. shiiurtonom s povprečno brzino 177 km na ur ostanite doma!« prijavilo že v nekoliko dneh nič manj nego 1800 kandidatov. Med temi mladimi ljudmi, ki bi se radi poročili na ultramoderen način ta s posredovanjem države, kar je pač nekaj edinstvenega na svetu, je dosti več moških nego žensk. Na Japonskem je pač tudi tako, kakor v večini dežel, ženske so bolj pod oblastjo tradicije ta potrebujejo nekaj več časa, da se navdušijo za novo te. Kakor poročajo japonski listi, pa je imela akcija države uspeh in v nekoliko dneh se bo poročilo prvih sto parov, ki so se naslS preko državne posredovalnice za zakone. Skrivnosten zločin V okolici Versaillesa je silna eksplozija zrušila trinadstropno hišo. Izpod razvalin so potegnili težko ranjeno neko 40 letno žensko, ki je pred svojo smrtjo utegnila povedati samo to, da so jo hoteli neki ljudje umoriti. Kdo bi bili ti ljudje, ni več povedala, policija pa se sedaj trudi, da bi prišla skrivnostnemu ozadju tega zločina na sled. A N £ K T A Lani je po vsej češkoslovaški divjal ogorčen boj za vse-učiliške insignije, ki jih je morala nemška univerza predati češki Karlovi univerzi v Pragi Poslanci so se razšli po državi, da pouče narod o tem problemu, ki je razburjal javnost. Tako je tudi neki agrarni poslanec v dve uri trajajočem govoru pojasnjeval svojim vo-lilcem zadevo o tasignijah, ne da bi povedal, da gre samo za izročitev zgodovinsko pomembnih starin. - - žezia, verižice in pečatov. Ob koncu govora je neki zborov al ec stavil vprašanje: »Prosim, gospod poslanec, ali bodo zdaj te insignije razdelili med ljudstvo?« VSAK DAN ENA Kulturni pregled Umetnostno hotenje našega gledališkega ansambla Umetnik mora »znati« in — hoteti. Kjer ni hotenja, ni umetniške koncepcije, ni — kreacije. O tem. da naš igralec ne igra samo >na srečo«, da torej ni kakšno bitje, ki ga je usoda postavila slučajno na oder, da se tam izživlja samo po svojih nagonih, po prirejenemu temperamentu, gnan od svoje krvi in razgiban po čustvih, ki butajo iz njega -nehote in brez cilja, — o tem sem moral pisati že pred 20 leti, ko so se v naši gledališki kritiki pojavljale krilatice, kakor so: 2>posrečilo se mu je«', »se mu na posrečilo«, aH pa celo »prekosil je samega sebe!« Danes se je naša gledališka kritika, že dvignila do tiste vrednosti, ki n. pr. opravičuje misel, da bi se iz kritik zadnjih 16. let napravil izbor najvrednejših in najpomembnejših, kar bi bi bil tudi koristen in lep donesek h gradivu za zgodovino slovenske odrske umetnosti s posebnim pogledom na rast in razvoj njenih igralskih in režiserskih potenc in tako na — umetnostno hotenje našega ansambla. V žlic tej višini, tej vrednosti naše današnje gledališke kritike se tu pa tam vendarle še zgodi, da si privošči kakšna kritika krilatico, ki jo moramo glede na umetniški nivo naše drame zavrniti Tako smo brali zadnjič, da je »kričavost r.eiztrebljiva na našem odru«. — Ptrav naša kritika je imela že tolikorat priliko pisati o vrednosti kakšne režije ali igralčeve kreacije, poudarjajoč dinamično umerje-nost predstave, ali »čudovito (celo!) zadržano« igro igralca. Število takšnih kritik je tako veliko, da je pač gori citirana krilatica krivična, ker gre mimo resnice- Če se torej zgodi, da se naseli na oder j*crudno spet kričavost, ki moti občinstvo enako kot kritiko, predvsem pa amsambl, potem mora kritika poiskati vzrok, takšne ga, čeprav samo začasnega padca Kjer tiči n. pr. vzrok dinamično manjše vrednosti predstave »Izdaje pri Novari«, o kateri je ena izmed kritik pribila njeno dinamično pretiranje ter vrgla tudi ono kri-la-tico med bralce? Zakaj so bili nekateri igralci v njej manj »zadržani«, kakor sta občinstvo in kritika od njih pričakovala? Ali je iskati vzrok v umetnostnem nivoju naše države, ki naj bi bila torej mam j vredna, kakor smo si bili v svesti, da je; a>li je vzrok — vnanji? In tu smo prišli do jedra našega problema. Umetnostno hotenje našega ansambla je danes že tako visoko in zre',«, da more močna umetnostna potenca režiserja, njegovo skupno igro in kreacijo posameznika dvigniti zelo visoko, a da ga manjša ali še nerazvita utesnuje in sili v tem aH onem pogledu v estetično oporečno predstavo in igro. Razveseljivo* je, da se porajajo nove, mlade gledališke moči im prav je in hvalevredno ter nujno potrebno, da daje uprava gledališč tem mladim ljudem možnost, da merijo svoje moči na naših odrih, ki jim bodo prej ali slej morali služiti. A uspešna bo ta dobra volja, spoznavati že jasne ali pa vsaj slutene zmožnosti začetnikov, le tedaj, če jim damo možnost, da ustvarjajo sami iz sebe. Naj torej ne nastopi začetnik v vlogi, ki jo je nast udiral v dramatični Šoli, tem mam j, čim vrednejša je ta šola, aH pa ki jo je videl v kreaciji močnega igralca, ker ob njegovem nastopu ne moremo nikdar jasno soditi kaj je iz njega in kaj mu je priučeno, oktroirano, oziroma kaj je prevzel po onem igralcu. Naj ne rezka začetnik dela, ki ga je videl na kakšnem odru, tem manj, čim vrednejši je ta oder, ker se (kot začetnik!) ne bo mogel otresti njegovega vpliva in bo predstavo tistega odra presajal na naš oder, namesto da bi ustvarjal iz sebe! S takšno preizkušnjo, ki torej v bistvu ne more biiti preizkušena! — dela