Leto LXXL, št. 245 ^ LfnUfana, ponedeljek jI. oktobra 19*8 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemsl nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, već Ji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPR A VNISTVO LJUBLJANA« KnaflJeva ulica Star. 8 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 m 31-28 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon St. 28 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 683 podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 101« Poštna hranilnica ▼ Ljubljani st. 10.351 { Po rimskem sestanku: Italija in Nemčija prevzameta arbitražo Arbitražna komisija se bo sestala Se ta teden, najbrže na Dunaju, pod vodstvom obeta zunanjih ministrov groSa Ciana in Ribbentropa — Vojaški strokovnjaki že razpravljajo o predaji nespornega ozemlja PRAGA, 31. okt. br. Sinoči sta italijanski in nemški poslanik službeno obvestila češkoslovaško vlado, da prevzameta Italija in Nemčija zaprošeno arbitražo v eeškoslovaško-madžarskem sporu. Obe vladi, to je Češkoslovaška in Madžarska, sta bili pozvani, naj predložita svoje dokumentirane predloge in zahteve arbitražni komisiji, ki bo določena sporazumno najbrže še danes. Kdaj in kje se bo sestala komisija, še ni določeno, verjetno pa je, da se bodo člani komisije sestali na Dunaju. Vsekakor bo arbitražna komisija začela poslovati še ta teden. Ker gre za dalekosežne odločitve, bo češkoslovaška vlada vse do konca arbitražnega postopka zasedala permanentno. Ministrski predsednik general Syrovy je pozval avtonomni vladi Slovaške in Podkarpatske Rusije, naj takoj določita svoje delegate, ki bodo sodelovali pri posvetovanjih osrednje vlade. Podkarpatsko Rusijo bo zastonal notranji minister Bačinski. slovaško vlado pa minister Turčanski. Po potrebi pa se bodo sej centralne vlade udeleževali vsi ministri Slovaške in podkarpatske vlade. BUDIMPEŠTA, 31. okt. e. Včeraj popoldne je bila seja vlade, na kateri je zunanji minister Kanja sporočil, da sta ga posetila italijanski in nemški poslanik. Oba poslanika sta izjavila, da njuni državi sprejmeta arbitražo v sporu med Madžarsko in Češkoslovaško. Pakor se poudarja v obveščenih krogih, je madžarska vlada včeraj popoldne po diplomatski poti obvestila Rim in Berlin, da se brezpogojno podvrže vsem sklepom arbitraže. Doznava se nadalje, da se bodo češkoslovaški in madžarski vojaški eksperti sestali že danes, da bodo nadaljevali razgovore o tehničnih podrobnostih izročitve češkoslovaškega ozemlja Madžarski. Razgovori so se pričeli že pred dvema dnevoma v Pragi in se bodo. kakor pričakujejo, v kratkem končali. Glede sestanka italijansko-nemške arbitražne komisije pa še ni bil določen kraj in čas, mislijo pa, da bo že najbrž sredi tega tedna. O razgovorih v Rimu med italijanskimi in nemškimi državniki tu nimajo nobenih podrobnih obvestil. V poučenih krosfih pa iziavljajo, da so madžarske želje, v kolikor bazirajo na etnografskih zahtevah, v glavnem naletele na večje razumevanje, kakor ostale madžarske zahteve. V ostalem pa smatrajo, da je bila pristojnost nemško-italijan-ske arbitraže ob priliki razgovorov v Rimu točno določena ;n da se bodo v vseh sporih, ki bo o njih odločala arbitraža, držali določenega okvira. Po obvestilih iz dobro poučenih virov pričakujejo, da bodo v smislu prejšnjih vladnih sklepov mobilizirani še trije letniki rezervistov. Vojni minister je bil pooblaščen, da mobilizira pet letnikov. Dozdaj je pozval pod orožje dva letnika, v kratkem pa bodo pozvani še trije letniki, Češ da je toliko vojaštva potrebno za zasedbo novega ozemlja. 2. novembra na Dunaju BERLIN, 31. okt. AA. Havas: Uradno poročajo, da sta nemška in italijanska vlada sprejeli vlogo razsodnika v sporu med Madžarsko in ČSR. Nemški zunanji minister Ribbentrop in italijanski zunanji minister grof Ciano se bosta v ta namen dne 2. novembra sestala na Dunaju. Zunanja ministra Madžarske in ČSR sta bila povabljena naj prideta istega dne na Dunaj. Židje ne smejo odločati o usodi Slovakov BRATISLAVA, 31. okt. e. Organ slovaške vlade »Slovak« objavlja članek, v katerem razlaga, zakaj Slovaki žele, da se sporazumejo z Madžari brez plebiscita. Po mišljenju lista je eden glavnih in najbolj upravičenih razlogov dejstvo, da v mestih ki jih žele Madžari za sebe. živi mnogo Zidov. Nihče pa se ne more sporazumeti s tem, da bi v sporu med Slovaki in Madžari odločevali Židje. V enakem duhu piše tudi »Slovaški Demvk«. Plebiscit, v katerem bi Židje odločali o usodi slovaškega vajo sedaj tudi na Češkoslovaškem in Mo-ravskem začasno ustaviti vse politične stranke, da bi se moglo na ta način docela neovirano reformirati pobtično življenje. Pogajanja za osnovanje novih enotnih po-lit-čnih grupacij pa se bodo nemoteno nadaljevala, tako da bodo mogle novoosnovane politične stranke v danem primeru PRAGA. 31. okt. br. Enako, kakor sta tak°i začeti z delovanjem. Podkarpatska Rusija in Slovaška ustavili j PRAGA, 31. okt. e. Včeraj je bil na vse delovanje političnih strank, namera- I ukrajinski univerz: v Pragi promoviran za kmeta, bi bil nekaj nezaslišanega. Značilno je, da je izvlečke iz obeh listov objavil tudi DNB. Začasna izločitev političnih strank Cham^erlainova ponudba Nemčiji Delna vrnitev nemških kolonij za ceno omejitve oboroževanja LONDON, 31. okt. e. V zvezi z zasedanjem parlamenta, ki bo jutri, vsi listi podčrtavajo namen ministrskega predsednika Chamberlaina, da bo popreje predno stopi pred parlament, poskušal, da se sporazume z Nemčijo glede omejitve oboroževanja in da se med obema državama sklene tozadevna pogodba. Včerajšnji »Sundav Express« poudarja, da bo angleški poslanik, ki se mudi v Londonu, na svojem povratku odnesel v Berlin Chamberlainove predloge. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo Chamberlain ponudil Nemčiji nekatere izvenevropske kolonije, ee bo hotela skleniti splošno pogodbo o razorožitvi, zlasti pa glede omejitve oboroževanja v zraku. LONDON, 31. okt. e. DoČim se skuša ministrski predsednik Chamberlain sporazumeti s totalitarnimi državami, je na drugi strani značilno da je včeraj odpotovala večja delegacija Trade Union in delavske stranke v Moskvo, kjer bodo Angleži gostje sovjetske vlade ob priliki proslave obletnice revolucije. V resnici gre za to, da se po-globe zveze z Moskvo in da se izdela načrt za borbo proti Chamberlainu in njegovi politiki zbližanja z Nemčijo in Italijo. Italija in Francija Kako gledajo v Rimu na bodoče odnošaje med Rimom in Parizom R'm, 31. oktobra, b. D:rektor oficiozne-ga lista »Giornale d'Italia«, Virginio Gay-da, je objavil v nemški reviji »Zetungs-dienst Graf Reischach« članek »Italija in Španija«, v katerem se dotika vprašanja nove ureditve angleško-italijanskih in francosko-italijanskih odnošajev v zvezi z novim razvojem španskega vprašanja. Gayda ugotavlja najprej, da je umik italijanskih prostovoljcev iz Španije evropskega pomena ter nato pristavlja: »Italija je dala s tem nov doprinos za razčiščenje španskega vprašanja z mednarodnega vi- dika. Italija ne želi zasesti ali si prisvojiti nobenega dela Španije.« Iz tega je mogoče izvajati razne konsekvence, toda previdnost je slej ko prej na mestu. Avtor nato najprej analizira angleško-italijanske odnošaje in prehaja potem na Francijo: »Francoska vlada je prehitela angleško vlado v priznanju italjanskega imperija, toda tudi njena odločitev je prišla pozno, zlasti ako upoštevamo, da je Francija že s sporazumom z dne 7. januarja 1935 prevzela moralno obvezo za priznanje itall- Položaj na Kitajskem Japonski vojaški uspehi v evropski luči Japonski uspehi pri Kantonu in Han-kovu so predmet živahn h komentarjev v vseh evropskih listih. Poročevalec »Frankfurter Zeitung« v novi Cangkajškovi prestolnici Cungkingu poroča n. pr. v svojem listu: Japonsko vkorakanje v Hankov presojajo tu mnogo bolj mirno kakor nepričakovano naglo izgubo Kantona. ' Javno mnenje odobrava sklep glavnega štaba o izpraznitvi vuhanslrih mest (Hankova in okolice), ker smatra, da bi bilo nespametno prepustiti kitajsko vojsko nevarnosti obkolitve samo iz prestižnih razlogov. Po kitajskem mnenju ohranitev nekaterih položajev ni tako važna kakor nedotakljivost kitajske vojske kot celote. Umik kitajskih čet je bil to pot boljše in v večjem redu izveden kakor po bitki pri Sičavu, kajti dejstvo je, da se je umik v celoti posrečil. Cangkajšek je s svojo ženo in svojimi sodelavci zapustil Hankov šele v torek, ko so se japonske čete že bližale predmestjem. Govorice o bližnjem Cangkajškovem odstopu se zde neutemeljene. Na uradnih mestih sicer priznavajo, da je položaj resen, pravijo pa da kitajski odpor ni zaradi tega nič manjši. Kitajci se hočejo še naprej boriti »s hrbtom proti steni« v pričakovanju, da bodo nasprotnika v daljši vojni izčrpali. Do podrobnih zaključkov prihaja list v svojem uvodniku, v katerem opozarja japonsko razpoloženje po poslednjih uspehih in piše med drugim: oK so se na Kitajskem pretekli teden začela kazati notranja nasprotja, so v Tokiju upali, da bodo z južnimi Kitajci lahko sklenili separaten mir, ker se Cangkajškov padec ni zdel več nemogoč. Razvoj zadnjih dni pa tega upanja ni upravičil, kajti Cangkajšek ima še vedno oblast v rokah. Zato sedaj tudi na Japonskem računajo z novo zimsko vojno, kar ima že sedaj za posledico zanimive notranjepolitične spremembe, ki nakazujejo bližnjo uvedbo totalitarnega režima. Istih vprašanj se dotika tudi uvodnik uglednega švicarskega lista »Basler Nach-richten«, ki razmotriva ali si Kitajska v sedanjem položaju želi miru? Dejstvo je, pravi list, da je skoraj tretjina njenega ozemlja in njenega prebivalstva prešla pod Japonce, toda pripomniti je treba »samo podnevi«. Ponoči gospodarijo tudi v zavzetem ozemlju slej ko prej gverilne čete. Seveda pa samo s tem sovražnika ne bo mogoče pregnati iz dežele, za to je potrebna nedotaknjena vojska. Kaj je ostalo od kitajske vojske pri Kantonu, se ne ve, pač pa se je v celoti rešila kitajska armada pri Hankovu, ki je sicer pustila pasti to mesto, ni pa doživela poraza, kakor se je to na primer zgodilo pri Nankin-gu. Razlika je le v tem, da je sedaj dovoz orožja preko Kantona onemogočen. Poročevalec »Daily Telegrapha« je strnil svojo presojo položaja z naslednjo ugotovitvijo: »S sklenitvijo miru lahko Japonska več pridobi kakor Kitajska z nadaljevanjem vojne izgubi« Nekoliko bolj skeptična je »Neue Zur-cher Zeitung«, ki je mnenja, da more kitajska za.vlačevalna taktika le v tem primeru izsiliti ugodnejše mirovne pogoje, ki naj bi zajamčili trajnejši mir, »ako se pojavi posredovanje s take strani, ki bi tudi zmagovalca mogla pustiti hladnega«. Za to nalogo prihajata po mnenju lista v po-štev predvsem obe anglosaški državi, Amerika in Velika Britanija, poleg njih pa tudi Nemčija. Roosevelt posredovanju ni posebno naklonjen, ali se bo hotela izpostavljati v ta namen Anglija, ki ima polno drugih skrbi, je težko reči. Isto velja za Nemčijo. »Times« mislijo, da se bo Cangkajšek, ako se odloči za nadaljevanje vojne z Japonci, vedno bolj naslanjal na Anglijo, ki bi mu bo pomogala preko Burme. Drugi listi pa opozarjajo, da bo Cangkajšek kupoval orožje pač tam, kjer ga bo lahko dobil in — plačal, kajti zastonj mu doslej nobena država ni nič dala in tudi v bodoče ne bo. Doslej je Kitajska plačevala svoje dobave orožja z izvozom, po padcu Kantona in presekan ju proge, Id vodi iz Hongkonga v kitajsko notranjost, pa M podpiranje Kitajcev pomenilo sicer politično, ne pa več gospodarske kupčije. Častnega doktorja filozofije msgr. dr. Vo-lošin, predsednik avtonomne vlade Podkarpatske Rusije. V svojem govoru je Vo-lošin poudarjal, da ima češkoslovaška republika največje zasluge za nacionalni preporod in kulturni napredek Podkarpatske Rusije. V 20 letih je zraslo novo poko-lenje, mlada generacija, ki bo lahko vzela v roke usodo svoje domovine, ki bo ostala v državi Cehov. Slovakov in Rusinov, kateri se je sama prostovoljno priključila. janske pravice nad Abesinijo. Bil je to poskus, ki naj bi omogočil Franciji njeno vključitev v italijansko-angleški sporazum. Toda čas za take poskuse še ni dozorel. Med Francijo in Italijo je še mnogo nerešenih problemov. Francosko vmešavanje v špansko državljansko vojno na strani boljševikov traja še vedno. Italijanski in francoski pogledi na španski problem so še vedno diametralno nasprotni, še mnoga druga vprašanja.