123. Številka._Ljubljana, v torek 31. maja._XXV. leto, 1892. MIŠKI lMROa lakaja vsak dan iveier, iaimfii nedelje in prasnike, ter velja po polti prejeman aa »titro-ogerike delale aa v a* leto 16 gld., ma pol leta 8 gld., xa četrt let« 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poliljanja na dom aa vae leto 18 gld., aa četrt lata 8 gld. 80 kr., lav jeden roaaec 1 gld. 10 kr. Za potiljanj« na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za taje dežel* tolika veft, kolikor poštnina anala. Za» oznanila plačuje ae od Četiristopne petit-vrgte pe 6 kr.. te se oznanilo jedenkrat tiska, po t kr., 6a.ee dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali vefikrat tiska. Dopiai naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo k« npravnittvo je v Gospodskih ulicah It. Vi. U p r a v D i i t v o naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vee adminiatrativne stvari. Vabilo na, naročbo. Klavno p. u. občlnatvo uljudno vabimo ua novo earo«ho, stare goapode naročnike pe, ka* t«rim bo potekla koncem uieaeva naročnina, preslmo, da Jo o pravem času ponove, da poii-l)an|e ne preneha in «la dobe vae Ntevllke. „SLOVENSKI NAROD" /elja aa li |nblj anakce naročnik« »res potillja* ■i j a na dom t Vae leto . . . gld. 18-— I Četrt leta . . gld. Jl»80 Pol leta ... m B*5o| Jeden meaee. ,, 1*10 Sa poAllJanfe na dom ae raeuna lO kr. na meaee* SO kr. aa četrt leta. S pošiljanjem po pošti veljat Vse leto . . . gld. 15—I Četrt leta . . . nld. 4- — Pol leta ... ,, 8*— I Jeden meaee . „ l««© SJtyj~~ Narocuje ae lahko a vsakim dnevom, a lt kratu ae mora poalatl tudi naročnina, drugače ae ne oalramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Občni zbor,,Edinosti \ političnega društva za Primorsko. (Izvirno poročilo.) V Trstu dne 29. maja. Danes bil je tu XVIII. redni občni zbor društva „Edinosti", veleziiameuit in pomenljiv že radi mnogobrojne udeležbe in intenzivnega zanimanja vseh udeležencev za političke dogodke v preteklem društvenem letu. Vse tri sobe »Delavskega podpornega društva" bile so polne društvenih članov in polušatcev. Takoj po 10. uri otvoril je zborovanje predsednik društva, gosp. prof. M. Mandić, h primernim nagovorom. Naglašal je, da je danes društvenikom dana prilika, obsoditi ali pohvaliti odstopajočega odbora delovanje v preteklem letu. — Mnogobrojna udeležba današnjega zborovanja je jasen dokaz velike važnosti političnih društev, kojim je naloga posredovati mej vol tlet in zastopniki naroda v parlamentu. Govornik je navajal vse važnejše dogodke in sicer državnozborske volitve za Trat in njegovo okolico, splošue državnozborske volitve v Istri, dopolnilne volitve v zapadnih okrajih Istre. — Ali tudi v bodočem letu imeli bodemo ogromua dela z mestnimi, oziroma doželnozborskimi volitvami v Trstu ter z borbo Tržaških meščanov za slovenske šole. Na to je g. Mandid predstavil vladnega zastopnika gosp. svetnika V idi ca, nadalje državna poslanca dr. Laginjo in Vekoslava S p inč i ca, deželne poslance Slavoja Jenka, Frana F lega in odvetnika dr. M. Trinajst i ca. Ko je izrekel imeni Laginja in Spinčić zaorili so burni Živio-klici po sobanah. Slednjič je se predstavil poročevalce listov „Edinost", „Naša Sloga", „Slov. Narod" in „11 Dirito Croatoa. To teh formalnostih pozval je g. predsednik društvenega tajnika, da prečita svoje poročilo. Gosp. Maks Cotič prebere svoje jako obširno poročilo, katero se z odobravanjem na znanje vzame. Iz poročila blagajnika gosp. Ant. Škabra je posneti, da je imelo društvo v preteklem letu 154 gld. 35 kr. dohodkov in 121 gld. 93 kr. troškov. — Društvo ima 130 članov. Poročilo blagajnikovo se je odobrilo brez ugovora. Pri točki: „Pred logi in interpelacije" se oglasi za besedo g. dr. Gustav Gre gor in ter stavi do državnega poslanca g. Vek. Spinčića nastopna štiri vprašanja: I. Zsktj je vstopil v Hohenwartov klub? II. Zakaj je potem izstopil iz Hohenwartovega kluba? III. Kakovo je bilo njegovo delovanje po izstopu iz Hohenvvartovega kluba? IV. Zakaj se ni osnoval slovensko-hrvatski klub? Državni poslanec gospod Spinčić odgovoril je na ta vprašanja v govoru, ki je trajal nad jedno uro. Glavne njega poteze so nastopne: „Radostno sem prihitel tu sem, da poročam o svojem delovanji ter odgovorim na stavljena mi vprašanja. Dolžnost mi je to tembolj, ker sem zastopnik slovenskega in hrvatskega naroda. Pri šedši na Dunaj, jel sem takoj delovati na to, da se osnuje, — kar mi je tudi priporočal že lanski občni zbor društva „ Edinost, ter tudi bivši drž. poslanec dr. Dinko Vitezić, oprt na mnogoletne svoje izkušnje — hrvatskoslovenski klub.I Stopil sem v dogovore z vsemi hrvatskimi in slovenskimi poslanci ter bo je ras posrečilo, da so se pričele obravnave, ki so trajale 2 dni. Vender vsa moja in nekaterih tovarišev dokazovanja niso vspela toliko, da bi se osnoval imenovani klub. Zatrjevali bo sicer vsi, da bi brvatsko-sloveniki klub odgovarjal vroči želji naroda, a izražali so zajedno razne pomislike. Pač pa se je izdal na narod oglas v kojem se je naglašala potreba hrvatsko-slovenskega klubs, kojega osnovati pa ne dopuščajo ratne okolnosti sedanje. Popolno brezuspešno pa vender ni bilo naše prizadevanje, kajti sklenilo se je, da ustopijo hrvatski in slovenski poslanci v Hohen-wartov klub kot celota ali zajednica. Jaz sem ustopil v ta klub proti svojemu prepričanju. A storil sem to iz trojnega razloga. Prvič sem utsopil zato, ker sem smatral hrvatsko-slovensko zajednico v tem klubu kot kvas, iz kojega nam polagoma vzraste zaželjeni hrvatsko-slovenski klub. Drugič sem ustopil zato, ker so slovenski in hrvatski poslanci sami izrazili mnenje, da bo Hohen-wartov ali, kakor ga sedaj nszivljajo, konservativni klub ne bode vzdržal, in slednjič zato, ker sem želel tam spoznati parlamentatno delovanje. V tem