vodstvo gledališča krivico sebi in debutantu. Če takšna predstava ne uspe, ne ve, če je ali vsaj koliko je krivde na njem; če pa uspe, ne more jasno spoznati njegove polne vrednosti. Takšna praksa je torej že apriori napačna, ker ni ne v pravo korist vodstva, ne v pravo korist debutanta. A obenem povzroča posledice, ki so kvarne za do-tično predstavo, ki naj bi bila po svoji dognanosti in vrednosti tudi v vrsti drugih predstav istega odra- Zakaj je bila torej ta predstava po svoji dinamiki pretirana? Ker je bila presajena iz petkrat večjega gledališča, ki ima poleg tega tudi slabo akustiko, v naše intimno gledališče, na katerem moremo prav zaradi tega, ker je intimno in akustično, prav takšne naturalistične drame predstavljati mnogo resničnejše, mnogo bolj iskreno in estetično umerjeno, nego na Burgtheatru. Navdušenje je poleg nadarjenosti pač najlepša lastnost vsakega začetnika. Navdušenje in ljubezen ga bosta vodila na pravo pot: na ono pot, kjer bo premagoval vse ovire, ki se mu bodo predstavljale na njegovi poti k razvoju po robu. Zato začetniku ne smemo zameriti, če se za kakšno odlično predstavo, kakršna je gotovo »Izdaja pri Novari« na Burgtheatru, tako navduši, da želi prav s tem delom pokazati doma svoje zmožnosti in si tako krčiti pot na oder, tudi če v tem navdušenju pozablja na to, da ima velik oder drugače (nikakor ne ugodnejše) dinamične zahteve, kakor oder intimnega gledališča in — kar je silno važno! — da je vsak igralec individualnost zase. Vsaka kreacija se mora izkristalizirati skozi individualnost dotič-nega igralca in tonovska barva njegove akustične podobe, bo čisto njegova! Naš amsambl je umetniško discipliniran, zato je hotel iti mlademu režiserju-začet-miku v vsem na roko, a je iz gori omenjenih vzrokov prijateljsko z njim vendarle debitiral ter tako dosegel, da se posamezni igralec tudi v tonu ni vdal absolutno organu dunajskega igralca, ki je igral isto vlogo. Vendar pa je mnogo tega ostalo, ker debutanta v njegovem navdušenju nismo hoteli preveč motiti. Prepričani smo. da se je ob priliki pripravljanja »Izdaje pri Novari« v skupnem prijateljskem delu z nami že toliko pre-orientiral, da bo prihodnjo stvar, ki naj bi bila kakšno domače delo, najprimernejše pač kakšno Cankarjevo, režiral z vidika dinamičnega odzvoka našega odra, glasovnega materiala našega igralca — in njegove individualnosti. Milan Skrbinšek. O skandinavskih literaturah Pariške »Les Nouvelles Literaires« so ■pričele priobčevati zanimivo anketo o kandinavskih literaturah. Lucien Manry poudarja v svojem uvodnem članku, da literature skandinavskih narodov za povprečnega francoskega izobraženca dokaj nejasen in meglen svet. Bolj kakor pri kateremkoli evropskem narodu je za Dance, Norvežane in Švede edin posredovalec, kajti skandinavski jeziki so v Franciji sila malo znani in jezikovne bariere tajajo slej ko prej skoraj nepremagljiva ovira neposrednemu kontaktu. Maurv je v imenu .vLee Nouvelles Lit-teraires« stavil 190. danskim islandskim, finskim* norveškim in švedskim pisateljem celo vrsto "vprašanj, ki obravnavajo odnos skandinavskiih literatur do evropskih književnosti, in njih sedanje poglavitne probleme. Prva je odgovorila znana danska pisateljica Karin Michaelis in njen odgovor je v marsičem zanimiv tudi za nas. Avtorica nekoč slovečih romanov iz življenja starajočih se žena pravi med drugim, da pojma »skandinavski« in »nordijski« nimata drugega smisla nego zgolj zemljepisnega. Mogoče je govoriti o danski, norveški in švedski literaturii a še tedaj je treba določiti, kako daleč segajo ti pojmi. »V mali Danski govore tako različna narečja, da prebivalec glavnega mesta ne more razumeti kmeta z za-padne obale Jutlanda. Kmet s skalnatega otoka Borholma na severnem morju ne more govoriti s prebivalstvom otoka Fio-nije v osrčju države. Če je torej govorica tako različna, je še bolj različna ljudska duša, in temu vplivu je pisatelj podrejen v večji meri kakor kdorkoli.« O položaju danske literature pravi Karin Mk-naelisova: Nekoč so nordijski pisatelji iskali navdihnjenja v literaturah velikih držav, tu so videli svoje vzore, ki so jih oboževali. Danes lahko trdimo brea pretiravanja, da se je položaj obrnil. Največ nordijskih slovstvenih spisov prevajajo v nemščino. Nemčija je bila še pred nekaj leti njih edina pot v svet. Če ne bi Nemčija posvečala prav posebnega zanimanja vsemu, kar je izhajalo severno od njenih meja, bi danes bile skandinavske literaturne posebnost, ki bi jo poznalo samo nekaj specialistov. O prevajanju skandinavskih avtorjev v druge jezike navaja Michaelisova tale značilni primer: »Pisateljica teh vrstic je videla srbski prevod ene izmed svojih knjig. Le—ta je bil prirejen po italijanskem besedilu, ki pa je potekalo iz nekega francoskega teksta in tega je nekdo prevel is nemščine. Spričo takih ovinkov gotovo ni moglo ostati kaj prida prvotnega značaja tega spisa.