« v. Ribbentrop nemški zunanji minister Italija podpira generala Franca, in hoče njegovo zmago, Francija pa ga pobija in hoče njegov poraz. Italija hoče neodvisno in močno Španijo, Francija pa šibko, ki bi bila podvržena njenemu vplivu. Dokler ta stališča ne bodo razčiščena, je nemogoče govoriti o sporazumu med obema državama. Pred tem pa bi bilo treba urediti Naraščanje arabskega odpora v Palestini Bombe, atentati, sabotaža in stavke so glavno orožje arabskih teroristov Jeruzalem, 31. okt- d. Kakor poročajo iz arabskih krogov, se pr: pravija za prihodnje dni nova protiangleška in protiži- dovska kampanja, ki ima za cilj predvsem porušenje cest med večjimi palestinskimi mesti, prekinitev telefonskh zvez, kakor tudi uničenje električnih napeljav ter plinovodov. Napovedujejo da bodo v najbližjem času pričeli stavkati vsi arabski transportni delavci. Nemiri se nadaljujejo. Včeraj so našli na nekem vrtu mrtva dva Arabca, tretjega pa ranjenega. V vasi Arabi v okraju Samari so bili ustreljeni občinski predstojnik in trije drugi Arabci. V Gazi so eksplodirale tri bombe, pri čemer je bilo ranjen h več ljudi. Anglija bo bržkone svoje vojaštvo v Palestini še na- dalje ojačila. Kakor se čuje, nameravajo v Palestini vzpostaviti za več mesecev vojaško vlado. JeruzaJeip, 31. okt. AA. Včeraj je angleško vojaštvo preiskovalo vas Mensijo pri Haifi, kjer so našli mnogo pušk in municije. Zato so prijeli veliko število Arabcev. Enega so ustrelili, ko je skušal pobegniti. Tudi v Jaffi so včeraj izvršili veliko akcijo, v kateri je policija in vojska pre'skovala stanovanja. Vojaki so ustavljali vsa vozila v mestu in preiskovali vse potnike. Arabci so zažgali veliko arabsko trgovino, ker je njen lastnik kupoval blago od Židov. Govore, da bo v Jaffi izvršeno čiščenje v enakem obsegu, kakor je bilo v Jeruzalemu. Brat generala Franca se je ubil BURGOS, 31. okt. AA. Reuter: Šele sedaj se je izvedelo, da je Ramon Franco, brat generala Franca, mrtev. Ponesrečil se je z letalom že v četrtek. Bil je eden najbolj znanih španskih letalcev. Proslavil se je tedaj, ko je prvi poletel iz Španije v Južno Ameriko. Ramon Franco se je politično udejstvoval že tedaj, ko še ni bilo španske republike. Tik pred propadom monarhije je z letala nad Madridom metal prve letake tedanje republikanske vlade. Ko se je začelo nacionalistično gibanje v Španiji, se mu je takoj pridružil in mu je bilo poverjenih tudi več važnih nalog. Italijanski prestolonaslednik v Rimu BERLIN, 31. okt. e. Italijanski prestolonaslednik Umberto, ki se mudi v Nemčiji, je včeraj popoldne obiskal kancelarja Hitlerja v Obersalzburgu. Popoldne je v Mo-nakovu prisostvoval sestanku italijanskih fašistov, ki so proslavljali obletnico pohoda na Rim. V Monakovo ga je spremljal italijanski poslanik Atolico. Avtobus treSčil v vlak BERLIN, 31. okt. AA. Pri Magdeburgu se je zaradi goste megle avtobus ki je bil poln vojaštva zaletel v električni vlak. Vojaki so se vračali z neke prireditve. Ubitih je bilo 11 oseb, ranjenih pa 22. Nova ekspedicija na Južni tečaj London, 31. okt. o. »Daily Telegraph« poroča iz Capetowna, da je danes odpotovala v vode Južnega tečaja nova ekspedicija pod vodstvom slovitega avstralskega raziskovalca Huberta Wilkinsa ter Lin-colna Elswortha in sicer z ladjo a>Wyatt Carp«, ki ima 400 ton in vozi s seboj dvoje letal, izvidniško za krajše polete ter veliko trimotorno* letalo, primerno za daljše polete v antarktičnih krajih. Trimotorno letalo bo lahko podvzemalo polete na 3.500 km daleč. V znanstvenem svetu je veliko zanimanje za to ekspedicijo. Aretacije Zidov na Dunaju Dunaj, 31. okt. AA. Reuter. Okoli 2000 Zidov, ki so jih poprej aretirali, so izpustili. Skupno število are tiran cev znaša sedaj še 800. Med njimi je 200 češkoslovaških državljanov, ki jih bodo začasno premestili t koncentracijska taborišča* . Trgovinska pogajanja z Italijo zopet odgođena BEOGRAD, 31. okt e. Trgovinski razgovori med našo državo in Italijo bi se morali pričeti te dni v Rimu. Sestanek bi moral biti že davno, toda zaradi raznih težav in dogodkov v Evropi je bil vedno znova preložen. Prvotni sestanek je bil določen za konec junija na Bledu, pa so pogajanja preložili na julij in naposled na konec avgusta. Naša delegacija za trgovinska pogajanja z Italijo bi morala jutri odpotovati iz Beograda, poudarjajo pa, da je verjetno, da bodo pogajanja najbrž ponovno odgođena in sicer iz razloga, ker je pričakovati eventuelne osebne spre* membe. Konferenca generalnih Štabov držav Balkanske zveze ATENE, 31. okt. e. Po službenem obvestilu bo v prvi polovici novembra konferenca načelnikov generalnih štabov držav Balkanske zveze, kakor je bilo to sklenjeno lani v Ankari. Načelniki generalnih štabov Jugoslavije, Turčije dn Ru-munije pridejo v spremstvu vojaških oficirjev v Atene sredi meseca novembra. Konferenci bo predsedoval načelnik grškega generalnega štaba general Aleksander Papagos. aZ čas bivanja bodo vsi načelniki generalnih štabov gostje grške vlade. Po konferenci si bodo ogledali tudi razne grške vojaške naprave in tovarne. Izgon poljskih Židov iz Nemčije začasno ukinjen Berlin, 31. oktobra, o. O postopku proti poljskim državljanom, zlasti pa proti poljskim^ Zidom, ki žive v Nemčiji, je bil dosežen sporazum med nemško in poljsko vlado v toliko, da se bodo prihodnje dni pričela v Varšavi pogajanja. Potemtakem so bili ukrepi o izgonu Poljakov iz Nemčije odnosno Nemcev iz Poljske prekinje- > ni do konca varšavskih pogajanj. Izgon italijanskega novinarja iz Francije Pariz, 31. okt. o. Francoske policijsko oblasti so izgnale in takoj odpremile do meje italijanskega novinarja Osvalda Fer-rardija, ker si ni pravočasno priskrbel legitimacije za tujce. CTJRIH, 31. okt. Beograd 10.—, Pariz 11.7375, London 20.99, New York 440.375, Bruselj 74.46, Milan 23.17, Amsterdam 239.55, Berlin 176.30, Praga 15.125, Varsa* ya 82.87, Bukarešta 3.25* Strmu 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, SL oktobra 1988. 8tcr. 245 Vzgojna moč radiofonije Kakor večina posta] na svetu slnži tndl naša v gfar sa razvedrilo posloialcev Ljubljana, 31- oktobra 28. oktobra 1928 je prvič zakukala kukavica prve slovenske radijske postaje ▼ Ljubljani. Radio Je izum moderne tehnike, s katerim se je začelo svojevrstno preoblikovanje življenja. Vsekakor je danes radio poleg časopisov najuspešnejše srodstvo, katerega se poslužujejo odločilni in vodilni ljudje za oblikovanje tako zva-nega javnega mnenja Baš te dni je francoski akademik Duhamel obširno poročal v Francoski akademiji o vzgojnih nalogah radiofonije. Opozoril je na možnosti zlorabe radia in ugotovil, da danes radio še ni tako močan vzgojni činitelj kakor časopis sli šola. radio je še vedno za večino poslušalcev razvedrilo in vir golih informacij. Vzgojna naloga radiofor'je se pa pričenja že s programom, ki naj služi za razvedrilo, in tudi že z informacijsko službo. S spret-no prikrojenimi vestmi, ki jih napovedovalec pove tisočim, je mogoče že narediti razpoloženje ali nerazpoloženje za ali proti določeni ideji, nazoru in mišljenju V totalitarnih državah je danes radio eno izmed glavnih sredstev za oblikovanje duha najširših množic v skladu z državnimi, političnimi, verskimi in socialnimi vrednotami, kj so jedro totalitarnega režima Velika je torej odgovornost ljudi, ki upravljajo radio. Sedanja unrava Radia Ljub Ijane pod vodstvom prof. Franceta Koblar-ja se trudi, da bi bila kolikor mogoče objektivna in da bi nudila svojim poslušalcem, ki so po miselnost pristaši raz!ičnih svetovnih nazorov, kar najbo'i kakovostno nrpno. Težavna je ta naloga, kaiti številne ankete in izpraševanja so pokazala, da večina poslušalcev ne želi kdo ve kakšne kvalitete, temveč večjidel razvedrila in informacij. Izkazalo se je. da ie rud' glede lahkega razvedrila, kakršnega nudijo gramofonske plošče in podobno, okus naših poslušalcev še vedno zelo plehek Vodstvo radia si prizadeva nudit; tudi s tako zvano lahko glasbo kolikor je pač mogoče nekaj kvalitete. Potrebno je smotrno vzgajanje poslušalcev za višje glasbene vrednote to delo pa gre zelo počasi od rok. kajt? radio je naposled le trgovsko podjetje, ki uspeva ali ne uspeva, kar zavisi od števila naročnikov. Priznati pa je treba, da ie vidna tendenca vodstva, da bi celoten program 'mel nekakšno vrednost in s tem tudi vzgojni pomen. Tako je danes tudi s kinematografsko umetnostjo. Pri presojanju kakovosti filmov ne smemo prezreti, da je kinemato- grafska umetnost talca umetnost, ki sloni na kinematografski industriju le-ta pa ie v glavnem pridobitno podjetje, sa katerega sta odločilna konec koncev le izguba ali dobiček. Da pa služi rudi naša radiofonija v glavnem za razvedrilo in informacijo, kaze število ur sporeda, ki ga postaja oddaja. Lani je naša postaj« oddajal« na primer 2858 ur programa, od teb je bilo operne glasbe 49 ur ali 1.7*/«. operetne glasbe 8 ur ali 0.3*/«, resne glasbe 250 ur ali 8.8Vt, lahke glasbe 230 ur ali 133%, narodne glasbe 210 ur ali 7.2*/», plesne glasbe 120 ur ah 4.2V« ter gramofonske glasbe 739 ur ali 25.8%. Glasba izpolnjuje skupaj 1816 ur. to ie okrog dve tretjini ur celotnega programa. Gramofonske plošče in tonfilmi prevladujejo Po večini predstavljajo lahko glasbo. Razmeroma številne so bile ure resne glasbe. Poslušalci zahtevajo danes od radia torej predvsem glasbo in s tem bolj ali manj kakovostno razvedrilo. Ostalo tretjino programa so izpolnile drame 49 ur ali 1.7%. komedije 30 ur ali l.l°/o, recitacije in proza 6 ur ali 0.2%, poučna predavanja 163 ur ali 5.8«/o. kmetijske ure 27 ur ali 0.9%. specialna predavanja 68 ur ali 2.4°/o. nacionalne ure 112 ur ali 3.9%, tuji jeziki 16 ur ali 0.5Vt. borza in trgovske vesti 38 ur ali 1.3*/», časopisne vesti 145 ur ali 5.2%, maše in podobno 65 ur ali 2.3§/«. specialni prenosi in aktualnosti 222 ur ali 7.8%, otroške ure 34 ur ali UW*. ženske ure 18 ur ali 0 6%. telovadba 10 ur ali 0.4%. šolske ure 57 ur ali 2Vo. vremenska poročila 40 ur ali 1.4V«. Na prvem mestu te tretjine programa so poučna predavanja orenosi. nacionalne ure in časopisne vesti. Zanimivo je zanimanje radio-poslušalcev za tuje jezike. Prvo leto je bilo na programu našega radia kar pet jezikov, in sicer francoščina, nemščina, ru-Sčina, angleščina in esperanto Tečajem Je sledila četrtina poslušalcev Skušnja je pokazala, da se jezikovni pouk po radiu ne obnese, zato fe od 8 tečajev za jezike v prvih letih obstoja ostala samo francoščina in pouk slovenščine, ki je bil uveden šele pred leti Glede prenosov ie treba omeniti, da so seznanjali poslušalce z največjimi svetovnimi deli, katerih se v naših razmerah ne da izvesti. Glasbene prireditve je postaja prenašala iz Dunaja. Prage, Varšave, Berlina in Pariza. BSK bo jesenski prvak 8. kolo lige je spet prineslo presenečenje — Ljubljana se je iz Varaždina vrnila brez točk Ljubljana, 31. oktobra Včerajšnje 8. kolo ligaškega prvenstva je menda dokončno določilo jesenskega prvaka. BSK je ponovno zmagal in ima že 4 točke naskoka pred naslednjim ter ga do pomladi bržkone nihče ne bo mogel dohiteti Beograjčani so dozdaj oddali samo eno točko, kar priča o njihovi izvrstni formi. Za naslednja tri mesta se bije ogorčena borba med Haškom, Jugoslavijo in Gra- dj-arskim Tokrat se je povzpel na drugo mesto Hašk, ki mu je porazno podlegel skopljanski Gradjanski. Jugoslavija in zagrebški Gradjanski sta izgubila, kar je bilo največje presenečenje tega kola Prva je podlegla Jedinstvu, ki je poslednja 4 kola redno poskrbelo za presenečenja, drugi pa se je spodtaknil na vročih sarajevskih tleh. V spodnji polovici prvenstvene tablice se ni vrstni red prav nič spremenil. Vse j>e ostalo pri starem, le, da sta se obe Slavi ji še bolj odmaknili od Ljubljane, Sparta pa se ji je s presenetljivim neodločenim izidom nasproti Haiduku tesno približala. Ljubljana se ne more dvigniti s konca lestvice, vendar je treba upoštevati, da igra skoraj vse tekme izven doma in da bo spomladi svoj položaj, ko bo igrala doma. skoraj gotovo popravila. Vsekakor bi bilo pretirano, že zdaj govoriti o možnosti izpada tz lige. Ljubljana je gostovala v Varaždinu. Slavij* je bila v začetku v premoči in je dosegla vodstvo, ki pa ni trajalo dolgo. Gostje so namreč prešli v protinapad in po Pu-poju izenačili. 