pogledu mi ni žal, da sem ustopil, kajti spoznal sem postopanje vlade proti nam in življenje v tem klubu. V to se mi je ponudila prva prilika pred adresno debato. Povodom začetka vsakokratnega 6letnega zasedanja državnega zbora je običaj, da cesar otvori zborovanje s posebnim nagovorom, na kojega odgovori parlament s tako zvano adreso. Ker sem često čul, da narod naš nima zaupanja v nikogar več, nego do Nj. veličastva cesarja in kralja, hotel sem porabiti to priliko, da povem težnje in potrebe naroda. A žal, da adresne debate ni prišlo, kajti ona stranka, ki je vladi naši najbližja, ni hotela niti čuti o tem, da se v adresi uaglašata glavni svetinji našega naroda : Vers k o•nra vna vzgoja in narodna jednakopravnost. Neki konservativni poslanci pritrdili so celo taki adresi. (Sramota!) Pač pa so nemški levičarji zahtevali, da se v adresi naglasa njihovo prvenstvo. Ko so se približale obravnave o proračunu za I. 1891, opazil sem, da se grof Taaffc hoče približati tudi javno Nemcem , in res je Nj. ek8cel. v proračunskem odseku izrekel se za nekako prvenstvo Nemcev v državi, kateri izrek Taarlejev se je pa potem po listih hotel nekako zakriti in po-mašiti. Zaradi te vladne izjave nagovarjal sem kolege svoje, naj izstopijo iz kroga podpirateljev vlade. Ta moja želja ni uspela. A vender sem še nadalje čakal potrpežljivo do proračunske razprave za 1. 1892. V tej razpravi oglasil se je poslanec Klun ter govoril temeljito opiraje se na pristne date in na jasne določbe zakonove — o šolskih rečeh, osobito kar se tiče Koroške; obsojal je postopanje naučne uprave, zahtevajoč, da ho postopa pravičneje. NaglaSam tu posebno, da 10O.000 koroških Slovencev ima samo dve slovenski šoli. (Sramotno! Žalostno! To je jednakopravnost!) Takoj po Klunovem govoru oglasil se je načel nik n aučne uprave baron Gautsch, trdeč, da vse to ni res, kar je govoril poslanec Klun, ter da se postopa po zakonu; s takimi govor i, da se le vznemirja ljudstvo in ruši javni mir. Po takem je proglasil naše poslance za pun t ar je. (Čujte! Čujte!) Ta izjava ministrova je razdražila vse naše poslance. Odgovoril mu je takoj drugi dan posl. Šuklje jako ostro in odločno ter rekel mej drugim, da minister nima zmisla za mukotrpni boj našega naroda sploh, niti za interese države ob Adriii; ter da se v njega izjavi vidi malo one prisege, kojo je storil na ustavo. Zavrnil je torej odločno označeno razžaljenje. Ali tem krasnim besedam niso sledila dejanja. Brez jamstva, da se odstranijo krivice ; brez kakeršne si bodi javne izjave, da bi se nas potolažilo; brez nikakega zadoščenja in brez nika-keršne obljube glasovali so isti naši poslanci ne le za celokupni proračun, ampak posebej tudi za proračun ministarstva pouka inbogočastja. (Burni protesti.) To je bil moment (bilo je meseca novembra) ko nisem več mogel ostati v krogu naših poslancev, odslej nisem več zahajal v seje klubove, a mene tudi niso več zvali v hrvatsko-slovensko zvezo. Vsa satisfakcija, kojo smo dobili od vlade, obstala je v tem, da so premestili nekega uradnika iz jednega slovenskega okraja, kjer je bil sodno kaznovan, v drugi hrvatski okraj (Smeh!) ter da so obljubili ugodno rešiti dva rekurza, ki sta menda ležala že zaprašena par let pri ministarstvu; obljubila s« je tudi ugodna rešitev zastran slovenskih šol v Trstu in Gorici. V Gorici pa so morali slovenski stariši potrošiti 80 gld. pri notarju za legalizacijo podpiaov, da 8o smeli prositi šole, katera jim grn po zakonu. (Velika senzacija.) In s takim vspehom so se menda še ponašali ti dobri slovenski poslanci v Ljubljani o Božičnih praznikih. Smeh in ploskanje.) V Hohenwartovem klubu vlada pač mnenje, da se sine govoriti proti nepravicam, ali potrebni denar se mora dovoliti;] a kaj pomaga to, ko ministri navadno niti ne poslušajo naših govorov, in jim je le do tega, dobiti potrebni denar, da morejo nadalje voditi državno Indijo. — Gospoda moja, nikakor ne zadošča samo govoriti, ampak z de)anji je treba dokazati, da zahtevamo jednakopravnost. Da se zistematično dela proti nam, priznavali so vsi naši poslanci, a vender so glasovali za vlado in tako indirektno odobrili uje postopanje. In ne le indirektno, ampak tudi izrecno so je odobrili. To pa prt razpravi o trgovskih pogodbah. (Razburjenost.) Posl. Šuklje je tem povodom izjavil v imenu njegovih somišljenikov, da odobrujejo /istem na zunaj in na zuotraj. (Silno razburjenje.) Gospodu moja, ozrite se okolo sobe , je li mogoče odobravati takov notranji zistem? (Ne, ne!) Glede zunanjega konstatujem le, da smo po tem /.istemu zavezniki onib, ki so pred 25 leti skupno bojevali se proti naši državi. Milijoni se dajejo Lloydu, podunavski parobrodni družbi, železnicam brez nikako gospodarske vrednosti, za nepotrebne prometne naprave na Dunaji itd. Isto tako nam ne bode koristilo urejenje valute. Za tak zistem nisem sedaj in ne bodem nikdar. Ako tudi dobimo kake mrvice na jedni strani, vzamejo nam jo na drugi; in mi se moremo boriti za vsako malenkost, katera nam itak gre po zakonu. Zato pa moramo zahtevati, da se sedanji zistem premeni. (Burno pritrjevanje.) Za normalne potrebe naroda hrvatskega in slovenskega v Istri ni mi bilo možno dosta delati uprav zato ne, ker pri nas vladajo nenormalni od-nošaji. Vender je dr. Laginja povodom razprave o prometnih napravah Dunajskih naglašal glavne materijalne potrebe Istre. V Istri so zares preža-loBtni odnošaji. Kako postopajo vladni organi tu doli proti nam, bodi v dokaz nastopno. Dokler dopisujejo občine c. kr. uradom italijanski, odgovarjajo tudi ti uradi italijanski; kakor hitro se pa stvar tako preobrne, da piše občina slovenski ali hrvatski, odgovori se jej — nemški. V tem pogledu stavil sem interpelacijo na grofa Taatfea in njega odgovor je bil še zadosti povoljen. Izjavit je namreč, d a