« O uspehu nordijskiih slovstev v svetu pravi danska pisateljica: »Nordijski pisatelji 60 v splošnem veliki stilitieni umetniki. So rojeni stilisti... Toda zvočnost, ritem in barva stila se ne dajo nikdar prenesti v tuj jezik. Potemtakem nismo mogli zasloveti v svetu zaradi stila. .. Skandinavski pisatelji takisto nismo mojstri v umetnosti konstrukcije romana ali novele... Toda nordijski pisatelj ima v svojih spisih to, kar imenujemo stem-ning »nepreložljiva beseda, najbližja nemški Stimung«. Le—to je naša 6kupna last, pa naj srno se rodili v prijazni Danski, v tesnih norveških dolinah, na Finskem, v deželi 10.000 jezer ali pa v švedskih gozdovih. Stemning naon je bil tako rekoč položen v zibelko, obenem s sposobnostjo, da ga podajamo drugim. Prav magija ste-imninga je tisto, kar daje nordijskim slovstvom čar in mik. »Pisateljica nato ugotavlja nekatere vzroke tega posebnega nastroja: Poleg geografske lege je treba upoštevati še druge prirodno dane momente. »Prebivalec juga razločuje dva dnevna časa: dan in noč, mi imamo štiri, ki često trajajo enako dolgo«. V svetlih nočeh severa se s vojsko razživlja stvar-jajoča fantazija. Bele noči, dolgotrajne jutrnje in večerne zarje, življenje med »polno svetlobo in nočjo«, vse to omogoča jačie doživljanje prirode___. Tudi lingvist Vigigo Brondal poudarja velike jezikovne razlike med skandinavskimi narodi. Pisatelj Johamnes Bucholz pravi, da Danec skoraj prav nič ne razume Islandca, a finščina mu je tolikanj umljiva kakor kitajščina. Vzlic velikim razlikam med narodi severa pa imajo njih literature nekatere skupne poteze, ki ne bi mogle nastati nikjer drugje na svetu. »Z našim tiskarskim črnilom so pomešani drobci naše morske soli, snega, odsevi belih noči, ivja in polarnega sija...« Avtor v slovenščino prevedenih »Ljudi na Borgu« Gunar G-unnarson poudarja globoko človeška stremljenja, ki prežemajo spise severnih avtorjev, a kritik in prevajalec Ohristian Rimestad sodi: Bistveno izvirnost skandinavske leterature, karak-terizira obilje njenega lirizma, nje moči, rahločutnosti, spontanosti. Tudi največja pripovedna dela so globoko poetična... Kdor hoče razumeti skandinavsko slovstvo mu mora biti duša široko odprta poeziji, imeti mora fino sensibilnost... Največji skandinavski pisatelj je nemara Soren Kierkegaard, ... mislec, psiholog, pesnik in stilist, morda edinstven pojav v vsej svetovni literaturi... Tudi Rimestad opozarja, kako težko je spoznati pravo vrednost skandinavskih pisateljev, ki so tako mojstrski stilisti in jezikovni umetni- ki, preko prevodov, o katerih vemo, da eo često le prevodi prevodov. A trdi prevod iiz originala ne more zajeti vsega bogastvu, ki leži v formi teh spisov. _o. Drobne vesti. Kreftove »Malomešeane« bo uprizorilo v prihodnji sezoni tudi gledališče v Osijeku. Češki modernistični skladatelj Alois H3ba. o katerem je nedavno pisalo »Jutrom, je dovršil opero »Nova zemlja«, apoteozo kmečkega dela. Libreto je posnet po nekem romanu Fedora Gladkova. — O Ramovševi »Historični gramatiki slovenskega jezika« so zelo pohvalno poročale brnske >Lidove Noviny« z dne 9. t. m. — Myron (psevdonim) je izdal v Zagrebu Pred veliko borbo med Zagrebom in Ljubljano V sredo 17. t. m. se nadaljuje v Ljubljani letošnji olimpijski dan. Na programu je nogometna tekma, za katero se je posrečilo climpijskemu pododboru pridobiti mestni reprezentanci Zagreba in Ljubljane. S tem so izpolnjene želje naše športne javnosti, ki je nestrpno pričakovala dolga leta srečanje obeh reprezentanc. Sredi velike nogometne sezone' bomo imeli jutri športni dogodek prvega reda, ki je razgibal takoj po prvih vesteh vse, kar se zanima za nogomet. Nogometni navijači z vnemo ugibajo, v kakšni postavi se nam predstavi Zagreb in kdo bo branil barve Ljubljane. Postavi obeh moštev nam trenutno nista še znani, po zatrdilu obeh pod-saveznih uprav pa nastopita reprezentanci v najmočnejših postavah, kar je umlj.i-vo, saj gre za prestiž Zagreba, kakor tudi Ljubljane. Zagreb je v letošnji sezoni silno napredoval. Znano je, da se moramo za letošnje balkansko prvenstvo zahvaliti predvsem zagrebškim igralcem Gayerju, šipošu, živkoviču in Hiiglu. Vsa tri njihova moštva so na vrhu državne prvenstvene tabele, zato ne bodo tvegali, da si zapravijo ta sloves v Ljubljani, zlasti ker vedo, da je naš teren zanje silno opasen. Prišli bodo zato kompletni in bodo poisku-sili ponovno pokazati nadmoč zagrebškega nogometa. Kaj pa naši fantje? Pričakujemo, da se bodo zavedali velike in važne naloge, ki jim bo izročena z obrambo našega prestiža. Zavedajo naj se, da se bo borila z njimi, čeprav samo v duhu, vsa velika množica navdušenih prijateljev nogometa in da jih bo bodrila od prve pa do zadnje minute. S potrebno požrtvovalnostjo in voljo do zmage bodo Zagrebčanom enakovreden, ako ne nadmočen nasprotnik. Tekma se vrši na igrišču Primorja ob 20.30, kot nočna tekma. Da se omogoči obisk tekme najširšim krogom, je določena znatno nižja vstopnina, kakor k ligaš-kim tekmam, čeprav bo to letos največja in najinteresantnejša nogometna prireditev. V prodaji, ki se vrši v športni trgovini Goreč, se dobijo navadna stojišča po znižani ceni. Dijaška in mladinska stojišča bodo na razpolago samo pri blagajni na igrišču. V primeru neugodnega vremena bo preložena tekma na četrtek 18. t. m. Državno prvenstvo divjih vod Naši kajakaši so imeli v nedeljo na tradicionalni savski progi med Savo in Hrastnikom državno prvenstvo. Izvrstno organizirana prireditev je uspela nad