10 minut pred odmorom so domači po dolgem obleganju še enkrat potisnih žogo v mrežo. Slavijina premoč je trajala rudi po odmoru. Ljubljanska obramba je bila na višini in je dolgo časa odbijala vse napade, 5 minut pred koncem igre pa je le morala ponovno kapitulirati in je bil končni rezultat 3 : 1 za Slavijo. V Sarajevu je bilo prav napeto ozračje. Italijanski sodnik Matteo ni b'l na višku — Sarajevčani mu celo očitajo pristranost — in ni dosti manjkalo do dejanskega napada na sodnika, Gradjanski je zaigral v prvem polčasu dobro in ni kazalo, da bo tekmo izgubil. Sarajevčani pa so se dobro branili in ohranili svojo mrežo čisto. V drugi polovici je rmel Glaser neprestano delo. Slavijin napad ie pridno streljal in se je Rajliču posrečilo doseči vodstvo. Gradjanski je zaradi slabe parade domačega vratarja izenačil, 8 minut pred koncem igre pa je Sapulir postavil končni rezultat 2 : 1 za Slavijo. Gradjanski je brzojavno protestiral proti verifikaciji tekme. Razlogi še niso znani. Drugo presenečenje je bilo v Zemunu. Oslabljeni Hajduk se je moral zadovoljiti z delitvijo točk. Do polčasa je bilo stanje 2 : 1 za Hajduka. Po odmoru je Sparta najprej izenačila in nato dosegla vodstvo. Reprezentančni branilec Matošič je zatem odšel v napadalno vrsto in je nekaj minut pred zaključkom izenačil na 3 : 3. V Beogradu sta bila domača derbvja, ki jima je prisostvovalo skoraj 10.000 gledalcev. Jedinstvo je pripravilo svojim prijateljem spet veselo presenečenje, čeprav je v začetku kazalo drugače. Ko so se vsi napadi Jugoslavije razbili na obrambi Jedinstva, se je v drugi polovici položaj temeljito spremenil in je Andjelković zabil za Jedinstvo edini gol dneva, ki pa je njegovemu klubu prinesel dve dragoceni točki, .zaradi katerih je zdaj na 6. mestu na lestvici. V drugi tekmi se ie moral BSK boriti za zmago z Baskom. Zagrebški sodnik Po-dupski je imel slab dan in mu očitajo, da je oškodoval Baska. Pred odmorom je Pod-hracki po prodoru beležil 1 : 0 za BSK. po menjavi strani pa je še enkrat potrese 1 nasprotno mrežo Sodnik je gol priznal, čeprav je bil dosežen iz sumljive ofside pozicije. Izid 2 : 0 za BSK ne kaže prave slike dogodkov na igrišču in bi bolj ustrezal neodločen rezultat. Gradjanski iz Skoplja je igral v Zagrebu nasproti Hašku. Njegova igra je bila za oko dopa-dl jiva. toda sreča je bila na strani Zagrebčanov, ki so zmagali z rekordnim rezultatom 8 : 0. V domačem podsaveznem prvenstvu se domač: ljubljanski klubi ne morejo pohvaliti. Gostujoči klubi so jim brez posebnih ceremonij odvzeli vse točke. Kranj je premagal Svobodo 3 : 0. Ta rezultat je bil dosežen že v prvem polčasu, ko je sodnik igro v 42. minuti odžvižgal, ker ie grozilo, da bo prišlo na igrišču do spopada. O nadaljnji usodi te tekme bo odločil LNP. Bratstvo je zasluženo zmagalo nad Jadranom 3:1. Hermes je po slabi igri premagal Marsa 2 : 1. V mariborski skupini je bila važna tekma med Muro in CŠK v Murski Soboti. Končala se je obojestransko brez gola. Celjska skupina je prinesla presenečenje v Trbovljah, kjer je Amater nepričakovano porazil Celje z 1 : 0. čeprav so bil gostje neprestano v premoči V Celju je Jugoslavija premagala Atletike 2:1. Na stadionu je bilo lahkoatletsko prvenstvo dravske banovine. Večina znanih atletov ni nastopila in si je zaradi tega naslove banovinskih prvakov osvoj;la mlajša generacija. Rezultati niso zadovoljili in so bili v večini primerov podpovprečni. Najuspešnejši je bil Pleteršek (Primorje), ki j« postal trikratni prvak in sicer v tekih na 100, 200 in 800 m. Na prvenstvu so sodelovali razen ljubljanskih atletov tudi Mariborčani, Jeseničani in Novomesčani. V Celju so imeli ocenjevalno motorno vožnjo. Najmanj kazenskih točk v posameznih kategorijah so imeli Djordjevič (Ljubljana). Cokan (Celje) m Hobacher (Celje). Pokal celjskega župana je prejel Cokan. Izlet naših učiteljev v Bolearifo LJubljana. SI. oktobra Ekskurzijski odsek »Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, sekcije za dravsko banovino v Ljubljani« bo organiziral v počitnicah med 15. in 30. julijem 1939. potovalno ekskurzijo po Bolgariji. Proga pot ovan ja: Ljubljana—Beograd— Niš—Cariborod—Sofija—Plevna— Gornja Orehovi ca—Trnovo— Gornja Orehovi ca — Varna (s para ikom) Burgas—Plovdiv—Sofija—Ca ri brod—Niš—Beograd—Ljubljana, V Sofiji si bodo ogledali muzeje: etnografski, arheološki, vojni in cerkve: Aleksander Nevski, Sv. Nedelja, ruski cerkvici, botanični in zoološki vrt, obisk predstave v državnem ali Cooperativnem gledališču, izlet z avtobusi v okolico Sofije—Bankja, Bojana, Gornja Banja al: Knaževo. V Trnovem si bodo ogledali z avtobusi okolico m manastir Preobraženakij. V Varni se bodo lahko kopali v Črnem morju ter si ogledali kraljev dvor Sv. Konstanti« na. Na sporedu je še mnogo drugih zanimivosti. Cena ekskurziji, v kateri je vračunana vožnja z brzim vlakom od Ljubljane in nazaj, s pa m ikom po Črnem morju, hrana, stanovanje, izleti a avtobusi, je 1600 din. Mjs^e aa ekskurzijo sprejema sijski odsek JUU aa dravsko banovino t Ljubljani, Frančiškanska ui. 6-1. Celotno vsoto 1600 din moča vsak prijavljene« plačati do 1. julija 1939. Eventualne utemeljene odjave se bodo upoštevale do 10. julija 1939. in ae bodo od vplačanega zneska od-računeli samo efektivni stroški. Prija vijenci lahko vplačajo gornjo vsoto v mesečnih obrokih po 200 din od 1. novembra t L dalje. Kdor želi v obrokih plačevati, naj to sporoči, da se mu dostavijo položnice. Vsi oni, ki nameravajo potovati, morajo takoj poslati prijave, ki so obvezne, da se ekskurzija sploh da organizirati. Hlrn »Ieralec« Ljubljana, 31. oktobra Od jutri naprej se bo predvajal v kinu Umonu film »Igralec«, ki je napravljen po Istoimenski znameniti noveli ruskega pisatelja F. Dostojevskega. Vsak naobraženec je z občudovanjem čital to znamenito pisateljevo novelo in tudi obiskovalci ljubljanskih kinematografov bodo gotovo veseli tega filma, ki se bo pri nas v Ljubljani na praznik Vseh svetih predvajal prvič v Jugoslaviji. Demonska sila in tragika igralske strasti ni bila še nikdar predočena na pretresi jivejsi način, kakor v noveli Dostojevskega. Tudi film. izdelan v dveh verzijah, v francoskem in nemškem jeziku, s povsem različnimi frarteoskimi in nemškimi igralci. se je docela poglobil v snov novele, v tedanjo dobo, podajajoč nam pretresljivo sliko iz življenja tedanje ruske družbe in aristokracije. Glavni vlogi v nemški verziji igrata Lida Baaro\>a in Afbrecht Schcnhals Ona predstavlja Nino. hčerko upokojenega ruskega generala Kirilova, vdanega igralski strasti, žrtev brezvestnega izsiljevalca in brezobzirne kokote. Albrecht Schonhals- njen partner, pa kreira vlogo dr. Tronke. človeka, ki reši Nino iz okov njene propale okolice. Režiser filma G Lamprecht in vsi ostali so se potrudili podat' v filmu verno sliko znamenite klasične novele, in kritike inozemskega časopisja so soglasrr priznale, da jim je to tudi uspelo Lida Baarova je v vlogi Nine zopet pokazala svojo umetniško potenco in kot Slovanka prav do podrobnosti zajela in podala usodo nesrečnega dekleta, ki gleda s strahom propast svoje rodbine, propast svoie svobode in sreče, boreča se proti množici pronadlih ha-zarderjev lovcev za srečo za denar, ljubezen in ženske. V" francoski veiziji. ki bo menda tudi prišla v Liubljano, sta zasedeni glavni vlogi z znamenitima igralcema Pierreom Blancharom in lepo Vivia.no Romance. SOKOL Občni zbor Sokola v Radečah V soboto se je vršil občni zbor Sokola v posebni sobi gostilne Haller zane. Starosta br Polanc An**?« je otvoril občni zbor in se v lepih besedah spomnil tudi umrlih članov Sokola Paunkovića, Korena Štefana in Andolška Ludvika. Nato je prešel k poročilom. Iz tafnikovega poročila" je razvidno, da je družtivo lepo napredovalo, poraslo je tudi število člans'va. Po' "čilo načelnika br. Zahrastnika Ivana se je nanašalo predvsem na število člans'va, društvene izlete in zlet v Radečah. 1-7-. poročila br. prosvetarja so rpj2ividne ov^e. ki so krive, da dramatski odsek ni mogel v pclni meri izpolniti svojch nalog. Omenil je tudi slab obisk sokclake knjižnice. Br. Go-louh je prevzel blagajno od br. Nachbar-ja in jo vodil v najlepšem redu v zadovoljivo vseh. Ob prevzemu je bila blagajna prazna, z zletom v Radečah pa si je zelo opomogla. Kosmatih dobodkev je namreč bik) preko 18 000 din. Nagradno kegljanje je vrglo preko 2000 din. Br. Go-louh se je končno zahvalil vsem članom za izredno požrtvovalnosrt. Blagajno za gradbeni odsek pa vodi dalje br. Nach-bar. Preglednik računov br. Podlesnik je pregledal vse knjige in jih našel v najlepšem redu ter predlagal razrešnico. Poročilo matrika rja je pedal namestn:k. ker je bila matrikaxiBrezov gaj«, delo, ki ga je napisal Priestley, režiser De-bevec pa Strindbergovo >Labodko<. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 31. oktobra: zaprto Torek. 1. novembra: Toska. Gostuje ga. Anči M/trović. Izven. Znižane cene. Sreda 2. novembra: zaprto Četrtek, 3. novembra: Boris Godunov. Red B Petek, 4. novembra: zaprto ★ Ga. Ančlca Mitrovič, odlična Članica zagrebške opere in dobra znanka vsem prijateljem našega gledališča, bo gostovala jutri v torek 1. nov. v naslovni vlogi Puc-cinijeve opere »Tosca«. Odlična umetnica je pravkar doživela v Zagrebu velike tri-umfe ko je slavila 25-letnico svojega umetniškega delovanja. Tenorsko vlogo bo pel g. Franci, baritonsko — g. Pr'možič. Dirigent: dr. švara. Veljajo znižane cene. Opera pripravlja noviteto za naš odeA in sicer Massenetovega »Don Kihota« pod taktirko kapelnika Stritofa iii v režiji g. Primožiča. Opereta pa izredno uspelo delo »Roxy«. Obe premieri bosta še ta mesec. S fi£tn&fke$a p Cetina — Kino Matica: Polnočni valček. Začetek tega nemškega filma, ki ga je režiral TurŽanski, je kar dober in obeta mnogo. Direktor velikega podjetja iz Berlina (VVil-ly Birgel) se na francoskem letališču menda nekje v Afriki odločb poleteti s svojim letalom naravnost v Berlin, ker je promet redne francoske linije znradi napovedi puščavskega viharja prekinjen. Neka Nemka, ki ji je ime Barbara, se mu vsili, češ da mora priti Hm prej v Berlin, ker ji je zbolel otrok. S to lažjo uspe in oba odletita. a samum ju zaloti, pristati morata v puščavi, neko letalo ju po nekaj dneh reši. Do tU je film dobro režiran. Francozi govore po francosko in Nemci po nemško, kar je prijetna originalnost v film, kakor ob koncu filma, ko Američani govore angleško vmes se pa razpletajo prizori ljubezni, ljubosumja, lahkega družabnega življenja v krogih poslovnega sveta in podobno. Birgelova spremljevalka se je namreč posvetila v Berlinu studiju igralske umetnosti vanjo se pa zaljubi Brgelov filmski brat in on sam, ona pa bi bila srečna z Birgelom. A ta je posloven človek in ve, da bi bila Barbara (Brigitte Hornejr) z njim nesrečna. Baibara pobegne in se v Njujorku oinoži. je pa nesrečna, pač pa dobi otroka, ki ga ljub1'. Birgel jo seveda išče po vsem svetu in jo najde, kajpada, v vrvežu množice na njujorškem Broadwayu. Hoče jo izvabiti s seboj v Evropo, žena se le premisli in ostane pri otroku. — Film je včasih kar neužitna filmska čorba iz resnega in smešnega, veselega in žalostnega. Birgel je sicer dober igralec, a v vlogi ljubimca neroden, vsaj v tem filmu, da je gledalcu nerodno. Brigitte Hornev tudi ni slaba igralka, a režiser je počenjal z njo v filmu kakor mačka s svojimi mladimi. Do mučnih občutij so patetičn* nekateri ljubezenski prizori, ob katerih se je publika ob premieri smejala, čeprav nimajo namena pretresati trebušne mrene. Vmes so dogodki, ki nimajo nobene zveze in še manj organskega smisla z jedrom dejanja, na primer nujna operacija otroka, katere podrobnosti so prikazane brez potrebe, med tem ko mati pred vrati v napol histerčnih krčih čaka na izid, B'rgel jo pa tolaži kakor ve in zna. Nekaj dobrih dovtipov je tudi v filmu, glasba je lahka barska glasba, mučnih afektov pa je na pretek, dočim so dialogi večinoma banalni. Smrtna nesreča Zagorje, 30. oktobra Ni še minilo teden dni od pogreba Fani Romihove, ki se je ubila, ko je padla s kolesa, že leži na mrtvaškem odru druga mlada žrtev smrtne nesreče, ki se Je to pot pripetila v kisovškem rovu in katere Žrtev je postal 2Uetni rudar Anton Fakin iz Zagorja. Snoči ob pol desetih je odšel na posad v Kisovec, kjer je s svojim tovarišem delal v Maksovem rovu in sicer sta odpremljala jamske vozičke z jalovino z dvigalom na dan. Vsak voziček posebej je treba potisniti na tako zvano > šalo*, ki jo dvigalna naprava ali dvigne ali pa spusti v nižje etaže. Pred šalo je varovalna zapornica, ki naj prepreči nesreče. Zdi se, da tu nekaj ni bilo v redu, kaj, o tem so za sedaj mnenja se deljena. Prav verjetno se zdi, da je pokojni