uradi morajo dopisovati občinam v njih jeziku. To naj si dobro zapomnijo nuše občine in posamičniki; naj se ne dajo prestrašiti od nikogar ter naj imajo pred očmi, da uradniki so za ljudstvo, ne ljudstvo za uradnike. (Konec prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 31. maja. Iz valutnega odseka. Včeraj ho se začela posvetovanja valutnega odseka. V generalni debati oglasil se je mladočeški poslanec E i m in se skliceval na njegove stranke kolektivno izjavo, v kateri so navedeni državo-pravni, politični in ekonomični razlogi, iz katerih se stranka upira vladnim predlogam. Naglafial je, da je pravica kovati novce, regal češkega naroda, atribut češke krone. Kompetencijo v teh stvareh tudi pokvarjeni dež. red ni odrekel dež. zboru, in ta se tej pravici nikdar odpovedal ni. To pravico urediti bi bilo šele po posebni pogodbi. Navzlic temu stavili budemo v specijalni debati razne nasvete. Govornik naglasa potem, da je privrženec zlate vrednote in jo zagovarja odločno, trdeč, da jenefundiran papirnati denar pravo državno falsitikovanje denarjev. Tudi relacija se mu vidi upravičena, upira se pa določitvi termina, kdaj je začeti plačevati v gotovini. Navaja, da so politične razmere na Češkem takšne, da se mu vidi doba za regulacijo neprimerna. Danes ali jutri se more lahko zgoditi, da bodemo celo proti svoji volji prisiljeni oBtaviti vroča Dunajska tla. — Za Kimoni govorili sošeBeer in Neuwirth ter rioančni minister dr. Steinbach. Staročehi o vladi, V staročeškem političnem društvu na Karli-novem govoril je v nedeljo Riegrov zet dr. Braf in rekel, da je v boji mej Staro- in Mladočehi zmagal grof Taaffe. Zanesljive večine sicer nima, pa vender je dognal trgovinske pogodbe, kočljive prometne naprave Dunajske in se lotil valute. To je sistem protitežja. V državnem zboru so tri velike stranke in vsaka je nasprotje druge in celo največja stranka, nemško-liberalna, začela je pobirati drobtinice, ki padajo z mize Taafteove. Končno zagovarjal je Braf vkupno delovanje Staročehov in Mladočehov. Humunska deputacija. Zatirani ogerski Iiumuni odposlali so nekaj sto odličnih svojih mož na Dunaj, da izroče cesarju posebno spomenico, v kateri so popisane v nebo kričeče krivice, katere se gode Rumunom na Oger-skem. Dunajski protisemitje, ki podpirajo vse težnje inih narodov samo če se gre tudi proti Židom, priredili so dva velika shoda. Prvega je vlada razpustila, na drugem govorila sta razen mnogih drugih govornikov tudi dr. Lueger in Biankini, ki je izrekel v daljšem govoru iskrene simpatije Hrvatov za Ilumune in naglašal solidarnost interesov obeh narodov. Hrvat|e »e bote za ravnopravnost vseh narodov in kakor svojemu bratu žele, da bi se zboljšal položaj ogerskih Rumunov. Končno prokla-moval je Biankini „federacijo" hrvatsko-rumunskih interesov. Govor B ankinijev vsprejer. je bil z velikim navdušenjem. — Avdijencije pri cesarji niso mogli dobiti odposlanci navzlic temu. da so povsod trkali, tudi pri grofu lfohenvvartu. Reklo se jim je, da je to stvar, katera spada v delokrog ogerske vlade. Volitve za hrvatski sabor. Pri včerajšnjih volitvah teklo je vse tako, kakor se je vedelo že naprej. Volilna borba bila je od 51 volilnih okraiev le v kakih 30, kjer sta si stala nasproti kandidata stranke prava in vladni kandidat. V 16 okrajih ni imela vladna stranka nobenega protikandidata, v Sisku pa vladna stranka niti ni postavila kandidata. V ontalib je postavila srbska stranka svoje kandidate. Da so zmagali večinoma — kolikor nam je do zdaj znano — vladni pristaši in prodrli vladni kandidatje, to je itak že bilo gotovo. Od opozicije znane so do zdai naslednje zmage: V Sisku voljen |e dr. Jos. Frank, v K riževe u voljen je Grdenič, v Karlovcu zmagal je dr. Banjavčič proti vladnemu kandidatu, v Sv. Ivanu Zelini voljen je dr. Mile Starčevič jednoglasno (vladni kandidat je odstopil), v Doleuji Stubici gotova zmaga Be-dekovičeva. Vsi imenovani izvoljeni so bili kandidati stranke prava. Voljenih vladnib kandidatov je znanih 27. Huda borba bila je v Ivancu, kjer je podlegel opozicijonalec Župnik Jambrešić z 79 glasovi proti 101, katere je dobil vladni kandidat. — Danes vrše se volitve v 23 volilnih okrajih. V nanje di/arf. /iolgarsku in Turčija. V Sofiji so, kakor se čuje, zopet povsem zadovoljni s Turčijo, ker je dovolila graditi novo železnico iz Sofije v Solun. A Turčija ni sedaj nič kaj zadovoljna z Bolgarsko Ker se je namreč ne-ovržno izkazalo, da je bil atentat, katerega so pripravljali v Ruščuku. naperjen proti Turčiji, zahteva turška vlada, naj Bolgarija kaznuje zločince kar najostreje, gospod Stambulov pa tega neče storiti, dokler ne bode Turčija jednako postopala z bolgarskimi, na Turškem živečimi emigranti. Anarhistični shod, V soboto zvečer sklicali so Pariški anarhisti velik .shod, na katerega so došli tudi vsi tisti, ki so bili zaradi dinaraitnih atentatov zaprti, pa zopet izpuščeni. Vseh zborovalcev je bilo okoli 500. Govorniki slavili so zasluge R&vacholove in izrekli svoje obžalovanje, da se mu niso posrečile vse nakane. Anarhistični žurnalist Zocco je dokazoval, da so vsi uradniki, novinarji in duhovniki sreli za smrt in da jedino pravo sredstvo je dioamit. Odhajajo peli so anarhisti novo svojo himno, ki ima refr€n: Dansons, chansons et dinamitont. (Plešimo, pojmo in dinamizirajmo.) Dopisi. Is \ovega atesta, dne 28. maja. [Isv. do p.] (Kandidatje sa občinske volitve.) Pred kratkim se je v našem mestu osnoval odbor narodnih meščanov, ki je po vsestranskem pre-vdarjanji sklenil sa nsše občinske volitve, ki bodo nekako sredi junija, predlagati p. n. volilcem naslednje kandidate: za I. razred odborniki gg.: Ignacij Fajdiga, dr. Jos. Marinko, J. Loger, Franc Seidl, dr. Jakob Schegula, J. Škerlj; namestniki gg.: Viktor D urini, Ljud. I lovski, Martin Mohar. — Za