vsako pričakovanje dobro in je mnogo pripomogla za večji razmah te prelepe športne panoge. Odziv občinstva je bil rekorden. Tekmovanju je prisostvovalo okoli 2000 ljudi, od teh večina na sredi proge pri Prusniku, kjer tvori Sava nevarne brzice in je prišla tehnika tekmovalcev do polnega izraza. Med gledalci je bil tudi dr. Hadži, podban savske banovine, ki je zastopal Savez športnih savezov in banovino, dr. Pandakovič kot zastopnik Olimpijskega odbora in drugi. Start je bil točno ob 14.20. Starterja dr. Golob in Metod Trošt sta v dveminut-nih presledkih spustila tekmovalce na nad 12 km dolgo pot. Najprej so startale dvojke, za njimi pa enojke. V vsaki kategoriji je tekmovalo pet kajakov iz Ljubljane in Zagreba. Favoriti so bili Zagrebčani, ki so tudi zmagali v enojki, v dvojki pa je bila zmaga Ljubljane tako prepričevalna, da so zmagovita Ljubljančana upravičeno slavili kot najboljša tehničarja od vseh udeležencev. V enojki je zmagal Sigur (Kajak klub Zagreb), v dvojki pa Tinta-Mahnič (Ljubljanski kajak klub). Čeprav je bil vodostaj nenormalno nizek, so doseženi časi prekosili vse dosedanje. Športni dan v Kamniku SK Kamnik je priredil v nedeljo športn: dan s pestrim sporedom, dopoldne je bil cros oouiitry tek na progi 2900 metrov. Na startu je bilo 10 tekmovalcev Kamnika Primorja, Radomelj in Savice iz Stra-žišča. Proga je šla okrog mesta, tako da so tekači pasirali glavni trg, 6tart in cilj pa sta bila pred čitalnico. Takoj od po-četka je vodil talentirani kamniški državni tekač Jože Kotnik, tesno pa mu je sledil državni rekorder Bručan, ki je v sprintu prehitel svojega rojaka' in v lepem času 8:51.7 prvi prispel na cilj. Sledili so mu Kamničan Kotnik Jože 8:52.6 3. Krpan Milan 8:54.7, 4. Srakar Ivan, oba Primorje, 5. Pirš Jože (Radomlje), 6. Hlebe (Savica) itd. Popoldne so bile na kopališču mestne občine plavalne tekme, na katerih so se pomerili s Kamničani plavači Jadrana iz Ljubljane. Sodelovali pa so tudi Ilirijani, medtem ko je Korotan iz Kranja izostal. Kljub neugodnemu vremenu je bila konkurenca v nekaterih točkih ostra in na večini prog je nastopilo po S ali 6 tekmovalcev. Juryja pod vodstvom g. Kramaršiča kot neprodajni tisk brošurieo prevodov iz hrvaške lirike (Gjuro Arnold, Dragutin M. Domjauič). — O Franju S. Kuhaču kot ideologu naših glasbeno - kulturnih teženj piše v najnovejšem zvezku ^Cirilo - metodske- ga vjesnika« (Zagreb) dirigent in skladatelj Boris Papandopulo. _ Založnik MazftS v Pragi namerava izdati prihodnje leto obenem deset knjig prevodov iz jugosloven-skih slovstev. Ob istem času izide baje v Beogradu deset prevodov iz češkoslovaške literature. — V Pragi nafuralizirani Jugo-sloven Dimitrije S. Tosevič je spisal v češkem jeziku knjigo ».Moderni Turecko-:, ki vzbuja v praških listih znatno pozornost. Knjigo je izdalo založništvo >Orbis«. ) R T je poslovala brezhibno. Najboljši plavač je bil zopet Kamničan Tone Cerer, ki je dosegel izredno dobre čase, znatno l>oljše od lanskih rezultatov. KM) m prsno seniorji. 8 tekmovalcev (Kamnik) 1. Cerer Tone 1:24.4 '2. Ulaesener (Jadran) 1:39.3 3 Bevc Franc (Kamnik) 1:44.9 4. Šercer (K) 5. Kalman (J) 50 m prosto seniorji. 8 tekmovalcev 1. Sadnikar Meto (Kamnik) 32.8 2. Nahtigal (Jadran) 35. 2 3. Vodopivec (Jadran) 4. 4. Jamar (Jadran) Sadnikar Meto je za Ce-rerjem najboljši kamniški plavač. Vmesna torka Ilirijanov 50 m prosto 1. Friedrich 33.4 2. Lavrenčič Dušan 42.4 3. Skapin. 100 m prsno dame 1. Werner 1:40. 2 2. Kurzvel 1:52. 2 obe Jadran. 100 ni proslo seniorji. 5 tekmovalcev. 1. Cerer Tone (Kamnik),ki je z 1:07 dosegel svoj najboljši cas na tej progi. 2. Nahtigal (Jadran) 1: 25. 2 Vmesna točka Ilirijank 50 m prsno. 5 tekmovalk. 1. Jurjevič 48. 6 2. Dergane 51.1 3. Dolenc I. 4. Dolenc II. 5. Grošelj Vana. 50 m prosto subjuniorji. šest tekmovalcev 1. Kobol (Kamnik) 37.3 2. Lavrenčič Dušan 39.2 3. Kurzvvel (Jadran) 4. Podobnik (Kamnik). Štafeta 4 x 50 m prosto. 1. Kamnik v postavi Kerba. Sadnikar Meto, Pogačnik, Cerer 2:13.5 Cerer je plaval 50 m prosto 29.2 2. Jadran I. 2:37.7 3. Jadran II. Štafeti Ilirijanov 3 x50 rii nteš. l.Ilirija I. v postavi Pance, Ilovar, Wilfan 1:53.1. \Vilfan je plaval 50 111 prosto v rekordnem času 27.3 Tekmovanje v skokih je dalo naslednje rezultate: 1. Pogačnik Tone, Kamnik 50.56 točk, 2. Loborec (Jadran) 43.08 3. Levičnik. 4. Bervar (Kamnik). Waterpolo. Po končanem tekmovanju v skokih sta bili odigrani dve tekmi v vaterpolu. Vprvi sta nastopili dve moštvi Ilirije, in sicer zeleni proti rumenim. Zmagali so zeleni v razmerju 5:2. V moštvu zelenih je igral Vilfan. V zadnji tekmi so nastopili Kamničani proti Jadranu in zmagali 5:1 (3:1). Kamničani. pri katerih sta se odlikovala posebno Cerer in Karba, so bili znatno boljši in so zmago zaslužili. Tekma je pokazala, da so Kamničani znatno napredovali v plavalnem športu, brezdvo\a pa so daleč v ospredju med našimi podeželskimi klubi. Po plavalnih tekmah so se kamniški nogometaši pomerili v revanžni tekmi s S K Savico z Stražišča, zvečer pa so nam težko-atleti pokazali umetnosti boksa Rediteljstvo za tekmo Zagreb : Ljubljana Uprava olimpijskega pododbora za Ljubljano potrebuje za medmestno tekmo Zagreb : Ljubljana 14 starejših