Fakin potisnil z jalovino napolnjen voziček proti zapornici. Sunek težkega vozička pa je utegnil zlomiti prednjo stran vozička, nakar je ta pod zapornico zdrknil v jašek, Fakin pa, ki se je zanašal na zapornico, z njim vred v 80 m globoki jašek. Morda pa zapornica nI bila spuščena in Fakin tega ni opazil, ker je potiskal voziček s hrbtom. Pravi vzrok bo dognala komisija. Kot rečeno, je nesrečnež z vozičkom vred zgr-mel 80 metrov globoko in se pri priči ubil. Zlomil si je hrbtenico in nalomil roke in noge. Nesreča se je zgodila okrog 22.30. Pretresljivo vest so javili očetu okrog treh zjutraj, nakar so pokojnikovo truplo položili na mrtvaški oder na njegovem domu, kamor ga hodi ve* čas kropit velika množica ljudi. Pokojni Anton je bfl izredno tih m skrben, povsod priljubljen mladenič. Svojemu očetu Je izročal vse, kar je zasluzil, zase je potreboval kaj malo. V prostem času je pridno obiskoval sokolsko telovadnico, kjer je bil med najbolj redrdmi telovadci, ki ga bodo težko pogrešali, fiele pred kratkim se mu je posrečilo dobiti pri rudniku delo, a neizprosna smrt je posegla po njegovem mladem življenju. Pogreb nesrečne žrtve bo v ponedeljek ob 16. Ohranimo ljubeznivega mladeniča v najlepšem spominu, težko prizadetim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje! KOLEDAR DANES: Ponedeljek, 31. oktobra katoličani: Volbenk JUTRI: Torek, 1. novembra katoHčanl: Vsi sveti DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Polnočni valček, matineja »Rendez-vous v Parizu« ob 14.15 KINO SLOGA: Jezdec brez strahu KINO UNION: Nedolžnost KINO MOSTE: Beli jorgovan KINO ŠIŠKA: Divji lovec PROSLAVA »JADRANSKEGA DNE« ob 18.30 v dvorani Trgovskega doma RAZSTAVA »OTROK V SLIKI IN PLASTIKI« v Jakopiče v-em paviljonu PRIREDITVE NA PRAZNIK KINO MATICA: Polnočni valček KINO SLOGA: Ob burji in viharju KINO UNION: Igralec KINO MOSTE: Beli jorgovan KINO ŠIŠKA: Divji Lovec SVEČANOST NA SUHEM BAJERJ J OB 10.30 SVEČANOST NA VOJAŠKIH GROBOVIH OB 16. DEŽURNE LEKARNE DANES: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murma-yer. Sv. Petra cesta 78 JUTRI: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Kuralt. Gosposvetska cesta 10, Boh iec ded.. Cesta 29. oktobra 31. MESTNO DEŽURNO ZDRAVNIŠKO SLUŽBO bo opravljal od ponedeljka od osmih zvečer do srede do osmih zjutraj mestni zdravnik dr. Ciber Fran. Srbska ulica št. 7/1, telefon št. 36-41. V senu se je zadušil Studenci pri Manboni, 31 oktobra Včeraj se je po Studene h hipoma raznesla vest o tragični in nenavadni smrti, ki je doletela v hlevu posestnika in gostilničarja Omuleca 70-lctnega upokojenca Franca Mačka, stanujočega v Mariboru na Koroški cesti 74. Maček ie bil ▼ soboto zvečer dobre volje in si je privoščil precej dobre kapljice. Vino je starčka omamilo. Maček je odšel okoli 22. ure na podstrešje, da bi se tam vlegel k počitku Ko je zlezel na podstrešje, je očividno iskal primeren prostor za prenočišče. V temi pa ni opazil odprtega lesenega, lijaka, po katerem puščajo seno v hlev. Maček je strmoglavil skozi odprtino in priletel v hlev, kjer jo obležal na senu in sicer z glavo obrnjeno navzdol. Včeraj zjutraj je prišel hlapec kakor navadno v hlev, da bi nakrmi! konje Zagrabil je za seno, pa je prijel za človeško roko. Dvigni' je la tleh ležečega starčka, k; pa je bii že mrzel in mrtev. Starček se je zadušil v senu. Omamljen radi padca v globino si ni mogel več pomagati in nitt dvigniti glave, da bi preste zadihal. O tragičnem dogodku obveščeni orožniki so z zasliševanji pojasnili vzrok ^tarčkove smrti. Obse]eni pretepači Murska Sobota, 30. oktobra Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti so se morali oni d; m zagovarjati Zeu-ger Anton, viničar v Anževskem vrhu, Rajter Alojz, sin viničarja v Crešnjevcih in še neki 161etni fant. Obdolženi so bili, da so med pretepom zabodli z nožem v '"vn oko hlapca Sajherja Jcžefa iz Gornje Radgone in da so ga ustrelili v pljuča. Anton Zeuger je priznal, da je Sajherju iztaknil z nožem oko, 16-letni fant pa je priznal, da je zadel Sajherja v pljuča. Zeuger, ki je bil zaradi pretepa že kaznovan, je bil obsojen na dve leti robije in plačilo Sajherju za oko 10.000 din, mladoletni fant pa je bil postavljen pod strogo očetovo nadzorstvo zr. doto enega leta. Rajter pa je bil oproščen. Iz Škof le Loke — Poročil se je pehotni poročnik I. planinskega polka v fikofji Loki g. Cedomir D. Stojanovič z gdč. Justino BerJakovo iz ugledne Berjakove trgovske hiše v Kranju. Za priči sta bila poveljnik I. plan. polka, polkovnik g. Ivan Markulj in kapetan g. Djordjevič. Mlademu paru, ki ga Štejemo med iskrene prijatelje sokolstva, želimo vso srečo! — Slovo vzorne učiteljice. Bukovško šolo zapušča, premeščena na lastno prošnjo v Sebelovce v Prekmurje, učiteljica ga. Anica Križman-Curmanova. S svojim uspešnim delovanjem v šoli in izven nje st je pridobila simpatije vsega prebivalstva, ki je vedelo ceniti v odhajajoči ne le skrbno, marveč tudi sposobno učiteljsko moč, prijateljico dece in vseh, ki so imeli z njo opravka. Gospa je bila še prej kot samska, pa tudi potem, ko si je izbrala učitelja Viktorja tu rmana za soproga, vztrajna opora Sokolu v Selcih, delovala pa je tudi v sreskem učiteljskem društvu. Naši dobri prijateljici, sokolski sestri, želimo vso srečo. Na njeno mesto pride na Bukovico gdč. Angela štularjeva iz Prezrenja pri Podnartu. — Otvoritev In blagoslovitev nove osnovne Sole v Črnem vrhu bo 13. novembra, — Kokoši so izginile. Pri 2agarjevih pri Sv. Duhu si bodo dobro zapomnili, da ne kaže puščati čez noč vrat odprtih. Tudi hlevskih ne. Lahko si mislimo presenečenje gospodinje Marije žagarjeve, ko je stopila, v sredo zjutraj v hlev, pa ni bilo v njem nobene kokoši. Vseh 20 kokosi je nekdo ponoči z^gaxjevim ukradel. ŠAH — dah. k. »LovSin« javlja svojemu p. n, članstvu, da se je preselil iz dosedanjega lokala GradiSče 13., v gostilno »Pri Jerici« (Perles), Prešernova Đ, poleg glavne IpoŠte. Igralni dnevi: torek In petefc. Darujte z* >Zvončhov+ shltid 245 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 91. oktobra 1988. Stran 3 Kupnina za življenje ni prevelika Pot v prav« življenje vodi čez pokopaOice Ljubljana. 31 oktobra Življenje je vredno najdražje odkupnine — smrti; odkupnina ni prevelika in kaj bi bilo življenje brez smrti? Življenje bi ne bilo brez svojega naravnega sklepa, kar je, ker bi ga ne mogli ljubiti Ljubezen do življenja pa je v Človeku najmočnejša sila, ki nas podžiga k vsemu višjemu, boljšemu in lepšemu. Življenje je lepo, ker ga ljubimo Takšno gledanje na vprašanje življenja in smrti bj ne smelo biti le tolažba, ko ob prazniku mrtvih lega na nas mrak jesenskih dni in se nas polaščajo trpke misli na pokopališčih; ne. grobovi bi nas morali učiti živeti in pravilno ceniti življenje, ki je vredno mnogo več kakor le solz. Zavest minljivosti je res mučna Toda vprav življenje je minljivost neprestano gibanje in spreminjanje Prav z minljivostjo vsega posvetnega se moramo sprijazniti kot z večnim narav-ni m zakonom in kmalu bomo tudi začutili ne le sprevideli, da smrt ni nič strašnega in da si jo delamo strašno sami ker nismo v pravem odnosu do življenja Življenje zahteva od človeka neprestano žrtev; opominja nas. ko samj pozabljamo, da je vse minljivo Zapuščajo nas za vedno najdražji; razum se ukloni čustva se upirajo. Da. človek se tako težko sprijazni s smrtjo. V nekaterih trenutkih ga ne more potolažiti nobena filozofija Čustva ne puste do besede razuma Neradi mislimo na smrt. redko govorimo o nji in este-ti se celo drže nekega nenapisanega pravila, da se je treba pri pisanju kolikor mogoče izogibati besed »mrtvi« »mrtov«. >smrt* itd ter jih zamenjavati s oolepše-valnicami Zato se nam zdi vse tako strašno, kar je v zvezi s smrtjo zato oviiamo vse to v mistiko Na cmrt premalo mislimo, ker se pač ne nečamo dovoli tud; z življenjskimi vprašanii in zato s« liudie. ki se ne morejo snrija^nU* ? minliivostio. tolažijo, da s smrtjo vendar še ni vsega konec Ne, s smrtjo še ni vsega konec, če je Človek živel tako. da bo njegovo delo živelo še po njego v j smrti, vseeno je. če bo živelo njegovo ime ali ne. glavno je da živi njegovo delo Ce ima življenje kakšen smisel, ga iščimo v tem: čas. ki nam je bil dan. moramo porabiti tako. da bomo živeli v svojih delih še po svoji smrti Življenje ni praznik; zapoved življenja je: Delaj! Življenje pa tudi niso večni dnevi žalovanja nad minljivostjo Življenje samo nam nalaga dolžnost do skupnosti, kajti življenje slehernega posameznika vpliva na skupnost, ki jo imenujemo družbo; vpliva bodisi pozitivno ali negativno Ce pravilno ljubiš življenje boš skušal živeti tako. da bo imelo ceno ne le zate. temveč tudi za skupnost Morda je praznik mrtvih najboljša prilika, da se ozremo na življenje kot vrednoto v odnosu do smrti; najbrž bi ne škodovalo, če bi mislili na smisel živlienja pogosteje in ne le..v tem melanholičnem vzdušju. Toda praznik mrtvih b* dobil mnogo večji pomen, če bi vsaj ob njem Ljubljana, 31 oktobra Slovanski operni teden je pripravila naša operna uprava za nameravano proslavo narodnega praznika Češkoslovaške republike. Zal. da je bila ta proslava ofi-cielno odpovedana. Ostala pa je lepa gesta naše operne uprave, slovanski operni teden se vendarle po programu izvrši, v opernem gledališču imamo zapored kar dvoje krasnih sadov češkega genija. Tudi zagrebška opera je nameravala te dni na enak način kakor Slovenci, v gledališču in v koncertni dvorani. Izraziti ČJe-hoslovakom tople bratske simpatije. Tako smo bili v Ljubljani premiere Smetanovega »Poljuba« prav posebno veseli na večer pred 20-letnico Češkoslovaške republike. Premiera je bila pripravljena, opremljena in izvajana s toliko vnemo in vestnostjo, da je imela popo'noma značaj slavnostne predstave. Gledališče je bilo skoraj razprodano. Čeprav pri nas »Poljub« nikoli ni dosegel tiste prodorne zmage, kakor jo dosega »Prodana nevesta* z lažjo, udarnejšo glasbo in učinkovitejšim, zlasti hum ornim dejanjem, je »Poljub« divna opera, ki io strokovnjaki postavljajo celo nad »Prodano«. Treba jo je le parkrar poslušati in odkrije se vsa prelest Smetanove razkošne me'odike. poezije. čustva in pristne češke narodne duše. Opera ima cel niz melodičnih, prisrčno liričnih in močno dramatskih mest, učinkovitih solovskih in zborovskih točk. pa mojstrsko orkestracijo, ki poslušalca priklenejo prav od uverture do efektnega zaključka, ga ne izpuste iz napetega zanimanja, resničnega uživanja in polnega zadovoljstva. Čim bolje poznaš »Poljub« Čim če ljudje res mislili na smrt in razen tega, kaj so dolini mrtvim, tudi, kaj dolgujejo živim in samim sebi. To pa najraje pozabljamo, kaj smo dolžni drugim in kaj zahteva zakon življenja od nas. Zato je življenje marsikomu težje od najtežjega kamenja, ki teži nekatere razkošne grobnice; zato ima človeško življenje čedalje manj cene na svetu — v teh desetletij neprestanih vojn, svetovnih pretresov in prisilnega umiranja množic V tem trenutku umirajo na bojiščih ljudje; umirajo neprestano in neprestano more. Njihovih grobov ne bo težilo kamenje in ne močile solze. Ali kdo misli na nje ob tej priliki? Ali kdo misli na to, da vsi ljudje na svetu sestavljamo občestvo, ki je zelo tesno povezano? Morali bi vedeti, da je naša usoda, najsi živimo kjerkoli na zemlji, odvisna od tega. kar se godi na Kitajskem, v Ameriki ali kjerkoli Kakor je občestvo mrtvih eno samo. tako je tudi občestvo živih le eno. Da na žive bi se morali spomniti, ko se spominjamo mrtvih: življenje in smrt sta nerazdružna pojma, ali: tudi smrt je manifestacija živlienja. čeprav zadnja Zato ne smemo In ne moremo pozabiti na žive. ko mislimo na mrtve Toda nokateH živo tako. kakor da bodo večno živeli Pozabljajo na žive in mrtve in Če jim 1e še kaj pri srcu. je le zlato tele ki ea nekateri časte celo na pokooaliseih V teh desetleten ko se moraio smrti bati tisti, ki iim plamte srca do lenše^a živlienja. se vendar nekai m snrfmen'lo- vsi. Drav vs? moramo umreti Res. strah nr«*d smrHo le bil v živlieniu vedno naivećjl r°fdrmator Strab r»rp«^ smrtjo ki se ffa np more skoral nibč*=» otresti pnv«pm fft ki c:li ljudi ^a rarrrp«5Haio o enicln 7iv1i«»nia V r«ac;r,'H r>^t v nravo ^vHemlp vnd: čez p^knnab'šče- ćele na »robovih 7?