PRIMORSKI DNEVNIK Poštnin; •CaSSir*1 - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 109 (8511) TRST, četrtek, 10. maja 1973 ^f&ggTmsggg jsgMSTStfKr»:ag»a^^ Tš&srszs. 25LOČNA ZAHTEVA DEMOKRATIČNIH STRANK V POSLANSKI ZBORNICI MRZLIČNA POSVETOVANJA V VSEH ARABSKIH GLAVNIH MESTIH Pobude arabskih držav za rešitev krize med Libanonom in Palestinci Pravočasno je treba zatreti Pojave fašističnega nasilja Sedanja vlada ne more biti kos tej nalogi, ker se poslužuje misovskih Sasov v parlamentu - Danes odgovor predsednika vlade Andreottija P M, 9. — V poslanski zbornici je bila danes na dnevnem reso razPrava o neofašističnem nasilju. Poslanci vseh političnih strank iutrPOs.tavi|i v tej zvezi vrsto vprašanj in interpelacij, na katere bo Prav Z|.U,rai odgovoril predsednik vlade Andreotti. Med današnjo raz-kom0 Je Pr'šlo do incidentov, ko so misovski predstavniki prekinili kaci.Unističnega govornika Natto. Poslanci KPI so reagirali na provo-tl0J? 'n je prišlo do pravega pretepa, ki se je končal le po po-p 'o pozivih predsednika zbornice Pertinija. jt Posegu liberalca Gioma, ki edini med današnjimi govorniki jo^jL^. s^aro teorijo o «nasprotu-lik S' .eksRemizmih», je predsed-Op^ S°c'a'istične skupine Bertoldi ^ oly'l na ^sratnotno popustljivost Vanj, ^vno in subjektivno sodelo-doW dela državnega aparata in sil* ene®a sektorja, gospodarskih tol*2. neofašističnimi načrti. Ber-tn0r Je tudi ugotovil, da vlada ne >v7‘....................... faria?- duhu- ko P3 sama spre’ tu, p ras|stične glasove v parlamen-bi Zedstavnik PSI je zahteval, naj ba, jtkrlnoma izvajali zakon Scel-% r Pozval krščansko demokra-v kat^ se zaveda nevarne logike, Kunčn61"0- vock centristični preokret. Ijen ,° je ponovno izrekel priprav-i vu, Sv°je stranke za sodelovanje do °\ k^ naj bo odločno zaprta e zahtevati od svojih funkcio-ttiiC,!. Pretirane zvestobe antifaši- °e in naj bi ponovno sto- Ptpt? Po( reform. usedndk komunistične skupi- ne v poslanski zbornici Natta je poudaril potrebo po ugotovitvi neposrednih in posrednih odgovornosti za oživljanje fašizma. Zavrnil je teorijo o «n.aspro;tujočih si ekstremizmi!® in podčrtal, da je za ponovno uvedbo zakonitosti in demokratičnega reda potrebno predvsem izkoreniniti «črno mre-žo», ki je našla podporo pri nekaterih gospodarskih skupinah in v določenih sektorjih državnega a-parata. Ko je Natta omenil mi-sovske špekulacije na račun tragičnega dogodka v Primavalleju, so ga predstavniki skrajne desnice začeli zmerjati, kar je dalo povod za prej omenjene incidente. Značilno pa je tudi, da so misov-ci ploskali Nafti, ko jih je ta označil za «dediče fašizma*. Predstavnik KPI je obtožil vlado, da se je posiužila misovskih glasov in s tem vlila novega poguma neofašistični nesramnosti. "I,,,w.im,.iii„liil„lilii,n„„iiiiiimiiiiiii,ii"iiii,iii'iiiiii|iii,iii,in*i|"|iii,i"i"im'i'l"",|i" VČERAJ POPOLDNE V PALAČI CHIGI Razgovor med vlado in sindikati o šoli fredstavniki CGIL, CISL in UIL predložili dokument s pred-za rešitev kočljivih vprašanj italijanskega šolstva S- ~ V palači Chigi je bilo tiitm P°Poldne srečanje med vlad-''Prasi^SJ^vniki in sindikalisti o italijanskega šolstva. Se-se udeležili ministri za r6fi '5calfaro. za delo Coppo in va, ,,B^rn° državne birokracije Ga-ClSL sleralni tajniki CGIL Lama, (»iki sny°rti in UIL Vanni ter taj-in y^lskih sindikatov CGIL, CISL lo&^alisti rUK'Unp^7‘0''1 so izročili ministrom kateriu ( ® predlogi za rešitev ne-, kočljivih vprašanj na podkvi B] latva ter tabele o prilago-L^esa a„c 7-50.000 docentov in ne- Jjdli j Sebja. Dokument so odo-PedstaJ? zjntraj na skupni seji fttov 5 J?*k°v vseh zveznih sindi-žari0„ ov in neučnega osebja <.rv.a predvsem prilagoditev PoatUa3o°šo'le.raVljanje “ de' ?av>iikireaan^u so sindikalni pred-IpVof . Povedali, da je bil po-rninfstri le posvetovalnega tipnih ’ T^^tem ko bodo o kon-« njem UkrePih govorili na pri-.srečanju, ki bo v petek je pogovor koristen in _?*’ da ■ Sekakor pa je Lama de-koi v šoli šolskega .JC . - l/^VUI KUiiOLCll m rialtiepabjel predvsem vprašanja ,7 šolfu Upravljanja šole, distrikta. ši uved- de^"ištva do študija, zvišanja plač. u^ega .Pravice sip° p0Pp,Urnika in zvišanja piac. ta Skatov °ru z zastopniki zveznih alt Sca!farn° mmistri Gava, Coppo Votl°mniv,° ,sPrejeli predstavnike ‘mh sindikatov. Scstanek v Parizu 5 delegacijama •eia - V gradu Celie - bledel te bila danes deseta na de egacijama Saigona in Oito litičnp eri naj naali rešitev jbžnovwre’ ki obstajajo med tau delega ..letnamskima stranema. U> Poga”Je ZRV Van Hieu je ha’. da n„ , iem Prihodu obtožil Z &ai '®kega „ p°števajo vrsto določil V l°bsk0 vi^razuma 0 Premirju, bibodž ada Pa da Pošilja čete kol H eu °- *K>Jub temu, je dejal dojbetnih' mo Predložili nekaj OkoarakreP°v' da bi dosegli Ita b Južn7rUtev. °§nja na vsem Vjgj našnja e§a Vietnama*. abiskirri®eja med obema južno-koaoln tričetrt St(anema je trajala ko77no sestal’- °be strani se bosta Čl* se f1-prihodnji četrtek. Po ho; ’ da L,Je . Predstavnik ZRV Zlasti begati", rajaj° Saigonci pri kar zaaVnem zadrževanju, še •k l;0ktovani 6Va konkretne ukrepe bo >ra sage Premirja, Prav tako bik azpr3ve n nskav delegacija nobe-kar ^v°hoščin vprašanju demokratič- ^555» - posebnim svetovalcem predsednika Nixona Henryjem Kissingerjem ter predstavnikom severnovietnamske vlade Le Duc Thojem. Datum pogovorov, med katerim bodo obravnavali spoštovanje prekinitve ognja v Indokini, še ni bil določen. Sever-novietnamska tiskovna agencija je danes obtožila Američane, da so mučili vojne ujetnike v Južnem Vietnamu ter jih podvrgli nedovoljenim zdravniškim poskusom. Agencija trdi, da trpi 40 odst. se-vernovietnamskih ujetnikov, ki so jih Američani osvobodili za duševnimi motnjami, 80 odst. pa bolehajo za kožnimi boleznimi, lai so jih povzročile strupene kemične snovi, ka Za misovce je govoril bivši monarhist Covelli, po katerem naj bi njegova stranka bila žrtev »obrekovanja, diskriminacij in laži*. Za njim je socialist Macchia-velli podčrtal potrebo po odkritju povezav med kapitalom in novim škvadrizmom. Med drugim je omenil neko srečanje, ki je bilo leta 1969 v Genovi v vili nekega znanega industrijca in na katerem je bil prisoten «črni princ* Valeno Borghese. Govor predsednika demokrščan-ske skupine Piccolija je bil zanimiv predvsem zaradi tega, ker kaže, da je tudi stranka relativne večine na tem, da končno opusti absurdno teorijo o «nasprotujočih si ekstremizmih*. Piccoli je namreč sicer dejal, da nasilje ne prihaja samo z desne, ampak tudi z nasprotne strani, pri tem pa je dodal, da je treba v prvi vrsti izkoreniniti fašistično nasilje, ker gre za prave poskuse pokolov, ki kažejo na točne organizacijske okvire. Fašizem je treba pravočasno prepoznati, pa naj se skriva pod kakršnokoli krinko. Dolžnost države je, je še dejal Piccoli, da poseže in kaznuje manifestacije fašizma, ki so se v zadnjih mesecih pomnožile.. Načelnik socialdemokratske skupine Cariglia je dejal, da po milanskih dogodkih ogromna večina Italijanov še bolj odločno zavrača fašistično nasilje in prevratndštvo. Vlada in državne oblasti, imajo dolžnost, da skrbijo za izvajanje zakona Scelba, istočasno pa tudi vseh členov kazenskega zakonika, ki kaznujejo združevanje v prevratniške namene. Republikanec Reale je izrazil zaskrbljenost, da ne bi bilo podcenjevanja nevarnosti sedanjega položaja prav s strani tistih, ki morajo zajamčiti demokratični red. Za neodvisno levico je Chanoux zahteval razpustitev vseh neofašističnih organizacij ter ugotovil, da Andreottijeva vlada ne more voditi učinkovitega boja proti fašizmu, istočasno pa se posluževati misovskih glasov v parlamentu. Končno je še govoril komunist Malagugini, ki je ugotovil, da so zadnji dogodki pokazali pravi značaj misovske stranke kljub poskusom njenega tajnika, da bi si nadel krinko zaščitnika reda. Kot smo že omenili, bo na posamezne posege odgovoril jutri zjutraj predsednik vlade Andreotti. Samo še občasni spopadi med vojsko in gverilci - Frangie še ni sprejel odstopa ministrskega predsednika Hafeza - Izrael grozil Siriji z represalijami v primeru njenega posega v korist Palestincev BEJRUT, 9. — Po dokaj mirni sove o domnevni verski krizi med .. 'l .................................................................. V Bejrutu so bili tudi včeraj lažji spopadi med vojsko in palestinskimi gverilci. Med enim teh spopadov je bil luksusni hotel Acazar zadet od raketnih izstrelkov. Na sliki hotel Al cazar po eksploziji raketnih izstrelkov noči je bilo danes zjutraj spet slišati streljanje v bližini palestinskih begunskih taborišč šatilah, Sabra in Al Braineh, v raznih predelih glavnega mesta pa so zabeležili vrsto eksplozij. V veljavi je še vedno policijska ura, ki so jo v vsej državi prekinili le za dve uri in sicer od 9. do 11., da bi omogočili prebivalcem, da kupijo hrano. Sporočilo libanonske vojske, ki so ga objavili danes pravi, da so »oboroženi možje* (izraz, s katerim po navadi libanonska vlada označuje palestinske gverilce) sinoči kljub premirju, ki je stopilo v veljavo ob 20. napadli položaje libanonske vojske v Bejrutu in na obširnem področju južnega Libanona z raketnimi izstrelki in z minometi. Poročilo tudi zatrjuje, da so Palestinci napadli vojaško radarsko središče, mednarodno letališče, vojaško šolo in stanovanja častnikov libanonske vojske. Bejrutski list «An Nabar* piše danes, da so mnogi opazovalci videli številne kolone oboroženih mož, ki so prihajale iz Sirije v južni Libanon. Bejrutski radio opozarja danes na pobude nekaterih neznancev, ki širijo po palestinskih taboriščih gla- aiiiimiiiiiiniiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiuiiHiniiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin RAZPRA VA 0 POROČILU PREDSEDNIKA POPITA Samoupravljanje in vloga delavstva glavni temi konference ZK Slovenije Na konferenci, ki se je zaključila včeraj v Ljubljani, so poudarili potrebo po bolj učinkovitem delu slovenskih komunistov BRUSELJ, 9. — Predsednik republike Leone bo jeseni obiskal Bruselj, kjer se bo pogovarjal s predstavniki Evropske gospodar- terih so se posluževali Američani v . ske skupnosti. Vest so sporočili Južnem Vietnamu. * v krogih EGS v Bruslju. (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 9. — Danes se je v Ljubljani končala dvodnevna konferenca Zveze komunistov Slovenije. Začela se je včeraj z uvodnim govorom predsednika ZKS Franca Popita. Popit je med drugim poudaril, da je celotna dejavnost Zveze komunistov po zadnji konferenci pokazala, kako se je zveza v tem obdobju idejno in organizacijsko utrdila kot vodilna sila samoupravne socialistične družbe. V tem obdobju je partija uspešno obračunala z vsemi tistimi silami, ki so sicer z besedami izražale privrženost samoupravljanju, v resnici pa so delovale v nasprotni smeri, k zmanjšanju vloge samoupravljavcev v družbenem živ- ................................. PRIPRAVE NA OBISK BREŽNJEVA V ZDA Po štirih dneh pogovorov v SZ Kissinger odpotoval v London MOSKVA, 9. — Po štirih dneh pogovorov z glavnim tajnikom KP SZ Ieonidom Brežnjevom in z drugimi sovjetskimi voditelji, je posebni svetovalec predsednika Nikona Henry Kissinger opoldne odpotoval iz Moskve. Kissinger je prispel v sovjetsko giavno mesto 4_. maja. Pogovori med njim in Brežnjevom so bili v mestu Zavidovo, 120 km severno od Moskve. Na letališču sta Nixonovega posebnega svetovalca pozdravila podtajnik zunanjega ministrstva Kuznecov in pa sovjetski veleposlanik v Washingtonu Donrin*;. pred svojim odhodom je Kissinger izjavil, da je zelo za(k£ voljen s potekom pogovorov, ki Jih je imel v SZ, da pa ne more dah nobene izjave o njihovi vsebini, a kler ni poročal predsedniku Nixo-nu. Kar zadeva skorajšnje potovanje glavnega tajnika KP SZ Brez-njeva v ZDA, je dejal, da bo potrebno še nekaj pogovorov, preden bodo dali o tem uradno sporočilo. Sovjetska tiskovna agencija TASS ip zvečer objavila tiskovno sporo-«lo v katerem je rečeno, da je bil v SZ od 4. do 9. maja posebni svetovalec predsednika _Nixona H Kissinger, ki je imel vec pogovorov z Brežnjevom. Pogovorov se je udeležil tudi zunanji minister Gromiko. Popoldne je Kissinger dopotoval v London, kjer bo ostal do juta zve-čpr ko ho odpotoval v ZDA, kjer bo poročal predsedniku Nixonu. V Londonu se ■ bo sestal z zunanjim ministrom Douglasom Homom s katerim bo prouči) nekatera naj- j*—ra&strln Posebni svetovalec Bele hiše Kissinger ob odhodu z moskovskega letališča. Spremlja ga podtajnik za zunanje zadeve SZ Kuznecov ijenju in odločanju o razvoju republike. Izvajanje ustavnih dopolnil, je dejal med drugim Popit, je omogočilo izločiti zrno od plev in zagotovilo, da je delavski razred utrdil svoj položaj v družbi. V današnji razpravi se je oglasilo k besedi veliko število razpravljavcev, ki so zajeli vsa področja delovanja Zveze komunistov in vse poglavitne naloge. Na začetku razprave je Milan Kučan vnovič naglasil pomen ustavnih sprememb v Jugoslaviji, rekoč, da so sklepi zadnjega kongresa jugoslovanske Zveze komunistov spodbudili zahtevo po celoviti reformi ustavnega sistema. Ta zahteva je zorela v usodnih preizkušnjah zadnjih let, ko so se močno zaostrovala družbena protislovja in ko so vstopila v ospredje številna socialna vprašanja. Na koncu današnje razprave je konferenca sprejela sklepe, ki med drugim poudarjajo, da pomenijo izhodišča nove ustave bistveno vsebino nalog bližnjih kongresov Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije. Te naloge zadevajo predvsem zahteve po poglabljanju samoupravnega sistema in utrjevanju vloge delavcev v tem sistemu. Delovni človek mora dobiti odločilni vpliv ne le na delovanje svojih podjetij, pač pa tudi na vse politične odločitve, ki zadevajo splošne družbene koristi. V dejavnosti Zveze komunistov pomenijo sklepi druge konference ZKJ in še posebej pismo predsednika Tita odločilno spodbudo za bolj organizirano in bolj u«nkovi-to delo tudi slovenskih komunistov. Glede pomena nove ustave ugotavljajo sklepi konference, da kaže jemati novo ustavo kot temeljno listino samoupravljanja, zato je za njen sprejem treba zagotoviti vsesplošno in demokratično razpravo. Komunisti Pa morajo pri tem delu dajati zgled vsem drugim delovnim ljudem. Na koncu je konferenca potrdila tudi vsebino pisma, ki so ga poslali predsedstvu ZKJ in v katerem predlagajo, naj bi 10. kongres ZKJ vnovič izvolil Tita za predsednika ZKJ. To bo najbolj trdno zagotovilo da bo Zveza uspešno uresničila politiko samoupravne socialistične družbe. DRAGO KOŠMRLJ terih so mnogi posebno zato prispeli v Beograd. Kriza v zahodnonemški KD BONN, 9. — Vodja zahodnonem-ške opozicije Rainer Barzel je danes odstopil s položaja predsednika demokrščanske parlamentarne skupine. Barze! je odstopil, potem ko je večina demokrščanskih poslancev zavrnila njegov predlog, naj bi med razpravo, ki se je začela danes v Bundestagu, glasovali za vladni predlog o vstopu Zahodne Nemčije v OZN. Barzelov predlog je bil zavrnjem predvsem zaradi močnega nasprotovanja desnega krila stranke, ki ga vodi Franc Josef Strauss. muslimani in kristjani. Izjava notranjega ministrstva zatrjuje, da so podobni glasovi popolnoma izmišljeni in brez vsake realne podlage. Zjutraj se je sestal libanonski parlament, ki je zasedal za zaprtimi vrati. Poslanci so izglasovali resolucijo, v kateri izražajo svojo solidarnost z linijo, ki jo zastopa vlada. Parlament je tudi izrazil pohvalo libanonskemu ljudstvu, ki ni nasedlo provokacijam, medtem ko so libanonske oblasti, pravi resolucija, upoštevale tako interese ljudstva, kot interese arabske stvari. Libanonski predsednik Sulejman Frangie je imel dveumi pogovor s kuvajtskim zunanjim ministrom šejkom Al Ahmedom ter z glavnim tajnikom arabske zveze Mahmudom Riadom. Oba sta v Bejrutu, da bi skušala posredovati pri mirni rešitvi libanonske krize. Nekaj časa je pogovoru prisostvoval tudi osebni predstavnik egiptovskega predsednika Sadata Sabri El Koli ter bivši predsednik libanonske vlade Salam. Popoldne je bil na vrsti sestanek palestinskega odporniškega gibanja med Ahmedom, Riadom ter voditeljem Jaserom Arafatom. V vseh arabskih glavnih mestih so medtem posvetovanja, ki v glavnem zadevajo rešitev krize med libanonsko vlado in palestinci. V Kairu se je pod predsedstvom ministra za kulturo Hatema sestal egiptovski ministrski svet, da bi proučil resen položaj, ki je nastal v Libanonu. Ha-tem je potrdil popolno in brezpogojno podporo Egipta palestinskemu osvobodilnemu gibanju in poudaril, da Egipt odločno obsoja vse poskuse, s katerimi bi hoteli likvidirati palestinsko gibanje v Libanonu. Kriza med bejrutsko vlado ln gverilci je v ospredju pogovorov tudi v sirskem glavnem mestu Damasku. Po pogovoru s Frangiem je v Damask dopotoval tudi egiptovski predstavnik El Koli, ki se je v Siriji sestal z zunanjim ministrom Ka-damom ter s predstavniki iraške vlade in nekaterimi drugimi arabskimi osebnostmi. Iz krogov izraelskega zunanjega ministrstva neuradno poročajo, da je Izrael obvestil Sirijo, da ne bo ostal prekrižanih rok v primeru sirskega posega v Libanonu. Kaže, da je vlada v Damasku izraelsko grožnjo vzela dokaj resno. Tudi v Libanonu so prepričam, da je grožnja telavivske vlade pripomogla k preprečitvi morebitnega sirskega posega v pomoč palestinskim gverilcem. Predsednik Frangie do sedaj baje ni sprejel odstopa ministrskega predsednika El Hafeza. Kaže, da bo odločitev v zvezi s tem sprejel v prihodnjih dneh. Štafeta mladosti včeraj na Koprskem (Od našega dopisnika) KOPER, 9. — Zvezna štafeta mladosti se je danes mudila na Koprskem, kjer jo je prebivalstvo vsepovsod prisrčno pozdravilo s toplimi čestitkami predsedniku Titu za njegov 81. rojstni dan. štafeto je prevzel na Kozini predsednik Obalne