rediteljev. Tisti, ki so voljni opravljati ta posel, naj se javijo drevi ob 19. v posebni sobi kavarne Evropa članu olimpijskega pododbora Baltesarju, kjer prejmejo posebne vstopnice in potrebna navodila. Ljutomer, 13. jalija. Konj-lahek in isker amerčan ie ena izmed značilnosti širaega Murskega polja. Ob nedeljah in praznikih drdrajo po naših belih cestah lahki bagerli-zapravljiv-čki, ki se vozijo z njimi naše kmečke družine k maši. Največ vidiš okrašenih za-pravljivčkov ob slavnoznanih go6tuvanjih ali šumnih primicijah. Zmerom pa 60 vanje vpreženi naši živahni konji. Tako je bilo že pred stoletji; zato imamo v grbu našega Ljutomera konja-6amoroga na zelenem polju. Naše k111^^ neveste dobivajo kobile v doto in tudi staro podedovano mnenje, da je kmet v pravem pomenu le tisti, ki zimore svoj ciig ali konjske vprego, je za Mursko polje značilno Prvotno so gojili Muropoljei delovnega ln jezdnega konja, saj so nekdaj več jahali kakor danes Stari ljutomerski rihtarji so morali vsako leto objahati meje trškega ozemlja in spremljali so jih na takih obhodih na takih obhodih modri rotniki in trški uslužbenci — vsi na konjih. Ob velih slavnostih vidiš tudi še dandanes skupine kmečkih jahačev v starinskih bregušah, belih srajcah, črnih telovnikih in z okroglimi črnimi klobuki. Za časa Marije Terezije je tudi gosposka začela posegati v domačo kmečko konjerejo. Pospeševala >0 je z nabavljanjem dobrega plemenskega materiala in s prirejanjem jahalnih dirk. Slednje so posebno pomagale, da je muropoljski konj polagoma dosegel večjo hitrost kakor drugi pol-krvni konji. V stremljenju po zmerom večji hitrosti konj v diru in tudi v k asu (trabu) je muropoljski konjerejec prav zgodaj spoznal vrednost čistih kasaških pasem in takrat se je z vso vnemo lotil reje ameriškega kasača, že leta 1875. je bilo ustanovljeno Dirkalno društvo, današnje Kolo jahačev ln vozačev, saj je kmet spoznal, da sta le v organizaciji moč in u6peh. Leta 1884. Je prišel na Mursko polje prvi žrebec kasač, in sicer iz Radauca, ki je v 15 letih položil osnovo današnji reji. Dirkalno društvo, ki ga 'je ustanovil okrajni načelnik in deželni poel&nec Ivan Kukovec, je vsako leto prirejalo kasaške dirke, v začetku na »trikolesnih vozovih na okrajni cesti, potem okoli vaškega ribni ka na Ovenu, pozneje na primernem travniku ob cesti Ljutomer-Cven, od leta 1920 dalje pa na zemljišču Zadruge za rejo žre-bet na Cvenu . Uspehi reje in dirk Cto je preizkušnje brzine in vztrajnosti dirkačev) eo racvMnl Bedna seja ljubljanskega bazena pod- saveza je drevi ob 20. v posebni sobi kavarne Evropa. Potrebna je navzočnost vseh odbornikov. 2. S. K. Hermes (nogometna sekcija). Danes od 18. naprej strogo obvezen trening vseh igračev na igrišču. Seja centralnega odl>ora danes ob 18.30 na Kolodvoru. S K Jadran. Danes ob 21. članski sestanek vseh članov nogometne sekcije v klu-bovem tajništvu. Sestanek ie za vsakega posameznika strogo obvezen, ker je name' reorganizacije sekcije. R a €i I o Torek 16. julija Ljubljana 12: Ketelbeyeve skladbe na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas, obvestila. — 13.15: Magistrov trio. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Adamičeve otroške pesmi za sopran in alt pojeta gdčni. — Kristanova in Rudolfova, vmes plošče. — 19.10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila —- 19.30: Nac. ura. — 20: Iz krajev, kjer žanjejo dvakrat na leto (z besedo in pesmijo po južni Srbiji — vodi g. Regally) 21: Valček na valček igra mandolinistični sekstet, vmes plošče. — 21.30: čas, poročila, vreme, spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 16.30: Narodna glasba. — 19: Plošče. — 20: Pevski koncert. — 20.30: Zvočna igra, — 22.20: Lahka godba orkestra. — Zagreb 12.10: Godalni trio. —• 20.15: Plošče. — 20.30: Recitacije. — 20. 45: Skladbe za flavto. — 21.30: Pesmi — 22.15: Tamburaški orkester. .— Praga 19.25: Godba na pihala. — 20.10: Spevoigra. — 21.15: Klavirski koncert. — 21.40: Lahka godba orkestra. — 22.30: Plošče. — Varšava 20.10: Kmečka muzika. — 21: Violinski koncert. — 22: Zborovsko petje. — 22.40: Plošče. — Dunaj 12: Koncert dunajskih simfonikov. — 15.40: Skladbe za oboo in klavir. — 16.10: Odlomki iz operet. — 17.20: Vesele pesmi. 18: Chopinove klavirske skladbe. — 20: Skladbe Oskarja Nedbala. — 21: Verdijeva opera »Aida«. — 0-15: salonskih orkester. — Berlin 20.10: Kabaretni pro-gvam. — 23: Iz Miinchena. — Miinchen 20.15: Operetni večer. — 23.05: Mešan glasbeni program. - Sreda, 17. julija. Ljubljana 12: Slavni pevci na ploščah.' — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas, obvestila. — 13.15: Operne uverture na ploščah. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Pozavno igra g. Pegam. — 18.25: Vojaške godbe na ploščah. — 18.50: Pogovor s poslušalci. — 19.10. Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Brandlov trio. — 20.45: Koncert Akademskega pevskega kvinteta. 21.30: Čas, poročila, vreme, spored. _ 22: Zapoi mi pesem, o dekle. Dekliški tercet Stritar in plošče. Beograd 16.20: Narodne pesmi. — 19: Plošče. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Plesna muzika. — Zagreb 12.10: Plošče. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 21.30: Plošče. _ Praga 19.40: Pesmi z Donave. — 20.25: Plošče. _ 20.45: Donizettijeva opera ^ * Luči a di Lammermoor« na ploščah. — Varšava 20.10: Plošče. — 21: Moniuszkova opera »Splavar«. — 22.20: Kolmanova glasba. — Dunaj 12: Dunajski simfoniki. — 10.05: Plošče. — 17.10: Sodobna muzika. _ 19.2*): Vojaška godba. _ 21: Literaren program. _ 22.10: Čembalo. — 22 45: Pevski kvartet na ploščah .-23.45: Orkestralen koncert. — Berlin 20.45: Poletna večerna glasba. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Mfinchen 20.45: Pesmi in parodije. — 23: Nočni koncert. _ Stuttgart 20.45: Zabaven program. — 22.30: Lahka in plesna glasba. _ 24: Beethovnove in Schubertove komorne skladbe. — Rim 17.05: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.30: Simfoničen koncert. iz nekaterih rekordov. Tako je bil najhitrejši konj muropoljeke kmečke reje žrebec Mesno s časom 1,27,3, plemenska kobila Koketka pa je dosegla čas 1,29,7. Letos je na pomladni dirki dosegla 3-letna kobila Lasta čas 1,37, 4-letni žrebec Peter Pilot I. pa 1,38. Leta 1924. je prvič zmagala kmečka kobila Nadina v jugoslovenskem derbyju, muropoljski kasači pa so razen tega odnesli na drugih velikih dirkah mnogo prvih, drugih in tretjih nagra*!. Pri tem ne smemo pozabiti, da niso dirke glavni smoter naše kmečke konjereje. Muropoljski konjerejec si želi zlasti gospodarskega konja, s katerim lahko opravlja vsa kmečka dela ,ki je vztrajen in dovolj odporen, enako poratoen pred plugom kakor pred kočijo, ni prevelik jedec, nego nasprotno skromen in naposled lahko prodajen. Kasaške dirke so za našega konjerejca le potrebne rejske preizkušnje, visoke šole vztrajnosti in sposobnosti tako konj kakor vozačev. Tega se današnje Kolo jahačev in vozačev tudi zmerom zaveda, zato ne prireja le dirk, ampak zmerom sodeluje z Zadrugo za rejo žrebet, skrbi za nabavo in izbero plemenskih žrebcev, navaja rejce k pravilni reji in vzgoji kasačev in prireja razstave in pre-miranja konj. Tako je kolo v zvezi z drugimi v poštev prihajajočimi činitelji ohranilo 6taro podedovano konjerejo, jo požlahtniilo in dvignilo na stopnjo važne gospodarske panoge Murskega polja, ki bi lahko služila za osnovo enake reje tudi v drugih primernih pokrajiah naše države. Kmečka reja ameriških kasačev pa ni edinstvena samo pri nas, ampak sploh v Srednji Evropi. Dejstvo je, da je muropoljiski kasač dobro znan v tujini, skoro bolje kakor v naši državi, kjer bi morali odločilni činitelji posvečati več pozornosti temu, da bi spet postal važno izvozno blago in s tem dona-šal rejcem in državi lepe dohodke. Da opozori jugoslovensko javnost spet na domačo kmečko rejo kasačev, bo kolo v Ljutomeru od 15. do 18. avgusta proslavilo 60 letnico obstoja in delovanja. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo, ki bc kmečki praznik v pravem pomenu besede, je blagovolil prevzeti Nj. Vis. knez-name-stnik Pavle. Kolo bo pokazalo muropoli skega kasača na svojih jubilejnih dirkah, na preizkušnji uporabnosti, na razstav in pri premiranju. Takrat ee bo na povečani progi (940 m) vozil tudi jugoslovensk: kasaški dert»y, ta sicer prvič na nuiro--poljakifli Meh. Muropoljski kasači slovijo tudi v tujini R L. Stevenson; 77 Prigode francoskega ujetnika na Angleškem »Kdo bi utegnile biti vse te ženske, M potujejo na vojni ladji?« sem ugibal, med tem, ko mi je Suzana znašala potrebščine za pisanje. Nato sem si pometi roke, prijel za pero in začel svoje prvo ljubezensko pismo: »Predraga! Te vrstice ti pišem z vso ljubeznijo.. Sporočam ti, da je zrakoplov brez nezgode pristal in da sedi tvoj Anne v tem trenutku na ladji . . .« »Saj res, gospa, kako je ime vaši ladji?« »Lady Nepean«, gospod.« »Na ladji Lady Nepean, ki plove iz Falmoutha v . . .« »Ne zamerite, gospa, kam plove ladja?« »Mislim, dia proti m assach usettski obali.« »Mislite?« Resno mi je pogledala v obraz. »Mladi človek, vnniite se na kopno, če hočete poslušati moj svet« »Gospa«, sem odvrnil v nenadnem nagibu, »vedilte, da sem ubegel francoski ujettnnk.« Ko sem tako podrl mostove za seboj, sem se naslonil vznak v naslanjač in jo pogledal »Ubegel ujetnik«, sem nadaljeval, ne da bi ji nehal strmeti v oči. »Sreča je hotela, da sem imel v trenutku bega precej denarja s seboj, a zato sem pustil srce na Škotskem. To pismo pišem lepi sovražnici, ki mi ga hrani. Nu, kaj mi zdaj porečete?« »Hm«, je zamišljeno dejala, »preeudna so pota Gospodova. Morda je ta/ko res bolje za vas.« Očindidmo je morala biti na ladji navada, da so se ljudje razgovarjali v Ugankah. »Proti Massachusettsu v Združenih diržavah«, sem nadaljeval svoje pismo,« odkoder upam, da se bom mogel brez (velike zamude vrniti na Francosko. Čeprav ti sam sporočam novice o sebi, srčece, se vendar bojim, da me tvoje novice dolgo čas ne bodo mogle doseči. A vendar mi piši, čeprav samo dve besedi: ,Ljubim .te,' in daj pasmo gospodu Ro-bbieju, naj ga pošlje gospodu Romaineu, Uri bo že našel kako možnost, da ga pretihotapi v Pariz, Rue de Fouarre 16. Naslovi naj ga na vdovo Jupillovo, ,za desetnika, ki je hvalil njeno belo vino'. Ta se me bo spomnila, zakaj bogme, mož, ki je bil dovolj junak, da je pohvalil tisto vino, je pač edini iz vse francoske vojske vreden spomina. Če bi se ti predstavil mlad človek z imenom Rowley, se lahko na njegovo zvestobo popolnoma zaneseš, na njegovo pamet pa veliko manj. In zdaj — ker čoln že čaka, da vzame pismo s seboj — poljubim ime Flora, ki ga tu zapišem, in prosim oboževano deklico, naj me šteje za svojega ponižnega ujetnika, dokler ne pridem ponjo. Anne.