^no marsikdo T-aTTtviTiati 7akai in Ustne živi Pred praznikom mrtvih Ljubljana, 31. oktoora Da je Ljubljana malo mesto, se najbolje pozna ob raznih prigodnih pnlikah kakor zdaj pred vsemi sveti Posebno razpoloženje pred praznikom mrtvih je prišlo povsem do izraza tudi na zunal Promet se je preusmeril na ceste ki drže na pokopališča; spremenil se je živilski trs in na njem je zdaj glavno prodala cvetja. Po vsem mestu prodajajo na stojnicah sveče Na Cankarjevem nabrežju 1e poseben trg za prodaio zebnja in smrekovih vencev kmečkega izdelka Tre za to blago le tud^ na Poljanskem nasipu Tržni prostor ob Vodnikovem trgu so povsem zasedli vrtnarji Fred pokopališčem prt Sv Križu je nastalo velike tržišče: ne prodajajo le zelenja in rvetia. temveč tudi kostanj, kranjske klobase slaščice in - delovno silo .. Blaga za okrasitev grobov je letos res dovolj k'"«ub posledicam slane Cvetje je sicer nekoliko dražje a vrtnarski izdelki v splošnem niso dražji kakor lam Najdražje se zdi eoieno cvetje ki ga prodajajo v šopkih. Nageljni so po 2.5 din, lepe krizanteme so pa danes prodajah celo po 4 din Mnogo je umetnega cvetja Cvetne košarice Iz umetnega cvetja so povprečno po 40 do 50 din manjše Iz naravnega cvetja pa po 25 din Lovor je vi venci so po 40 do 50 din Tmovčanke so imele danes naprodaj na zelenjadnem trgu več cvetja kakor zelenjave. Prodajale so tudi krizanteme v lončkih kakor vrtnarji, in sicer po 6 do 10 .1in Pred pokopališčem in na njem se zadnje čase zbira cela truma priložnostnih za-služkarjev Nekateri prodalajo pesek, ki so ga kupili od kmetov, večina se jih pa ponuja, da bi urejevali grobove Toda pokopališče je že skoraj povsem urejeno ter posuto s peskom, medtem ko je urejevalcev grobov čedalje več Med njimi je največ otrok, ki Jim bere* že na obrazih, da ne iščejo zaslužka na pokopališču za zabavo Pokopališče je na periferiji, kjer se tudi koncentrira beda a razen revnih ljudi s periferije iščejo zaslužek na pokopališču mnogi iz oddaljene okolice Iskanje zaslužka na našem pokopa'lsču se ni monopolizirano, zato je pa konkurenca tem hujša. Ljudje, ki zahajajo te dni na pokopališče, da posvete nekaj 3rca mrtvim, bi naj vsaj šli odprtih oči mimo živih, ki bledih lic postajajo pri pokopališkem vhodu. sce ga slišiš, tem globlje se uveriš, da je Smetana glasbenik čarobnik, ki ga moraš nad vse ceniti in ljubiti. Predstava je bila zlasti zanimiva, ker je postavila pred nas v vodilnih nalogah kar troje mladih naših operistov. Predvsem E>. žebreta, kot temperamentnega, energičnega dirigenta, ki je na več mestih vede ali nevede kazal, da hodi po potih ognjevitega glasbenega mojstra, včasih našega, nikdar pozabljenega Vaclava Ta-licha. S »Poljubom« se je Zebre uveljavil kot dirigent, ki zasluži vso našo pozornost in nam zbuja resne, ve'ike nade. S tem še nočem trditi, da je Že na višini, da ni možno na pr. uverture dognati do večje popolnosti. Toda žel je zanjo topel aplavz, ki ga pač podžge, da dožene umetnino v izvajanju do vseh potankosti na ponovitvah in prav do svojega cilja. Kot oče je nastopil v basovski partiji F. Lupša, pogumen začetnik, ki je obdarjen z lepim, toplim glasom, ki zveni v srednji legi in mu je treba v nižinah se razvoja in sile. V splošnem se je obnesel prav zadovoljivo. Da naš konservatorij ne g-oji dovolj tudi pri pevcih Igranja, je obžalovati, ker ta nedostatek zmanjšuje celotni vtisk Lupša obeta s svojim organom, ambicijo, muzikalno inteligenco in simpatično zunanjostjo, da dobimo z njim resro uporabno domačo moč. V sredini zanimanja in pa vsesplošnega zadovoljstva pa je ostala mlada V. Hey-balova z Vendulko. Tudi ona se igralski še razvije, ali pevski je bila zmagovita, v podajanju vseskozi okusna, nikoli vsiljivo kričava, toplo čustvena, glasovno sveza. Ta mladi pevski ta'ent zasluži najskrh-nejše pozornosti In previdnega vodstva, pa se nun razvije domača pevka, ki je bomo iiiMmu vesett. uspavanka a» JL Je posrečila odlično, a bila je v vseh treh slikan in nadaljnjih solin, duetih in terce tih vztrajno pri stvari in zato učinkovita. Žela je prav topel sprejem In prejela dosti cvetja. S. Bsnovee Ji Je bil kot enako trmast snubeč prav dober partner, spočetka ne cisto samosvoj, a naglo sproten, igralski in pevski povsem zadovoljiv, v solu 2. slike izvrsten in v vsem zek> simpatičen Lu-kaš. Janko kot dobri svak Tome* Je zopet dokazal svojo zrelo umetnost v karakte- rizaciji in lopi igri, zmagovitem spevu in vsem nastopu dobrodejno rutino. Vzgled-na je njegova vokalizacdja. N. španova, spočetka nerazumljiva v besedilu, je bila v splošnem prav dobra Martin k a, igralski živahna in pevski selo prijetna. Imenitno figuro je postavil D. Zupan s starim tihotapcem in je pevski polno zadovoljeval. Odlična, pevski in igralski dovršena Barča je bila Iv. Kiblče- vs>; zlasti njen prizor v 3. sliki a spevom o alavčku Je bil krasen m Je izzval posebno pleskanje. Maska pa nam je bila preveč naturalistična, kar nekam cendraste, po vseh čeških in slovenskih prednicah v tej partiji nepotrebno originalna. B. Saneta je bil osle par jeni financar. Komičen prav zares. Zbor m bil vseskozi točen in na vlaku, a igralski živ in dober. Morda Je vsa ore .<* ava ne docela dozorela in se bo "■♦•frU1* z vso silo pri reprizah* V. 8kratny je ustvaril za vse tri slike Izvečine nove, lepe, pravilne dekoracije,: češko izbo v leseni koci. gozd in poetičen kot pred Martinkino kočo. Režiser D. Zupan je storil vse možno in mu gre priznanje zlasti za ljudske prizore, posebno pa za sceno tihotapcev, ki se je docela obnesla. Bilo je mnogo ploskanja hi zasluženih rož. Pa smo odhajali izjemno zadovoljni. JFr. G. I predvajal propagandsid fOtn >Naa Jadran t, I ki nam je prikazal nekaj lepot obmorskih I krajev in prizorov is življenja ob morju. Prisezimo na dan JS. da bomo verni čuvarji in zvesti sinovi našega morja in pomnožimo vrste olamsfcva te patriotične organizacije. Pa ne samo s včlanjen jem. marveč tudi z delom izpriča jmo svojo državljansko dolžnost in pripadnost k JS, ki čuva naše morje. Rotar Vinko 80letnik Trbovlje, 31. oktobra V svoji skromni domačiji na Ojstrem nad Trbovljami preživlja ta stara rudarska korenina večer svojega t ruda polnega, plodnega življenja. Rodil se je na Vseh svetih dan leta 1858 v Prapretnem nad Hrastnikom v daleč okrog znani Rotarjevi hiši. Svoja mlada leta je preživel na domu in se privadil trdemu kmetskemu delu. Vedno bolj razvijajoča se rudarska industrije v trboveljski in hrastniški dolini je marsikaterega kmetskega sina odtegnila delu na rodni grudi in tako je tudi mladi Rotsr-jev Vincenc nekega dne zamenjal plug in koso z rudarskim orodjem. Dolga leta je delal in ko so prišli v naše revirje prvi bir-movci, ki so obetali našim rudarjem lepše zaslužke v tujih rudnikih, se je tudi naš jubilant poslovil od domačih in krenil na pot v tuji svet. V obilni meri je užival trdi kruh hladne tujine. Delal je v nemških njdnikiii, kjer je bilo že takrat mnogo slovenskih rudarjev. Toda hotel' je videti tudi druge kraje in spoznati druge narode in dežele. Iz Nemčije je krenil na Madžarsko, kjer je tudi spoznal, da ni vse zlato, kar se sveti. Trdo je moral delati in zaskižek ni bil prav nič večji kakor v naših rudnikih Naposled je hotel videti še naš slovanski jug. Krenil je v Bosno, kjer je dolga leta delal v tamkajšnjih premogovnikih, zlasti v Tuzli in drugod. Želel pa je delati tudj v naši solnčni Dalmaciji, kjer je preživel, kakor pravi, najlepša leta svojega življenja. Po svetu si je pridobil obilno življenjskih izkustev. V veliko oporo mu je bila njegova zvesta življenjska družica, ki ga je spremljala v veselju in tegobah na vsej dolgi poti življenja. Rodila mu je 10 otrok, od katerih živi danes še 8 in vsi so dobro preskrbljeni. Sinovi so rudarji in pLavžarji, hčerke pa so poročene večinoma z uglednimi obrtniki in rudniškimi nameščenci. Ko se je vrnil po dolgih letih življenja in trpljenja v tujini domov, je delal še več let v naših rudnikih, nato pa je stopil v zaslužen pokoj kot rudarski paznik. Pred dvema letoma ga je za vedno zapustila njegova zvesta družica in to nekaj mesecev po zlati poroki. Ko bo naš jubilant jutri praznoval v krogu svojih hčera in sinov ter drugih sorodnikov in prijateljev svoj 80-letni življenjski jubilej, mu želimo tudi mi zdravje, srečo in še dolgo življenje. Jeseniško pokopališče bo povečano Jesenice, 31. oktobra Okoliš jeseniškega pokopališča je žc dolga leta nudil sliko neurejenega gospodarstva in nerazumevanje merodajnih čin:te-Ijev in higieno in lepoto. Na obeh straneh pokopališke steze je ležala na tratah raznovrstna navlaka, ki bi spadala na smetišče rta najbolj obročnem kraju mesta, ne pa v neposredna bližino pokopališča, mimo katerega gre vsak dan mnogo ljudi. V zadrijem času pa se je v tem pogledu obrnilo marsikaj na bolje. Mestna občina ,e iz tega okoliša dala odstraniti »tari, že razpadajoči gasilski dom in nekdanjo vaško praln co. ki je gasilcem pri požarih služila kot vodni rezervoar. Odstranili so tudi vso navlako na obeh straneh pokopališke poti, izravnali zemljišče in na obeh straneh pokopališkega zidu zasadili 22 mladih brez. ki bodo v nekaj letih v lep okras temu delu mesta. V načrtu je tudi gradnja monumentalne-ga vhoda na po! ipalisce. Kakih 20 m od državne ceste, nekako v sredi med cesto in pokopališkim zidom, se bo gradilo široko m omu mentalno poslopje, skozi katero bo vhod na pokopališče. Na desni strani vhoda je predvidena mrliška veža s tremi ločenimi- oddelki, na levi strani vhoda pa mrtvašnica za obdukciješčvveegaoagildgnio mrtvašnica in prostori za obdukcije in ločeno stanovanje za grobarja. Mrliška veža je za Jesenice v higienskem pogledu nujno potrebna. V občini so v veliki večmi mali ljudje, ki imajo stanovanje po večini s kuhinjo in eno sobo, v katerih sc po navadi gnete od 6 do 12 ljudi. Po dograditvi mrliške veže se bo polaganje mrliČev na mrliške odre na domovih polagoma ploh Opustilo, ker to ni v skladu i higienskimi predpisi. Mrliško vežo začno menda graditi spomladi. Vsa dela so proračuna na na okroglo 300.000 din. KAJ JE POTREBNO — Kdor hoće, da ga ljudje cenijo, mora mnogo znati. — No, znati mu baš ni treba mnogo, pač pa maca vae bolje vedeti* Smetanova opera »Poljub« Operna predstava, ki je muzikalno publiko močno zanimala in zadovoljila Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19. In 21. url češka mojstrovina a letošnjega bienala v Benetkah z LIDO BAABOVO v glavni vlogi NEDOLŽNOST JUTRI VELIKA SENZACIJA ! V glavnih vlogah Lida Baarova in Albrecht Schonhals KINO UNION Te, 22-21 Predstave na praznik ob 15., 17., 19. in 21. uri Jutri premiera znamenitega filma po noveli Fed. Dostojevskega IGRALEC Veličastna manifestacija na sokolskem Taboru Ob ogromni udeležbi narodnega občinstva je odlično uspela prosvetna akademija v proslavo 20 letnice osvobojenja Ljubljana, 31. oktobra. Tako veličastne narodne manifestacije kakor je bila v soboto zvečer v oroslu/o .iO-ietnice našega osvobojenja, sokolski labor še m doživel Največja dvorana v ujubijani je b^la nabito polna sokolskega čianstva, naraščaja in narodnega občinstva tako, da so morali posetniki akademije stati celo v vestibulu in na stopnicah Taborska dvorana je nudila krasno in pestro sliko Med sokolskimi kroji članov in članic smo videli narodne noše. slovenske, hrvatske, dalmatinske češke in istrske, ter paradne uniforme naših častnikov, ki so v velikem številu posetili akademijo. Mno?i posetniki pa so morali oditi, ker ni bilo več prostora v dvorani Pročelje bajno razsvetljene dvorane je bilo okusno okrašeno z zelenjem z našimi državnimi zastavami bolgarsko in češkoslovaško, v sredini velika slika Nj Vel kralja Petra II. v sokolskem kroju, nad njo pa mogočen srebrn Sokol z razpetimi perotmi Prosvetno akademijo, ki so jo odlično organizirala sokolska in narodna društva, so posetili brigadni general Dušan Dodić, zastopnika Saveza SKJ br Ve-rij Svajgar in Milan Sterlel ar. starosta gorenjske sokolske župe br Jaka Spicar, župni starosta br dr Pippenbacher s člani župne uprave, predsednica Kola jugo-slov sester ga Majaronova, ruski Sokoli, jugoslevenski vojni dobrovoljci, predstavniki ZKD Ciril Metodove družbe. Narodne odbrane. Jadranske straže Rdečega križa. Legije koroških borcev, napredni akademiki Preporodovci. zastopniki jugo-slov bolgarske lige Ceske obce. staroka-toliški župnik br Ferdo Lavrinc, napredno učiteljstvo. obrtništvo itd Kmalu po 20 je godba Sokola I. Tabor zaigrala Paščanov »Sokclski pozdrav« in v dvorano so vkorakali praporščaici \2X>\ s svojimi prapori, vsem na čelu velika državna zastava in se v polkrogu razvrstili okoli odra Hubadova pevska župa ie pud raktirko pevovodje br. Frana Venturinija ubrano zapela državno himno, nakar so občinstvo in sokolski prapori izkazali čast državni zastavi Po tem svečanem aktu je stopil na oder starosta Sokola I br. inž. Lado Bevc, k j je v odsotnosti nujno zadržanega I nam staroste Saveza SKJ br Oangla v krasnem govoru poudaril pomen današnje svečanosti za sokolstvo in ves jugoslovenski narod Danes pred 20 leti smo se otresli avstrijskega jarma «n ustanovili lastno jugcslovensko državo, ki so zanjo žrtvovali svoja življenja naši Sokoli — vojni dobrovoljci Naša naloga je. da to z žrtvami priborjeno svobodo očuvamo, kajti izgubljeno svobodo je težko priboriti si znova Jugoslovensko sokolstvo bo to svobodo cenilo in delovalo z vsemi svojimi silami za svobodno Jugoslavijo, ki jo bomo izročili ob polnoletnosti svojemu sokolskemu vladarju Nj Vel. kralju Petru, ki mu ob današnji proslavi kličemo naš iskren sokolski »Zdravo!