konference Zveze mladine v Kopru Vladimir Marchezan, nato pa so nosilci štafetne palice obiskali delovna kolektiva «Lama» Dekani in «Mehanotehnika» v Izoli, kjer so jim ob tej priložnosti pripravili kratke kulturne programe. Osrednja prireditev na obali pa je bila v portoroškem avditoriju, kjer je govoril o pomenu tega tradicionalnega voščila in izrazov ljubezni in spoštovanja do tovariša Tita predsednik Obalnega sveta Janko Kosmina. Nato so prebrali še pozdravno pismo v slovenščini in v italijanščini, v kulturnem delu programa pa so sodelovali pevski zbor osnovne šole Lucija, godba na pihala iz Pirana ter folklorna skupina iz Portoroža. V popoldanskih urah so portoroški mladinci izročili štafetno palico hrvatskim mladincem na mostu čez Drago-nijo. Lj. Omladič iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiinimiii PO NEDELJSKEM NACISTIČNEM ZBOROVANJU V PLIBERKU Danes začetek 4. konference ZKJ BEOGRAD, 9. — Jutri bo v Beogradu pričeia i delom 4. konferenca ZKJ, katere se bodo poleg 360 delegatov in članov osrednjih organov ZKJ, kot gostje udeležili tajniki izvršnih organov CK republik m pokrajin, predsedniki komisij predsedstva, ki niso člani predsedstva ZKJ, ter delegacije najvišjih državnih organov zveze ter družbe-no-političnih organizacij Delo konference bo spremljalo nad 300 do-toačifc in tujih novinarjev, od ka- Beograjski list «PoIitika» provokaciji na Koroškem Avstrijske oblasti na zatožni klopi, ker niso prepovedale protislovenske manifestacije Proslave v Ljubljani ob dnevu zmage (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 9. — Ljubljana danes praznuje dan zmage in hkrati tudi obletnico osvoboditve. Proslave, ki si se začele ze včeraj, bodo trajale več dni. Končale pa se bodo v soboto s tradicionalnim pohodom ob žici okupirane Ljubljane. Pohoda se bo udeležilo nad 15 tisoč športnikov, ki bodo razdeljeni na nekaj več kot tisoč skupin. Sinoči je bila v Slovenski filharmoniji slavnostna počastitev dneva zmage. Na prireditvi so podelili nagrade za največje dosežke posameznikov na raznih področjih delovanja. Tako je dobil nagrado Dane Dovjak, direktor podjetja PTT, Ljudmila Ples-ničar-Gec, kustos mestnega muzeja v Ljubljani, Tomaž Weber, profesor na pedagoški akademiji in dr. Zdenka Humar-Ralca, zdravnica v osrednjem otroškem dispanzerju v Ljubljani. Na slavnosti je govoril tajnik mestne konference Zveze komunistov Ljubljane, Vinko Hafner, ki je orisal dogodek pred 28 leti, ko je Ljubljana doživljala slavne dni zmage in dokončne osvoboditve. D. K. Sestanek neuvrščenih držav v Kabulu BEOGRAD, 9. — Danes zjutraj je odpotovala v Kabul na zasedanje stalnega odbora 16 neuvrščenih držav jugoslovanska delegacija pod vodstvom namestnika zveznega tajnika Jakša Petriča. Naloga odbora, katerega člani so Alžirija, Egipt, Irak, Maroko, Sudan, Burundi, Etiopija, Senegal. Tanzanija, Zambija, Indija, Indonezija, Malezija, Cejlon, Jugoslavija in Afganistan, je opraviti določene politične in druge priprave za 4. konferenco neuvrščenih na vrhu, ki bo v začetku septembra v Alžiriji. Seja vodstva PSI (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Odkritje spominske plošče fašističnim zločincem v Pliberku na Koroškem, označuje »Politika* v komentarju pod naslovom «Pošast iz Pliberka* kot brezobzirno provokacijo, usmerjeno ne le proti slovenski manjšini na Koroškem, temveč proti Jugoslaviji in dobrosesesednim odnosom med Jugoslavijo in Avstrijo. «Politika» ugotavlja, da je bil za provokacijo namerno izbran kraj blizu jugo-siovansko-avstrijske meje in čas, ko se vse države Evrope trudijo, da vzpostavijo čimboljše medsebojne odnose, med njimi tudi Avstrija in Jugoslavija. Očividno je. ugotavlja «Politika», da zboljšanje avstrijsko - jugoslovanskih odnosov ne ugaja mračnim silam, ki so v Pliberku pokazale svoj pravi obraz. Dovolitev te provokacije, ki lahko samo škoduje nadaljnjemu razvoju dobrososednih odnosov, na kar je jugoslovanska vlada v naprej opozarjala, kaže, da pristojne avstrijske oblasti nimajo moči, ne le, da preprečijo neonacizem, kar so dolžne po državni pogodbi, temveč tudi, da zaustavijo širjenje mržnje prav na obmejnih področjih, kjer je krepitev zaupanja in dobrososednih stikov najbolj potrebna. Kdor je zainteresiran za dobrososedne odnose, kdor se v sedanji evropski situaciji zavzema za konstruktivno sodelovanje, za kar so se izrekli tudi uradni avstrijski zastopniki, ta bi moral najti način, da to pripravljenost potrdi tudi v delu. B. B. Jugoslovansko-sovjetski razgovori v Beogradu (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 9. — V zvezni skupščini so se danes pričeli razgovori med delegacijo sovjeta nacionalnosti vrhovnega sovjeta ZSSR, ki je včeraj, na vabilo zvezne skupščine, prispela na večdnevni obisk v Jugoslavijo, in delegacijo sveta narodov zvezne skupščine. Razgovori so v bistvu nadaljevanje razgovorov, ki so se pričeli lani, med obiskom zastopnikov sveta narodov v Sovjetski zvezi. V današnjih razgovorih so člani jugoslovanske delegacije seznanili svoje goste z izkušnjami v delu sveta narodov, z razvojem Jugoslavije in z jugoslovanskim ustavnim sistemom. Po razgovorih je predsednik sveta narodov Mika Špiljak priredil kosilo v čast delegacije sovjeta nacionalnosti. Med kosilom sta špiljak in predsednica sovjeta nacionalnosti Jadgar Sadikovna Nasridinova izmenjala zdravici. Špiljak je med drugim poudaril, da je sodelovanje med zvezno skupščino in vrhovnim sovjetom sestavni del uspešnega sodelovanja med obema državama, osnova, na kateri se razvijajo jugoslovansko - sovjetski odnosi, pa je enakopravnost in lastna pota graditve socializma, ki omogočajo še širše sodelovanje med obema državama na vseh pod-ločjih. -- B. B. RIM, 9. — Pod predsedstvom tajnika De Martina se je danes sestalo vodstvo PSI, ki je med drugim potrdilo kandidatne liste za bodoče deželne volitve v Furlaniji-Julijski krajini. De Martino je nate obrazložil socialistični predlog o reformi RAI-TV, o čemer se je razvila razprava, ki jo bodo nadaljevali tudi jutri. Vodstvo PSI je tudi odobrilo resolucijo, ki izreka popolno podporo desetim milijonom delavcev, ki se bodo jutri udeležili vsedržavnega dneva boja za obnovi lev poljedelstva, razvoj Juga in za zaposlovanje. Ministrski predsednik Andreotti bo danes v poslanski zbornici odgovarjal na vprašanja in interpelacije o fašističnem nasilju. Med včerajšnjo razpravo so predstavniki demokratičnih strank poudarili potrebo po izvajanju zakona Scelba, levičarska opozicija pa je predvsem ugotovila, da Andreot-tijeva vlada ne more voditi učinkovitega boja proti neofaiizmu, ko pa se v parlamentu poslužuje misovskih glasov. Boji med libanonsko vojsko In Palestinci so skoraj popolnoma prenehali, čeprav poročajo opazovalci o streljanju v raznih predelih glavnega mesta in pa v nekaterih drugih predelih države. Medtem so v teku v vseh arabskih prestolnicah mrzlična posvetovanja med raznimi arabskimi predstavniki, da bi skušali doseči mirno rešitev krize med Palestinci in libanonsko vlado. V Libanonu je še vedno v veljavi policijska ura, bejrutsko letališče pa je še vedno zaprto za promet. V prihodnjih dneh bo moral predsednik republike Frangie sprejeti ali zavrniti odstop ministrskega predsednika Hafeza. 2 TRŽAŠKI DNEVNIK STAVKOVNO GIBANJE PREVOZNIKOV SE NADALJUJE Zaradi celodnevne stavke mesto jutri brez avtobusov Stavke razčlenjenega značaja se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih tednih - Uslužbenci avtobusnih podjetij zahtevajo obnovitev delovne pogodbe in reformo prevozov Trst bo jutri ves dan brez avtobusnih prevozov. Tako so sklenile sindikalne organizacije avtobusnih podjetij, da bi še odločneje kot doslej protestirale proti trdovratnim stališčem oblasti m delodajalcev do upravičenih zahtev uslužbencev na prevoznem sektorju. Kot je znano, traja boj osebja zasebnih in javnih avtobusnih podjetij za zadovoljivo rešitev vprašanja delovne pogodbe ter sploh za reformo javnih prevozov s posegi deželnih uprav, že dalj časa in prehaja z jutrišnjo celodnevno stavko ter s stavkami razčlenjenega značaja, ki so na programu v prihodnjih dneh, v odločnejšo fazo. Poleg jutrišnje celodnevne stavke bodo uslužbenci avtobusnih podjetij stavkali tudi v torek. 15. maja od 11. do 13. ure ter od 19.30 do 21.30. V petek, 18. maja bo razčlenjena stavka od 9. do 11. ure ter od 15. do 17. ure, v ponedeljek, 21. maja pa od 10.30 do 14.30. Kar zadeva stavko, ki so jo na vsedržavni ravni napovedale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL za petek, 25. maja, se bodo naknadno dogovorili za njen način poteka. Ni izključeno, da bodo na ta dan stavkali samo sprevodniki avtobusov, kar bi pomenilo, dabi avtobusi vozili brezplačno. Takšen način stavke bi pomenil predvsem odločen gospodarski pritisk na u-prave avtobusnih podjetij. Srečanje upravnih zastopnikov s sindikalnimi predstavniki Predstavniki tajništva pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL so se včeraj sestali v tržaški občinski palači z župani tržaške pokrajine ter s predstavnikom pokrajinske uprave. Na srečanju so obravnavali vprašanja v zvezi z občinsko ustanovo ENCO, pokrajinskim konzorcijem za prevoze, zdravstvenim konzorcijem za delo ter razna vprašanja, ki po-bliže zadevajo tržaško gospodarstvo. Glede ustanove ENCO, ki upravlja razne menze v podjetjih, je bila tržaška občinska uprava mnenja, da jo je treba ukiniti, ker je njena sedanja struktura zastarela, njena dejavnost pa v nasprotju z ustanovnim zakonom. S svoje strani so sindikalni predstavniki izjavili, da niso nikdar imeli ENCO za takšno ustanovo, kakršno predvideva ustanovni zakon. ENCO je po njihovem mnenju služila le kot udobno kritje za pravilno upravljanje. Zaradi tega so bili predstavniki pokrajinske sindikalne federacije mnenja, da je omenjena ustanova, kot avtonomen upravni organizem, ki naj skrbi za dobavljanje __ prehrambnih proizvodov širše potrošnje, neobhod-no potrebna, predvsem če upoštevamo sedanje občutno naraščanje cen. To je še predvsem potrebno v trenutku, ko Delavske zadruge zaradi svojih omejenih možnosti ne morejo zadovoljivo kriti naraščajočih potreb. S tem v zvezi so sindikalni predstavniki izrazili zahtevo po skorajšnji opredelitvi urbanističnega načrta za občinsko trgovsko omrežje. Obenem so v tem pogledu potrebni zakonodajni postopki na deželni ravni. Kar zadeva vprašanje prevozov so se sindikalni predstavniki zavzeli za ustanovitev pokrajinskega konzorcija za javne prevoze, ki naj bi kril vse tiste praznine v avtobusnih povezavah, ki so nastale pod upravo podjetja SAP. V kratkem tudi v Trstu središče za zdravstvo dela Na odbomištvu za zdravstvo in higieno so se prejšnje dni sestali z odbornikom Devetagoni župani in zdravstveni občinski funkcionarji Trsta, Gorice, Tržiča. Vidma in Pordenona, ter zastopniki sindikalne federacije naše dežele. Razpravljali so o skorajšnjem začetku izvajanja deželnega zakona štev. 72 iz lanskega leta, po katerem bo naša dežela prva v Italiji dodeljevala finančna sredstva za ustanovitev središč za zdravstvo delavcev. Precejšnjo podporo bodo dali institutu za zdravstvo dela tržaške univerze, poleg tega pa tudi krajevnim ustanovam in v prvi vrsti občinam, ki so, ali bodo, v kratkem ustanovile posebna sre-disCa za delavce. V zvezi s tem je tržaški župan inž. Spaccini izjavil, da se bo občinski odbor zavzel za čimprejšnjo ustanovitev središča v našem mestu. O tem bodo v kratkem odobrili po hitrem postopku občinski sklep. Podobna zagotovila je dal tudi goriški odbornik za zdravstvo dr. Tomasich. V DVORANI POROTNEGA SODIŠČA Začetek konference o kazenskem pravu Ob prisotnosti najvišjih krajevnih in deželnih oblasti se je v veliki dvorani tržaškega porotnega sodišča pričelo zasedanje o kazenskem pravu. Prisotni so bili, med drugimi, tržaški župan Spaccini, predsednik pokrajine Zanet-ti, predsednik deželne vlade Ber- zanti, podprefekta Austria in Mi-celi, deželni svetovalci, vojaški in drugi predstavniki. V samem začetku je prisotne pozdravil odv. Antonini, ki se je dalj časa zadržal pri problematiki kazenskega postopnika, ki je jedro vprašanja o reformi kazenskih zakonikov in sodnega dela. Brez prilagoditve kazenskega postopnika ustavnim določilom, je poudaril, si ne moremo predstavljati sodobnega in učinkovitega sodstva. Odvetnik Antonini je nato prebral pismo predsednika republike Leoneja. Za njim je govoril predstavnik odvetniške zbornice Gas-ser, nato pa predsednik deželne vlade Berzanti. Svoj pozdrav je osredotočil na novih vprašanjih, ki jih sodstvu postavlja ustanovitev in razvoj deželnih uprav v Italiji. Dejansko gre za vprašanja, ki ne zadevajo samo posameznih pravnikov, temveč vso deželno skupnost in njene sestavine gospodarskega, družbenega in kulturnega značaja. Pozdravil je zamisel, da bi en dan konference posvetili usklajevanju prometnega zakonika z določili evropske skupnosti, saj je v tem pogledu Trst, kot široko odprto evropsko mesto, najbolj zainteresiran. Po pozdravu župana Spaccinija je sen. Bettiol govoril o nekaterih vprašanjih krize v sodstvu. Utemeljene pripombe glede zrelostnih izpitov na slovenskih šolah Čez dober mesec bo konec pouka na vseh šolah. Tako je sklenil šolski skrbnik po razgovoru z ravnatelji šol na podlagi zadevne okrožnice prosvetnega ministra. Na osnovnih šolah se bo pouk zaključil 13. junija, na srednjih pa 12. junija. Izpiti na osnovnih šolah se bodo začeli 15. junija in se bodo morali zaključiti do 23. junija. IzDiti na srednjih šolah se bodo začeli 15. junija, zaključili pa najjasneje do 28. junija. Zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah se bodo začeli s pismeno nalogo 2. julija. Zaradi deželnih volitev bo kratek premor. Volitve bodo namreč 17. in 18. junija, zaradi česar se bodo izpiti prekinili v soboto. 16. junija ob 13. uri in se bodo nadaljevali v torek, 19. junija ob 8. uri. Zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah se začnejo isti dan po vsej državi s pismeno nalogo. Naslove | naloge izbere prosvetno ministrstvo tniiiiiliiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMliiiiiiiiiifiriliiiilllilliiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiliiiiiiiiiiifiiiillliiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiliiiiuiiiitillliiiiuiMiiliiiilliiiiiuii PO OBČUTNEM PADCU V PRVIH TREH MESECIH Aprila rekorden osebni promet preko tržaških mejnih prehodov V obe smeri je šlo kar 4 milijone 965 tisoč oseb Po občutnem padcu, ki smo ga zabeležili v prvih treh mesecih letos, se je osebni promet preko italijansko-jugoslovanskih mejnih prehodov na Tržaškem v aprilu vidno povečal. V tem mesecu je preko meje šlo namreč v obe smeri kar 4 milijone 965 tisoč oseb. Skupni osebni promet v prvih štirih mesecih letos je presegal 13 milijonov in pol ter je tako v bistvu ohranil lanske položaje. Prirastek v aprilu je treba pripisati predvsem premikom italijanskih in zlasti še tržaških potnikov ob velikonočnih praznikov (mnogi so podaljšali dopust na pet dni) in pa jugoslovanskih državljanov za prvomajske praznike. Tudi v tem primeru so prazniki trajali več dni, v Sloveniji so se namreč začeli že 27. aprila z republiškim praznikom. V aprilu je prečkalo mejo več kot 966 tisoč jugoslovanskih državljanov s potnimi listi in več kot 762 tisoč s prepustnicami. Skupno torej več kot milijon in 729 tisoč prehodov. S potnim listom je mejo prekoračilo milijon 315 tisoč italijanskih državljanov, s prepustnico pa milijon 756 tisoč. Skupno torej več kot 3 milijone in 72 tisoč prehodov. Skoro 163 tisoč prehodov pa zadeva tuje turiste, večinoma Zahodne Nemce. Mesečni primerjalni obrazec, ki zadeva prehode v tržaški pokrajini, v odnosu do aprila v letu 1971 in 1972 je naslednji: Potrjena izvolitev rajonskega sveta Žavlje-Štramar Na sinočnji seji je miljski občinski svet potrdil izvolitev 16 novih članov rajonskega sveta za Žavlje — Štramar. Pri glasovanju so se vzdržali demokristjanski svetovalci Po objavi izida glasovanja je župan izjavil, da je s tem ustoličen novi rajonski svet, kateremu je čestitaj in zaželel najboljše uspehe. Poudaril je, da so neposredne volitve rajonskega sveta za Žavlje — Štramar prvi tak primer, ne samo v naši deželi, ampak v vsej državi, ter da bo občinska uprava poverila rajonskim svetom največ pristojnosti, tako glede urbanistike, gradbenih dovoljenj, sestave občinskega proračuna itd. Tako župan kot odbornik Donadel ter predstavnika KPI in PSI so poudarili velik pomen volitev in številne udeležbe na volitvah, kljub nasprotovanju KD in drugih strank desničarskega centra Občinski svet je nato odobril vrsto upravnih sklepov občinskega odbora. Na seji so bili navzoči skoraj vsi novoizvoljeni člani rajonskega sveta za žavlje — Štra-mar • V okviru sindikalnih bojev za novo delovno pogodbo za trgovske potnike, ki je zapadla decembra meseca lani in je še niso obnovili, so sindikalne organizacije te stroke CGIL, CISL in UIL napovedale tridnevno stavko, ki se je začela včeraj in se bo zaključila jutri. Danes ob 9. uri bo na sindikalnem sedežu v Ul. S. Spirldione 7 skupščina. na kateri bodo razpravljali o dosedanjem poteku pogajanj za obnovitev pogodbe. Leto januar februar marec april skupno 1971 1972 1973 2.768.511 3.631.066 3.281.979 2.682.000 3.429.871 2.222.137 3.534.116 3.845.891 3.069.237 4.540.105 3.039.769 4.964.578 13.524.732 13.946.579 13.537.931 niiiiii»iii»ui«uiniiiiiiiiiiiiiimiiiiii»*ii»iiiiiiiiiiiiiiniiii»iiiimii»ii*l,*iMiiiiiiiiiiti»iiiiiiiiiiiiHnm»m,n,m*,i ZASEDANJE GOSPODARSKE KOMISIJE V RIMU STALIŠČE PSI O PEREČIH POMORSKIH VPRAŠANJIH Predstavnik tržaške federacije prof. Saraval je na zasedanju zagovarjal interese jadranskih pristanišč Zbiranje podpisov za prepoved