« Prav za prav sem imel še drug razlog, da sem končal pismo in ga hitro zapečatil. Dvojambornik se je začenjal zibati, čeprav ne hudo, in od zatohlega zraka, ki je bil v kajtrti, se mi je vrtalo v glavi Pohitel sem na palubo, baš še za časa, da sem utegnil stisniti tovarišema roke in predati pismo Byfiekiu, s prošnjo, naj ga da na pošto. Kapitan Colensko je opazil, da mi ni dobro, in mi je svetoval, naj grem dol in ležem v svojo visečo postel jo. Ko sem se osorno uifrl, mi je prijazno segel pod pazduho kakor svojeglavemu otroku in me odvedel v kajuto. Grde ure so se pričele zame, a ko je stvar minila in se mi je vrnil tek do jedi, mi je še dolgo manjkalo vsako veselje do življenja Skrivnostna megla je v mojih očeh obdajala ladjo »Lady Nepean«; kakor v neprestanih hudih sanjah sem lazil po palubi in se zamotaval v najbolj nemogoče domneve. Osem žensk je bilo na ladji, število, ki ga nikakor ni bilo moči spraviti v sklad z gusarsko obrtjo: same hčere, snahe in vnukinje kapitana Colensa. Moških je bilo tri in dvajset, in tisti, ki niso nosili Colensove?a imena, so se vsi pisali Pengally; očividno jih je bila večina kmetov, ki so se bili pravkar poslovili od pluga, kakor sem sklepal po njihovi nespretnosti v mornarskih opravkih. Sredi drugega tedna nas je zajela nevihta — strašna reč, ki je pa na srečo kmalu minila. A dala mi je priložnost, da sem spoznal kapitana Co'ensa z nove strani. Ko je stal na palubi, oblečen v usnjen plašč in obut v mornarske škornje, je bil videti stari mož ves pomlajen in prerojen. Kljuboval je nevarnosti z istim junaškim pogumom kakor kak Mu-rat ali Ney, kadar sta dirjala v boj. In tako si drugi dan nisem mogel kaj, da ga ne bi ustavil na njegovem obhodu in mu čestital, ker se je »Lady Nepean« tako hrabro držala. »Da«, je raztreseno odvrnil, »stara škatla se je de nekam dobro izmotala.« Toda že drugi dan me je spoštovanje minilo. Sedeli smo v kajuti pri obedu — kapitan je na vrhu mize kakor po navadi v nekakšni dremotici drobil svoj prepe-čonec — ko je Ruben Colenso, njegov najstarejši sin in prvi častnik, slovesno pomolil obraz skozi vrata in naznanil, da se je na jugu, tri milje od nas, pokazalo jadro. Kapitan je pohitel na palubo, jaz pa za njim. Res smo zagledali na jugu trojambornik, ki je stal, kakor da bi nas čakaL Videli smo, kako je razobesil angleško zastavo. »Ta zastava ni bila nikoli na Angleškem!« je dejal kapitan Colenso. ko si jo je ogledal skozi daljnogled. Njegova lica ki so bila drugače blede slonovina-ste barve, kakršna je lastna starim ljudem, so se pokrila z rahlo rdečico, in tudi pri moštvu sem opazil znamenja pritajenega razburjenja. Vendar niso niti delili bojnih sekačev niti nosili smodnika na palubo, skratka, nič se ni zgodilo, da bi pripravili »Ladv Nepean« za boj. Ne da bi le za las zavili s svoje poti, smo pluli dalje, tako da smo bili skoraj v isti smeri s trojambornikom, ko je le-ta razvil zvezdno zastavo in tik za našo krmo pognal topovsko kroglo v vodo. Pogledal sem kapitana Colensa Mar se je mislil vdati, ne da bi sprožil le en sam top? Namestu daljnogleda je bil vzel govorno trobo v roko; mrzel, z^nič-1 jiv sum me je obšel. Ozrl sem se kvišku: na jamboru so frfotale britanske barve. In ko sem okrenil glavo, sem bolj začutil blisk, kaikor da bi ga bil videl, in začul tresk in udar, med tem ko so presenečeni Američani okrenili ladjo ter nam obsuii palubo s točo topovskih izstrelkov. Ali je moj pogled zdramil kapitana Colensa ali so ga zbudili topovi, sam ne vem. Ko se je pa dim odvalil iznad nas, sem ga videl, kako je izpustil govorno trobo in s prepadenim obrazom planil k ladijski ograji, tja, kjer je bila privezana zastavna vrvica. Izdajalec je bil pozabil spustiti zastavo! Prepozno! še preden jo je utegnil odpeti, je zatresketala s trojambornika burja mušketnega ognja in pometla palubo. Colenso je segel z rokami v zrak, se zasukal okoli samega sebe in omahnil h krmarjevim nogam, med tem ko se je odvezana zastava počasi spuščala nanj, kakor da bi hotela pokriti njegovo sramoto. Streljanje je takoj prenehalo. Stal sem in omahoval med sočutjem in studom, ko je kriče pritekla ženska — Suzana — in pokleknila k njemu. Videl sem, kako se je vil po palubi tenek curek krvi, se obotavljal ob razpokah, tekel dalje in se nazadnje razširjal v čudno mlako. Kakor prikovan sem strmel v to temno liso, ko sem se zdajci zavedel, da me nekdo ogovarja, in zagledal mršavega, votlo-licega Američana, ki je stal zraven mene. »Ali ste naglušni, tuji mož, ka-li? Še enkrat vam pravim: to presega vse meje!« »V tem oziru vam nikakor ne oporekam, gospod.« »In r:.zen tega še ,Lady Nepean'! Ali je oni tamkajle kapitan? Mrtev, jelite? Kar dobro je zanj, čeprav bi se bil rad vsaj pet minut pomenkoval z njim in izvedel, zakaj je prav za prav naonegavil to reč.« »Naonegavil? Kaj?« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi bi ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« ^ ~ - , odgovor, priložite LStfl J." v zsiamKala. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa nasroeila In vprašanja, tičoša se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek ,,Jutra", Ljubljana, >H Tt nui beseda 90 par; ta d«j»M)Ve naslov® »K a iifro pa 8 DU. (1) Frizerko M }e vešča tudi v moški stroki, ali frizerja, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15788-.1 Gospodično M govori perfektno nemško sprejme večja družina na Gorenjskem v svrho pri-nčiitve nemščine in in-štruk-eije otrok. Absolventke g-imnasije ima.jo predm>st Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugledna družina«. 15013-1 Dekle za vse epreijme zakonski par bren otrok. Predstaviti se od 1«. do .12. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra 116032-1 Beseda l Din, davek 2 Din. ta iifro ali dajaoje aaslova 5 Oin. Naj-nanjii znesek !7 Dia. Trgovsko korespondenco v nemškem im francoskem jeziku izvršujem in podu-čujem. iPrevodi. Beethovnova 15, visoko pritličje, v sredi. 16045 Fotografi nja pomočnica^ perfekt.na v amaterski izdelavi., dobi takoj mesto. (Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo plače pod šifro ^Amaterska dela« laiacHi Prodajalko po možnosti sta.ro od — 0) let, pošteno, išče trgovina z meš. blagom v večjem trgu na Gorenjskem! Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«. 1B0D1-.1 Žagar va.i-en na ža-gi vene«ja>nk5, dobi službo pri Ant. škarja, Kleče, pošta Dol pri Ljubljani. 16038-11 Modni salon Rozman Dvorni trg 3 sprejme izur-jej*e samcctojne pomočnic-e. l]6O04-d Več izurjenih pletilj iščemo. F. Kos, Židovska ulica o. 16tMlcMl Anto - mehanik verziraji v stroki, potrebno znanje struženja in aaitoge-ničnega varenja, dobi službo v mehanični delavnici Šribar Ivam, Domžale. Nastop silužbe takoj! U6043-1 Beseda 50 para, davek S sa Šifro ali dajanje naslova 5 Din- Najmanjil znesek 17 Oln. Nemška gospodična (Bona) išče mesto k otrokom, lahko tudi samo po dnevi. Ponudbe na ogl. , odd. Jutra pod »Ljubite-. ljica otroke. 15636-2 Trgovska pomočnica prvovrstna manufak turna moč, z večletno prakso pridna in poštena, zmožna kavcije, želi premeniti sin/ho. Cenjene ponudbe na - ogl. odd. Jutra pod šifro »ilaiiviakta1 na moč«. 16036-2 Beseda 1 Din, davek 2 Oln, ca šifro aii dajanje aaslova S Din. Najmanjii tnesek 17 Kopalna kad cinasta,, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. lSOlo-6 Motvoz in papir rabljen, naprodaj. »Astra*, Aleksandrova 4. 16338-6 Lepi oleandri naprodaj. Poja-snila v trafiki, Bohoričema uj. 160M-6 Beseda 1 Din, davek 2 Oln. ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjii tnesek 17 Dia Kopalnico kupim kompletno ali posamezne dele. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kovnica«. 16042-7. Steklenice s latinske kupim najbolje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steklenice«. 16048-7 Beseda 1 Oin, davek 2 Din. Oin, ta iifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjii tnesek 12 Din Praga Baby 1935 Idealen majhen voz g 1 sedeži, ki porabi 8 litrov bein-ci-na na 100 km, nenavadno eleganten, odgova.rja.joc vsem zahteva,m Ponudbe pošlje: Zastopstvo Praga avtomobilov, Zagreb, Sva-oičev trg 12. Ugodni plačilni mesečni obroki. 1371640 Mercedes Benz 6 ciJ. 38 ks, 4/6 sedežna ii.muz.ina, dobro ohranjena Din 23.000. VVhippet 2-tonaka tovorna šasija, v brezhibnem stanju Din 30.000. De vSoto 8 d. 4/8 sedežna limuzina v prav dobrem stanju Din 32.000 _ proda Dolenc & Tonniee, Dvorakova ulica 3, Ljubljana, telefon 30-50. 1603340 Ford 5 sedežni zamenjam za bencin motor 5 k. s. aii lahko motorno kolo. Ponudbe pod »1927« na ogl. odd. Jutra 1000540 Beseda 1 Din. davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjil znesek V iin. Vlagatelji pristopite T zaščito lastnih interesov k »Društvu za zaščito vla ga tel j ev«. Ljubljana, ill-klošičeva cesta št. 7/IL 176-16 Hranilno knjižico Ljubljaa. kreditne na Din 330.000 želim hitro prodati. Pri takojšnjem plačilu dam za 50 odstotkov. Ponudbe pod »Takojšnje plačilo« na ogl. odd. Jutra. 16039-16 Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana, jaivlja da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestna hranilnica., Ljudska posojilnica itd). 36011346 Lepo stanovanje dveh sob in pritiklin, oddam v sredini Ljubljane. Vprašati: Salendrova 6/III. 16051-21 Hranilno knjižico prodam z 5.000 kmečkih občin v Ljubljani. Gnidica, Laško 40. 1600046 Beseda 1 Din, davek 2 Din, Oin. ta šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši tnesek 12 Oln Lokal za trgovino dam jako ugodno takoj v najem na deželi pri farni eerkvi v Slov. goricah brez hude konkurence. Ponudbe pod »Dober trgovec) na podružnico Jutra Maribor. 16004417 Gostilno oddam v najem v lepem kraju s tujskim prometom in garnizijo. Ponudbe pod Podjetnost« na ogl. odd. Jutra. 16037417 Lokali Vsaka beseda 1 Din j m dajanje metov« ah tm litre pa 6 Oin. (10) Mesarijo prodam v letoviškem kraju na prometni točki radi prevzema hiše z gostilno. Naslov v vseh poslovat tiskamarja Franc Jezeriek. — Za toaeratnl del Jo odgovoren Alojz Novak. — Val c Ljubljani