II. razred odborniki gg.: Maks Brunner, Josip Koš i če k, Adolf Pauser, dr. Albin Foznik, Vinko U mek, dr. Ivan Vav-potič; namestniki gg.: Fran Košiček, Jos. Mogu lič, Anton Vertačič. — Za III. razred odborniki gg.: Gregor Gregorc, Anton Jarc, Franc Kas tel ic, Anton Kos, Ivan Krajec, Franc Perko; namestniki gg.: Fr. GoleŠ, Anton K a s t e I i c, Dragotin Kune. Pripomnimo, da bo pri sestavljanji tega imenika sodelovali možje iz tako zvane „liberalne" in tudi možje iz tako zvane „klerikalne" stranke Slovencev, da so tudi kandidatje iz obeh imenovanih strank, da se sploh ni nič gledalo na to, če je kdo liberalnega ali klerikalnega mišljenja, ampak odločilno je bilo le to, če je dotični zanesljiv Slovenec. Nemci in nemško misleči možje v Novem mestu bo si tudi postavili svoje kandidate ter si prizadevajo, da bi ž njimi zmagali; pokažimo jedenkrat le-tein, da bomo njim nasproti vedno zjedinjeno postopali, kakor hitro bodo hoteli nastopiti kot stranka, — prav zato nismo postavili nikogar iz njihove srede kandidatom. Naj voli vsak zaveden slovenski voli lec gori navedene gg. kandidate v občinski odbor in sicer tako, kakor so za posamezne razrede postavljeni, ker smo ta imenik z ozirom na tO tako sestavili, da se ne izgubi noben glas tako, če bi moral jeden ali drugi gospodov kandidatov glas samemu sebi dati. X l>ol»rove pri Ljubljani dne 23. maja. [Izv. dop.] (Šolski vrt.) Sedaj je prav tisti čas, ko se je na šolskem vrtu pomladansko delo po največ dokončalo. Marsikoga bode torej znabiti zanimalo, ako s površnimi potezami narišem nekoliko naš — rekel bi — neizčrpni vir za sadno drevje. Naš šolski vrt ustanovil se je na prigovarjanje marljivega g. nadučitelja M. R. leta 1886. Prej na Dobrovi sploh ni bilo šolskega vrta. Sedaj pa imamo tacega, da ga gotovo daleč na okoli ni kmalu njemu jednakega. Velik je 1020 m3 is ves ograjen z leseno ograjo. Kdor bi bil videl prostor pred postankom šolskega vrta in sedaj, gotovo bi ne verjel, da je bilo sploh mogoče iz te mrtve zemlje in tako lužaatega sveta kaj tacega preustrojiti. Toda ne samo, da se je zemlja za mnogo zboljšala, temveč tudi, da se je že letošnjo pomlad dalo iz vrta 120 lepih, visokodebelnih drevesc marljivim, za sad jarstvo vnetim Dobrovčanom, zdelo bi se marsiko-mur neverjetno. A vender je tako. Sedaj pa bode vsako leto mogoče, ako ne pride kaka posebna nesreča nad mladi zarod, dati 100 do 150 raznih drevesec; to bode k povzdigi sadjarstva v tukajšnji občini gotovo mnogo pripomoglo. Hvala in čast za vse to gre nadučitelju g. M. R , izurjenemu in marljivemu sadjerejcu. Tukajšnja občina nima ni-kacih drugih skrbi za šolski vrt, nego to, da mora plačati od zemlje, ki ni občinska lastnina, lastniku vsako leto 7 gld. najemnine. Da se pa drugi stroški pokrijejo, katere provzročuje obdelavanje vrta, preskrbi potrebne svote vse g. nadučitelj sam iz prispevkov, katere nabere ob raznih prilikah pri raznih dobrotnikih. Da bode vrt posebno ličen, ob-robiti je dal letos vse gredice z rušo. Steze so se vse prekopale, potem pa s čreslom in peskom posule, dalje je že letos privezanih nad 400 cepičev na razne divjačke in tudi na mnogo starejše drevo. Da je vrt res vzgleden, o tem se vsakdo lahko uveri, kogar le pot do Dobrove ne plaši. Nadučitelj g. M. R. pa se je lotil tudi vrboreje. Že v letib 1890 in 1891 je sproBil iz c. kr. gozdnega vrta po več tisoč vrbovih količkov, katere so potem na njegovo prigovarjanje potaknili v zemljo neka~ teri tukajšnji posestniki na pripravnih krajih svojega posestva. Letos pa je še na šolskem vrtu ti-koma ob ograji potaknil preko 3000 vrbovih potaknjencev, kjer bode imel potem neizčrpen vir za vrbove količke. Da bi imela Kranjska le še več tako marljivih in vstrajnih šolskih vrtnarjev! Gotovo bi ne bilo toliko krajev, kjer se prideljuje primeroma še jako malo sadja. Blagostanje kmetskega ljudst/a bi se potem vedno bolj zboljševalo in vedno manj bede bi bilo v kmetskih seliščih. Bog naj torej ohrani našega marljivega in vestnega g. nadučitelja In sadjerejca še prav mnogo let! Ob jednem pa naj nam obudi tudi še več v izredni marljivosti njemu podobnih mož v večjo povzdigo skoro pro-palega sadjarstva! Občni zbor „Dramatičnoga društva*'. V Ljubljani, dno 21. maja. 'Dalie.) Tajnik gosp. A. Trstenjak nadaljuje v poglavitnem : Omenil sem že v početku izvestja, da se jeseni prično predstave v novem deželnem gledališču. .Dramatično društvo" stopilo je po svojih dveh za-stopkih, dr. Valentinu Krisperju in Antonu Trsten-njaku, v zvezo s slavnim deželnim odborom kranjskim radi oddaje novega deželnega gledališča. Na podlogi posvetovanj dognalo in sklenilo se je naslednje. Kakor znano, prirejale se bodo v novem deželnem gledališču slovenske in nemške predstave. Da bi se spet ne uvele stare nevgodnosti, ki so vladale glede lož v prejšnjem gledališču, sklenilo je naše društvo potegniti se za to, da se lože oddado posebe za slovenske in posebe za nemške predstave. Predlog ta odobril se je na obeh straneh, in tako se bodo oddale lože posebe za naše predstave, in to, kakor smo sklenili, potom dražbe. S tem korakom ustreglo se je sploh občni želji našega občinstva, katero hoče biti popolnoma ločeno od nemških predstav. Glede števila tedenskih prestav izposlovalo si je „Dramatično društvo" dva večera na tedeu. Ker pa se bode sezona pričela a 1. oktobrom in se končala s cvetno nedeljo, priredilo bode „Dramatično društvo" v novi sezoni do 60 predstav, torej Še jedenkrat toliko, kakor do zdaj. Vsled te pomnožitve predstav nastala je naravna posledica, da bode treba skrbeti za obširnejši repertoar in da bode treba znatno pomnožiti osobje za dramo in opereto. Kar se tiče novih an-gažma za igrokaz sploh, naleteti je moralo društvo na velike zapreke. Ni namreč slovenskih igralcev, ki bi se mogli