« Vsa množica je navdušeno zaklicala mlademu kralju »Zdravo« Po nagovoru br inž Bevca je moški zbor Hubadove pevske župe junaško zapel »Iz bratskog zagrljaja«, med viharnimi ovacijami poslušalcev. V imenu ZKD je stopil na oder sodnik br. dr. Stojan Bajić, ki je v daljšem, globoko zasnovanem govoru orisal pomen našega osvobojenja in naloge, ki nas čakajo v bodočnosti za dobro in napredek kraljevine Jugoslavije. Govor br dr Baiića je množica sprejela s frenetičnim odobravanjem, saj je govoril vsem iz srca Prav tako je občinstvo z velikim odobravanjem sprejelo govor zastopnice Kola jugoslov. sester s. Maniee Romanove, ki je v svojem govoru poudarila delo narodnega žen-stva za naše osvobojen je. Svoj govor je zaključila s pozdravom najvišji materi Nj. vel kraljici Mariji, ki so ji navzoči zaklicali »Živela kraljica Marija«. Mešani zbor Hubadove pevske župe je odlično /apel Vodopivčevo »Kadar zora ..,« ki je nasJa med poslušalci navdušen odziv in nrJobravanie. Preporodovec br. d>. France Kov*? je recitiral odlomke iz takrat zaplenjenega dijaškega lista »Preporod«, ki je v njem leta 1913 napisal jueoslovenski | nacionalist in srbski komita br. Avgust : Jenko »Misli o našem narodnem probio- } BMlc Članek, ki je bil napisan pred 28 i leti. je še danes aktualen in ea ie občinstvo sprejelo z velikim odobravanjem. Kaiv«*^ zanimanje in pokornost pa je v?r»"d*l covor voineca dobrovoljca br. fft.flca Pavlina »Vrata v svobo^n« 1H je krasno orisal težke boje na Kajmak— čalanu v letu 1918 in je ta proboj srbske 1 vojske pomnožene l jugoslovensko dobro-voljsko divizijo imenoval blagopokojni kralj Aleksander I — »Vrata v svobodo« V srce segajoče besede vojnega dobrovoljca, ki je sam preživel strašno borbo na Kajmakčalanu so napravile na vse prisotne izredno globok vtisk Občinstvo je nagradilo govornika z dolgotrajnim odobravanjem Po govoru br Pavlina je godba Sokola I zaigrala »Le naprej brez miru...« Vsa množica je vstala in zapela sokolsko himno Vera Pogačnikova je zanosno deklamirala Ganglovo »Osvobojenje«. potem pa je nastopila obitelj Istra odsek Soče-Matice. ki je pod vodstvom br. dr. Prodana izvajala istrske narodne plese ki so gledalce tako navdušili da so jih morali ponoviti Odlično prirejena akademija je bila zaključena s himno »Hej Slovani«, ki jo je ubrano pela vsa množica Godba Sokola I. je zaigrala sokolsko koračnico, nakar so praporščaki med viharnimi ovacijami občinstva zapustili dvorano Množica pa je v dvorani priredila navdušene ovacije in manifestacije kralju Petru II.. močni in svobodni Jugoslaviji in slovanskemu sokolstvu ter se v največji disciplini in redu razšla Scbotna proslava je bila uvod v veliko proslavo ki bo 30 novembra na večer pred praznikom t decembra s sprevodom in telovadno akademijo ljubljanskih sokolskih društev Ljubljanska sokolska društva in narodne organizacije izrekajo vsem sodelujočem in občinstvu iskreno zahvalo za udeležbo na krasni manifestaciji. — at. Matineja JS v Kranj is Kranj, 31. oktobra Zvesta srvoji tradiciji je krajevna organizacija JS v Kranju tudi letos priredila proslavo jadranskega dne. Svečana matineja, ki je bila včeraj dopoldne ob pol 12. v mali dvorani Narodnega d"ma, Je imela še prav poseben poudarek v dej3tvu. da praznujemo letos 20 letnico osvoboditve našega morja izpod s oletnega *ujega jarma, ko se spominjamo 31. oktobra leta 1918. na kateri dan so na našem morju in na naših ladjah ponesno z-avihrale ju-goslovenske zastave kot simbol vstajenja Jugoslavije in njene mornarice Matineje so se v velikem številu udeležili v« sloji meščanstva, delavstvo in mla dina. Uvodoma je navzoče nagovoril predsednik krajevne organizacije g. dr. Be-žek Refren njegovih temperametnih izvajanj je bilo vprašanje: »Ali se zavedamo dovolj pomena našega svoboJnesra morja in kaj' smo storili v teh 20 lerih za po-vzdig-o našega Jadrana« Govornik je iz zgodovine omenjal borbe za Jadran, spomnil se je hrvaških kraljev in njihove pomorske države, ki je v dovolj veliki meri znala ceniti vrednost in pomen morja. Grajal Je zlasti našo grdo razvado obiskovati tuja kopališča in tuja morja ko domače morje slabo poznamo in se ga ngibljemo. G. dr. Bežek je svoj nagovor končal z opisom morskih lepot ter omenil akcijo JS, da pošilja svoje podraladkarje vsako leto r»a letovanje k morju. Za svoja izvajanja je žel zasluženo priznanje. Z viharnim navdušenjem in z vso prisrčnostjo sprejeta je nas*opila naža rojakinja operna pevka gdč. Vera* MajdiCeva, katere že dolga leta nismo poslušali v Kranju, Vidno ganjena nad toplim in iskrenem sprejemom v svojem domaČem rodnem mestu je z vso milino in občutkom zapela: Milojevičevo »Molitev majke Jugovičev«, Smetanovo arijo »Spev Marinke« iz opere »Prodana nevesta« in Zajcev o »Domovini«. Že pni prvi pesmi je osvojila srca vseh poslušalcev, ki so ji navdušeno aplavdirali, in dokazala, c!a je upravičen njen sloves kot pevke velikega formaita, ka*erega ji je priznala stroga kritika ob priliki njenih gostovanj v tujini. Pevka in njena spremljevalka pri klavirju sta prejeli vsaka lep šopek rož kot priznanje za njun trud Gdč. Vera Majdi-čeva se sedaj mudi doma bi bi želeli, da nam priredi obširnejši koncert svojega obsežnega pevskega repertoarja. Morda na samostojnem koncertu ali pa s sodelovanju še kakega drugega umetnika, o tem naj razmišlja tudi »Glasbena Šola«, pod katare okriljem bi se koncert lahko vršil. V predzadnji točki programa so nastopili podmladlkarji JS na gimnaziji in zapeli himno JS. Kot zadnja točka m Jo pa Rtu 4 »SLOVENSKI NARODc, pamtiat&k, XL oktobra »8(1 ■•B 245 Brigitte Horney in \Villy Birgel v filmskem slagerju prirodnih krasot, nepozabne igre, ljubezni in glasbe Danes ob 16., 19. in 21. uri HNO MATICA 21-24. irgel v filmskem slagerju prirodnih krasot, nepozabne | Polnočni valček I DNEVNE VESTI — Zborovanje učiteljskih društev JUH. Sresko društvo učiteljstva JIU v Ljutomeru bo imelo redni letni občni zbor v Gornja Radgoni v soboto 5. novembra z začetkom ob pol desetih. Na dnevnem redu so poročila odbornikov, poročila delegatov o skupščinah, proračun in določitev članarine. Višji računski inspektor g. Vodopivec Srečko pa bo poročal o finančnem poslovanju šol in obračunavanju napram banski upravi. Vabijo se tudi nečlani, da vstopijo v učiteljsko organizacijo JUU. — Sresko učiteljsko društvo JUTJ Črnomelj-Metlika bo zborovalo v soboto 5. .novembra v Semiču. Začetek zborovanja bo ob desetih v ljudski šoli. Dnevni red: 1. Poročila predsednika, tajnika fn blagajnika ter referenta 2. Državna in banovinska skupščina. 3. Društvo Bela Krajina in njeni cilji«. Predavata g. dr. Bano Milan in dr. Suklje Vladko. 4. »Uporaba mladinske literature v ljudski šoli«. Predava prof. Kolar iz Ljubljane. 5. Razgovori o prednjem. 6 Slučajnosti. Ker je to prvo letošnje zborovanje in snov aktualna, naj se zborovanja udeleži vse članstvo. — Sresko učiteljsko društvo JUU v Šoštanju bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 5. novembra ob pol desetih v Šoštanju s sledečim dnevnim redom: 1. Občni zbor: poročila funkcijo-narjev, obračun in proračun, načrt dela in volitve stanovskega častnega razsodišča. 2. Poročilo delegata z obeh skupščin. 3. Slučajnosti. Posebej se vabijo novona-stavljeni in v naš srez premeščeni učitelji Svoj pristop naj pred zborovanjem pismeno prijavijo. \cumoem limcl Za ptašče. kostume, obleke u L d Ljubljana — Milo za ribati po 2.— Din v milarni Zg. Šiška 92 in v zalogi milarne, Vodnikov trg, trgovina štolfa. — Krediti za asanacijo. Iz velikega investicijskega posojila so dobile higienske ustanove iz kredita za melioracijska in asanacijska dela 6 milijonov din. Na predlog rninistra socialne politike in narodnega zdravja je ministrski svet razdelil ta kredit enakomerno na vse banovine. Ministrstvo se je pri tem držalo načela, da se zgradi čim več manjših objektov za preskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo. Iz prvega obroka za tekoča dela je določeno, da se v 128 srezih zgradi 240 takih objektov, kakor so predlagali Higienski zavodi, kot nujen ukrep za zaščito narodnega zdravja- To pa je samo začetek sistematičnega in načrtnega dela o asanaciji naše vasi. Iz kredita za javna dela za prihodnje leto bodo zagotovljena stalna in mnogo večja sredstva iz narodnega sanitetnega fonda. \ v J J — Dramski avtorji so zborovali. Združenje jugoslovenskih dramskih avtorjev UJDA je imelo včeraj v Beogradu občni zbor, na katerem je govoril med drugimi tudi Milan Begović, ki je opozarjal na prakso v mnogih državah, kjer vodijo gledališča sposobni možje. Gledališka uprava bi ne smela biti v rokah ljudi, ki so si pridobili zasluge samo s tem, da imajo zveze z baletkami. Naša gledališča naj vodijo sposobni možje. Za predsednika Zveze je bil izvoljen skladatelj Peter Krstić, v upra vo pa med drugimi naš največji pesnik Oton Župančič. — Uredba o invalidih bo kmalu izdana. Minister socialne politike in narodnega zdravja Dragiša Cvetkovič Je invalidom v Svrligu izjavil, da izide v kratkem uredba o invalidih. — Razpisano zdravniške službe. Banska uprava razpisuje dve mesti zdravnikov uradniških pripravnikov v banovinski bolnici v Murski Soboti in mesto zdravnika združene zdravstvene občine Loče srez Slovenske Konjice. Prošnje je treba vložiti na banski upravi do 14. novembra. Danes ob 5. in 8., jutri ob 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30 uri »BELI JORGOVAN« Predprodaja vstopnic dnevno od 11. ure dalje KINO MOSTE — Nemajhno presenečenje na slovenskem knjižnem trgu v letošnji jeseni je izvirni roman Rudolfa Kresala: Študent Štefan« (Prepovedana mladost), ki ga je izdala založba »Slovensko delo« v Ljubljani. Roman obsega 716 strani ter je doslej največja slovenska epska stvaritev, ki vzbuja tako po svojem obsegu kakor po vsebini upravičeno splošno pozornost. V to delo je zajel pisatelj povojni čas in mladi rod v tako pereč: neposrednosti in vsej njuni zapleteni problematičnosti, da predstavlja roman trajen dokument našega tako skritega, pa tudi prikritega življenja. Kot odličen poznavalec secia^e stvarnosti in kot psiholog, zdaj v tragiki, zdaj v satiri, kdaj pa kdaj nemalo prevejan. pa spet v vsej pesniški globini, do jedra iskren, nam je Kresal razodel sodobni svet in navidez tako leni obraz našega »velikega« meščanstva v povsem novi luči, ki ji daje edino toplino le mladi rod po svojih čistih težnjah. V »Studentu Štefanu«, ki mu daje globoki smisel podnaslov »Prepovedana mladost«, gre za čistost . slovenskega človeka in njegove notranje sile, za večno vprašanje slehernega naroda, ki mu je do rasti. Spričo majhne slovenske izvirne produkcije in poplave prevodov se človek ob branju Kresalovega dela marsičesa zave, naših »velikih« slabosti in vzorno zanemarjenih vrednot, vzporedno s tem se pa zave tudi pomembnosti izvirnih del kot edinega pravičnega zrcala našega življenja. V vsem tem Kre-salovem delu je toliko pristne slovenske duše in slovenskega sveta v »raznih« podobah, da ju je Človek kljub vsem grdobi jam iskreno vesel. S tem je pa pisatelj dokazal svojo umetniško potenco. Povojni čas in slovenski civiliziranec pa sta prejela potrdilo, ki jima gre po večnih zakonih dobrega! — Delo je natiskano na odličnem brezlesnem papirju, krasno vezano v celo platno in polusnje. Ex libris je delo akad. slikarja Nikolaja Pirnata, ostalo opremo knjige je pa izvršil akad. slikar France Skodlar ter je knjiga tudi po svoji zunanjosti vredna vsake police. Cena v celo platno vezani knjigi z ovitkom in v zaščitnem kartonu je din 168.