fašističnih organizacij Na pobudo sekcije KPI pri Sv. Ani bodo jutri od 10. do 11. ure na Stari istrski cesti zbirali podpise pod pe-, tičijo za prepoved fašističnih organizacij. Ob 11. uri bo ob tej priložnosti govoril Gialuz. Od 11. do 13. ure pa bodo zbirali podpise na Jerič-ljevem trgu, kjer bo ob 12. uri govoril Poli. V preteklih dneh je v Rimu posl. Giolitti sklical komisijo za pomorska vprašanja PSI, na kateri so obravnavali pereče vprašanje reorganizacije dčzavnih pomorskih prog PIN in italijanskega pomorstva na splošno. Ugotovili so. da je treba okrepiti italijansko pomorstvo, vendar ne na tak način, da bi se povečal deficit, ki ga krije država. Sestanka se je udeležil tudi predsednik tržaške federacije PSI in podpredsednik družbe Tržaški Lloyd prof. Dino Saraval, ki je zagovarjal nujnost, da se na pravičen način razdelijo med Jadranskim in Tirenskim morjem žrtve in koristi, ki izhajajo iz reorganizacije državnih pomorskih prog. Prof. Saraval je ugotovil, da je treba potniške pomorske proge, ki .jih bodo ukinili, nadomestiti s turistično dejavnostjo in s križarjenji in na redne proge postaviti nove tehnično izpopolnjene ladje. Vse to je nujno potrebno, da ne bi prišlo do resnih negativnih posledic za gospodarski razvoj dežele Furlanije-Julijske krajine, do zmanjšanja zaposlitve v pomorstvu in v družbi Tržaški Lloyd. Prof. Saraval je tudi ugotovil, da se zasebne družbe ne zanimajo za promet z jadranskimi pristanišči, ker so dobički manjši in končno govoril o nujnosti pomorske politike, ki mara sloneti na načrtovanju. Na kratko je obravnaval tudi vprašanja tržaškega pristanišča. Ob zaključku zasedanja so odobrili resolucijo, v kateri so v celoti upoštevali vse predloge tržaškega socialističnega predstavnika. Podpisovanje peticije za izboljšanje stanovanjske politike Sanacija stanovanjske politike je nedvomno eno najbolj perečih vprašanj, s katerim se dan za dnem sooča prebivalstvo našega mesta. Veliko je bilo v zadnjih časih obljub, vendar od besed do dejanj je bil korak vselej predolg in tako ostaja položaj na stanovanjskem področju izredno težaven. Da bi se tudi v ter.i pogledu končno nekaj spremenilo, bodo na pobudo Združenja stanovanjskih upravičencev, v teh dneh podpisovali v našam mestu posebno peticijo, naslovljeno na italijanski parlament, v kateri zahtevajo podaljšek najemniške pogodbe in stanarine zasebnih stanovanj do vključno leta 1975. Obenem peticija zahteva zmanjšanje najemnin za zasebna stanovanja, povišanje ravni poprečnega dohodka, ki bi zagotovil možnost uživanja zamrznjenih najemnin, pravično poslovanje pri odpovedi stanovanja ter ponovno finansiranje stanovanjskega zakona št. 865 za nove javne gradnje. Zbiranje podpisov bo jutri, 11. maja od 9. do 19. ure na Trgu Stare mitnice ter na Trgu Belvedere. • Danes ob 17.30 bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 oktiv delavcev, kateremu po poročal tajnik federacije Rossetti. • Zaradi volilnega shoda PLI, ki bo v soboto popoldne na Trgu sv. Antona novega, bo prepovedano parkiranje na tem trgu od 18. ure do 20.30. Prepovedano bo tudi postavljanje miz in stolov pred bari, ki so na trgu. --------------- • Notranje ministrstvo je zagotovilo, kot javlja tržaška prefektura, da bodo tudi letos odprli poletne kolonije. Kot lani so tudi letos namenili za kolonije 38 milijonov lir. Škedenjci! Te dni vsepovsod zbirajo podpise na peticiji z zahtevo za razpust neofašistične stranke in drugih fašističnih skupin, škedenjci! Pridružite se splošni akciji in podpišite peticijo na sedežu prosvetnega društva «Ivan Grbec*. Podpise bomo zbirali od 10. do 12. ter od 14. do 17. ure. isiai -_|| Deželna konferenca KPI o turizmu Na pobudo deželnega tajništva KPI je bilo v Gradežu zasedanje posvečeno turizmu v naši deželi. Uvodno poročilo je imel deželni svetovalec KPI Donadel, nato pa je sledila obsežna razprava, iz katere je izhajalo, da deželni odbor leve sredine ni organsko reševal turističnih vprašanj, da deželni zakoni glede turizma niso bili socialnega značaja in da so zaradi tega koristili velikim podjetnikom, špekulantom in rentnikom na škodo malih in srednjih hotelskih obratov in predvsem v škodo krajevnih ustanov. Na ta način je tudi prišlo do nesramnih gradbenih špekulacij še zlasti v Lignanu in Gradežu. Govorili so tudi o pobudi komunističnih deželnih svetovalcev glede turizma in počitnic za delavce, ki ga deželni odbor ni predložil za svojega, kot je to obljubil pred zaključkom zakonodajne dobe. in jih pošlje na vse šole. Naslovi so enaki po vsej državi za posamezne vrste šol. Maturanti na slovenskih šolah pišejo nalogo v slovenščini, naslove pa prevedejo profesorji, potem ko predsednik izpitne komisije odpre zapečateno kuverto. Kot smo že lani zabeležili, se dogaja, da prevodi istega besedila niso popolnoma enaki na raznih šolah. Poleg tega teme nalog ne upoštevajo specifične značilnosti in vloge slovenske šole, ker so pač enake po vsej državi. Zato se nam zdi potrebno opozoriti pristojne organe, da bi morali določiti za mature na slovenskih višjih srednjih šolah vsaj dve specifični temi, ki se nanašajo na slovensko kulturo in zgodovino: za uradne prevode, oziroma besedila na-lo.; na slovenskih šolah pa bi moralo poskrbeti prosvetno ministrstvo. Pričakujemo, da bodo upoštevali te utemeljene pripombe in pravočasno ukrepali. PREDAVANJE PROF. S. PAHORJA Jezikovne pravice tržaških Slovencev Sinoči je bilo v p.d. «S. Škamperle* pri Sv. Ivanu zanimivo predavanje o jezikovnih pravicah, ki jih že sedaj imajo Slovenci na Tržaškem na osnovi posebnega statuta od 5. oktobra 1954. Predaval je prof. Samo Pahor, tajnik Odbora za etnično - jezikovne skupnosti in deželno kulturo v deželi Furlaniji Julijski krajini, ki je našim bralcem že znan po svojih prizadevanjih za izvajanje posebnega statuta. V uvodnih besedah je povedal, da je namen odbora boj za izvajanje 6. člena ustave in osveščanje jezikovnih manjšin, da bi se zavedale svojih pravic in se zanje potegovale. Nato je poudaril, da je mogoče šteti posebni statut iz leta 1954 za nekakšne izvršilne norme 6. člena ustave in končno je podrobno razčlenil vse jezikovne določbe tega pomembnega mednarodnega sporazuma. S številnimi praktičnimi primeri je pokazal, kako so oblasti sprejele njegove teze o ničnosti postopkov, ki so izpeljani mimo določb posebnega statuta ali proti njim. Tako izčrpne in s primeri pod-krepljenje razlage posebnega statuta doslej še nismo slišali in zato smo mnenja, da bi bilo prav, ko bi profesor Pahor predaval o tem tudi v ostalih prosvetnih društvih. Sinočnje predavanje je že obrodilo pr.vi čeprav skromen uspeh, saj so prisotni na koncu naslovili na tražaški občinski odbor zahtevo, da občinska uprava začne nemudoma, vestno in dosledno izpolnjevati določbe posebnega statuta. 9 Jutri bo v Trstu član parlamentarne komisije za skrbstvo posl. Aldro-vandi, ki se bo ob 16. uri sestal na sedežu KPI v Ul. Madonnina z upokojenci, ob 18. uri bo govoril o izvajanju zakona št. 336 na Trgu Garibaldi in ob 20. uri se bo srečal z upokojenci v krožku «Zvezda» v Podlonjerju. Nov uspeh gojencev šole Glasbene matice Violinist Črtomir šiškovič in klavirski trio šole Glasbene matice v sestavi Ravel Kodrič (klavir), Črtomir šiškovič (violina) in Iztok Kodrič (čelo) iz razreda prof. Oskarja Kjudra, so tudi na državnem prvenstvu glasbenih šol v Zagrebu v ponedeljek in torek zabeležili izreden uspeh. Že pred mesecem dni so na republiškem prvenstvu zasedli prva mesta. V Zagrebu je trio prav tako osvojil najvišjo lovoriko, Črtomir šiškovič pa se je uvrstil na tretje mesto za srbskim violinistom Ljubomirom Veličkovičem. Prvega mesta namreč v tej kategoriji niso dodelili. TORKOV VEČER V SK Klaričeva pot reporterja TV Torkov večer v Slovenskem klubu je jasno pokazal, kolikšnega pomena za dober obisk je neprekinjenost v vrsti predavanj, pa tudi kako malo smiselno je organiziranje več prireditev v samem mestu ob isti uri. Zgodilo se je tako, da je bilo precej ljudi prikrajšanih za resnično prijetno doživetje, kar je nedvomno bilo to srečanje z reporterjem ljubljanske televizije Rudijem Klaričem. Klarič je najprej prikazal, v čem se pravzaprav bistveno razlikuje delo televizijskega reporterja od novinarja ali radijskega delavca, velike tehnične in materialne zahteve ter iz njih izvirajoče omejene možnosti, omejene v smislu osebne izpovedi kakor tudi same realizacije. Potem je predstavil sebe in svojo petnajstletno pot. od amaterskih začetkov mimo preboja v ozek in zaprt krog televizijskih sodelavcev do prvih uspehov, ki so mu omogočili, da je danes edini ljubljanski povsem samostojni televizijski reporter. Klarič si namreč svoje oddaje sam zamisli in v glavnem tudi sam realizira. Kot primer različnih možnosti pristopa in oblikovanja neke tematike pa je prikazal dva svoja filma. Prvi opisuje rojstvo slovenske hitre ceste, njen pomen, njeno postopno rast in končno podobo. S tem nazornim in poučnim filmom je avtor dokazal velik smisel za preprosto filmsko govorico in globoko jasnost. Drugi, ki se nam predstavi z naslovom «Leteti v več jezikih» in ki pripoveduje zgolj s podobo in z glasbeno spremljavo, je zapis o prvem svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih, himnična pesem o Planici, o človeškem hrepenenju, njegovi nebogljenosti in drznosti, njegovi skromnosti in pogumu. To je film, ki mora navdušiti in ki je upravičeno požel vrsto nagrad in priznani, čeprav je bil izdelan v zelo kratkem času, saj je bil nebel jo po prireditvi že' na malih zaslonih. Odlikujejo ga izreden ritem in smisel za kompozicijo, predvsem pa tanek posluh zo. vse, kar je drobno človeškega. Toplina, ki jo izžareva, je dandanes resnično ze redkost. Klarič se sedaj odpravlja na pol okoli sveta, ki bo trajala celih devet mesecev. Upati je. da ga bomo po vrnitvi lahko znova imeli med sabo. M. K. uiiiiiiuiimiiniiiiMiiinmiiiiiiiiiiiiimiiiimtiiiimiiiiiiuiiiiniiiiiiimimmimmiiiiiiimniiiiitiiiiiimmm V SOBOTO DOPOLDNE V HOTELU ENALC • Tržaška trgovinska zbornica opozarja na dva natečaja za zaposlitev v zbornici in da zapade rok za predložitev prošnje nepreklicno 12. maja. • V petek, 11. maja bo ob 20. uri v krožku «Che Guevara* v Ul. Madonnina 19 predavanje odbornika za šolstvo in kulturne dejavnosti Toskane prof. Silvana Filippellija. Govoril bo o temi: «Dejavnost toskanske dežele za kulturo*. Navdušujoč nastop skupine «Georgakis» v Avditoriju V nenavadno nabito polni dvorani Avditorija se je sinoči predstavila navdušenemu tržaškemu občinstvu devetčlanska glasbeno -vokalna skupina «Costas Georga-kis», ki nosi ime po grškem študentu, ki se je pred leti zažgal v Genovi, v znak protesta nad fašističnim režimom v svoji domovini. Skupina je v prvem delu večera nastopila z izbranim sporedom pesmi odporništva grškega ljudstva. V glavnem so bile to pesmi grškega pesnika Ristosa, ki jim je dal svoj nepogrešljivi in rahlo otožni glasbeni pečat znameniti Teodorakis. V drugem delu sporeda pa je skupina «Georga-kis» pela italijanske odporniške pesmi kot so «Fischia il vento*, ■'»Bella dao» in druge. Nastop grških umetnikov, ki so ga dopolnjevali barvni diapozitivi, je bil vsekakor doživetje in je med občinstvom izzval veliko navdušenja. Naj omenimo še to, da gre ves izkupiček sinočnje predstave Odboru za odporništvo grškega ljudstva. Skupina «Costas Georg,-kis* bo danes nastopila na tržaški univerzi. Važno deželno zasedanje o pristaniški integraciji Predsedoval bo dr. Berzanti * Poročilo bo imel inž. Cleto Morelli V soboto, 12. maja bo v hotelu Enalc pod Nabrežino zasedanje, ki ga je priredilo deželno ravnateljstvo za načrtovanje in statistiko. Tema zasedanja bodo vprašanja razvoja mednarodnega prometa v zvezi z načrtovano integracijo pristanišč severnega Jadrana med Trstom in Benetkami. Zasedanje, kateremu bo predsedoval predsednik deželnega odbora Berzanti in ki se ga bodo udeležili odborniki za urbanistiko De Carli, za industrijo in trgovino Dulci, za javna dela Masutto, za načrtovanje Stopper in za prevoze Varisco, se bo začelo ob 9.30 dopoldne. Po uvodnem govoru predsednika Berzantija, ki bo orisal namene zasedanja, bo inž. Cleto Morelli poročal o «jugovzhodnem evroportu: integracija pristanišč severnega Jadrana*. Gre za obširno študijo, ki jo je pripravilo deželno ravnateljstvo za načrtovanje ob sodelovanju inž. Morellija, ki sodeluje tudi pri vsedržavnem načrtovanju. V študiji je pozornost naperjena v prvi vrsti na strukturo, ki naj bi povezovala tržaško in beneško pristanišče. Os tega_ sistema je plovni prekop od Tržiča do reke Piave. Ob tem prekopu bi bilo toliko prostora za naveze ladij, da bi se ga lahko primerjalo z operativno obalo največjih pristanišč. Poleg tega bi bil prekop izrednega pomena za industrijski in torej gospodarski razvoj vsega področja, skozi katerega bi ga izpeljali. Po referatu inž. Morellija bo razprava, ki se je bodo udeležili gostje, med katerimi so najavljeni zastopniki javnih ustanov, krajevnih organov, sindikalnih organizacij, gospodarski zastopniki, predstavniki državnih in deželnih organov, zastopstva Štajerske, Koroš ke in Bavarske, trgovinskih zbor nic ter drugi socialni, gospodarski, trgovinski in politični operaterji. GRUPA U In KASTA v nedeljo, 20. avtobusom na t. m. izlet z PRVO SPOMLADANSKO SREČANJE Z BENEČANI IN SLIKARSKI A* EX TEMPORE (Glej pod V SORŽENTI »IZLETI*) • Pričela so se vpisovanja za tečaj ENALC za gostinsko osebje, ki se bo začel julija. Interesenti naj se za informacije obrnejo na deželno ravnateljstvo ENALC, Ul. Rossini št. 4, tel. 24-363. • V soboto bo ob 16. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 pokrajinsko zasedanje, ki ga prireja KPI o novi zdravstveni politiki v Trstu in v deželi. Uvodno poročilo bo imel član upravnega sveta deželne bolniške ustanove Ciaudio Tonel. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 10. maja IZIDOR Sonce vzide ob 4.40 in zatone ob 19.23 — Dolžina dneva 14.43 — Luna vzide ob 12.34 in zatone ob 1.19 Jutri, PETEK, 11. maja ŽIGA Vreme včeraj: naj višja temperatura 20,4 stopinje, najnižja 9,1, ob 19. uri 13 stopinj, zračni pritisk 1018,9 mb. stanoviten, veter 16 km s sunki 60 km na uro vzhodni-severovzhodni, vlaga 71-odstotna padavine 34,1 mm dežja, nebo 9/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne, 9. maja 1973 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 75-letna Elsa Grin vd. Basilico, 93-letni Giovanni Giorgini, 77-letna Luigia Špehar vd. Ravalico, 76-letni Francesco Bossi, 90-letna Maria Viola vd. Gomiscek, 71-letna An-na Stormi, 81-letni Arduino Cappello, 26-letna Francesca Bemich por. Zu-bin; 78-letna Lucia Delise vd. Degras-si, 82-letni Piero Almerigog-m, 90-letni Paolo Chittero, 79 letni Brune Maj er. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Ivan Pregelj TOLMINCI po dramatizaciji Mitje Mejaka za Stalno slovensko gledališče priredil Filibert Benedetič Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Anja Dolenc Glasba: Marijan Gabrijelčič Asistent režije: Mario Uršič Režija: JOŽE BABIČ Koreografska postavitev alegorije: Selma Micheluzzi Korepetitor: Ignacij Ota Razpored predstav pod rubriko «Gledališča». GLASBENA MATICA TRST 1. ZAKLJUČNA AKADEMIJA GLASBENE ŠOLE klavir - violina - klavirski trio Jutri, 11. maja 1973 ob 20.30 Mala dvorana Kulturnega doma Vljudno vabljeni! Vstop prost! Ob 50-letnici MD «Prosveta» — Opčine Slovensko PD «TABOR» — Opčine C. GOLAR DVE NEVESTI Režija: A. PETJe PD «1. Grbec — jutri, 11. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju; PD «V. Vodnik* — v soboto, 12. t. m. ob 21. uri v Dolini. MLADINSKI ODER Premiera K. BRENKOVA IGRA O BOGATINU IN ZDRAVILNEM KAMNU Režija: prof. I. Artač V nedeljo, 13. t. m. ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni! PD «IVA.\ CANKAR« pri Sv. Jakobu Trst priredi v soboto. 12. t. m. ob 21.. CANKARJEVO PROSLAVO s koncertom mešanega in moškega pevskega zbora iz Divače, ki ga vodi Edi Race. Vljudno vabljeni! Prosvetno društvo «LIPA» Bazovica ŠOLA GLASBENE MATICE V soboto, 12. maja 1973 v Bazoviškem domu ob 20.30 nastopajo gojenci klavirski trio mladinski godalni orkester pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra Vljudno vabljeni! Vstop prost! Kulturni krožek Devin štivan priredi v soboto, 12. maja ob 20.30 v društvenih prostorih v Devinu kulturni večer z naslednjim programom: 1. Pozdravni govor dr. Drago mira Legiše. 2. Nastop moškega pevskega zbora «Igo Gruden* iz Nabrežine. 3. Predavanje zgodovinarja, univerzitetnega profesorja dr. Boga Grafenauerja iz Ljubljane o KMEČKIH UPORIH V NAŠIH KRAJIH Vstop prost! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE -Trst Kulturni dom Glasbeno- baletni popoldan Nastopajo gojenci Glasbene matice iz Trsta in baletke Škedenjskega doma. V torek, 15. maja 1973 ob 15.30 Koordinacija in koreografija: SELMA MICHELUZZI KULTURNI DOM aejj. Danes, 10. maja ob 20.30 PrJj g Mejak «Tolminci» za abonma r -a - mladinski v četrtek: jutri, n-ob 17. uri abonma red I: vt _„^aja uri Gledališča 12. maja ob 18. uri izven abon®3^ in v nedeljo, 13. maja ob progra^ - uri abonma red F - okoliški. VERDI ..janslie Prihodnji koncert sporni0 simfonične sezone, na P jutri ob 21. in v soboto ob ■ ;nij bo vodil sovjetski dirigent L Svetlanov, dirigent državnega ^ foničnega orkestra iz Moskve- ^ solista bosta sodelovala P1?!