angažovati. Nekoliko laže je pri angažovanju za opereto. Četudi smo izgubili gosp. Frana Bučarja, angažovali bodemo vender lahko kakega Čeha kot tenorista, dobiti nam je tudi možuo basista, in ker nam je tudi naš dični bari-touist g. Job. Nolli obljubil sodelovati v novem deželnem gledališču in ker nam končno tudi obe dami pevki ostaneta zvesti, upamo, da bodemo mogli po dvakrat na teden igrati, in to zlasti tedaj, ako bodeta drama in opereta uspešno delovali. Ob katerih dnevih bode igralo „Dramatično društvo? Načelno se je dognalo, da je vsaka druga nedelja naša, le glede praznikov ni se še ukrenilo nič defioitiv-nega, ker njih večino zabteva nemški ravnatelj oziroma tukajšnji Theaterverein za se. Po poročevalčevem mnenju bila bi pač skromna zahteva, da dobode „Dramatično društvo" polovico praznikov ter si v tem zmislu usojam staviti predlog b pri-Btavkom, naj prihodnji odbor skrbi, da se pri razdelitvi dnij na to ozira. Kdo da bode otvoril novo deželno gledališče, s tem vprašanjem bavil se je odbor „Dramatičnoga društva" ter si je izposloval prvi gledališki dan, to je dan slovesne otvoritve. Ker pa „Theaterverein" tudi hoče za Nemce otvoriti gledališče, otvoril ga bode za nami. Konečno je bilo in bode še treba urediti vse, kar se tiče skušenj v gledališču, razdelitve prostorov za garderobo. V se to rešilo se je, kolikor se to more sploh rešiti povoljno tam, kjer potrebujeta take stvari oba podjetnika. Sploh pa je to stvar novega odbora, kateri bo nadaljeval započeto delo. S tem završujem svoje poročilo. ZavrŠujoč je pa ne morem, da ne bi vsaj kratko omenil, da svoje petindvajsetletuice ne bi mogli lepše slaviti, nego jo bodemo slavili s tem, da nam je dežela kranjska postavila nov hram umetnoBti, v katerem nam bode nadaljevati započeto delo, ako Bog da, z večjim uspehom. Dva sina bratskega nam naroda češkega, katerima je izročila dežela naša Časten nalog, ustvariti in dati obliko novemu svetišču slovanske dramatike, malone sta že na koncu svojega dels. Pred jesenjo otvorili bomo novo deželno gledišče in začeli bodemo v njem novo dobo. Vsakega iskrenega Slovenca prešinja v tem trenotku Želja, da bi se s novo dobo res pričela tudi nova doba v zgodovini slovenske drsmatične umetnosti, doba novega sijaja in slave slovenskegu imena. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Osebne vesti.) Sodni praktikant pri dež sodišči v Ljubljani, g. Karol Zottmann, imenovan je avskultantom na Kranjskem, sodni praktikant pri dež. sodišči v Gradci, g. Ivan Stialavv-sky, pa avskultantom na Štajerskem. — Uradno avtorizovani rudarski inžener g Pavel H artnigg preselil se je iz Kritiacba na Štajerskem v Št. Janž na Dolenjskem. — Konceptnimi praktikanti pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu so imenovani: Pravniški praktikant dež. sodišča v Zadru J. Tombola ni iu poštna praktikanta in absolvirana pravnika G. Paul i v Beljaku in K. Seitner v Kuf-steinu. Poštnimi oticijali so imenovani poštni asi-stentje gg. Jožef Flere v Ljubljani, A. Bra-chetti in A. Col o rab r i v Trstu. — (Častna nagrada.) Naš rojak, profesor fizike na c. kr. vseučilišči v Gradci g. dr. Ignacij KlemenČiČ, dobil je skupaj s profesorjem fizike na vseučilišči v Inomostu, g. dr. E. Lecbnerjem, baron Baumgartnerjevo darilo 1000 gld. „za najbolje, fiziko pospešujoče delo." Darilo je pripoznala ces. akademija znanosti na Dunaji. — (Govorniško nagrado) v znesku 30 gold. prejel je danes znani Ljubljanski mizar gosp. Jože Regali, to pa od tukajšnjega c. kr. okrajnega kot kazenskega sodišča. Ta glavni agitator tukajšnje klerikalne stranke je na znanem shodu »Katol.-polit, društva" dne 21. pr. meseca govoril o nekih mestnih uradnikih, ki so nove kasarne zidali in prouzročili mnoge nepotrebne troške in dejal je, da bi bila vsaka druga občina take uradnike že davno spodila ; konečno je trdil, da so mestne šole naročale klopi po 8 gld, on ali kdo drugi pa bi bil rad naredil take klopi po 5 gld. ali po 4 gld. Zaradi tega žaljivega očitanja pozval jo mestni župan mestna inženirja gg. Duffeja in Hanušs, v katerih področje so spadala dotična dela, da naj nastopita pot kazenske tožbe proti Jožetu Regaliju. In danes je bila ta obravnava pred tukajšnjim c. kr, okrajnim sodiščem. Obtoženec se je vil in vil in celo trdil, da je mislil na uradnike kranjske stavbene družbe, ne pa na mestne uradnike; a ni pomagalo nič, ker je bila resničnost obtožbe uradno dognana. Gosp. Jože Regali je rekel, da rad prekliče, a da globe ne plača. Na to ga je kazenski sodnik obsodil zaradi razžaljenja časti v 30 gld. kazni in povračilo troškov. — Tako se torej ocenijo priče in dokazi, katerih se je naša klerikalna stranka posluževala proti mestni upravi pred zadnjimi mestnimi volitvami! — (Slovenska pravna terminologija) je, kakor znano, jedna najpoglavitnejših skrbij v delovanji društva „Pravnika". Da se sestavi nemško-slovenski terminologijski slovar, v ta namen so dru-štveniki lani in predlanskim izpisali vse pravne besede iz državnih zakonikov in deželnega zakonika kranjskega na posebne listke, katerih število presega 4O.0O0. To gradivo je treba kritičuo popre-gledati in urediti. Zato pa se je bilo društvo „Pravnik" pred kratkim obrnilo do pravosodnega ministra grofa Schonborna s prošnjo, naj bi dovolil jednemu iz predlaganih sodnih uradnikov šestmesečni dopust, da bi v tem času uredil vse gradivo in napravil referat za enketo, katera bode konečno ustanovila, kar bi bilo sporno. Sedaj je došel od gospoda ministra odgovor, po katerem se dovoljuje zaprošeni šestmesečni dopust gosp. dr. Janku Bab ni k u c. kr. okr. sod. pristavu v Logatci. Ta čin gospoda pravosodnega ministra zabeležujemo nemalim zadovoljstvom. — (Izlet »Glasbene Matice".) Kakor vsako leto, priredi tudi letos »Glasbena Matica" svoj izlet in sicer