—, v polus-nju din 192.—» plačljivo tudi na obroke Naročila sprejema založba »Slovensko delo«, Ljubljana, Karlovška a 18; v zalogi imajo pa knjigo tudi vse knjigarne. O tem Kresalovem delu priobčimo še izčrpen prikaz. ZVOČNI KLNO SOKOLSKI DUM V S1SKL TELEFON 41-79 Divni prirodni posnetki v filmu Divji lovec Predstave: danes ob pol 9. — jutri na praznik ob 3., 5., 7. in 9. uri V dopolnilo: Paramountov zvočni tednik. SOKOLI! Poseeajte in podpirajte Sokolski kino! Prihodnji spored: KDO JE KRIV? — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Zagrebu. Splitu, Dubrovniku in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 20, v Splitu in Dubrovniku 19. na Visu in Rabu 14, v Zagrebu m Sarajevu 12, v Ljubljani 11.2, v Mariboru 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.8, temperatura je znašala 7.8. KINO SLOGA — TEL. 27*30 Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri Ken Mavnard in njegov konj Tarzan v pustolovnem filmu divjega zapada Jezdec brez strahu — Tragedija bolehne delavke. Včeraj zjutraj je blizu postaje DM v Polju skočila pod vlak 33 letna tvorniška delavka Helena Kočijančičeva. Lokomotiva je ne-srečnico odbila in priletela je na progo, kjer je obležala težko poškodovana. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je pa snoči ob 21.30 podlegla poškodbam. Vzrok samomora je bila bolehnost in pa skrbi zaradi dolgov, ki sta si jih nakopala z možem za hišico, ki pa niso bili tako veliki, da bi bilo treba obupati. Poleg moža žaluje za pokojnico tudj hčerka. Njeno truplo so na moževo željo prepeljali v mrtvašnico k D. M. v Polju. — Pogreb sestre Nikole Tesle. V soboto popoldne so v Zagrebu pokopali sestro našega slavnega učenjaka Nikole Tesie Marico Kosanovič. K večnemu počitku so jo spremili mnogi ugledni meščani, prijatelji in znanci. Z lepimi besedami se je poslovil od nje prota Kosancvič. Pokojna je bila vzor matere in marljive kulturne delavke m velike prijateljice revežev. — SamOmor poštnega uslužbenca. Včeraj dopoldne si je končal v Beogradu življenje poštni ulužbenec Sava Stojanovič, star 45 let. Obesil se je na vrbo ob Dunavu. V smrt je šel zaradi težke bolezni, ki ga je mučila že dolgo. — Oče z vilami prebodel sinu trebuh. V vasi Gornji Bučani blizu Djakova se je odigrala v petek krvava rodbinska tragedija. Kmet Peter Radini lovič je živel v neprestanih prepirih s svojima sinovoma in snahama. Odkar je izročil kmetijo sinovotma, je živel zelo bedno. Oni dan si je kupil platno za srajco, Ki mu je pa ena ne druga snaha nista hoteli narediti. Nato je začel zmerjati snaho svojega drugega sina. Ko je sin to slišal, je navalil na očeta, oče je pa pograbil vile in mu prebodel trebuh, da je v silnih mukah kmalu izdihni L Iz Linbifane —lj V premislek našim Kavarnarjem. Ljubljanske kavarne so se zadnja leta zelo modernizirale in prijetno ti je, ko sedeš k udobni kavarniški mizici. Natakar ti lepo postreže z vsem, česar si želiš, in ti tudi prinese kopico časopisov. Toda 6e nisi vsakdanji gost, jih dobiš šele po dolgem čakanju. Pa še to največkrat take, ki jih odlagajo ali odklanjajo pri drugih mizah. Morda bi natakar rad postregel gostu, ko bi vedel, s čim mu ustreže. Lahko se zgodi, da ima gost pred seboj cel kup časopisov in revij, pa ga nobeden ne zadovolji. Ali bi ne bilo umestno, da bi imela vsaka kavarna seznam vseh svojih listov in revij? Visel naj bi na vidnem mestu, pa bi si vsak gost lahko poljubno izbral svoje štivo. Na željo bi natakar prinesel ta seznam tudi gostu k mizi. Tako bi natakar ne imel tolikih potov, listi bi se ne nabirali v skladovnicah po mizah in stolih, gost bi ne imel neprijetnega čakanja, na seznamu bi videl časopise, za katere morda dosedaj sploh ni vedel. —lj Umrli so v Ljubljani od 21. do 27. t. m.: Kovač Anton, 46 let, pekov, mojster in posestnik, Jane Rudolf, 7 let, sin pečarje ve žene, Dovjak Marija, roj. Mahkovec, j 4& let, Ivan, 47 let, odvetnik m rcueivui podporočnik, Gabermk Katarina, roj. Deu, 75 let, žena trgovca, Lahm Berta, roj. Per-not, 63 let, žena novinarja, skrjanc Marija, roj. Birk, 85 let, vdova posestnika, Skerjanc Ana, 28 let, zasebnica, Bolničar Franc, 35 let, delovodja. V ljubljanski bol-mci so umrli: Zirovnik Marija, 6 tet, hči posestnika, Kokrica, obč, Predoslje, Trobec Marija, 53 let, dninarica, Orni vrh, Pušnik Franc, 59 tet, hlapec, nestalno bivališče, Dermastja Franja, roj. Pajsar, 36 let, žena če vi j. pom. in natakarica, Samar Andrej, 72 let, žel. čuvaj ▼ p. —lj Združene skupine bojevnikov ient-peterskega okraja prirede v torek L novembra žalno proslavo v spomin v vojni padlim in umrlim vojakom šentpeterske fare. Ob pol 1L bo v šentpeterski cerkvi žalna maša, nato pa počastitev pri spomeniku. Vabimo vse svojce umrlih in padlih, ter ostale ž upijane, da se svečanosti udeleže in okrase spomenik in prižgo ob njem sveči ce v spomin onim ki so žrtvovali svoje življenje na raznih bojiščih. Vence in sveče mestne socijalne akcije prodaja skupina bojevnikov Ljubljana — Sv. Peter pri železniškem predoru na Šmartinski cesti. —lj Prošnja. Odkar je Hrenova ulica zaprta za vozni promet ob Karlovški cesti zaradi tramvajskih del, so stanovalci zelo prizadeti že zaradi tega, da jih ne obiskuje niti smetar. Smeti morajo nositi v sosedno ulico, če se jih hočejo iznebiti. Zato se obračajo na pristojni mestni urad s prošnjo, naj bi uredil odvažanje smeti kako drugače, da bi prišel smetar pobirat smeti vsaj od časa do časa. Sokoli! Posedajte in podpirajte SoHolshi fefno v Šiški! —lj OBLEKE — PLETENINE — KAR-NIČNIK — NEBOTIČNIK. —lj Proslava Jadranskega dne bo nocoj ob 18.30 v dvorani Trgovskega doma. Brez vstopnine. —lj Gostilna »Strelišče« pod Rožnikom »Pri Nežki« vabi na domače koline, izborne krvavice, pečenice, piske, kokošjo obaro, — izbrana vina, portugalko. —lj Združenje čevljarjev v Ljubljani naznanja da prične prikrojevalni tečaj dne 8. novembra 1938 Interesenti naj se javijo takoj v združenju. Uprava. —lj Trobenti ce v pozni jeseni. Sodnik okrožnega sodišča g. Anton Avsec je odtrgal včeraj pod Turjakom trobentico s petimi cvetovi in 16 popki. Trobentice cveto tudi po drugih krajih, kar je v tem letnem času pač redko. —lj šentjakobčani otvorijo letošnjo sezono prihodnjo soboto z domačim delom, dr. Alojza Kreigherja družinsko dramo > školjko«. Avtor je našemu gledališkemu občinstvu dobro znan, saj so bila njegova dela uprizorjena z lepim uspehom v ljubljanskem in mariborskem gledališču ter drugih odrih. Igra je izvrstno naštudi-rana in povsem na novo opremljena. Pri predstavi sodelujejo: Bučarjeva, Mlekuše-va, Petrovčič-Wrischerjeva, Gnidovec, Ko-šak. Hanžič in Weber. —lj Člane pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske opozarjamo, da bodo imeli d revi že ob 6-45 v operi orkestralno skušnjo in ne kakor je bilo prvotno določeno, šele ob 8. ura. Prcistmo točno in vse. —lj Stenografske tečaje za začetnice, za parlamentarno pismo ter za nemško scenografijo bo rudi letos priredilo steno-grafsko društvo ako se prijavi vsaj po deset reflektarrtov. TJkovina je 30 din na mesec za. dve uri tedensko. Prijave va vlome v teti nočL V noči od petka na soboto so vlomili neznani storilci v trgovino g. Matka v Doberteši vasi pri št. Petru v Savinjski dolini in odnesli mnogo blaga. V isti noči je bil izvršen vlom v novo trgovino g. Pečnika iz Celja v Arji vasi pri Petrovčah. Vlomilci so izkopali luknjo v zidu, se splazili v trgovino ter odnesli za približno 3.000 din špecerijskega in manufakturnega blaga. Oblasti so v obeh primerih takoj uvedle obsežno preiskavo. —c Jugoslavija : Atletiki 2:1 (0:0). Na igrišču pri >Skalni kleti« je bila v nedeljo popoldne pred 300 gledalci odigrana pod savezna prvenstvena tekma med obema kluboma. Jugoslavija je zmagala sicer tesno, toda zasluženo. Moštvi sta pokazali samo povprečno tehnično in kombinatomo znanje. Forsirali sta igro na prodore in igrali zelo požrtvovalno. Tekma je bila živahna in napeta. Atletiki so imeli prvih deset minut več od igre. nato pa se je Jugoslavija znašla in začela s protiakci-jami. Igra je bila do odmora izenačena. Moštvi sta imeli mnogo lepih prilik, a jih nista znali izrabiti, ker nista imeli strelcev, poleg tega pa sta vratarja uspešno intervenirala. Po odmoru je začela Jugoslavija krepko napadati. V 3. minuti je diktiral sodnik enajstmetrovko proti Atletikom in Steblovnik I je poslal žogo v mrežo. Dve minuti pozneje je sodnik izključil igralca Atleti kov Schuha. V 10. minuti je Osojnik po hitrem prodoru povišal na 2:0 za Jugoslavijo. V 15. minuti je Kiempuš s kazenskim str^io-n s 18-metrovke z_n žal na 2 : 1. Ta uspsr je AU~t:ke ohra^t-ii. Začeli so vprizirjat" nevarne akcije eebelarju«. Sladkor je za 50 p dražji od dosedanje cene. Naroča se* ga pri Društveni čebelami v Ljubljani. Vsak čebelar Ima pravico do 5 kg sladkorja, na n**0> — Snuje se jadralna skupina. Snuje se ljutomerska jadralna skupina, ki se je za njo prijavilo že nad 30 članov. Na sestanek te skupine, ki jo vodi učitelj meščanske šole g. Rafko Berce, sta se pripeljala iz Maribora z enomotornim letalom pilota Košak in Pivka. Pristala sta na cvenskem dirkališču, odkoder sta se po sestanku dvignila in odletela v Gornjo Radgono, kjer že deluje jadralna skupina. — Dar. Namestu venca na grob pokojnemu veletrgovcu Alojzu Krainzu v Lju-UjJineru sta darovala trgovca Venčeslav Vilar in Franc Senčar po 100 din CMD, ki se jima za dar prisrčno zahvaljuje, — Gradbeno gibanje. Gradbeno gibanje letos ni bilo kaj živahno. Poleg novih dveh hiš, o katerih smo na ■ tem mestu že poročali, je bila sedaj dograjena enonad-stropna hiša Viničarske zadruge z dvema stanovanjema in dvorano za zborovanja. — Rdečica. Svinjska kužna bolezen rdečica je po našem srezu zopet zelo razširjena, zlasti v krajih v neposredni bližini vinogradov. Da se je zlasti sedaj v času trgatve zelo razvila, je vzrok pač ta, da se ravno v tem času zakolje precej >pro-lenkov«, ki že niso več radi jedli. Tako meso se potem deli na vse strani sosedom in sorodnikom, tudi mesarji ga poceni kupujejo. Tako se potem, če svinja res ni bila zdrava, bolezen širi. Iz Novega mesta — Zadnja pot gasilskega veterana* Pred dnevi je umrl v našem mestu splošno znani in priljubljeni starček g. Jože škrlj, star 85 let. Pokojni, ki je bil nad 60 let Član novomeškega gasilskega društva, je pomagal gasiti vse večje požare na Dolenjskem. Za zasluge na gasilskem polju je bil večkrat odlikovan. Zadnje njegovo odlikovanje je bilo pred leti zlata kolajna. Mož je užival splošen ugled, zlasti med gasilci. Svoja leta je preživel večinoma na čevljarskem stolu. Njegove izdelke so ljudje visoko cenili in ga po pravici smatrali za pravega mojstra čevljarske stroke. Na zadnji poti v soboto popoldne ga je spremilo lepo števDo domačih in okoliških gasilcei', pa tudi mnogo občinstva. Blagemu pokojniku, ki zapušča sina — kapetana, hčerko, več vnukov in vnukinj — bodi lahka zemlja. Težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. — Na naših grobovih. Že nekaj dni sem so na obeh naših pokopališčih, — v šmi-helu in v mestu na delu marljive in skrbne roke svojcev rajnih, ki krase grobove. V enem tednu sta se obe pokopališči spremenili v pravcata cvetVčna parka. Vse je v cvetju in zelenju, med grobovi pa bela pota — posuta z drobnim peskom. Sicer naši pokopališči nista bili nikoli zanemarjeni, vendar bi si človek želel, da bi bili vse leto tako lepo urejeni kakor zdaj. — Poskus samomora v jetnišnici. V jet-nišnici našega sod;šča je presedeval malenkostno kazen 21-letni krojaški pomočnik Poženel Franc. Fant, ki je doma iz vasi Pirniče, obč. Šmartno pod šmarno goro, je bil nazadnje predno je nastopil kazen, uslužben pri krojaškem mojstru Tekaucu v Mostah. V zaporu je Poženel obupal nad življenjem, kateremu je v petek hotel napraviti konec. Na še nepojasnjen način je prišel do kosa stare žice, katero je tudi pojedel. Ko so ga popadli krči in bolečine, ga je vodstvo jetnišnice poslalo v bolnico, kjer so ga rentgen'zirali. Pri tem so ugotovili, da je žica sicer našla pot iz želodca, a pri izhodu v dvanajsternik pa se je konica zapičila v črevesje in tam tudi obtičala. Da ga rešijo nepopisnih muk, so fanta takoj položni na operacijsko mizo. Operacijo je izvršil primarij g. dr. Pavlic. Operacijo je fant srečno prestal, vendar pa je zelo oslabel. Meščanska šola v Kranju Kranj, 30. oktobra Kako potrebna in zaželjena je bila ustanovitev meščanske šole v Kranju, je pokazalo vpisovanje. V šolo se je vpisalo čez 170 učenceiv in učenk. Poudariti pa moramo na tem mestu, da je mestna občina kljub zaprekam storila vse da se je ustanovitev šole omogočila. Oskrbela je vsa dovoljenja pri miris'rstvu za otvoritev 1. in 2. razreda ter so bile v marsičem težave pri ustanavljanju meščanske šole v Kranju manjše kakor v drugih krajih, ki so letos dobili tako šolo. V prejšnji dekliški šoli je občina poskrbela za šolo prav primerne, udobne m lepe prostore za nastanitev šole in tako omogočila kljub velikemu pomanjkanju šolskih prostorov v Kranju — ker nova šola še ni dograjena — takojšnjo otvoritev, šoli so za oba razreda na razpolago 4 sobe, pisarna za upravitelja in soba za učila. Večina učencev in učenk po kmečki otroci Mestna občina in zlasti župan g. češenj sta storila svojo dolžnost v celoti za napredek mesta ter vzgojo in izobrazbo naše mladine, zlasti v tem pogledu, da je šola dobila svoje prostore. šola ima zaenkrat 2 razreda. Prvi razred ima 3 oddelke in je pričel s poukom 1. oktobra, drugi razred pa ima 1 oddelek in je pričel s poukom 10. oktobra. Upravitelj šole je kranjski rojak g. Lampe Jože poleg njega pa še poučujejo g. prof. Potočnik Lojze iz Šoštanja, g. Oman Janez, dipl. filozof, tudi doma čin in aastav-nica gdč. Belahar Danica iz Tržiča, šola nudi isto kot nižja gimnazija, ima še več ur pouka, z nje je dostop na vse zavode za riadaljevanje študija, ker pa zlasti poudarja praktično stran, je tembolj velika njena pridobitev. Iz Trbovelj — Na pokopališču je zadnje dni vse oživelo. Na grobovih se je bujno razcvetelo jesensko cvetje, kakor da hoče narava sama počastiti spomin rajnih. 