} bon Krennikov in violinist ^ lvakov. sporeči do ouo-t,- , saI). tato Sergeja Prokofjeva «A zbor der Nevskij* za mezzosopra . ^ m orkester. Solistka bo Laris ^ dejeva; I. koncert Frokotj Lt orkester in violino ter I- ikoVa. za orkester in klavir Kreni ^ Vstopnice so na razpolago P gajni gledališča. La Cappeila Underground 21. uri «Jules et Jim* 0* jgan serja Francoisa Truffauta-Moreau, Oskar Wemer, HeMU ^ Nazionale 16.00 «11 ribelle m Alain Delon in Lea A«' Excelsior 16.00 «Malizia». fjino, mont. Lilla Brignone. Barv Prepovedano mladini pod 1 • ^ Grattacielo 16.30 «Tutto |a-llC_s0 0& avreste voluto sapere sul ^ jgre* non avete mai osato c Woadj Allen. Prepovedano pod 18. letom. . -^van0' Fenice 15.00 «Fuggivano, si _ geta- sparavano e uccidevano Mac way*. Steve McQueen in . ^ Graw. Prepovedano mla 14. letom. ni filiii- Eden 16.30 «Safari 5000*. Barv Emmanuelle Riva in Jean Drouot. Je| Tai Ritz 16.30 «1 sette diavoli sing Kik*. Barvni film. Režira Yan. , nionneU**' Aurora 16.30 «Vogliamo i * .nazzi-, Barvni film. Igra: Ugo • c'e Capitol 16.30 «Anche i Barvr>i l'anno». Igra G.C. Sco • , j8. film. Prepovedano mladim letom. . doveva ristallo 16.30 «L’uomo ene uccidere il suo assassino ■ film. „orneron n' Filodrammatico 16-30 < cio). Barvni film-mladini pod 18. letom. pgdrin0*’ Moderno 16.30 «L’amico de &sPc. Richard Harrison in * 0\adiV Barvni film. Prepovedan pod 18. letom. pracula Vittorio Veneto 16'30 ^stopher U* colpisce ancora*. Cbn rZpoveda’1' Stefania Beacharn-mladini pod 18. let0®V nt0 col Abbazia 16.00 «Appuntan* ^ flaus sonore», Michael ^}a(jjjii P°“ Kinsky Prepovedano 14. letom. proik®?!: Bergen in Peter Strauss Impero 16.30 Walt g-J***-«Pomi d’ottone e mam« V barvah. jjrsz »si.*? osebno razstavo oj ^ do -tiviko. Razstava bo otip med P maja in sicer vsak in 20. uro. , ra7stavlJat>p V Tržaški knjigarni ra __ akte- konca maja novejša ^obert F P^^nSl^Sblleni- pejsaže in tlhoziija man Vljudno vabljeni- Coron®0 i/ galeriji «Forum», Ebilibj. - 5-s.r „ razstavlja Franco Mar V galeriji < Prispevki GORIŠKI DNEVNIK PRED SOBOTNO SLOVESNOSTJO V UL. VITTORIO VENETO PO IMENOVANJIH TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Dvaintrideset slovenskih svetovalcev Nadaljnja izpopolnitev splošne bolnišnice v 12 občinskih rajonskih konzultah za zagotovitev učinkovite zdravniške oskrbe Pomembno vprašanje uporabe slovenskega jezika v konzultah in občinskih izpostavah imenoval 240 članov °^činski svet je na zadnji skih konzultah in v decentralizira- Aiiro!S'PkL rajonskih konzult in med ki 1 so slovenske narodnosti. ^udl 32 članov rajonskih kon- zult, fosili novalp ..sm° stranke, ki so ime-Vmt c 3116 občinskih rajonskih iftiena ’ da -1?3111 Posredujejo točna VaIcev \ prilmke slovenskih sveto-so sip, Ra osnovi teh odgovorov bledli V?6* v rujouskih konzultah A°driK,ras (štev> 1): 1*1) aik-er^ani por. Mennucd (K S^ibm Magagna (pSl), Mario (KP{\ ®S), Leda Sirk por. Codri SepjJ* Andrej Starc (KPI), Giu- j^UŠ; t)ns® m Kras (štev. 2); tttSn Kalc (KPI), Mirko Križ-pI) n (°SI)’ Rudolf Wilhelm (K Jagodic (PSI), Lucijan W \(KPI), Milan Vremec (Slo-1*1) a skupnost), Josip Žagar (K R0j; lan . a Rre*a - Barkovlje (št. 3); »a (SS), Dorina Benci- (Kh) L,Košuta (KPI), Igor Lasič koj0ntlavdij Žerjal (KPI) = 4. . HrioV Skorklja (štev. 4): Mahni J-Urisevich (KPI), Vittoria * 2 Vd' 1,01:1110 - Branka (KPI) NoVoTVenca- Mari m!;Sto ‘ Stara mitnica (št. 5); * 1 ,LTom1ni P°r. Ursini (KPI) Sv. j!0venski član. Ivan\a" (štev- 8> = Mr (Kpj°ko5avec (SS), Sergij Pe- Klari’ ' ~~ 2. losn/p' Kocol (štev. 9); *>■- i- ‘rancf« (štev. 10); M šišw?- Iermann (MIT), Tatja-®Pl) __ lc (KPI), Mario Slavec n,®0rise,1|) ^arbola (štev. 11); ■M, Aj.ata,r (ss)- Marij Sancin ftls (Kpp m’da žobec por. Valenti- vaitn = 3- MtevaUj^a - Naselje S. Sergio n? ..(^Žt) ^iča (KD), Josip Poldru-cMna . ’ Ladislav Prassel (Komu-% 0sfaRlJa) = 3. bjjV 'finskih ^ Preučitve svetoval- S^Vda da rajonskih konzult iz-0 inJe, Slovencev 32 od skup- fi>lti A ua 80 od 12 konzult dve 1 M stal Vid - Staro (^. N»to?ra ^tnica (št. 7). brez i u 'SVet°valcev. S6r?0v°rov PrRl° do druge stopnje šaja ’. 0 se bodo pričela po- L rajfL;'muenova>iju 12 predsednici konzult Ponovno na >str^?erja sil med posamez-ai. anu, ki obstaja v trža- Volitvah svetu po zadnjih šfo .f^ioPskimi konzultami so S bS4« vprašanja in med j. čl^ neposredna izvoli- la rw,, rajonskih konzult, tako bilT^ani 17 0(1 dosedanjega sistema 8w Voljtve. že v petek je v ,, JI tržaškega občinskega kraje!!PPavi vprašanje pristoj-w?ve v]on *k rajonskih konzult in ž1? trzaik Pri splošnem načrto-IjH oTrske občine, v«?? ,vBrašLPa je Milo tudi postavke 2J, Ja Pravice uporabe slo-7 : «!.e amanti di Dra- cula*. Barvni film. 'Vorri Dorica SOČA fOlsenova tolpa*, danski barvni film - ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Solo», francoski barvni film — ob 18.00 in 20 00. DESKLE «Mrtvega prosi živega ubij*, ameriški barvni film ob 19.30. RENČE «Frenzy», ameriški barvni film — ob 20.00. PRVAČINA Prosto. KANAL Prosto. DE2URNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in nonnč- » i. /,,.na lekarna Marzini. Korzo [talija 89 teL 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Aha Salute, Ul. Cosulich tel. 72-480. Namesto cvetja na grob pokojne Almire Marvin daruje SD «Juven-tina* 5000 lir za Kulturni dom »Andrej Budal* v Štandrežu. Prispevajte za DIJAŠKO MATKO* PRIMORSKI DNEVNIK V BEOGRADU NADALJNJI KORAK H KONVERTIBILNOSTI Uspešen start devizne borze Gerard Philippe v Franciji še vedno živ Francoski ljubitelji filma še vedno objokujejo Gerarda Philippa, velikega igralca otroškega obraza, ki je pred štirinajstimi leti, leta 1959, umrl za levkemijo, ko še ni bil star šestintrideset let. Njegovi najbolj vneti občudovalci in oboževalci so že pred štirinajstimi leti začeli to, kar še je danes v Franciji spremenilo v pravcati «kult Gerarda Philippa*. Filme, ki jih je Gerard posnel, danes v Franciji znova in znova vrte, gledalci jih žele kar naprej podoživljati. Zlasti prihaja to do izraza v Latinski četrti francoske prestolnice, imenovani tudi «Meka ljubiteljev filma.» Pred kratkim so znova vrteli film, ki v njem igra glavno vlogo Gerard Philippe, gre za film «Vrag v telesu» (D diavolo nel corpo). V njem je nastopal v vlogi mladega zapeljivca. Dvorana je bila dobesedno poplavljena od navdušenih privržencev njegove umetnosti. Za primerjavo povejmo samo to, da so istega dne na Bulvarju Saint Michel predvajali najnovejši film trenutno najbolj popularnega francoskega igralca, A-laina Delona. Dvorana je bila na pol prazna. Navdušenje nad igralskim talentom in osebnostjo Gerarda Philippa traja v Franciji kar naprej, navzlic mnogim letom, ki so potekla od njegove smrti. Redki, morda samo Sarah Bernard, se lahko ponašajo s tako izjemnim trajnim mestom med številnimi zvezdami francoskega teatra in filma vseh časov. Za Gerarda Philippa so si Francozi ustvarili pravcati kult, nečesa podobnega je bil deležen Humprey Bogart med Amerikan-ci, le da je bil Gerard od njega manj ciničen, manj grob v vlogah, ki jih je igral. Imel je nekaj, kar ga je postavljalo nad Bogarta: s svojim videzom romantičnega mladeniča, s svojimi plavimi očmi in iskreno prostodušnostjo je prevzel in razorožil vsakogar, ki se je z njim srečal, naj bo da je to bilo v kinematografski dvorani ali v resničnem življenju. «Gerard je bil in je vreden, da ga ljudje ljubijo,* pravi Henry Pi-chette, pesnik, ki je bil velik prijatelj pokojnega Gerarda. Pi-chette je mnenja, da so ljudje Gerarda tako ljubili in ga še ljubijo predvsem iz enega samega razloga, ki nima najmanjše zveze z oboževanjem, ki ga kažejo do drugih filmskih zvezd. Ge~ard je živel mirno, skupaj s svojo ženo Ano, nikoli ni dajal povoda za škandale, za opravljanje in kvantanja na njegov račun. Živel je resno in skromno, hodil je naravnost in brez ovinkov po svoji poti. Zato so ga ljudje občudovali. Občudovali so ga bolj kot druge. In tudi spoštovali, to pa predvsem zaradi tega, ker se ni nikdar podal v Hollywood, ker ni podlegel njegovim čarom, izkuš-njavi, da bi obogatel in živel razkošno. Njegov umirjeni značaj in resnost, pa bi mu bržkone tudi nikoli ne dala, da bi se vživel v divje, razbrzdano hollywoodsko življenje, kakor bi tudi verjetno tu nikoli ne dosegel uspehov, ki so mu bili zagotovljeni doma, v Franciji in Evropi. Njegov galski šarm je bil prefin za ameriški okus. Tudi Yves Montand, katerega popularnost je v stalnem porastu, ne more v tem pogledu tekmovati z Gerardom, kjer je pač sam podlegel sirenskemu klicu Hollywooda, kjer je z Marilyn Monroe posnel film «Kako se poročiti z milijonarjem* (Come spo-sare un mihonario). Med francoske «velike» sodi tudi Maurice Chevalier, čeprav ga v pariški Latinski četrti ne smatrajo za resnično zvezdo francoskega filma. Toda nad vsem je Gerard Philippe resnično velik i-gralec francoskega filma in teatra. Njegova najboljša vloga je gotovo bila ona v filmu «E1 Cid*, posnetem po istoimenskem delu, ki ga je napisal Corneille. V njem je v polnosti izrazil svoje izjemne kvalitete zares velikega igralskega umetnika. Po večkratni odložitvi so te dni v Jugoslaviji odprli prvo devizno borzo, kjer je moč svobodno kupovati in prodajati tujo valuto. Že zelo zgodaj so se bančni predstavniki znašli v prijetno o-premljeni dvorani, kamor so pohiteli iz poslovne potrebe. Od 20 poslovnih bank, jih je kar 14 poslalo semkaj svoje pooblaščence, da bi tu kupili ali prodali devizna sredstva. Pred njimi ni bilo telefonov, kot jih je običajno videti po drugih borzah, po izteku časovnih terminov za pogodbo niso padali v razne izkušnjave, na njihovih obrazih ni bilo zaslediti ne žalosti ne radosti. Potem, ko je dr. Branko Čola-novič, guverner Narodne banke Jugoslavije, opozoril prisotne, da predstavlja to izredno važen trenutek za Jugoslavijo in da pomeni devizno tržišče za dinar še en pomemben korak h konvertibilnosti, k ostvaritvi cilja, postavljenega z gospodarsko reformo 1. 1956, so prisotni prešli k poslom. Borza je startala z ameriškimi dolarji in brž je prišlo do presenečenja. Ponudba dolarjev je bila večja od povpraševanja. Prodajale so dolarje naslednje banke: Stopanska banka, Skoplje — 2 milijona: Jugobanka — milijon; Beo-gradska udružena banka — 270 tisoč; Dubrovačka banka — 150 tisoč in Splitska banka — 300.000. Skupno torej 3,72 milijona dolarja. Obenem so izrazile željo po nakupu dolarjev: Poljobanka, Beo-g"ad — 600.000; Privredna banka, Zagreb — 300.000; skupaj 900.000 dolarjev. Bančnikom je bil določen čas za pogodbo, a rezultati so bili naslednji: Privredna banka (Zagrebi je odkupila od Beogradske banke 270.000 dolarjev po ceni 16,52 dinarja za dolar, vtem ko je Po-ljobanka (Beograd) kupila 600.000 dolarjev od Jugobanke po ceni 16,63 dinarja za dolar. Ker je bila ponudba znatno večja od povpraševanja, se je predsednik Stopanske banke iz Skoplja odločil prodati Narodni banki Jugoslavije 300.000 dolarjev po hiter-venčnem tečaju 1 dolar za 16,6175 dinarja. Za avstrijski šiling je ponudba znašala 5,49, povpraševanje pa 10,50 milijona; belgijski frank — ponudba 6, povpraševanje 2 milijona; danska krona — ponudba 2 milijona, povpraševanje 190.000; francoski frank — ponudba milijon, povpraševanje 8,52 milijona; nizozemski gulden — nihče ni ponudil te valute, povpraševanje pa je znašalo 1,08 milijona; italijanska lira — ponudba 550, povpraševanje 970 milijonov; kanadski dolar — ponudba 1,5 milijona, povpraševanja ni bilo; za-hodnonemška marka — ponudba 300.000, povpraševanje 3,3 milijona; norveška krona — ponudba 100.000, povpraševanje 550.000; švicarski frank — ponudba 2 milijona, povpraševanje 4 milijone; švedska krona —• ponudba 1,8 milijona, povpraševanje 800 tisoč. Narodna banka je pred odprtjem borze sporočila svoje najnižje intervenčne tečaje za vsako valuto. Svojo intervencijo, vsaj kar zadeva ta prvi sestanek, je opravila brez težkoč. Na prvem sestanku niso bile zastopane banke iz Titograda, Prištine, Novega Sada, Osijeka. Niso pokazale interesa ne za nakup ne za prodajo. Najbolj je vse pri-stotne presenetila Stopanska banka iz Skopja. Ta je med drugimi valutami prodajala kar 2 milijona dolarjev. Vtem ko so istočasno nekatere druge znane banke, med temi Ljubljanska, operirale z manjšimi zneski, in še to bolj v nakupu. Isti proces je bil opravljen še 12 valutami. Ta prvi nastop Devinski grad z morske strani (Foto M. Magajna) IZ UMETNOSTNIH GALERIJ £ ™ Cesarjevi kraski motuv v repenski Kraski hiši V žalostnem obdobju, ko je ]a-šizem obsodil tržaške Slovence na kulturno smrt, se je na slikarskem področju proti temu uprla trojica mladincev: Jože Cesar, Avreliji Lu-kežič in Lojze Spacal. Uspešnost tega upora se danes kaže v njihovem slovesu. Ko je v preteklem mesecu razstavljal Spacal v galeriji «Forum», je svojo razstavo odprl Jože Cesar v Kraški hiši, Avrelij Lukežič pa pripravlja raz-stavo za prihodnji mesec, ko jo bo odprl v občinski galeriji. Značilno za vse je dejstvo, da ljubezen do slikanja lepot Krasa, ki jih je družila v njihovih pc-četkih, vse do danes ni oslabela. Če podaja Spacal značilnosti kraških detajlov in če je Lukežič zasanjano pesniški S POTOVANJA PO -NO T RAN J OSTI SOVJETSKE ZVEZE Alma Ata - glavno mesto Kazahstana leži v «kotlu» sredi visokih gora Mesto je razmeroma mlado, nastalo je iz vojaškega oporišča - Težave mestnih očetov zaradi zraka - Klima mesta podobna zraku v zimski gredici - Dve rešitvi ALMA ATA, maja — Mnogi ljudje, ki še niso obiskali Sovjei-sse zveze ali ki niso še te velike Dežele kako drugače spoznali, mešajo pojme o kozaku in Kazahu. Vsi misiijo, da gre za sinonim, to se pravi, da ooe besedi pomenita isto, da gre za slovite borbene kmete in odlične konjenike z Dona, Volge, z Uraiov, s Krima. za odlične kmete - konjenike, ki so se izkazali v raznin vojnah s tujci in tudi v času oktobrske revolucije. Dejansko pa gre za dve povsem ločeni stvari. Kozaki so dejansko v glavnem Rusi in Ukrajinci in spadajo v vrsto, ki smo jo pravkar opisali. So to ruski ali ukrajinski kmetje, ki so se izkazali kot odlični konjeniki. Kar se pa tiče Kazahov, so to pripadniki posebne narodnosti. Kazahi živijo v velikih stepah za Uralom in njihova domovina sovjetska republika Kazahstan je po velikosti tretja republika Sovjetske zveze. Če bi hoteli prikazati Kazah- stap pp. .njegovem obsegu, bi lahko rekli, da je velik za osem Italij. Toda na vsem tem velikanskem prostranstvu živi komaj nekaj več kot 13 milijonov prebivalcev. Glavno mesto Kazahstana pa je Alma Ata, torej mesto, ki ga bomo na zemljevidu našli skoroda na skrajnem vzhodnem robu republike, kajti Alma Ata je oddaljena komaj 400 km od kitajske meje. Nedavno nas je pot pripeljala tudi v to mesto, ki je v marsičem podobno vsem velikim sovjetskim mestom, ki pa se hkrati tudi v marsičem loči od ostalih sovjetskih mest. Potem ko dolge ure in ure leti letalo nad velkimi prostranstvi, nad neskončnimi stepami Kazahstana in ko se potniki pogovarjajo že o še edinem vedno zanimivem problemu tega poaročja — BajKunuru — to je sovjetskem vzletišču za vesoljske poskuse — se končno letalo vendarle približa tudi glavnemu mestu Kazahstana Almi Ati. Približevanje temu mestu je prav gotovo zelo za- nimivo, kajti letalo mora zaokro- žiti mimo zasneženih vrhov pogorja Ala Tau, katerega vrhovi so tudi nad 5000 metrov visoki. To približevanje Alma Ati je zanimivo tudi zaradi tega. ker je za sleherno letalo, ki prispe -sem, možen le en dostop, kajti mesto Alma Ata je obdano z vseh strani s strmimi gorami in leži zato kot v nekakšnem gnezdu, v nekakšnem kotlu. Okoli mesta se v določenih višinah raztezajo oblaki, ki jih podijo tod močni vetrovi, vendar pa ti vetrovi nikoli ne prodrejo v nižine. In prav to je eden glavnih ali celo glavni problem, s katerim se že dolgo ubadajo v prestolnici Kazahstana, v Almi Ati. Pravijo, da je to problem, ki ga bo treba čimprej rešiti. iimiiiiiiniiiii iiiiiii iiiiiiminimiiiiiiiiiiiniiT>«»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitniiiiiiiiliiiiiii NA FILMSKIH PLATNIH Richard C. Sarafian: in the «Man Wilderness>; FILMI NA TELEVIZIJI Dva nova ciklusa Je to problem, ki ga opazi sleherni tujec, brž ko prispe sem. Posebno v poletnih mesecih, v času velike vročine. To veliko in lepo mesto, ki je polno zelenih površin, je v nekem smislu bolj podobno zimski gredici kot pa mestu. človek, ki se bo sprehajal po ulicah mesta in op "'O val dogajanja okoli sebe, bo opazil, da se v velikih višinah podijo po nebu oblaki, na drevju mestnih ale.i ir, parkov pa se ne bo zganil list. na borzi ocenjujejo bančniki za izjemno ugoden. Pri tem je prišlo do izraza dejstvo, da tiste banke, ki imajo največ varčevalcev, v glavnem tudi ponujajo višek deviz za prodajo. STUTTGART, 8. — Zahodno-nemški filmski umetnik Horst Buchholz je izjavil, da se namerava preizkusiti tudi v režiji. Za sedaj sicer še nima podrobnejših načrtov, vendar meni, da se bo posvetil predvsem političnemu filmu. Buchholz, ki je star 39 let, je pred leti doživel izredne uspehe v Evropi in v ZDA, zadnje čase pa je njegova zvez- Končno smo lahko videli film, katerega premiero smo zamudili, ko smo bili na festivalu v Pulju. Reprizo ameriškega filma Richarda C. Sarafina «Man in the Wilderness» (Uomo bianco va col tuo dio, 1971) predvajajo v kinematografu Vittorio Venelo, ki je precej dober po izboru filmov, a morda najslabši kinematograf v Trstu po tehnični kvaliteti predvajanja. «Man in the Wildemess» je zelo zanimiva, občutena metafora o človekovem odnosu s smrtjo, življenjem, naravo. V njem občutimo prometejski, ateistični ton, ki ga poudarja uporaba režiserja Johna Jlustona v vlogi kapitana Henrgja: Huston nas spominja na stilizacijo Achdba v svojem filmu «Moby Dick*. Protagonista pooseblja dobri Richard Harris Metafora ni vsiljena, temveč je fascinantno vkoreninjena v filmsko dogajanje, v odlično u-porabo naravnega miljeja (fotografija Genyja Fischerja je tudi tu odlična). Ko ne bi preostajaio še nekaj metafizične abstrakcije, bi imeli pred sabo odličen film. Horoskop da začela ugašati. ........................................................................ sprejet z večino glasov. Ne delaj- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Posel, ki ste ga imeli namen opraviti, boste zaključili z zelo ugodnim rezultatom. Priložnostno srečanje vam bo omogočilo trajno prijateljstvo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Potrebni ste dobrega priporočila, potem bo stvar stekla. Ne zaostrujte odnosov s svojimi delovnimi kolegi. V ljubezni ste preveč neodločni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vztrajajte pri svojem prvotnem načrtu, z njim boste prodrli ali pa propadli. Upoštevajte, da vaše energije niso neizčrpne. Zdravje normalno. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Gospodarsko se boste okrepili, prišlo pa bo do nekih manjših zaplet-ljajev. Ogroženo bo neko staro prijateljstvo. Preutrujeni ste in potrebni počitka. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Skušajte še naprej obvarovati sloves poštenjaka, ki ste ga doslej imeli. Odpravili se boste na daljše prijetno potovanje. Nepričakovano srečanje z nekdanjo simpatijo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne zavrnite dobrega nasveta, ki vam ga bo dal zanesljiv prijatelj v zvezi z važno poslovno zadevo. Splošno prijetno počutje. Trdno zdravje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dvakrat premislite, preden sprejmete neko sicer laskavo ponudbo. Zvečer se boste udeležili prijetne družinske zabave. Motnje zaradi slabe prebave. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne bo navdušenja glede nekega vašega predloga, vendar bo te si utvar glede nekega dekleta. Odpočijte se. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Neki vaš uspeh je med ljudmi zbudil precej nevoščljivosti, zlasti pri vašem najbližjem sosedu. Manjše nesoglasje v družini. Izboljšano zdravje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Pred kratkim v manjši finančni podvig vloženi denar se vam bo sijajno obrestoval. Danes bo vaš dan. Dobro razpoloženje in odlično zdravje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Premalo ste drzni za uspešno izpolnitev naloge, ki vam jo hočejo naložiti. Vedrost in optimizem vam bosta v pomoč. Lepo soglasje v družini. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne odlagajte več .tega, kar bi bili morali že dolgo tega storiti. Nenadoma se vam bo razodela neka resnica, ki je boste veseli. Zdravje brez sprememb. Medtem ko se ob sredah zaključuje slab izbor Totojevih filmov in medtem ko so trenutno ponedeljkovi filmski večeri izven ciklusov (od časa do časa gre vsekakor za zanimiva pudvaja-nja, kot je bil npr. v torek zvečer Kramerjev film «La nave dei folli»), je italijanska televizija posvetila še dva večera na II. kanalu filmskim predvajanjem. Ob torkih se je pred dvema tednoma začel ciklus latinskoameriških režiserjev, ki so realizirali nekaj filmov za italijansko televizijo. Po argentinskem filmu Maria Sabata in zanimivem brazilskem filmu Joaguima Pedra de Andradeja, o katerem smo pisali iz Benetk, bode na sporedu zanimiva dela Argentinca Octavia Getina (soavtorja znanega «La hora de los hornos»), Brazilca Gustava Dahla, Bolivijca Jorgeja Sanjinesa in čilskega režiserja Raula Ruiza. Ob sobotah pa se je pred dvema tednoma začel ciklus italijanskih komičnih filmov od začetkov do druge svetovne vojne «Kako so se smejali Italijani». Prvi štirje večeri so posvečeni komikom nemega filma: za Cretinettijem in Robinetom bodo na vrsti Po-lidor in manjši» komiki (slavni Leopolda F regali, Fricot, Emilio Vardannes, Cinessino, Kri Kri, Coco, Policarpo, Lea Giunchi). V nadaljnjih večerih bodo prikazali antologijo Ettora Petroli-nija, filme Angela Musca, Antonia Gandusija, dvojice Dina Golli — Armando Falconi, Totoja • (predvajan bo njegov izredno zanimiv prvi film iz leta 1937), Ma-caria, Eduarda in Peppina De Fi-lippa ter Alda Fabrizija — Anne Magnani. O obeh omenjenih ciklusih bomo poročali, ko se bosta zaključila. Ljubljanska televizija je medtem omejila filmska predvajanja na dva večera. Ob sredah (ne več ob torkih in ob nedeljah) in ob petkih so na sporedu pogosto zanimiva dela (ta petek bo na vrsti Hitchcockova mojstrovina «Lifeboat*), ki pa navadno niso povezana v cikluse. Tudi koprska barvna TV v italijanščini prikazuje večkrat zanimive filme ob nedeljah ali ob četrtkih zvečer. S. G. Ko smo se o tej zadevi podrobneje pozanimali, smo zvedeli, zakaj močni vetrovi zaobidejo lepo mesto, ki šteje 800 tisoč prebivalcev. Vremenoslovci pravijo, da se na določeni višini nad mestom ustvarja poseben atmosferski sloj, ki predstavlja nekakšen «strop». Ta «strop» ne dopušča hladnejšim plastem zraku, ds bi vdrle proti mestu, hkrati pa tudi ne toplemu , zraku, da bi se dvigal, kot to določajo prirodni zakoni. Zato imamo v Alma Ati .soparen in topel zrak. v višinah nad mestom pa izredno suh in hladen zrak. Mestna uprava smatra ta problem kot trenutno akuten problem in v načrtu ima dve rešitvi, bolje povedano dve verziji, dve možnosti. Ena možnost bi bila postavitev 300 metrov visokih mogočnih cevi. ki bi prodrle skozi «strop* in odvajale izrabljeni vroči zrak iz mesta, s čimer bi se ustvarjala nri tleh «praznina» in bi zato hladne:še plasti zraka pn prirod-nem zakonu vdirale v nižino. Druga varianta pa predvideva postavitev velikanskih cevi iz plastične snovi vzdolž obronkov gora in po teh ceveh bi dovajali z gora hladen zrak, ki bi padal v dolino po priročnem zakonu, hkrati pa bi hladni zrak izpodrival izrabljeni vroči zrak iz mesta v višine. Sicer pa pustimo ta problem mestnim očetom kazahstanskega glavnega mesta, ki so razvili glavno mesto dežele v tem ponesrečenem «kotlu» in si oglejmo mesto z drugih zornih kotov. Alma Aia je skoroda novo mesto. Nastalo je iz približno 106 let starega zaselka, ko so ruske carske oblasti poslale sem obo- roženi odred, naj si postavi tu trdnjavo, da bi lahko kontroliral to azijsko področje velikega ruskega cesarstva. Staro «gnezdo» je ostalo nespremenjeno vse do oktobrske revolucije in še poldrugo desetletje pozneje. Toda šele po zadnji vojni se je mesto začelo izredno naglo večati in širiti, seveda v smislu modernih urbanističnih konceptov. Zato tujca presenetijo izredno široke ulice, praktično Krasni drevoredi, ki se povsod in vedno pravokotno Križajo, tako da je tujcu zares težko znajti se, ker so si ul.ee med seboj tako podobne kot nikjer drugje. Pa še nekaj, kar daje ta vtis. Vsi napisi trgovin, restavracij, frizerskih salonov itd. skratka vsi javni napisi so enaki iz istih črk, v istih barvah, iste velikosti, skratka vse je serijsko. Kdor si bo podrobneje ogledal središče mesta in stopil Uku proti periferiji, bo tu in tam vendarle opazil kako razliko, opazil bo namreč, da so tudi tu javna poslopja zgrajena v tipč-nem «ruskem>\ «kiasičnem* stilu, ki seveda prav nič ne spremenijo na monotonem videzu, ki ga daje mesto. Vse kaj drugega pa so vodometi in parki, ki jih je v mestu zelo veliko. Menda ga ni na tem zemljepisnem področju mesta, ki bi imelo toliko parkov in to.iko zelenih površin, kot jih ima Alma Ata. Alma Ata ima veliko šol. Trenutno obiskuje srednje šole 120 tisoč učencev, na univerzi pa je vpisanih 90.000 visokošolcev. Univerza v Alma Ati da vsako leto okoli 30 tisoč mladih strokovnjakov z visoko izobrazbo. Medtem ko se mestni očetje glavnega mesta Kazahstana ubadajo z vprašanjem zraka in klime na sploh, so si številni prebivalci mesta našli že sedaj ustrezno rešitev: na goratih predelih, ki obkrožajo glavno mesto, je na deset-tisoče počitniških hišic, običajnih skromnih vikendic. ki so si jih prebivalci Alma Ate postavili iznad «stropa», to se pravi nad tisto plastjo zraka, ki duši mesto v vroči soparici. v slikanju širokih razgledov kraških gmajn in gričev, je Cesar v svojem likovnem dojemanju Krasa popolnoma drugačen: je do skrajnosti zvest svoji borbeni naravi zaščitnika vsega, kar je našega, od športa do umetnosti. Danes se odločno zavedamo pogubnosti razprodaje Krasa in. govorimo, da Kras umira, izginja. Zato se mnogo razpravlja, tudi javno, kako ohraniti vsaj nekaj nje. gove bitnosti v pokrajinskih rezervatih. Vse to pa razumljivo neti v Cesarjevem temperamentnem občutju svojevrsten odpor, ki pa že dolgo tli v njem in je opazen v likovni agresivnosti do vsega, kar diši po popuščanju, po resignaciji, po odpovedi obrambe Krasa. Zato ne išče, kakor Hlavatg, v kraški krajini romantičnosti sivine tožne zime in miru zamegljenih jeseni. Nasprotno, kajti Cesar išče na Krasu le take izseke naravne lepote, ki puhtijo zdrave prirode, v katerih kar valovi in buta krepka moč naravne samoobrambe pred vsem, kar stremi za tem. da bi izkoreninilo kraško pristnost. Jože Cesar kot slikar pa to še jasneje podpira v svojih oljih s poudarkom ognjevitih barv, zlato, okraste, sočno zelene, temno P]a-ve in vijoličaste s kar izzivalnimi rdečinami, ki prekrivajo naravnost epsko razgibane oblike okolja. Od tod tako krvavo rdeče njive okoli Koprive, razvneto žareče barve sonca v strmih stenah pod Konto-velom in bori v škrleh: Repen in Repnič, Bazovica, Boršt in Salež ter seveda dolina Glinščice vse. prav vse je v izbrani posebnosti luči dneva, kot bi bilo oblito z raztaljenim zlatom, ki naj opeče vsakogar, ki bi nam hotel ukrasti te kraške zaklade. MILKO BAMBIČ puntarjev na nož, olje -■* narisal umetnik Albert je narisal umetmK iPnja lastnik slike je Moderna 8rni v Ljubljani. Tretja slika ^jka delo umetnika Kanalci* je delo umeuu** ^ Debenjaka, je to olje lz torija lactnilr KVvln.Hvnr.ska reSta j _1/i __________ . Ap\0 v Ljubljani. Četrta slika J?. V L.JUU.JU111. ---. . JJ. A- domačega umetnika, inK gj^a, Mikuža z Mosta na v0. olje, predstavlja posvetovanj ^ Soči. diteljev tolminskega PJ™*; ... s0 leta na Mengorah. celo pod zidom cerkve P^j^-kvijo stražarja s puško, pred ■ kurijo majhen ogenj ki J obraze voditeljev. NajDoij n je tisti, ki govori — ve£f "Mikuž. Gradnik - Miklavčič. Inz- se ki se že bliža osmemu kn • je s to sliko, kot . dan?a!r'ašlavi. lepo oddolžil zgodovinski p. . & 260 - letnici velikega tolnu punta. . Pozornost obiskovalcev Tajala dva predmeta: dolg i pana iz Nemškega Ruta 12 ,0|g 1414 in velik, nad eno ^ aCiu. leta HJ VClJtVt 11MUi cfT3 železni ključ tolminskega B zejezni kijuc ; -j » Naj omenimo še eno zaru... ; na-stino. Je to listina o pode _____ ___________ , 1828. slova Trg Tolmin iz le, 7raVen Prej je bil Tolmin le vas. ^ te listine - ki je, sey.eda’l'ro)^ v nemščini — je ve lKa velik 111 - J'- . škatla, v kateri je shranjen žig z avstrijskim dvoglavim^. so Veliki tolminski punt v tolminskem muzeju Ob praznovanju 260-letnice velikega tolminskega punta sta Goriški muzej in Muzej za Tolminsko priredila zanimivo zgodovinsko razstavo o uporu tlačanov tolminskega gospostva leta 1713. Razstava je v prenovljenih prostorih v pritličju Muzeja za Tolminsko. Skozi vso razstavo so iz razstavljenih listin, slik, risb in predmetov občuteni verzi pesnika Alojza Gradnika: «... od solz so mokra tla že v vsaki koči, in pest se stiska, strašna pada kletev.» In še to. Od velikega tolminskega punta leta 1713 je do začetka narodnoosvobodilne borbe preteklo 227 let. Leta 1941 je tudi primorski človek začel spopad s takratnim fašističnim družbenim redom. Puntarsko geslo: «Butica štor pravica* je zamenjal z geslom: «Smrt fašizmu! — Svobodo narodu!* — in po štirih letih borbe dosegel svoje pravice. Ko smo obiskali to zgodovine polno razstavo, nas je najprej zanimalo kako je veliki tolminski punt odmeval v delih naših umetnikov. V manjšem prostoru na-ravnosto od vhoda so razstavljene štiri umetniške slike. Največjo celostensko je narisal Tone Kralj (olje na iverki). Slika predstavlja dogodek dne 27. marca 1713, ko je 500 tolminskih upornikov pri kapelici sv. Roka v Solkanu srečalo tolminskega grofa Coronini-ja. Druga slika: Prisega zvestobe g z avstnjsiuiu s„ Med razstavljenimi lisd'!ao nied nekatere zelo zanimive- l gia-drugimi pismo tolminskeg . 0 varja z dne 10. okU*ramincev • kaznovanju upornih 10“ ^ \i Prav tako je zanimiva ia tol-leta 1848, v kateri lastni, kine- ictd nnu, v rvi* * , minskega gospostva PJj^o zeVr ini tudi poročilo nan te, naj odkupijo graščinsko- ^a Ijo. Listina je v slovens ^^gt- razstavj je tudi poročno [eiai nika deželnega glavarja 0 j713. upora v dneh z t. o. . -,e Kot zgodovinska za(1’ml1VOSn4keSa di pismo faksimile ,-"'miajg deželnega glavarja z dne • -a o 1713, v katerem glavar P gjad napadu tlačanov na devin pri Trstu. izsta.v: Kot odmev puntov sta.rgiasil': ljeni tudi dve partizansko j ^ Tolminski puntar Mladi tar, zraven pa še zastava pa: irti- "a,c" t™ ~ r.radnika- zanske brigade Ivana vri :ujejo Vso razstavo lepo ,P°ia.vsti razne risbe gradov ib ^jah u' zgodovinskih knjig o • v B0-porih poznanih zgodovin U^rja ga Grafenauerja, Simona .^(ph in drugih. Čas upora . zpirka puntarjev predstavlja gekire. kmečkega «crožja»: vile. ge s piankač in helebarda, ^a. tem «orožjem* ujema naP tiča štor pravica*. ^ velikeg.3 Razstavo povezuje oo .w.w _______„ 1713 da tolminskega punta leta borbe. ko rep narodnoosvobcdii ^gga značilna fotografija Par gorišk1 stražarja pred vhodom n grad v maju 1945. leta- ,-c A. PAGON-OGA«EV Saulova olja v galeriji I mi ČETRTEK, 10. MAJA 1973 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 flavta in klavir; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18-15 Umetnost in prireditve; 18.30 Skladatelji naše dežele: M. Kogoj; 19.10 A. Manzoni: «Vstajenje»; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 M. Manzari: «Bog ohrani Škotsko!*; 22.35 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Program za mladino; 16.20 Glasbeni spored. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Dopoldanska glasba; 8.40 Otroški kotiček; 9.00 Stare skladbe ; 10.00 Melodije ; 11.30 Orkester; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Otroški kotiček; 16.40 Pevci lahke glasbe; 17.00 Program za mladino; 18.00 Ob juke boxu; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Male skladbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Literarna oddaja; 22.00 V diskoteki. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti program; 12.00 Ital. pesmi; 15.10 Plošče za mladino; 17.05 «Sono-nica»: 19.10 Sindikalni problemi; 20.20 Andata e ritorno; 21.15 Po- litična tribuna; 22.15 Glasbeno življenje; 23.30 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 in 9.15 Orkestri; 9.00 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka; 12.40 Plošča za poletje; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Klasiki lahke glasbe; 20.50 Popevke; 22.43 Nadaljevanka; 23.05 Francoske popevke. III. PROGRAM 9.30 Locatelli; 10.00 Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 13.30 Rossini, Schumann in Strauss; 14.30 Simf. koncert; 16.30 Ansambel «1 nuovi Cameristi*; 17.20 Enotni razred; 17.35 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 19.45 Ma-lipiero: «Minnie, la Candida*. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Življenje zvezd; 9.35 Slov. narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Dekliški zbor iz Bukarešte; 14.30 Sestanek z orkestrom; 14.40 Med šolo, družino in delom; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Orkester newyorške filharmonije; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minuto z ansamblom ; 20.00 Domače pesmi ; 21.00 Večer z mladimi ustvarjalci; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Paleta popevk; 23.05 G. Mosca: Ujeta kresnička; 23.15 Iz sodobne italijanske glasbene literature. ITAL, TELEVIZIJA 9.45 Šola; 12.30 O kulturnih problemih; 13.00 Sever kliče Jug; 13.30 Dnevnik; 14.00 Ital. kronike; 14.30 Nemščina; 16.00 Šola; 17.00 Spored za otroke; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.00 Obnašanje živali; 18.45 Poljubna znanost; 19.15 Sindikalni problemi; 19.45 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna: KPI — PRI; 21.30 Herburger: «Le petro-liere*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Protestantizem; 18.45 Judovska kultura; 21.00 Dnevnik; 21.35 Rischiatutto. JUG. TELEVIZIJA 9.35 in 14.45 TV v šoli; 11.00 in 16.10 Francoščina; 17.45 Otroški spored; 18.15 Obzornik; 18.30 Na sporedu je nemi film; 18.55 leteči predmeti; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.20 TV dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih; 20.40 Četrtkovi razgledi; 21.30 T. Arsov-ski: Zahod nad Jezersko deželo. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Saga o Forsytih — nadaljevanka; 22.00 Regionalna arhitektura. Tržaška ga.enja reja ob sodelovanju o ■ lerije iNuove Muse» nega slikarja prir0 „„ cr>Mh nam sv°l in sveta na sploh nam " na katalogu pojasnjujeta v fed£tlC način Dino Pavesi z _____ _ . _ esi ♦» na1fl za; Jori. Posebno P°s!efn3Ikadar dev0 nazorno označuje, k ke:g da je Saulo slikar et™* da je Saulo sLimr -la oočutja, ker je -G°io9fl. mesl°' nekoč veliko etrušcansno rCl vi P* Ne srečamo pa «?J^ale dob, ' ki bi nam Prlkaz,p. kol.Z gno niti v nekdanjih ^ jj(iš • ai ne v njenem sodobgf Slikar Samo namreč usme Jro(jovil umetniško pozornost :0 °KM ne ravnine, ki se r ^ Bologne. Ko pa P™P°Jne krof prične njegovo oko z gosto s n, nad množico streh, ki tip1^ skajo druga * *rual V - '"J drmv^-sl* .... . nasf njimi sliS pa je očitno, da med nlka ' ■ Saulo s hrepenenjem J** ^ na) svoje dekle. Na razstamj ^ demo v tričetrtinskem rojf.j ti pa srečamo tu tudi J ^ sre hišo, ki se osamljena t>e ... sre široke lene reke. Vse^ n nekakim *£ stavr.csti prvobitne P ^ zOP binsko in oblikovno igve nie- tene sicer odlične lahko °P niče, ki jih razen dveh damo v posebnih map Prejeli smo predmestjih. V naslof sj pa je očitno, da med ,sc» hišo, iti se osamljena Zn'akosTJk neskončno dolgih njiv „ skupn čarno tu tudi kraje nj izletov. . slutnK’ Ves cas pa nas ^ o ^ da je dekle odšlo nena kaj da pn se bo tudi fantove slike so p**J? ja*» ki odraža up in sti, ki odraža uy .» - steklo ? rumeno ob rojstou . ^ no6. seč sfcrtfk - «FIERA Dl MILANO® Aflh Žično dn*» "SV11*' ..rodnik Franc Jakop NA OLIMPIJSKEM STADIONU V MUNCHNU KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR u ZMAGA JUGOSLAVIJE V nadaljevanju prvenstva 1. divizije ^ ZAHODNO NEMČIJOjje openski Polet osvojil šesto točko D o/e vič strelec zmagovitega gola - Marii ubranil enajstmetrovko M — Jugoslavija U. M 2 (0:°) Maier, Hotges, ^Uer ti bchwarzenbeck, Becken-v°hi - --u«. rv !e’ Grabovvski, Honess, JUGost 4®?ht. Held. č Bosi- Y.