v četrtek, dne 2 junija popoludne na Drenikov vrh, ako bode vreme ugodno. Razun gojencev zavoda vabijo se uljudno k temu izletu tudi stariši gojencev in prijatelji zavoda. — (O j, ta trma!) Za državno telefonsko progo z Dunaja v Trst, ki bode šla tudi preko Ljubljane, treba je na Dunajski cesti in v Knallje-vih ulicah na devetih hišah nsstavkov, po katerih bi tekle dotične telefonske žice. Ker je za taka dela potreua dovoljenja dotičnih hišnih posestnikov, naprosil jih je v ta namen mestni magistrat v imenu vodstva za zgradbo ttdefona. Šest jib je dovolilo, trije pa nikakor nečejo privoliti, da bi se na njih hišah naredili ti nastavki, kakor sh jih v druzih mestih, kjer imajo že telefon, vidi na stotine in stotine. Ne preostaje torej druzega, kakor da se bodo po omenjenih dveh ulicah morali postaviti drogi, po katerih bode speljana telefonska proga. Ti drogi ne bodo samo ovirali prometa, nego gotovo ne bodo v olepšavo mesta. Pač obžalovati je, da je kaj tacega sploh mogoče in da mora zaradi trme treh oseb vse mesto trpeti, da se na ta način pokvarita dve izmej najobljudenejili mestnih ulic. — (Pogreb.) Včerajšnji pogreb nesrečnega mladega podčastnika Antona (Justina, o katerega tragičnem konci smo poročali, pokazal je, kako priljubljen je bil pokojnik ne samo pri svojih tova-, rišib, nego tudi pri svojih predstojnikih. Udeležili so se v velikem številu pogreba, poleg njih pa mnogo občinstva Ljubljanskega. Iz Metlike prišla sta mu oče iu svak g. Navratil, ki sta krsto ukrasila z lepimi venci in trobojnimi trakovi. — (Ogenj.) Danes ob polunoči naznanil je strel raz Ljubljanski grad, da gori. Gorela je streha male šupe na Karlovški cesti pod zelenim hribom. Gasilno društvo prihitelo je takoj na lice mesta ter ogenj za malo časa omejilo in pogasilo. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri drugi včerajšnji obravnavi je bil obtožen priletni mizarski mojster Janez Kuhar iz Zagorja hudodelstva uboja. Njegova žena je uzrok vse njegove nesreče, kajti zatoženec pravi, da jej ni bilo jednake mej 1000 ženskami. Pijančevala je vedno, pa tudi z drugimi možmi je imela rada opraviti; prepir in pretep v hiši bila je navadna stvar. Dne 20. marca 1892. poslal je bil zatoženec bvojo ženo od doma. da iztirja nekaj zaostalih zneskov. Ker žene do 7. ure zvečer le ni bilo domov, šel ji je nasproti in videl je, kako je šla njegova žena s sorodnikom Pfeiferjem preko mostu čez vodo Medijo. Ona dva sta se poljubovata in uganjala še druge nedostojne reči, navzlic temu, da so bili navzočni žena in otroci Pfeiferjevi. Zatoženec skočil je na PfeifVrja in mu z nožem preparal suknjo, potem pa napadel svojo pijano ženo Rezo Kuhar ter ji prizadel na desni roki težko rano. Pfeifer je zbežal, njegova rodbina pa za njim, pijana žena pa je padla z mostu. Zatoženec pravi, da jo je potegnil še dalje pod most, da bi ne padla v vodu, ker je nam ni mogel odnesti s tega opasnega prostora. Obtožba trdi, da je zatoženec dosti prepozno na pomoč klical, da je pustil svojo ženo izkrvaveli, čeprav je vedel, da jo je težko ranil. Zdravniški izvedenci dr. Kapler in dr. Schuster izjavita, da bi se bila smrt Reze Kuhar labko še preprečila, če bi se bila zavezala rana na desni roki vsaj v teku dveh ur. To se pa ni zgodilo, iu ker je ležala Reza Kuhar brez zdravniške pomoči in to v mrazu, umrla je drugi dan vsled dobljene rane. Zagovornik je dokazoval, da je bila za-toženčeva žena res malo vredna, in da je mož bil že zaradi nje zaboden. Porotniki so s 7 proti 5 glasom zanikali stavljeno jim vprašanje na uboj in sodi-šče je Janeza Kuharja zatožbe oprostilo. — Pri današnji prvi porotni obravnavi bil je obtožen Primož Burjak, 70 let stari užitkar iz Horjula, zaradi po-siljenja, nečistosti, oskrumbe in krvosramoosti v zmislu §§. 127, 128 in 131 k. z., v zmislu obtožbe krivim spoznan ter po §. 12G z uporabo § 34 k. z. obsojen v 5letno težko ječo, poostreno vsak mesec s postom. Obtožeuec, ki je začetkoma vse tajil, zaklical je, ko se mu je naznanila kazen: „0, Jezus, 70 let tem star, za tako malo stvar pa 5 let, saj jib še doživel ne bom." — (Občinske volitve.) V Češnjicab v Zatiškem okraji izvoljen je županom posestnik gosp. Fr. Mandelj, za občinska svetovalca pa posestnika gg. Fr. Jauežič in J. Urh. — V Adlešičah v Črnomaljskem okraji izvoljen je županom zopet dosedanji župan iu dež. poslanec g. Niko D rago š, za občinska svetovalca pa posestnika gg. M. Adlešič in Iv. Požek. — V Bistrici v Kamniškem okraji je izvoljen županom posestnik g. Primož Dobov-šek, za občinska svetovalca pa gg. Franc Zamljen in Andrej Močnik. — V Mošnjah v Radovljiškem okraji je izvoljen županom posestnik gosp. Andrej Jurgele iz Spodnjega Otoka, za občinske svetovalce pa gg.: posestniki J. FinŽgar iz Brezij, J. Cvenkelj iz Ljubnega iu J. Rozman iz Prapreč. — (Svojo mater zastrupil.) V Konjicah zaprli so pretekli četrtek 35letnega gruntarskega sina Antona Klinca iz Rečice na Spodnjem Štajerskem, ker je zastrupil avojo 651etno mater. Razprl se je ž njo, ker mu ni hotela izročiti posestva in ji namešal strupa mej jed, da je umrla. Ovadil ga je njegov svak. — (Akad. društvo .Triglav") v Gradci je na II. rednem zborovanji dne 25. t. m. za poletni tečaj izbralo si sledeči odbor : predsednik: drd. med. Ivan Jenko, podpredsednik: caod. iur. Silvij D o-m i cel j, tajnik: stud. iur. Josip Faganelj, blagajnik: stud. iur. Vinko Strgar, knjižničar: stud. med. Anton Gregorec, gospodar: stud. med. Evgen Sušnik, odbornikov namestnik: stud. med. Anton Vojska. — (Slovenski napisi v Trstu.) Redki slovenski napisi v Trstu grozno bodejo v oči nekatere italijanske pobaline. Posebno radi hladijo svojo jezo nad „Tržaškira podp. in bralnim društvom" in nad »Tržaškim Sokolom". V znak svoje omikanosti mečejo ti pobaiini — nekateri so celo v glace-rokovicah — skozi odprta okna razne tvarine v društvene prostore. Prav po pravici pritožuje se »Edinost" nad takim početjem ter zahteva, da se stori konec takim pobalinstvom. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 30. maja. Mladočeško politično društvo v Jičinu ukrenilo nasvetovati vsem občinskim zastopom, naj, ravuujoČ se po vzgledu mesta Hora/.dovice, odklanjajo vsa opravila v prenesenem področji. Župan Kosteleški izjavil, da je to že storil. Rim 30. maja. Giolitti predložil zakonski načrt, s katerim se pooblašča vlada, da poskrbi uveljavljen je v trgovinski pogodbi avstrijsko-italijanski določene vinske klavzule. Budimpešta 31. majnika. Poslanska zbornica vsprejela jednoglasno predlog o jed-nakopravnosti veroizpovedanj in svobodi bogo-častja. Wels 31. maja. Včeraj obiskala cesarica nadvojvodo Frana Salvatorja in njegovo soprogo. Brody 31. maja. Pri vojaških vajah prekoračil je predvčerajšnjim del naše garni-zije rusko mejo. Kazaki so to zapazili in takoj javili v Itadzivilov ter alarmovali vse ob meji nastanjene ruske garirizije. Naši vojaki spoznali so v tem svojo zmoto in se vrnili na avstrijska tla. London 31. maja. Poslanska zbornica vsprejela s 152 proti 53 glasom irski naučni zakon v drugem čitan ji. Razno vesti, * (Električna razsvetljava v Sarajevu) Kakor bo poroča, hole že prihodnje leto v Sarajevu uvesti električno razsvetljavo. Za zdaj delajo načrte in se bavijo z dotičnimi najnovejimi iznajdbami na polji elektrotehnike, katere se bodo uporabile pri novi napravi. * (Kurir na biciklu.) Brzojavlja se iz Novega Jorka, da je došel tja kurir, ki je vso pot iz Chicaga do Novega Jorka prevozil na biciklu. Prinesel |e depešo generala Milesa v Chicagu generalu llnvvardu v Novem Jorku. Za pot. ki je dolga okolu 1000 angleških milj (aa 250 nemških) potreboval je 108 ur. Javna pritožba. Dne 27. t. m. imel je oditi s tukajšnjega južnega kolodvora romarski vlak na Gorenjsko. Udeležba je bila, kakor navadno pri takšnih prilikah, jako velika. Bilo nas je okoli 450 romarjev, in tolika množica zasedla je seveda hitro vse klopi, nastavljene na peronu |užnega kolodvora, in zasedla tudi stole, katere ima na peronu nastavljene železniški restavratčr Kouig. Nekateri romarji hoteli so si naročiti pijače, kar pridrvi restavratOr Konig, začne kričati, odganjati občinstvo m posamnikom šiloma stole jemati izpod sedala. Razgrajal je tako, da je moral priti „platzinspectoru in narediti mir. Predrzno in nedostojno obnašanje g. Kbuiga vzbudilo je veliko senzacijo, zlasti. ker je ta mož začel se prepirati tudi z uradnikom, dokler mu ni ta stališča pojasnil, da namreč nima perona v najemu, nego da mu je le iz posebne prijaznosti dovoljeno postaviti svoje mize in stole tja. Če pa uradniki, kateri imsjo težavno in jako odgovorno službo, ravnajo z občinstvom dostojno in uljudno, mogel bi to tudi krčmar Kttoig, kateri išče od tega občinstva dobička. Bržkone hotel je krčmar Konig pokazati na ta način animoznost svojo do krščanskih romarjev. V interesu potujočega občinstva sploh se tem potem javno obračamo do velesl. ravnateljstva južne železnice, naj izvoli za vse bodoče čase onemogočiti take dogodke na peronu tukajšnjega južnega kolodvora. V Ljubljani, 29. maja 1892. Več prizadetih romarjev. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja «e priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega ,,.Moll ove<*& Seidlitz praška", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse tezkote prebavljenja. Originalna skatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan tekar A. Molih. c. in kr. dvorni zalagatelj, na 1>UNAJI, Tuch-lauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zazuamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh ikatljic se ne pošilja. 1 (42—8) ga« ii mi..........mti*aaddtdaaadii „LJUBLJANSKI ZVON" •tojl sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. vin i ssvi vn ■■■■■epp^p*ee####^pe Tujci: 80. maja. Pri Httiiei t Priski, Freiberger, Kaiser, Fiscber, vit. pl. Banizza, Fanti, K ral z Dunaja. — T ur k, pl. Stauder s Pidja. — Sehenikar z liakeka. — Obreza z Vrhnike. — Pl. Putti iz Prage. Pri ftimm: Boskovic, Pesendorfer, Blau s Dunaja. — Ounčič iz Zagreba. — Jeršo z Dobovca. — Fischer iz Budimpešte. Pri Juiueiu koloiUoru: Keitlinger, Jug z Dunaja. — Lochling iz < elja. — Kupnik is Borovelj. Pri bavarskem dvoru: Korž iz Logatca. Pri M«M&rl|HW*ui eeaarju: Olifčič iz Trsta. — Hosek i/. Kranja. — Suscher s Krke. — Pintar iz ...... Ogerska papirua renta f>" „..... Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4,/i°/0 zlati zast. listi . Kreditne srečke......100 gld Rudolfove srećke...... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 , Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.. . . 94» 5-67 5850 250 gld. 100 . - n M»?/| - . 5-66 - „ 58-50 141 gld. — kr. 186 110 100 122 116 188 i\ 155 238 50 80 90 75 50 50 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega in tolažil-nega sočutja, kateri so nam došii o nenadni smrti nepozabnega in preljubljenega sina, oziroma brata, gospoda Antona Guštin-a podčastnika v c. in kr. pešpolku št. 17 in za mnogobrojno o obći simpatiji kažoče spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem in vsakomur, zlasti pa gospodu stotniku A n d r i j a n u, gospodu nad poročniku 5. kompanije in gospodu kuratu, kakor vsem gg. tovarišem in prostovoljcem. Isto tako izrekamo tudi svoj«) zahvalo g. podžupanu Ljubljanskemu Vasu Petri ćirii, gospodu predsedniku trgovinske in obrtniške zbornice Perdanu, gospodu veletržcu Skabernetu iu sploh vsem ude-leznikom in udeležnicam. V Ljubljani, dne 31. maja 1892. (641) Žalujoči ostali. Išče se spreten, pošten in zanesljiv zmožen delati tudi samostojno v zemljeknjižnih rečeh ter zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. Plača po dogovoru. (64o-i) C. kr. notarijat v Senožečah. gostilna ob državni cesti mej Laščami in Ribnico, in sicer 4 sobe, 2 obokani kleti, kuhinja, shramba jedil in prostoren hlev, svinjak in vsa hišna oprava s pravico prodajati tobak in prenočevati tujce. Prometa je mnogo in ga bode Še več, kadar se bode gradila Dolenjska železnica, ki pojde prav tod. Pogoji so ugodni, eventuelno ae hiša tudi proda. Jožef Polanc (587—4) Praprače tU. O, pošta Vel. banče. Najprimernejša darila za birmance so dobro n rej ene ure katere se dobivajo po Jako nizkih cenah proti jamstvu pri (603—2) na Mestnem trgu it. 8. VABILO OBČNI ZBOR društva „Narodni dom" v četrtek dna 2. junija 1892.1. ob 7. uri zvečer v novih čitalničnih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikove. 3. Porofilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledoval nega odseka. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev upravnega odbora. 7. Volitev pregledovalnega odseka. 8. Nasvet glede zgradbe drultvenega poslopja. 9. Posameznosti. V Ljubljani, dne 25. maja 1892. Z ozirom na važnost 8. točke želeti je prav mnogobrojne udeležbe, h kateri vabi vse čč. p. n. ustanovnike, deležnike, darovatelje in podpornike najprijaznejše (687) upravni odbor. Restavracija in kavarna v Švicariji. Od 1. junija dalje vsak dan: ufkT~ Gorke in mrzle Jedi. — Hmler.Jevo ^pj| fgmT' mareno pivo. — Avatri|aka, dolenjska ~a)nj OST in UriilHkavina. — Vsak petek ribe ■ar* in rake. ~W K obilemu obiskovanju vabi najuljudneje z odličnim spoštovanjem (638. I^ratra. EdLer rcstavrater. Prodaja tovarne. Poleg železniške postaje I^aze ležeče in z njo po mali železnici zvezano tovarniško po* sestvo |e na prodaj. Ono obstoji iz glavnega poslopju, prirejenega v izdelovanje anažilnega prahu (Putzpulver) z vsemi potrebnimi stroji iu s 6 konjskih sil močnim parnim strojem, dalje iz poleg Btoječe lope in hiše z lepim stanovanjem v sredi sadnega vrta in tikajočega se travnika. Natanjčneje podatke daje Fran Kotnik v VimIii pri Vrhniki. (639—1) li I j I ii ir m ir ii ii i ■ a a lir a a a Hvgiea-vrelec Kronski studenec je najboljša in najčistejša alkalična slatina, zdravilna voda prve vrste, sosebno dobra, če je pomešana z vinom. Dobiva ne pri Ivanu Luckmann u. Glasom sodbe odličnih zdravniških avtoritet: Izborno, ker upliva ugodno na tek in na prebavo; raztvarja sluzi in zgoščave in je posebno dobro: 1.) pri boleznih na želodci, namreč: kroniskem želodčnem kataru, ako kdo nima toka, ako nt mora probavati, pri dispepsiji itd.; 2.) pri boleznih dihal, jeter, ledvic in tecevcdov; 3.) kot najčistejša, naj* prijetnejša in najbolj zdrava dijeteticna pijaca sploh, in sicer: čista ali zmešana i vinom, konjakom, mlekom ali e sadnimi šoki. (634— l) „Hvgiea-vrelec" je izvrstna alkalična slatina, in posebno primerna za katarhalićne bolezni dihal in prebavnih organov, razen tega pa je to slatino zaradi izbornega ukusa in osvežujočih lastuostij priporočati kot izvrstno dijeteticno pijačo. Na D u naj i, dne 10. februvarja 1892. l*rofpNt»r dr. Mcknltaler, c. kr. vladni svetr.ik itd. Razglas. (604—2) Zaradi oddaje del pri podaljšanji Tržaške ceste od Knaflovih ulic do Marije Terezije ceste z napravo novih betonskih kanalov in zidarskim delom vred se bode vršila dne 4. junija letos o"b 11. uri dopoludne javna pKuieua olertna obravnava pri podpisanem magistratu v pisarni mestnega alavbinskega urada (Mestni trg št. 2, 1. nadstropje), kjer ne tudi pripadajoči načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki ob navadnih urah vsakemu na upogled razgrueui. Ponudbe, v katerih je navesti jednotne cene iu na njih podstavi pro-računjene skupne zneske troska za dotična dela, je izročiti zapečatene iu s pripadajočim 5% vadijem opremljene do določene ure. Niti ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale predpisu, niti take, katere bodo prekasno uložene, se ne bodo jemale v poštev. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 25. dne maja 1892. Htev. 1618. (598—2) za obdržavanje novih mesečnih sejmov v mestu Dozdaj bili so v mestu Pazinu štirje letni sejmi. Na mestu teh ob-državali se bodo za naprej po dovoljenji vis. c. kr. namestništva t Trstu mesečni sejmi v Pazinu po nastopnem redu: I. V mesecih januarji, februarji, marcu, aprilu, maju, juniju in juliju vsak prvi torek v mesecu. b) Na dan 2. avgusta. Ako bi na ta dan bila nedelja, bode semenj dne 3. avgusta. c) V septembru prvi torek meseca. Ako ta torek pade na dan 3. sept., to je na praznik sv. Evfenija, kateri dan je semenj v Gradištu, bode semenj v Pazinu sledeči dan, to je v sredo. d) V oktobru prvi ponedeljek meseca e) V novembru in decembru prvi torek meseca. Ako bi pa na gori odločenih dnevih bil praznik, bode semenj vselej sledeči dan II. Pristop k sejmu dovoljen je vsakomur na mestu, označenem po občinskem glavarstvu ; na prodaj se smejo donaSati vsakovrstne stvari, ki niso izključene iz trgovine, kakor tudi vsakovrstna Živina, ako se dotični gospodarji morejo izkazati z živinskim listom. Rogata živina se ne bode puščala na sejmišče, ako je došla iz krajev, o katerih se sumi, da so okuženi, in če bi tudi gospodar imel redni živinski list. Tudi se ne bode pripuščalo na sejmišče sumljivo meso. V obče se ima strogo paziti na vse predpise zakona t dne 2 9. februarja 1880. 1. štev. 35 in 37 D. Z. L. z izvrševalnimi navodili izdanimi v tem oziru. Natančneji pogoji za trženje na sejmišči morejo se videti pri podpisanem glavarstvu, kakor tudi v sejmo v ne m redu (pravilniku), od katerega se je poslal prepis vsem mestnim in občinskim načelništvom v Istri. III. Prvi nenieiij bode v torek 7. Junija. O-lsiTrsListTT-o o"bčlra.e DFeizIri. 23. maja 1892. Izdajatelj Id odgovora! urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne-.