^A; Marič, Stepano-er Sfvič, Pavlovič, Katalinski, ............_............. f6il>iovi6PAy?vič’ Karasi Bajevič, H. * 0blak. 15 Vladič, 16 Bje- •5^-, 9. — Jugoslovanska Mpra^626"131103 Je z odlično i^Ptotnii-Wba v Miinchnu svojega S naX> ek>Po Zah. Nemčije, ki pv ie ,v evropskega prvaka. če-? 6n4jstrn°i odločilnega gola prišlo S zaslmr°Vke’ je zmaga popol‘ piala sai ie Jugoslavija pivsefn deljso igro, ki je slonela ^ mn hitrosti. Ni pa ji manj-l Njeni igralci so kot n Večba! VSe Preradi preigravali ,p ijjw„ plačevali akcije z razil lt>arsiw1’ tako da so si zapraviti petero ugodno priložnost. ?v fi6varAPr.°tniki so bili Pravza~ -J^ges« i , proti koncu Prvega Spl nev^.y°lcasa ko so skušala z hi1' IezultaPrru Protinapadi spreme-L^Peio nLsrečania> kar Pa jim p4 ju, Hdl zaradi odličnega vra-S Sca; Ta je namreč šest (POvatjokoncem srečanja nepri-r°vko , ranil Miillerjevo enajst-(."H D' ki jo je sodnik dosodil S pekrska Holcerja. Le pet j/V^ki jugoslovanski pred- bt^jstrnfi v vodstvo, prav tako vi .Odbil ^r°vke, ko je Schvvarzen-ki ip „ p° 2 roko izpred Baje-]p Poka,0?11^ P° krajšem premis-1q V*el zai na de*0 Piko. Bajevič k 1 ,ln Maierju ni preostaneš^ ’ ^ da je pobral žogo tjl sta hllo izredno zanimivo, . ©kj.ni rvrtvlara ial-I ldi-*rv mladinskih iger. Kontovel je na končni lestvici zasedel tretje mesto z osmimi točkami, kar je dohra uvrstitev za še neizkušene odbojkarice v belih dresih. Predvsem v zadnjih nastopih je bilo opaziti, da se je ekipi «odprlo» in vztrajnost pri delu je začela dajati svoje sadove. Glavna odlika Kontovelk je v tem, da ne improvizirajo, temveč sistematično gradijo igro in vedno bolje zaključujejo akcije na mreži, če še dodamo, da imajo predstavnice kontovelskega društva veliko voljo in zelo dobre telesne sposobnosti, lahko mirne duše prerokujemo, da bodo imele vodilno vlogo v prihodnjem prvenstvu. V torkovi tekmi je bil Kontovel neprimerno boljši od svojih nasprotnic. Izguba dveh setov je posledica dejstva, da je Zavadla- lova preskusila vse razpoložljive igralke. Med Kontovelkami sta izstopali Denis Danieli in Elviana Štoka, ki sta se proslavili z močnimi udarci na mreži. V soboto čaka Kontovel nova preskušnja: v okviru občinske faze mladinskih iger se bo srečal s Slogo in Borom za podelitev formalnega naslova občinskih prvakinj. Kontovel računa na o-svojitev drugega mesta, tik za Slogo, ki velja za velikega favorita. — te — NOGOMET BOLOGNA, 9. — V zadnjem srečanju za srednjeevropski pokal je Tatabanya premagala Bologno z 2:1 in se uvrstila v finale. Tu se bo srečala z jugoslovanskim Čelikom, zmagovalcem A skupine. Kontovel še nima dobre kondicije ■ Notranji turnirji treh naših društev za mladinske igre Prva divizija V nadaljevanju prvenstva 1. divizije je Polet osvojil svojo šesto točko, Kontovel pa je bil proti močni Servolanj brez moči in je tako še brez točk. Poletov nastop je bil vsekakor pozitiven. Med posamezniki je sicer bil daleč najboljši Adrijan Sosič, res pa je, da je prav Sosič moral pet minut pred koncem zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. Tedaj so v openski ekipi igrali le mladi (Škerlavaj, Edi Sosič, Tavčar, Guštin in Gantar). In prav ti igralci so se zagrizeno vrgli v borbo, dosegli so prednost petih točk in so tako zmagali. Zmagala je torej celotna ekipa, kar kaže, da so fantje do sedaj delali vestno in požrtvovalno. . ......................'»"Hlini.........................................um,umni, ......................m,murnu, ODBOJKA 2. ZVEZNA JUGOSLOVANSKA LIGA Kanalski Salonit ponovno uspešen Kanalska šesterka zadovoljila ■ Nedeljsko kolo odločilno za slovenske ekipe eklPi Predvajali lepo ta Mčin gr° sta skušah na 'št80 gostido gola. Pri tem tfo6 večfoi, spravili evropske pr-vJ^Pachij •v zagato, saj so stal- t3 vT J.n imeli pobudo skoraj svoj* rokah 0meniti je ^ab- Nemčija nekoliko So' -Saj ni Predvajala taste fcSi p^Povedai njen reaiizator, de^di ostali sektorji niso vsj pričakovali. Pred- Ovw °yanih je prvič nastopil dresu Karasi, ki ni zalo?*1 G ba je nato prepustil «T; O^d. odkritju lanske se-kj* pa je bil Džajič, ki W '* zaradi poškodbe na u! htblin?1,ko se je čutila prisot-‘tb ^ k?ega Predstavnika Ob-fevič„ 1 skupno s Petkovičem jjj?jbi. 631 stalen trn v nemški nastop pa je bil vselil.? ^hko n 2a obe ekipi. Jugoslo-u ‘Briše 0013011101113 zadovoljni za-Pa e.’ ne toblco zaradi zma-iCh», ki n!radi pozitivnega Prec«j upanja za ječanja za uvrstitev na ^ ^Prvenstvo. Nemški trener L _. moral v svojem moš-ttj po ] 3. spremeniti, saj so izpustih 'dnem uspehu pre- P°svetili toli sv0' .J®?511. Prvenstvu kot pa k. oje izbrane ekipe. Pl jr " ž«nski diviziji >1 zaključil <’*"stvo z lmt, ’S;1' '7,Kon*ovel 2:3 (3:15, OV>;13' 12:15, 5:15) Sipk (k)’ N' in K- Vk- MaiT’, Rupel, K. in D. ?a tb^ “ Capponi. %ifših D7,^dma zaporedna zma-tfi .V' safed,s^av'nic v teku dveh ^ h rednoS° Ront°velke slavile ši^Pih S?age v Prvenstveni^ celot stlnkrat pa so po- izkupiček Odbojkarji kanalskega Salonita so v nedeljo v tekmi proti črnuški Savi, po dveh zaporednih porazih, spet razveselili svoje privržence, ki so že začeli dvomiti v prave sposobnosti svojega moštva. Kanalci so v tej tekmi ne samo dokazali svoje sposobnosti in odlike, ampak so v celoti izpolnili pričakovanja vodstva kluba, ki je po porazu z Metalcem iz Siska sklenilo, da je treba začeti s pomlajevanjem moštva, četudi na škodo trenutnih rezultatov. Kar se ni zgodilo v Mariboru se je končno izpomilo v Dolu pri Ljubljani, ker igra svoje prvenstvene tekme moštvo Save. _ Položaj je bil tudi tokrat kočljiv. Če je v MariDor oapotoval z moštvom samo trener, je to pot bil osamljen tehnični vodja, ki je imel zelo težavno nalogo. Cilj je bil jasen. Domov se je bilo treba vrniti z dvema točkama, istočasno pa poslati v igro tudi mlado šesterko, ki liaj jo iz zagate rešujejo stari, prekaljeni igralci. Salonit je srečanje začel z mlado šesterko, ki so jo sestavljali Perše, Bavdaž, Murovec, Žnidarčič, Faravan in debutant Jelavič. Ta postava se je z nasprotnikom enakovredno kosala do rezultata 6:6. Tu je prišlo do rahle krize, ki so jo domačini s pridom izkoristili. Salonit bi lahko z eno samo menjavo igralca gotovo rešil set, toda tehnični vodja ga je zavestno žrtvoval, čeprav je imel na klopi Jerončiča, Bukovca in Berdona, ki so soigralce lahko samo bodrili. Prvi set se je tako končal z rezultatom 15:10 za domačine. V drugem setu je Salonit igral s popolno postavo, v kateri pa je manjkal Tušar, ki je po tekmi z Mariborom iz nerazumljivih razlogov prenehal z igranjem. Kolenc pa je zaradi poškodbe gležnja ostal doma. Fantje so z rutinirano igro kmalu zlomili odpor domačinov in odigrali set z rezultatom 15:8. Kljub negodovanju in protestom starejših igralcev, ki so se komajda dobro ogreli in bi radi nadaljevali z igranjem je tehnični vodja spet postavil na igrišče mlado moštvo. Pri rezultatu 7:7 so začeli v igro postopoma vstopati starejši i-gralci, katerim pa ni uspelo zaustaviti razigrane domačine, ko so zaslutili, da bi morda le lahko iztržili prepotrebne točke. Set je dobila Sava z rezultatom 15:12. Pri Salonitu niso smeli tvegati v četrtem setu in so poslali na igrišče prvo šesterko, ki je v precej zagrizenem boju, po zaslugi odličnih servisov, zaustavili domačine pri rezultatu 10:8. Od tu naprej so zagospodarili Kanalci, ki so z lahkoto realizirali še pet točk. Odločilni peti set je potekel v faze znamenju premoči Salonita, saj so bili domačini povsem izčrpani. Nerazpoloženega Peršeta je zamenjal solidni Paravan, v polovici seta pa je Bukovec prepustil mesto mlademu in zelo obetajočemu Jela vi ču, ki je povsem izpolnil pričakovanja. Domačini so v tem setu zbrali pet točk. Kaj več niso niti zmogli, niti zaslužili. S to zmago si je Salonit teoretično že zagotovil drugo mesto, saj je prav v tem kodu Interplet ostal praznih rok. Bolj kot zaradi zmage pa so bili v taboru Salonita veseli zaradi dobre igre in uspešnega uvajanja mladih v moštvo. Veliko svežine in elana je v moštvo vnesel Bavdaž, ki se je pred štirinajstimi dnevi vrnil z vojske. Vse kaže, da je krize konec in da lahko vsi mirno pričakujemo nedelje, ko bo v Kanalu slovenski derbi med domačini in Kamnikom. Moštvo Kamnika je pred časom pretresla huda kriza. Klub je zapustilo več igralcev in moštvo je doživelo sedem zaporednih porazov. »Uporniki* pa so se pred dnevi vrnili in spet pridno trenirajo. Kamnik bo že v Kanalu poskušal nadoknaditi vsaj delček zamujenega, saj mu že zelo trda prede. Z morebitno zmago v Kanalu pa bi se gotovo rešil izpada. Prav zaradi tega bo to srečanje vredno ogleda. # * * Ostala slovenska moštva so v nedeljo spet doživela poraze, ki jih neusmiljeno potiskajo proti dnu lestvice. Zagrebški Metalac, ki je zadnji in bo gotovo izpadel, je doma presenetljivo gladko odpravil Mariborčane, ki so kljub hudemu porazu obdržali četrto mesto. Kamnik je doma povsem pričakovano izgubil s «super moštvom* lige, Metalcem iz Siska, ki sodi po svojih kvalitetah kar v prvo ligo. Položaj Kamnika je kočljiv. Verjetno bo za obstoj v ligi odločilen derbi s krajevnim tekmecem — Savo. Tekme med Jesenicami in Karlovcem ni bilo, ker ni sodniška organizacija Bosne in Hercegovine pravočasno delegirala zahtevanih nevtralnih sodnikov. Obe moštvi sta v nezavidljivem položaju. Zmaga bi dala Jeseničanom še nekaj upanja za obstoj v ligi. Ni še znano kdaj bo tekma odigrana. Vsekakor pa bi do tekme moralo priti takoj, ker bi lahko bila kasneje odigrana tekma predmet špekulacij in taktiziranja. V prihodnjem kolu bo v Mariboru še en slovenski derbi. Srečala se bosta Maribor in Sava. Maribor bi z zmago dokončno zbral potrebno število točk za obstoj, zato bo boj neusmiljen. Jeseničani pa potujejo v Vinkovce, kjer niso brez možnosti, saj igrajo zadnje čase zelo dobro. Prvenstvo postaja vse bolj zanimivo. Eno pa je skoraj na dlani. Ligo bosta morala zapustiti poleg Spačve in zagrebškega Metalca tudi dva slovenska kluba. Katera pa sta ta dva, bo povedalo skoraj gotovo že nedeljsko kolo. Na varnem je trenutno samo Salonit. REZULTATI TEKEM Sava — Salonit 2:3 (15:10, 8:15, 15:12, 8:15, 5:15) Kamnik — Metalac (S) 0:3 Metalac (Z) — Maribor 3:0 Jesenice — Karlovac n.i. LESTVICA Metalac (S), 38 Salonit 30, Interplet 24, Maribor, Borovo 18, Kamnik, Karlovac, Sava, Čajevec 16, Jesenice 14, Spačva 10, Metalac (Z) 8. Emil Hvalica V okviru občinskega dela mladinskih iger je na Tržaškem v ženski odbojki Bor A premagal S. Gia-como z 2:0 (15:7, 15:2). Borovke so nastopile s tako postavo: Mesesnel, Merku, Magnani, Bembič, Lozar, Nibrant, Purič, Gabrovec, Batič. Poleg Bora sta se v finalni občinski del tega tekmovanja uvrstila tudi Kontovel in Sloga. Po tetam je trener poraženega Libertasa Prodi dejal: «Zmagal je Polet povsem zasluženo, čeprav sodnika nista bila kos svoji nalogi. Zmagali ste predvsem zato, ker nismo bili kos ritmu nasprotnikov*. Kontovelci so igrali proti izkušenim košarkarjem Servolane. Bili so gostom enakovredni, dokler jim ni zmanjkalo sape. Med posamezniki je Zadnik še enkrat potrdil, da se je povsem vključil v kontovelsko ekipo, saj je bil pod košem zelo učinkovit. Od ostalih ekip je Ferroviario ponovno zmagal s stotico in je trenutno sam na vrhu lestvice. Ostalo pa po predvidevanju. GMT je premagal miijsko peterko. Ta ekipa je doživela le en poraz in sicer proti Poletu. Izidi 6. kola: Polet — Libertas TS 62:57, Servolana — Kontovel 63:44, GMT - CGI 52:34, Ferroviario — Cianocolori 108:59. Lestvica: Ferroviario 10, GMT in Servolana 8, Polet 6, Libertas TS 4, P Kontovel in Cianocolori. Prihodnje kolo (13.5.): Polet — Cianocolori (11.00), CGI — Kontovel (11.00), Servolana — Libertas, Ferroviario — GMT. Turnir CDL Na turnirju, ki ga prireja Don Bosco, imenovan Časa della Lam-pada, borovci niso zapustili najboljšega vtisa. Ne toliko zaradi igre, kot zaradi neresnosti nekaterih mladincev, ki se enostavno niso pokazali na igrišču. «Plavi» so tako nastopili le v petih, kar je izgiedalo bolj klavrno. Res je, na tem srečanju ni bilo trenerja Marija, ki je baje opustil vsako aktivnost, ni pa še to razlog, da bi opustili tekmo zaradi zabave. Borovci so tako zgubili proti Don Boscu. Poraz je bil predviden. Upajmo, da bodo «plavi* v soboto le zaigrali v polni postavi. In to je najmanj, kar lahko pričakujemo od tega moštva, ki je sicer «navajeno» na poraze, ne pa na take neresnosti. Izidi 1. kola: L. Adriatico — Servolana 89:79, Don Bosco — Bor 84:55. Izidi 2. kola: Cianocolori — L. Adriatico 64:65, Italsdder — Libertas TS 59:58. Lestvica: L. Adriatico 4, Ital-šider in Don Bosco 2, Bor, Servolana in Libertas TS 0. 3. kolo (drevi): L. Adriatico — Servolana, Don Bosco — Ciano- iiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiininiHmiiiiiiiimiiiiiinMiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMHiiiinflii NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Renče-Juventina 1:0 (0:0) Renče — Juventina Juventina iz ŠtandrežaS ne- deljo odigrala prijateljsko teKmo v Renčah. Ob navdušenju številnih navijačev z obeh strani meje sta obe moštvi zaigrali lepo in sta z zanimivimi akcijami ogrožali vratarja, katerima gre zasluga, da ni bilo golov v prvem polčasu. Štandrežci so v prvem delu igre nastopili v najboljši postavi. Zopet je bil najboljši Aldo Farletič, ki je s hitrimi prodori bil najnevarnejši med gosti in je v treh primerih za las zgrešil gol. V drugem polčasu sta nastopila dva starejša igralca Juventine, Pa-škulin in Berdon, ki sta kljub daljši odsotnosti z nogometnih igrišč pokazala še kar dobro igro. Gol Renč je padel v 5. min. drugega polčasa po akciji celotnega napada domačinov. Juventind so reagirali, imeli so lepe priložnosti za izenačenje Ob zaključku tekme so številni gledalci zadovoljni pozdravili vse igralce. Bip * * * BASEL, 9. — Turčija je v izločilni tekmi druge evropske skupine za nastop na svetovnem no-gometnom prvenstvu izenačila proti Švici z 0:0 in je ponovila uspeh iz srečanja z Italijo v Neaplju. NAMIZNI TENIS ZA ZADNJE VELIKE USPEHE Zgoniška občina nagradila Kras Zgoniška občina je dala še eno priznanje domačemu športnemu krožku Kras za njegova prizadevanja na področju telesne kulture med t«mkajšnjo mladino. ŠK Kras je namreč darovala novo namiznoteniško mizo ter je tako nagradila predvsem namiznoteniški odsek tega društva, ki je v zadnjem času dosegel res izredne uspehe. SABLJANJE TRST, 9. — V četrtek se bo pričel v Trstu mednarodni sabljaški turnir, veljaven za 5. trofejo Gusta-vo Marži. Poleg dveh italijanskih ekip se bo tekmovanja udeležila tudi poljska reprezentanca, ki je v zadnjem trenutku zamenjala Ro-manijo, medtem ko so zaradi drugih obveznosti odpovedale svoj nastop ekipe Francije, Sovjetske zveze in Madžarske. Med Italijanskimi sabljači bo prisoten tudi olimpijec Maf-fei. IRACHE, 9. — Španec Perurena je zmagal v 13. etapi kolesarske dirke po Španiji od Saragoz do lracheja (175 km), medtem ko Eddy Merchx še vedno vodi na skupni lestvici. colori. 4. kolo (12.5.): Bor — Libertas TS (20.00), L. Adriatico - Ital-sider. Mladinske igre Da je košarka pri nas dokaj razvita, so nam pokazale letošnje mladinske igre. Tri naša največja košarkarska društva imajo že to liko naraščaja, da lahko sama prirejajo interne turnirje za mladinske igre. Na Kontovelu so zabeležili naslednje izide: Lori — Smreke 79:3, Ali Starš — Lisice 21:6. b. 1. RIM, 9. — Teniško srečanje med Italijo in Bolgarijo za tretje izločilno kolo Davisovega pokala bo od 18. do 20. maja v Reggio Emilii. Po zmagi nad ASFJR (na sliki) čaka zdaj Slogo še derbi z goriško Olympio niimiHHMiimimmiHiMiiiiiMiiiMMMttmmiiMHiiimmiHMiiiiiiiiMimMHMiimMuminMMJiitHMiiiiftiiiuimiiHiiHHHHiiimtiiintmiiiiHHitiiMHMmiiimiinHa NOGOMET TEDENSKI PREGLED Prvenstvo v 2. AL je bilo zanimivo odzačetkapa do poslednjega kola Za naše enajsterice se je to tekmovanje zaključilo vsekakor pozitivno V nedeljo je padel zastor na prvenstvo 2. amaterske lige, ki je bilo napeto in zanimivo do poslednjega kola. Končna lestvica je zato bolj ali manj realna slika poteka prvenstva, ki se je odvijalo v znamenju premoči furlanskih enajsteric. Naslov končnega zmagovalca si je namreč zagotovila ekipa Isonza, ki »plavi* bolj uspešni posebno v zadnjih treh tekmah, ko so osvojili kar šest točk. Brežani so v povratnem delu prvenstva doživeli tri poraze sedem remijev zmagah pa so petkrat in so se s tem uvrstili na deveto mesto na končni lestvici. zagotovila rešitev in je s tem zadovoljila navijače, ki gotovo niso mogli pričakovati več od »rdeče - belih*. Bazovci so bili vedno na spodnjem delu lestvice. Prvi del so zaključili s 14 točkami v žepu. V povratnem delu pa so osvojili 12 točk, kar je ,, j , - . • , -i bilo dovolj za obstanek v ligi. Za- Vesna pa zdaleč n, izpolmla pnca-( ^ Zarja le enkrat namreč zagotovila ekipa Isonza, ta knvar,j naviiačev in vodstva I lulmvo ^ "“J* 10 se bo po desetih letih spet vrnila I 0b začetku nrvenstva so vsi oričako^ vr?.lla z gostovanJa s ce.otmm izku- v 1. ligo. Za Isonzom je častno drugo mesto zasedla ekipa S. Canziana, ki je v povratnem delu prvenstva osvojila 26 od 30 možnih točk. E-kipa S. Canziana je namreč v tem delu prvenstva le štirikrat remizirala enajstkrat pa zmagala. Omeniti velja tudi, da je ta ekipa v teh petnajstih tekmah dosegla kar 35 golov proti 13 v prvem delu prvenstva. Zato lahko rečemo, da je bila enajsterica S. Canziana v povratnem delu najuspešnejša ekipa. Iz 2. amaterske lige sta izpadli novinca Libertas Prosek, ki je praktično bil vedno na zadnjem mestu lestvice, in Portuale, ki je v zaključnem delu prvenstva nepričakovano klonil. Tema ekipama se je pridružila v zadnjem kolu še Au-risina, ki je letos pripravila pravo razočaranje svojim navijačem. V začetku prvenstva ni namreč nihče pričakoval take usode Aurisi-ne, ki bo prihodnje leto morala i-grati v nižji ligi. Naše enajsterice pa so pozitivno zaključile prvenstvo. Najboljše se je odrezalo Primorje, ki se je uvrstilo na četrto mesto, katero v začetku prvenstva nihče ni pričakoval. Prosečani so odlično startali, saj so zaključili prvi del prvenstva z 18 točkami. Primorje se je držalo med prvimi do petega kola, medtem ko je v šestem kolu nepričakovano klonilo doma ekipi Inter SS. Ta poraz so vsi igralci preveč občutiti in vsi delni spodrsljaji Primorja, ki so nato sledili, so biti praktično posledica tega. V preostalih devetih tekmah so namreč »rdeče - rumeni* le enkrat zmagali, kar 6-krat remizirati. Če bi po porazu z Inter SS, Primorje zaigralo bolj odločno, oi lauko doseglo boljšo u-vrstitev. Enajsterica Brega je izpolnila pričakovanja. «Plavi* so dosegli zastavljeni cilj, to je obstanek v ligi, katerega so si zastavili od samega začetka prvenstva. Omeniti sicer velja, da so Brežani že v zimskem delu prvenstva dobiti naslov «mojstri remijev*, saj so v 15 odigranih tekmah kar 11-krat remizirali, zmagali pa so le enkrat. V povratnem delu so bili j Ob začetku prvenstva so vsi pričakovali mnogo več in do šestega kola je izgiedalo, da bo tudi tako. Po sedmem kolu pa so «plavi naleteti* na serijo negativnih nastopov, saj so v preostalih devetih zavrtljajih osvojili le osem točk. V začetku povratnega dela se stanje ni izboljšalo. V prvih osmih tekmah so osvojili le pet točk. V zaključnem delu pa so si nekoliko opomogli in si s tem zagotovili obstanek v ligi. Omeniti sicer moramo, da je letos Vesna za-streljala kar sedem enajstmetrovk od katerih šest odločilnih, ki bi lahko prinesle Vesni šest točk več. Zarja si je šele v zadnjem kolu tl IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII ■11111111II lili!! Iflllllllll RIM, 9. — Vodstvo Totocalcia je sporočilo dokončne kvote natečaja št. 36 z dne 9. aprila: 210 trinajstič prejme po 2,363.520 tir, medtem ko bo prejelo 4.569 zmagovalcev druge kategorije (12 točk) po 108.630 tir. Skupina višina vseh nagrad je bila 992,679.244 tir. STRELJANJE BOLOGNA, 9. — Na mednarodnem strelskem mitingu v Bologni so domači predstavniki premagali strelce z Reke z 2053:1941. Povratno srečanje bo na Reki v prihodnjih mesecih. TENIS BOURNEMOUTH, 9. - Na mednarodnem teniškem turnirju v Bour-nemouthu v Angliji je Jugoslovan Franulovič premagal italijanskega predastvnika Mattea s 6:0, 6:3, medtem ko je Multigan, kri brani italijanske barve, odpravil Feaverja s 6:3, 6:3. KOLESARSTVO IMOLA, 9. — V nedeljo bo v I-moli na sporedu 22. kolesarska dirka za «Pokal Placci*, katere se bodo udeležili najboljši italijanski in tuji kolesarji, ki niso zaposleni v Španiji in v Švici. pdčkom v žepu, če gostovanje lahko sploh imenujemo, saj so Basovci premagali Campanelle, ki igrajo domače tekme v Bazovici. Domače i-grišče je bilo uspešno za Zarjo, ki je od 26 osvojenih točk kar 17 odnesla na domačih tleh, le devet je osvojila na gostovanjih, v to pa sta všteti tudi točki ekipe Campanelle. IZIDI: Isonzo — Libertas 3:0 Muggesana — Vesna 1:0 Breg — Libertas Prosek 3:2 Fogliano — Inter SS 2:0 San Canzian — Aurisina 2:0 Sagrado — Portuale 2:1 Zarja — Flaminio 0:0 Primorje — Campanelle 2:2 KONČNA LESTVICA: Isonzo 30 18 7 5 45 23 43 San Canzian 30 15 12 3 48 22 42 Muggesana 30 14 7 9 40 33 35 Primorje 30 10 13 7 30 34 33 Inter SS 30 9 14 7 35 27 32 Sagrado 30 9 14 7 26 28 32 Campanelle 30 12 7 11 35 32 31 Liberta« 30 12 7 11 36 35 31 Breg 30 6 18 6 36 36 30 Fogliano 30 9 11 10 30 31 29 Vesna 30 6 15 9 24 28 27 Flaminio 30 7 12 11 20 25 26 Zarja 30 7 13 10 26 33 26 Aurisina 30 8 9 13 33 38 25 Portuale 30 6 10 14 30 37 22 Libertas Prosek 30 4 7 19 23 55 IS Isonzo prestopi v 1. ligo Aurisina, Portuale, Libertas P*>-sak izpadejo. * • * Poleg te lestvice pa so vodili še posebno lestvico za katero je dala pobudo tovarna pohištva Etio, na podlagi katere so izbrali najboljšo ekipo kraške planote. Za naslov so prišla v poštev neposrednji dvoboji med ekipami Aurisine, Brega, Libertasa s Proseka, Primorja in Zarje. Kot je znano, si je naslov zagotovila ekipa Primorja, najboljši strelec pa je bil Bražan Vižintin z osmimi zadetki. Končna lestvica tega tekmovanja pa je sledeča: Primorje Breg Zarja Vesna Aurisina Lib. Prosek 10 3 6 1 16:14 12 10 3 6 1 16:14 12 10 3 5 2 8: 9 11 10 1 6 3 7: 8 8 10 2 3 5 11:13 7 10 2 3 5 13:16 7 B.R. Or. f^nder 9‘peter Partizanski zdravnik *■ °§atega, pa tudi težkega življenja partizanskega avnika pjl tii bilo mnogo napisanega, bila je razmei uina •a raj-?Ved Vinka Smolnikarja o njegovem doživetju. Dru-dbleniiytlCa’ kd sta tudi preživela tradegijo, v članku nista 5. Pha. Tako sem še naprej mislil, da se je rešil le d 0^ ■e tisti članek mnogo pomenil. Kamen se mi je ^daj frca> ko sem ga prečital. Joj, kako me je prej te-mh6111 konono zvedel, da Italijani niso sami odkrili !hci pr\.P° naključju ne. Če bi ne bilo izdajstva, bi vsa to s eziveli ofenzivo. 56 dolgo po vojni srečal s Smolnikarjem, mi je * je t:3e opisal tragedijo v kraškd jami na Ogancah. Do-? bi Snfi Za narodnoosvobodilno vojno tako izjemen, da praV611 Pozabiti. Priča nam o junaštvu naših ljudi, ki ' Cl0viavIjenl vsak hip žrtvovati svoja življenja za svo se ob tem nehote spomni na črtomirovo prisego le krili e®a Krsta pri Savici: «Manj strašna noč je v črne • 1 se^,k0t so Pod svetlim soncem sužnji dno vi.» pri" namestnik komandirja čete in komandir I. vo-*'bajswVe'ioval Vinko. «S redi julija, mislim, da, je bilo sem bil na Igu ranjen od strela iz težke stroj-1» "rievi vojaki so se utrdili v šoli in cerkvenem jih mkakor nismo mogli pregnati, čeprav smo to že večkrat poskusili. Neopazno sva se približala cerkvi in šoli in jela streljati proti utrjeni postojanka. Imela sva namen vznemiriti sovražnika in se nato brž umaknili. Tako je tudi bilo Z nekaj streli sva dosegla želeni učinek in se nato brž začela umikati. Bil sem že v bližini cerkve, ko sem začutil žgočo bolečino v desnem stegnu tik nad kolenom. Umaknil sem se iz vasi. Pripeljali so me v iško bolnico, ki jo je vodil Berce. Šele tam so mi podložili nogo z opornico in mi tako nekoliko zmanjšali bolečine, ki sem jih občutil ob vsakem premiku noge. Tudi injekcijo proti bolečinam sem dobil In počutil sem se bolje. Še isti dan me je poslal Berce v partizansko bolnico Krimskega odreda, ki je bila v Zapotoku in jo je vodil dr. Tine. Tam so mi nogo lepo oskrbeli. Moral sem ležati. Razen mene so takrat pripeljali še nekaj ranjencev iz II. grupe odredov, tj. iz Štajerskega bataljona. Ta se je takrat že drugič poskušal prebiti prek meje na Gorenjsko v Poljansko do.ino, Med njimi so bili tudi zelo težki ranjenci. Vse te ranjence so kasneje evakuirali z menoj vred proti Travni gori in Glažuti. Med ranjenci jih je bilo tudi nekaj, ki so bili ranjeni ob napadu pri Verdu na transport internirancev, ki so jih peljali v italijanska taborišča. Nekaterim pa se je zdelo manjše zlo oditi v internacijo. Tak je bil Ernest iz Ljubljane. Ker mu ni uspelo priti v internacijo, od partizanov pa tudi ni mogel takoj, se je dela. bolnega. Ves se je krivil in od namišljenih bolečin se mu je obraz kar pači) Nihče pa mu ni posveča! prevelike pozornosti. Preveč je bilo z ranjenci dela,» je poveda! Vinko. Res so nam bili ranjenci glavna skrb. Bolnike smo obdržali v bolnici le, če so bili tako bolni, da je bila hospitalizacija po trebna Sicer pa smo jih vrnili v enoto z napotki za zdravljenje če je bil primer nejasen ali pa je bolnik sam vztrajal, smo največkrat popustili in ga zadržali v bolnici. Ni bilo do- Vinko Smolnikar kot pomočnik komisarja 1. brigade vojske državne varnosti, eden od treh preživelih ranjencev tragedije na Ogancah volj časa za natančnejše preglede, predvsem pa ne pripomočkov, Ki bi bili potrebni za natančnejšo diagnostiko. Da človeku nisem storil krivice, sem ga raje nekaj časa zadržal v bolnici na opazovanju. «Boleli so ga vsi udje, hoditi skoraj ni mogel,« je nadaljeval Vinko. «Držal se je bolnice. Z njo se je pomikal, ko se je v ofenzivi bolnica premikala z mokrškega področja proti Travni gori in Glažuti. Vso pot prek strmih bregov in globokih dolin od Zapotoka do Glažute je pešačil. Pravi revmatik bi te poti gotovo ne opravil, prej bi omagal ali pa bi ga morali voziti, kot so vozili druge ranjence. Na vozovih pa je bilo komaj prostora za nebogljene ranjence. Ostal sem v bolnici v Zapotoku le slab teden. Ranjenci smo bili razmeščeni v šoli in v gozdičku, ki je bil takoj nad solo. Tu je bilo postavljenih nekaj barak iz desk. V barakah smo ležali na pogradih, ki so bili primemo opremljeni s posteljnino. Prostori so bili čisti in v njih je bilo kar prijetno. Prve dni smo živeli dokaj brezskrbno, se šalili in si želeli le, da bi čimprej ozdraveli. Premalo časa sem bil v tej bolnici, da bi se s svojimi sosedi pobliže spoznal. Trpel sem hude bolečine v ranjeni nogi, pa se niti nisem mogel kaj prida zanimati za druge ranjence. Našo brezskrbnost je že po nekaj dnevih zamenjal občutek negotovosti, kaj bo z nami. širile so se govorice da Italijani pripravljajo veliko ofenzivo. V dolgih dnevih ležanja In v prečutih nočeh smo s strahom ugibali, kaj bo z nami Za boj nismo bili sposobni, saj še hoditi nismo mogli. Strah zaradi skrbi za našo prihodnost je stopnjeval nenadni napad italijanske aviacdje na bolnico. Proti koncu tedna so nas bombardirali. Bombe so padale prav zraven nas po gozdičku. Grmelo je vsenaokoli. Na srečo se ogenj ni razširil. Imel sem občutek, da nas bodo bombe zmlele, da ne bo ostalo ničesar od nas. (Nadaljevanje sledi/ Uredništvo, oprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. w*nccD?r°^n*na 29 inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» i Posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Teko« račun pri Narodni banki v Ljubljani 5°]'3^201 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. tele ,: onn finančno višini enega stolpca: trgovski * • oaiasi» ncmrtniro in SOŽalja 200 lil*' * 9 q£0\O Stran 6 10. maja 1973 Oglasi Za vsak mm v _ upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir-80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se oglasnem odaelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin ta i Glavni urednik Stanislav Renko ^ . jrsl Odgovorni urednik Gorazd Vesel izdaja in hska PREISKAVA O FAŠISTIČNEM PREVRATNIŠTVU Stotim ljudi obtožena poskusa obnavljanja fašistične stranke Milanski državni pravdnik zahteval od parlamenta pooblastilo za kazenski pregon misovskega poslanca Petronia MILAN, 9. — Iz dobro obveščenih krogov milanske sodnijske palače se je zvedelo, da odgovarja resnici vest, da je generalni pravdnik dr. Salvatore Paulesu zahteval od italijanskega parlamenta pooblastilo, da uvede kazenski postopek proti mi-sovskemu poslancu Francescu Pe-troniju pod obtožbo, da je skušal obnoviti fašistično stranko. Zadevno preiskavo o morebitni kršitvi znanega zakona Scelba iz leta 1952 je uvedel v novembru 1971 pomočnik državnega pravdnika dr. Sinigra, nadaljeval pa jo je preiskovalni sodnik dr. Ccrbetta. Obtožba obnovitve fašistične stranke zadeva poleg poslanca Petronija še 45 drugih oseb, med katerimi sta tudi Glanlui-gi Radiče, ki je 12. aprila letos obtožil Vittoria Loia in Maurizia Mu-rellija za sodelovanje pri umoru policijskega agenta Marina ter Gio-vanni Ferrorelli Azzijev prijatelj. Če se tem 45 obtožencem doda še ljudi, ki so osumljeni podobnih pre-ja da bi pojasnil nekatere okolišči- ... ne dogodkov popoldne in zvečer 14. krškov v zvezi s preiskavo, ki jo je svoj čas načel pokojni dr. Bian-chi D’Espinosa . (med temi je tudi vsedržavni tajnik MSI - DN Amarante) ter tisti, ki so zapleteni v dogodke 12. aprila, se število oseb, ki so obtožene da so hotele obnoviti fašistično stranko povzpne na več kot sto. Davi je poslanec Petronio odpotoval v Rim. Pred odhodom so ga vprašali če že ve da je državnik zahteval od parlamenta pooblastilo za njegov kazenski pregon. Misov-ski poslanec je izjavil da ne ve še ničesar. Medtem se v Milanu nadaljuje preiskava v zvezi z umorom policijskega agenta Marina. Pomočnik državnega pravdnika dr. Viola je davi zaslišal Duilia Loia, očeta mladega Vittoria, ki je priprt pod obtožbo. da je sodeloval pri pokolu. Pre- iskovalec je zaslišal bivšega boksar- liiimuiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumimiiiimiiiiiiiiiiii NIXON V ŠKRIPCIH Škandal Watergate vpliva na odobritev zakona o trgovini Kongres skuša pridobiti večji vpliv in noče odsto-piti Beli hiši svojih pristojnosti - Tri sporne točke VVASHINGTON, 9. — Predsednik Nixon in ameriški kongres sta si danes prvič odkar je izbruhnil škandal Watergate tako rekoč neposredno pogledala iz oči v oči. Komisija za trgovino predstavniškega doma je začela razpravo o trgovinskem zakonskem osnutku, pravosodna komisija senata pa razpravlja o imenovanju novega pravosodnega ministra. Zakladni minister Shulz, ki je orisal komisiji za trgovino glavne točke zakonskega osnutka Bele hiše, je zagotovil, da vlada namerava braniti za vsako ceno interese ZDA na prihodnjih pogajanjih z EGS. Kot je znano osnutek trgovinskega zakona podeljuje predsedniku oblast, da sam vodi pogajanja z evropskimi gospodarskimi partnerji kar zadeva spremembe v sistemu tarif in davčnih bremen, ki branijo ameriško industrijo pred tujo konkurenco ter sprejme ustrezne ukrepe proti državam, ki bi vodile «nepra-vično gospodarsko politiko* do ZDA. Shulz je še poudaril, da je zakonski osnutek najboljše orožje, ki ga bo imel Washington na prihodnjih trgovinskih pogajanjih. Opazovalci menijo, da bo komisija za trgovino o-dobrila zakonski osnutek, ker je predsednik komisije Wilbur Mills na-lonjen Nixonovemu načrtu. Večje težave pa bo predsednik imel s skupščinama. Trije so glavni razlogi stališča, ki ga je zavzel parlament: 1. Na prvem mestu je negativno stališče parlamentarcev, ki so povezani s sindikatom AFL-CIO, ki menijo, da bo vlada lahko primemo zaščitila ameriško industrijo le s kontigencijo tujih proizvodov in z obdavčevanjem kaipitalov, ki jih podjetniki izvažajo. 2. Na drugi strani je stališče parlamentarcev, ki so povezani z določenimi industrijskimi krogi kot so livarne, tekstilne tovarne in tovarne čevljev. Te industrije so v zadnji hletih izgubile velik del trž-žišča zaradi evropske konkumce, ki je ponujala boljše proizvode po bolj ugodnih cenah. Podjetniki se dobro zavedajo, da imajo evropski tekmeci bcljšo tehnološko organizacijo in bolj ceneno delovno silo zato zavračajo tarifami sporazum in se potegujejo za kontingentacijo. 3. Treba je tudi upoštevati, da kongres nerad odstopa izvršni oblasti svoje pristojnosti kot je na primer področje tarif. V zadnjih letih, ko si je Bela hiša prisvojila vedno večje pravice na področju zunanje politike, je kongres še bolj zaostril svoje stališče, zlasti odkar je izbruhnil škandal Watergate. Spletkarjenje Nixonovih svetovalcev je zelo zmanjšalo ugled predsednika in kongres skuša izrabiti to priliko v svoj prid ter si pridobiti del predsednikovih pristojnosti. Danes sta v tem okviru prišli na dan dve okoliščini, ki sta še zmanjšali ugled Bele hiše. Podtajnik za prevoze Rrogh bivša desna roka svetovalca Ehrlichmana, je dal ostavko in je v odprtem pismu odkrito priznal, da je organiziral vlom v urad Ellsbergove-ga psihiatra. Druga okoliščina pa je odkritje, da so vojaki, ki so stražili predsednikov «cottage» v Čamp Davidu, zauživali mamila. Pentagon v svojem poročilu sicer trdi, da to ni imelo nobenih posledic na varnost države, dejstvo pa je, da bo to porazno vplivalo na ugled prgdsednika in njegovega «entourageja». Ameriška vlada se po eni strani dobro zaveda kako nevaren ji je odpor kongresa, po drugi pa se zaveda, da bo morala skleniti kompromis spričo odmeva, ki ga je imel škandal Watergate. Zna- čilna je v tej zvezi izjava Nixo-novega gospodarskega svetovalca Flanigana: «Pričakujemo si, da se bo kongres resno lotil dela in če bo potrebno izboljšal predsednikov načrt*. V Washingtonu upajo, da bo kongres dokaj hitro odobril zakonski osnutek, kajti dobro se zavedajo, da bi brez ustreznega pooblastila predstavnik ZDA ne bil dovolj prepričljiv na pogajanjih z evropskimi partnerji. Pogajanja bi se morala začeti oktobra in zastopnik EGS Christoper Soames bo zahteval od članic skupnosti pooblastilo verjetno julija. Kar zadeva pa imenovanje novega pravosodnega ministra so opazovalci mnenja, da pravosodna komisija senata ni preveč naklonjena Richardsonu, ker meni, da je preveč vezan na ukrep« Bele hiše. Po njihovem mnenju je značilno, da je komisija prav včeraj zagotovila bivšemu svetovalcu Deanu delno sodno imuniteto, če-prav je Nixoo prejšnji teden dobesedno odslovil svojega sodelavca. KOBENHAVN, 9. — Po rezultatih ankete družbe za raziskovanje javnega mnenja Gallup je vsaj 26 odstotkov Dancev pripravljenih voliti za «stranko napredka* koben-havskega odvetnika Mogensa Gli-strupa, ki je tako «ujel» socialdemokratsko stranko, aprila. Zgodilo se je namreč, da je Vittorio Loi pri prvem zaslišanju odločno zanikal svojo udeležbo pri atentatu, pozneje pa je priznal poveljniku skupine sodne policije karabinjerjev polkovniku Santoru, da je odvrgel eno od bomb, ki so jih našli v Ul. Bellotti. Pozneje je Vittorio Loi vztrajal pri tej verziji, toda včeraj je preklical vse te izjave, trdeč, da se bomb sploh ni dotaknil. Čeprav preiskovalec razpolaga s številnimi pričevanji o dogodkih z dne 12. aprila, je vseeno sklenil, za zasliši fantovega očeta in polkovnika Santora. Kaj je Duilio Loi izjavil preiskovalcu, se ne ve. Časnikarjem je le rekel: «Treba je zaupati v pravico. Če je moj sin nedolžen, bo sodišče to tudi priznalo*. Pravijo da bo dr. Viola v naslednjih dneh uredil vse svoje spise da bi jih izročil preiskovalnemu sodniku ki bo formaliziral preiskavo Pravijo še, da bo prihodnji ponedeljek zaslišal še nekaj drugih prič. Iz Genove sporočajo medtem, da je državni pravdnik Carlo Barile zaslišal danes v zaporu Marassi Nica Azzija, ki je obtožen, da je 7. aprila skušal izvesti atentat na brzi vlak Turin - Rim. Preiskovalec je skušal zvedeti od Azzija, kakšni so bili njegovi odnosi s Francescom De Mirnom, ki je tudll v priporu, in ki je baje dobavil obtožencu eksploziv za atentat. Preiskovalec je še menil, da bo morda tekom enega tedna formaliziral preiskavo, razen če ne bi prišlo na primer do aretacije Giancarla Rognonija, glavnega urednika revije «La Fenice*, za katerega domnevajo, da je organiziral atentat na vlak. V Rimu pa je preiskovalni sodnik Francesco Amato, ki se ukvarja z atentatom v četrti Primavalle, danes ponovno zaslišal Achilleja Lolla. Zvedelo se je tudi, da so policijski organi našli Clavovo zaročenko Eli-sabetto, ki je pričala, da je bil fant skupaj z njo tisti večer, ko je prišlo do atentata. Pavel VI. napovedal «sveto Ieto» za 1.1975 VATIKAN, 9. — Papež Pavel VI. je danes napovedal novo «sveto leto* v letu 1975. Vest je sporočil najprej veliki romarski skupini francosko govorečih vernikov in potem še neki italijanski skupini. Pavel VI. je dejal, da je proslavljanje «svetega leta* popolnoma v skladu s koncilskim naukom. Glavna njegova tema pa bo duševna preo-brazna sodobnega človeka ter poživitev spokorniškega duha. Novo «sveto leto* se bo v resnici proslavljalo dve leti. Že prihodnje leto se bodo začele proslave v raznih cerkvah po svetu, a naknadno (po božiču prihodnjega leta) pa v Rimu. Proslavljanje «svetega leta* je uvedel papež Pavel II. 17. aprila 1470 in sicer vsakih 25 let. Zadnje «sveto leto* je bilo 1. 1950. Med svojim obiskom v Diisseldorfu je avstrijski ministrski predsednik Jonas odprl otroški vrtec za deco uslužbencev jeklarne Stahhverk Bbbler. Ob prihodu v tovarno, mu je majhno dekletce poklonilo šop cvetic PRIČEVANJE KUHARICE SUTTERJEV1H ROSE jgSI. Med «kavalirji» Milene je bil tudi svetlolasec z rdečim športnim avto® Kdo je mladenič, ki je na las podoben obtožencu Lorenzu Boz kolo, ki ste GENOVA, 9. — Kljub temu. da včerajšnja razprava ni bila razburljiva, se je danes zjutraj zbralo čred genovsko sodno palačo okrog 500 ljudi, ki so hoteli slediti na-dalievar.ju procesa proti Lorenzu Bozanu. ki je obtožen ugrabitve in umora Milene Sutter. Takoj ko so odnrli vrata je občinstvo začelo riniti v dvorano. Ljudje so prevrnili vrsto stolic in so povzročili precejšnjo zmedo. Današnja razprava se je začela s pričevanjem 19-letne Paole Toše, enega od štirih deklet, ki obtožujejo Bozana, da jih je napadel na ulici še pred ugrabitvijo Milene Sutter. Tosova je opisala neljubo doživetje in je v Bozanu spoznala napadalca. Dodala je, da je takrat neznani moški zbežal z motornim kolesom modre barve. «Kakšne bar- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIHnillllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllllllllllllUUIIIIIIIIIllllllllllIlllllllllllIllIIllIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Migliarijeva in Fattuccijeva se pripravljata na ostro besedno bitko MILAN, 9. — Maria Luisa Mi-gliari in Giuliana Fattucci sta se danes prvič srečali na generalki za popularno televizijsko oddajo «Risehiatutto» po razveljavitvi zadnje oddaje in med pjima se je takoj vnela tekmovalna strast. Mike Bongiorno in ostali prireditelji oddaje so zadovoljni zaradi tega vzdušja, ki brez dvoma poživi oddajo, obstaja pa nevarnost preveč naelektrenega vzdušja kot je dokazala generalka. Ženski se nista zlasali, sta si pa privoščili marsikatero pikro na račun tekmice. Prvakinja je zagotovila, da se bo maščevala Fattuccijevi, ta pa je izjavila, da je še bolje pripravljena kot pred enim tednom. V tem vzdušju sta ženski dobro brusili jezike in Mike Bongiorno je imel polne roke dela, ker ju je moral miriti. Videli bomo, kaj se bo zgodilo jutri zvečer med oddajo: Migliarijeva je sklenila braniti za vsako ceno naslov prvakinje, Fattuccijeva pa jo hoče izpodriniti: boji se le, da bi jo občinstvo zasovražilo, kot se je že zgodilo, ko so ponovili oddajo s «prvakom prvakov* Massimom I-nardijem. Tretji tekmovalec, Alberto Cu-simano, se bo moral pošteno potruditi, da se bo lahko vrinil v tekmo med ženski in verjetno mu med dvema tako nabrušenima jezikoma ne bo kaj prijetno. PRED IZROČITVIJO OBLASTI IZVOLJENEMU PREDSEDNIKU CAMPORI Lanusse poziva vojaške kroge naj spoštujejo rezultate volitev Vsak poskus, da bi se preprečila predaja, bo zatrt s silo «Justicialistično gibanje» v protiimperialistični fronti BEOGRAD. 9. — V jugoslovanski prestolnici je pričela z delom mešana jugoslovansko - avstrijska komisija, ki bo razpravljala o vprašanjih, ki se nanašajo na napredek delovno pravne in socialne zaščite jugoslovanskih delavcev, začasno zaposlenih v Avstriji. Komisija bo predvidoma končala z delom 11. t.m., ko se pričakuje podpis protokola o rezultatih razgovora. BUENOS AIRES, 9. - Argentinski predsednik Lanusse je posvaril visoke kroge oboroženih sil, naj ne napravijo nobenega nepremišljenega koraka pri prevzemu oblasti s strani civilnih izvoljenih organov. Kot je znano, je na zadnjih volitvah bil izvoljen za predsednika argentinske republike pe- niiiiiimmiiiimuJiiiimiiimmiimmimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitniiiiiirimiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiHmimimmiimiiiimiiiiiiimiiiiiii Dramatičen beg treh roparjev mm i' ' >; AMSTERDAM, 9. — Z oboroženim spopadom v amsterdamskem hotelu Hilton se je zaključilo dramatično zasledovanje treh banditov, ki so danes zjutraj oropali neko amsterdamsko banko. Policijski agenti so aretirali vse tri roparje: Italijana, enega Francoza in enega Izraelca. V spopadu so bili ranjeni trije ljudje. Policija, ki je prihitela v banko takoj po ropu, je začela za- sledovati bandite po mestnih ulicah. Malopridneži so pred hotelom Hilton ustavil avto in so se skušali skriti v hotelu. Med drugimi gosti je bila v foyerju skupina izraelskih pilotov v spremstvu a-genta telavivske obveščevalne službe: ko so roparji vdrli v poslopje je slednji izvlekel samokres in začel streljati proti banditom, ker je mislil, da gre za pripadnike palestinskega odporniškega gibanja. Italijan se je takoj vdal varnostnim organom, Francoza so ujeli, ko je skušal pobegniti skozi stranska vrata. Izraelca pa so ranili, ko je skušal z orožjem v roki pobegniti na cesto. Ranjenci so trije: bandit, neki policist in mlad izraelski državljan po imenu Etak. Ni še jasno, če je Etak pilot ali agent varnostne službe. Na sliki: ranjeni policist pred hotelom Hilton. ODLIKOVANJE Vlada subtropske zahodno-afriške države Sierre Leone se je v teh dneh odločila, da bo odlikovala z zlato kolajno komarja «anopheles», ki prenaša klice močvirske mrzlice, kot priznanje za «nje-govo uničevanje svetlopoltega človeka». Že od časov nasilne kolonizacije so Evropejci imeli Sierro Leone za «grob belega človeka», ker je smrt s pomočjo močvirske mrzlice kosila kar na debelo med Evropejci, medtem ko so Afričani izredno odporni proti tej nevarni bolezni. SEXY SOPROGA Sedemintrideset let ji je, i-ma majhne oči, redke zobe in kljukast nos. Tudi njenega telesa ne bi mogli definirati kot vzor ženske lepote, saj je precej majhna, suha s širokimi boki in majhnimi prsmi. Kljub temu pa je postala v nekaj letih svojevrsten simbol spolnosti in je dala povod za ostre polemike z vlogami, ki jih je odigrala v številnih filmih, «Režiserji mi ponujajo stalno nove vloge — pravi Glenda Jackson — prav zato, ker sem normalna, anonimna ženska. Sem namreč polna napak in zato predstavljam navadno, vsakodnevno erotiko. Lepotico kot je Raguel Welch navaden moški osvoji le v sanjah, žensko kot sem jaz pa ima v postelji vsak večer: saj je to njegova soproga». KRISTUS PRI ASTROLOGU «Kristus se ni rodil 25. decembra, pač pa skoraj tri mesece prej, in sicer 29. septembra^ Tako «pravi» elektronski računalnik Akademije znanosti v San Franciscu. Na podlagi kopice podatkov je računalnik pripravil tudi Kristusov horoskop. Rodil se je v znamenju tehtnice (idealist in darežljiv) pod vplivom kozoroga (razhudil se je zaradi vsakega nepravičnega in zlobnega dejanja), je ljubil glasbo, so ga bolele noge in je bolehal na ledvicah. Po podatkih računalnika je bilo kaj lahko predvideti tudi njegovo tragično smrt: v 33 letu starosti je Saturn prečkal njegov zodiakalni znak in Luna je stopala v svojo Drugo hišo, kar s preprostimi besedami povedana pomeni smrt z zadušitvijo. pravičljiva zaradi hudih razprtij v argentinskih oboroženih silah, kjer obstajajo krogi, ki bi hoteli preprečiti s silo predajo oblasti civilnim organom. Nekateri visoki častniki menijo, da bi po 7 letih vojaške vladavine, kaj takega ne smeli storiti. Po vesteh iz vojaških virov je prejšnjo soboto predsednik Lanusse govoril skupini visokih vojaških poveljnikov. V svojem govoru je baje rekel dobe^no: «Poskusi preprečiti predajo oblasti izvoljenim organom bi praktično pomenili samomor za republiko*. V poslanici vojaškim enotam pa je Lanusse neprikrito zagrozil, da bi vsak poskus, da se prepreči predaja, zatrli z orožjem. Nezadovoljstvo v določenih vojaških krogih je izbruhnilo pp u-moru admirala Hermesa Quijade in po proglasitvi zakona o naglem sodu v glavnih argentinskih mestih. Admirala Quijado so ugrabili mestni gverilci. Takoj potem so se začeli širiti glasovi, da se nameravajo protiperonističnj generali upreti s silo izročitvi oblasti. Te vesti je še okrepila domnevna izjava poveljnika vojne mornarice admirala Carlosa Code, ki naj bi zagrozil, da bi mornarica spremenila svoje stališče do vprašanja predaje oblasti v primeru u-mora še kakega admirala. Na neki tiskovni konferenci je izvoljeni predsednik Campora pozval Argentince, naj se obvežejo, da bodo spoštovali politično in socialno premirje, ki naj bi zagotovilo Argentini nacionalno enotnost. Campora je pozval vse državljane, naj se odrečejo vsakršnemu sektaštvu, da bi tako prispevali k nacionalni enotnosti in srečanju med Argentinci. Campora je nadalje orisal svoj načrt, ki predvideva obvezno spoštovanje državne ustave, jamstva za izvajanje pravic večine ter spoštovanje manjšin. Nadalje zahteva, naj oborožene sile prispevajo k obnovi javnega življenja v mejah ustavnih določil. Ko je narod — je dejal novoizvoljeni predsednik — izbral na zadnjih volitvah kandidate «justi-cialističnega gibanja* je s tem poudaril svojo voljo, da se napravi konec mrtvilu, odvisnosti, socialnim krivicam, zatiranju in nasilju. Vse te krivice so bile sad večletnega zatiranja, bratomornih bojev ter izločanja ljudskih množic iz javnega življenja*. Na koncu je Campora izjavil, da «justicialistično gibanje* poudarja na predvečer prevzema oblasti, da se bo borilo za narodno enotnost, za obnovo države in da se bo pridružilo narodom Latinske Amerike in drugim narodom na svetu, ki se borijo za neodvisnost in proti imperializmu. liiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifimiiiiHif nuni OBRAVNAVA IZ ČASOV GONJE PROTI DVOJEZIČNIM NAPISOM Različni merili za Slovenca in nacista Dr. Dumpelnik je bil hudo poškodovan, toda sodišče ga je postavilo na isto raven z nacističnim izzivale rohist Campora, ki bi moral prevzeti oblast 25. maja. Iz vojaških krogov se je zvedelo, da je Lanusse v svojstvu poveljnika oboroženih sil poslal vojaškim enotam poslanico preko vojaške radiobrzojavne službe. Lanussejeva zaskrbljenost je o- CELOVEC, 9. — Pred okrajnim sodiščem v Dobrli vasi se je včeraj začela in je bila potem za nedoločen čas odložena razprava v zvezi z incidentom, ki se je zgodil lani 16. oktobra v času največje gonje proti dvojezičnim krajevnim napisom na Koroškem in v katerem je bil hudo poškodovan dr. Marko Dumpelnik, živinozdravnik v Pliberku in eden vidnih koroških Slovencev. Do incidenta je prišlo, kot vse kaže, ker je ključavničar Hubert Mulle dalj časa izzival dr. Dum-pelnika s tem, da je vozil za njim s prižganimi žarometi. Ob tej priložnosti je prišlo do medsebojnega obračunavanja med prizadetima. Tako Dumpelnik kot Mulle, sta bila poškodovana, toda slovenski živinozdravnik se je moral zdraviti v bolnišnici od 16. oktobra do 17. novembra, a za delo je bil nezmožen do 1. decembra lanskega leta. Univerzitetni profesor na Dunaju dr. Erwin Ringel, pri katerem se dr. Dumpelnik še vedno zdravi, je izjavil, da je njegov pacient dobil pri spopadu z Muliejem hude psihične pretrese, ki so pustih za sabo otipljive posledice. Sam dogodek je dobil tudi politično obeležje, ker je Mulle zmerjal dr. Dum-pelnika s «čušem» ter mu grozil, da ga bo nasadil na plot. Gre, kot je popolnoma jasno, za napad zagrizenega nacista na slovenskega predstavnika. Spričo hujših telesnih poškodb, ki jih je dr. Dumpelnik dobil, bi mo- icem rala biti obravnava pred višjim sodiščem. To pa se ni zgodilo, ker so preiskovalni organi menih, da so tudi Dumpelnikove poškodbe blažje narave ter so zato postavili oba pred nižjestopno sodišče. Če bi preiskovalni organi ugotovili, da so bile Dumpelnikove poškodbe težje, potem bi se moral nacistični izzivalec zagovarjati pred višjim sodiščem, kjer bi mu morah tudi odmeriti večjo kazen. Zagovornik dr. Dumpelnika dr. Janko Tischler je na razpravi zahteval, naj se obravnava prenese na okrajno sodišče v Pliberku, kjer je dr. Dumpelnik doma, in kjer bi se kot član slovenske narodnostne skupnosti lahko zagovarjal v slovenščini. Dr. Tischler je nadalje zahteval, naj se obravnava proti Mulleju prenese na sodišče, ki ni v območju Koroške ah Štajerske, to pa zato, ker se je doslej dogajalo, da so ta sodišča ukinila o-bravnave proti nacističnim napadalcem na dvojezične napise, čeprav so ti dejanja priznali. Zato bi bilo možno, da bi tudi v tem primeru prišlo do podobnih ukrepov. Da bi bila mera polna, so nacistični skrajneži poslali grozilna pisma dr. Dumpelniku in obema njegovima branilcema, to je dr. Ti-schlerju in dr. Zvvitterju. Zagovornika sta na obravnavi poudarila, da gre pri tem za nadaljevanje politike nacističnega genocida, Zaradi zahtev dr. Tischlerja, s katerim je soglašal tudi dr Zwit-ter. je sodišče odložilo razpravo ve je bilo motorno k° o. je imeli preden ste si kup' btoženca; vprašal dr. Napoleta odgoVOril «Modre barve*, je rez B“SE je povedalo, i« no napadel v Drevored je v četrti Quarto, o?’40? nrej visk > gotova, če je obtoženec^ | ki je večkrat stlka „v dv<>Jn šole*. Omenjeni B°zanm ,es0n. se je peljal z motornim ^ bran> «Kakšne barve*, Je P •e 0dg°v lec Romanelli. «Plave' rilo dekle. pričev®' Najbolj zanimivo j®..'pose °rS.g nje kuharice Sutterje ,,^;0 se 1 Nekaj dni pred ugrabil njemm zenska pošalila z Mi , vjh «s bratom Aldom o dekle^ kah patijah*. «Jih imaš v % nilec — ne morem P ^ o bi istovetili obtožene e?ovalce nevnim dekletovim !iznala,v ad zanu moškega, ki J« j v vft /}ai ograjo radovedno g® naj bi dese Sutterjevih. «KaJ Pa U.30, češo)s Bozano pred vilo o « ja iz / t. Milena ni nikdar vrač3 odv£ pred 12. uro*, Je. VL) odg°v,° s„ nik Romanelli, a m bnjh Pr:T,da Po vrsti manj pomemilcarja M sodniki zaslišali al Bozan j Repetta. Ta je ff^ga Je,erjo marca Predstavil na vet■ , prijatelj. Skupaj so Q ugrab . in so medtem Sov0 0 je P0 S.Ao Sergia Gadollo. Bo^ da bg povedovanju ReP?,44£!1(,rabiteye',ne preiskovalci odkrili ^apak. fl da so zagrešili oasng1^ jal je - je nadaij -manj ce da ugrabitelj 4YegfrokaJb°^at!inlP s° la» sam ugrabi otrok3 Q Cadom .j več na >val zZ naj^jh 1 še_v in ga nato ubU»- je J°3g%r je takrat govorili vsi*. ^ J gje go Bozano. «oe ‘Lnka*. J® -lita* rili o ugrabitvi otrok3 NapoJ^ Šal nrJkPrinik sodisca se ve- «Je pa res tv: šal predsednik ®YYTkljam se tjsf« no. «Morda, ne spom"J_ a » , - je dodal večer je vsakdo P sam izpeljal ugrd G Nato je priš«1 š4 o pozna* Pigafetta, ki je. dobro M leno. Povedal je» . yi. ur' * videl dekle 6. maj d švi® ,^a je z «vespo» zaV0Zii7u postaji šolo. «Bila je bb»> je dejaUp šolskega avtobusa gke v ,e in bila je sama*. ^ avto».^. ni opazili rdeč sp £0 j ,e vprašal dr. Napo1 oriia J re- ča negativno odg 1(>vj m e predsednik sodisca b0 na kinil razpravo, ki vala jutri, Filmski festival o človečanskih pravicah v Stre ssburgn i- fe- n v okviri1 STRASSBURG. 9. filniskega. v, jega mednarodneg ravic stivala o človečanskih Pdvajahvr - letos Pfrliim?; sto starih, a d^Z«ExodusS’’ ^ kot so Preminge J j^nka*. ;p e frg že zanov «Amerika, naisov «La Sue£r Klugov «Anl4a. Gi’kem feS„VV nagrajen na ben s ^ Med sodobnejšimi ^ brali Lam-bertov alJtfgjd ki obravnava t ^kem, „rir dezerterjev na analiz^3 sVj- film «Les dupes*. K1. gujiceV, .pj bleme no» o PfdzaJfBm* Rdeči m sovjetski tum . guncev rflz- opisuje doživetja n ^dnose 11 tajskem in njJh ^ zak ho & pečevalci OPU3- 1 četrtek, ° večerom. k’ naiboljši B4111, rija nagradila naj