2e ves teden urejajo ljudje grobove, jih čistijo in pripravljajo za praznik Vseh svetih. Skoraj vsi dohodi, prehodi in vmesna pota med grobišči so posuta s peskom, tako da je pokopališče kakor prenovljeno. Kakor druga leta, tako bodo tudi letos na praznik Vseh svetih ob pol 3. uri popoldne žalni verski obredi pred spomenikom v svetovni vojni padlih občanov, nato pa bo sprevod na pokopališče, kjer bo verski obred in žalna svečanost zaključena. — Slabo vreme. Slabo vreme zadnjih dni kaže, da se z naglimi koraki bližamo zimi. Nagel vremenski preobrat utegne povzročiti mnogo obolenj, zato se je treba pravočasno oskrbeti z garantirano nepre-močljivimi hubertusi, dežnimi in drugimi trpežnimi zimskimi plašči in suknjami, ki so dobe najceneje, v veliki izbiri in solidni pa Antonu v Trtx*\&x ■ter. 945 »SLOVENSKI NAROIH, poarfelje*, 31. oktobra 1938. Stran S Danes praznujemo praznik morja Na današnji dan pred 20 leti so prvič zaplapolale naie zastave na Jadrana Ljubljana, 31. oktobra Praznik morja proslavljajo vsi kulturni ■»rodi, ki jih je usoda osrečila, da imajo morje in ki znajo to morje tudi ceniti. Na ta dan, ki je v zgjodovini odločilne važno-eti za usodo prizadetega naroda in za veličino njegove države, ki za visita pred-, vaem od morja, se okrene jo vsa srca in me duše na neskončno morsko plan, na večno cesJto in na najbolj plodovi to polje ter se znova utrjajo v veri vanj in v njegov edinstveni pomen za vsako pomorsko državo. Praznik morja se povsod proslavlja a velikimi svečanostmi. Mogočni angleški imperij slavi dan morja vsako leto 21. oktobra v spomin na svojega največjega pomorskega junaka admirala Nelsona, ki je nepremagan padel leta 1806 v bitki pri Trafalgaru. Angleška pomorska organizacija >Navy Lea-gue« poskrbi za mogočno proslavo. V Franciji vodi to brigo »Ligue Maritime et Coloniale Francais«, v Nemčiji >Flot-Henverem«, v Rum unij i ^Pomorska liga«, ki ji naeeluje sam kralj Karel II.. v Italiji >Lega Navale«, ki ima milijonsko članstvo. Svoj pomorski praznik ima slednja na dan 10. junija, ker je istega dne 1918 leta Luigi Rizzo potopil avstro-ogrsko TOjno ladjo sSzent Istvan« pri našem ojtoku Premuoi. Sličen praznik slavi »BI-graa-ski narodni morski z govor« in ga pro alavlja poljska sLigra. morska in rečna* in ne opusti ga nobena pomorska država na avetu. Jugoslovani smo stari pomorci, Jugo-oiavija je pomorska država. Tretjino njene državne meje poljubljajo jadranski valovi. Slavna je naša pomorska preteklost, naj bi bila tudi bodočnost vredna podvigov davnih prednikov! Tudi mi slavimo svoj praznik — Jadranski dan. Tudi mi smo si izbrali za to važen mejnik v naši narodni zgodovini: dan osvobojen j a. 31. oktober 1918. leta so po ^smih stoletjih prvič zaplapolale na naših jadran-skih brodovih naše zastave. Jugoslovan je postal suveren svojega od davnih vekov po njegovi krvi naseljenega in zanj krvavečega morja. Na vojnih ladjah so se prve pojavile naše trobojnice, vojna mornarica slavi zato na ta dan svojo slavo. In z njo jo slavi ves narod od jadranskih otokov do si^mskih nižin, od izvira Save izliva Vardarja. Naža pomorska organizacija Jadranske straža stori vse, da bi vsaj na ta dan ukrenila pogled vsega naroda na jadransko vodovje, zibelko nase slave in moča. Tudi mladina proslavlja ta dan, mladina v podmladku Jadranske s'ra-že in vsa cs'ala jugoslovanska mladež, Id gleda v svobodnem in napredujočem jugoslovanskem Jadranu posebno ob dvajsetem njegv rem jubileju simbol lastne sile in moči, posvečene pomorski Jugoslaviji. 13 o* i« Ml nai Na praznik našega morja se vedno snova spominjamo rojstnih dni nade mornarice. In misli nam nehote uhajajo na strašno nesrečo, ki je mlado našo mornarico zadela tako rekoč na njen rojstni dan. 31. oktobra 1918 ob petih popoldne je na dreadnoughtu >Viribu» Uni tis« v pulj-ski lukj za plapolala naša tTObovnica in godba na njegovem krovu je zasvirala himno - Lep naša domovina!« Zadnji komandant ovstro-ogrske vojne mornaric, admiral Horthv, sedanji državni upravitelj Madžarske, ni bil več v Pulju. Za komandanta jugoslovenske vojne mornaric« je bil imenovan splošno priljublieni in narodno zavedni kapitan fregate Metod Koch, naše gore list. Mornarji, podčastniki in častniki so malo prej prisegli zvestobo novi narodn: državi. PoveUs'vo nad jugoslovanskim vojnim brodovjem je prevzel komandant »Viribusa«, kapitan bojnega broda Janko Vukovič-Pedkapelski. Veselje, zatajevano štiri polna leta, je zajelo svobodni Pulj in trajalo je vso dolgo jesensko noč. Brezskrbnost puljske mornariške posadke sta izrabila dva italijanska častnika, ki sta se ponoči utihotapila v luko m podmi-nirala našo prvo admiralsko ladjo. Ujeta sta izgovarjala, da nis*a vedela, da je že konec vojne in da Pulj z vsem ladjevjem ni več avstrijski, temveč je prejšnji popoldan postal last nove države Srbov Hrvatov In Slovencem. 1. novembra ob šestih zjutraj je strašen pok zdramil vso luko in vse mesto. »Vi- ribus« se je med silnim truščem potopil In potegnil s seboj na morsko dno več sto mornarjev, večinoma naših fantov ta se z ogromne ladje niso utegnili prav-v-časno rešiti. Od eksplozije podstavljene mine do potopa okloDnice je minilo Komaj dvajset minut, z ladjo se je pogreznC tudi prvi poveljnik jugoslovenskega vojnega brooovja. Polnih trinajst ur smo bild Jugcsloveni lastniki edinega dreadnoughta. * Viri bus Uniitis«. pomorskega orjaka, za one čase najmodernejšo vojno ladjo, oboroženo z najtežjimi topovi in zavarovano s težkimi oklopi, je že od začetka spremljala čudna usoda Zgrajen je bil proti volji tedanjega avstrijskega parlamenta in na izrecno zahtevo takratnga poveljnika avstro-ogrske vojne mornarice admirala grofa Monre-cuccolija To je bil preudaren in odločen mož. ki se je mnogo trudil d* bi zboljšal in moderniziral že nekaj okorelo c. kr. mornarico Z zvijačo je prišel dn moderne oklopnice in šele ko je odločujoča gospoda na lastne oči videla ponosnega 20 tisoč tonskega orjaka. *o se otajala srca in milijoni za novo oklopnico so bili kmalu na razpolago. To se je zgodilo poleti 1911. leta v Trstu. Tržaška ladjedelnica pri Sv. Marku. W ja cfcWwkw> agradua, Je bfla odeta ▼ ■■aJMU obleko. Iz ne oWawe so prišli najodnonejai gostje, da prisostvujejo spkjvljenju in krstu ditSMkaauiUla, ki ja dobil ime >Vtrlbua TJnrUave. 8 svoje kot galeb bale jahta >Lncro-xna« je admiral MontecuccoH s motorjem prisesal na slavnostni prostor. Odttteikor se je trk) in vse oči so z občudovanjem zrle na 68 letnega mogotca, ki se je v slavnostni uniformi in a vsemi odlikovanji pod vratom, na prsih in na strani dvignil V čolnu, da stopi na kopno. Morje je bilo nemirno in mornarji so le stežka tiščali tem k bregu, Admiral je samozavestno odklona v pomoč mu ponuđeno roko in je prozno skočil iz čolna. Pa se je tisti hip čoln za malenkost odmaknil, admiralove noge niso dosegle tal in kot je bil dolg in sirote je atrbunknil vsemogočni komandant vojne mornarice vpričo vsega občinstva v morje. Seveda so ga mornarji kaj urno resili iz neljubega položaja. Tudi njegovo admiralsko kapo, ki je plavala po vodi, so oteli. Pričetek svečanosti se je v toliko zakasnil da se je po neprostovoljnem krstu admiral preoblečen vrnil na ladjo. Črnogledi preroki so videli v tem dogodku za *Viribus Unitia« in njegove lastnike slabo znamenje. In niso se zmotili.. . —nm— Iz Kostanjevice — Vinska letina Trgatev je končana Letos smo imeli izredno lepo jesen, lepo solnčno vreme je mnogo pripomoglo k dobri kapljici cvička, ki ima v sebi precej več alkohola kakor druga leta Kvaliteta vina je torej odlična, le da ne zadostuje po kvantiteti, zaradi česar se marsikdo pritožuje Mošt počasi vre gošča se je povečini že očistila Na Martinovo pa bomo krstili naše vino. ki je povsod na dobrem elasu — Gradbeno gibanje. Nedavno 1e ga Minka Klavževa dvignila za eno nadstropje svojo gostilno, kar vsi pozdravlia-mo. ker vedno primanjkuje lepih in zračnih sob — Državna cesta je potrebna popravila. Državna cesta proti St Jerneju je nujno ootrebna popravila — Vlomi in tatvine. V zadnjem času se pri na« množe tatvine, ki vznemirjajo naše ljudi ter dajejo mnogo posla našim varnostnim oblastem Njim se je trud že poplačal p tem. da so prijeli več tatov, ki imajo razpredene svoje niti tudi med cigani V noči od 21 na 22. t m je bilo pokradenih v banovinski drevesnici okoli 1200 dveletnih trt Državnemu cestarju Ivanu Čuku je bilo iste noči ukradeno lepo. dobro ohranjeno kolo. Nadalje so tatovi odnesli pri Brdiku na Aržišah nekaj denarja in obleko V Kočariji pa je bil okra d en posestnik Debeljak. Upamo, da se bo posrečilo našim orožnikom pod vodstvom komandirja Kambiča spraviti tatove pod ključ. Te dni je bilo vlomljeno pri dveh posestnikih na Guntah, katerima je vlomilec odnesel obleko in drugo Na Senušah pa so vlomili vlomilci pri Juli-jani Kerinovi ter ji odnesli, ko je nabirala v eozdu gobe, precej ženskega perila in čevljev. PRISTOPAJTE K Jč LIGI t H. Zetterstroem: Lotionist — Ni mogoče tajita moči sugestije — je dejal mladi zdravnik in se zamislil. Cez nekaj časa je pa pripomnil: — Cudodemik Coue v Nancy je vendarle storil mnogo dobrega. Zdravnik, ki ni psiholog in ne razume pomena sugestije, je samo polovični zdravnik. Naučil se je sicer svoje obrti, dokopal se je do svojega poklica, ne zna ga pa izvrševati. Človekove misli oblikujejo njegovo življenje. Neki pisatelj je dejal nekoč, da sta stanje naših misli, razpoloženje, v katerem živimo, moč in sila, ki nas ženeta naprej in nazaj ... In to je res. Mladi zdravnik je sedel nekaj Časa molče, potem je pa nadaljeval: — Kako lahko vzplamti, kako hitro se razvname človeški obraz! Kar oglejte si dobro gospode na slavnostni večerji. Popije vsak svoje šilce žganja in že izžareva in puhti iz nje^a ogenj. To pa ni nič drugega nego sugestija, kajti znanstveno je dokazano, da je treba najmanj deset minut, da nastopi vzpodbujajoči učinek alkohola na človeški organizem. Tedaj se je pa kustos muzeja zasmejal, rekoč: — Gospoda, ali veste morda, kaj je lotionist? Oglasil se je gimnazijski profesor in odgovoril: — Ce ie to kakorkoli v zvezi z moderno umetnostjo, ne vem, kaj je to. Naglašam pa. da tega tudi nočem vedeti. — Z moderno umetnostjo, to nima prav v nobene zveze, je odgovoril kustos muzeja — pač vam pa povem zgodbo iz katere ie razvidno, za ka.i gre. To ie tudi dobra ilustracija k predmetu našega pogovora o moči su-eestiie. Bilo je v nekem penzionatu na kmetih Mladi gospodje in mlade dame. Dopoldne goje nekoliko sport, zvečer se pa udaiajo plesu in flirtu. Eden izmed gospodov je bil splošno priznani iunak. občudovan, obletavan skratka: On z veliko začetnico. Vedno ie tako da gredo ženske v takem premeru z neumno čredo. Vse je Slo dobro in gladko, dokler se ni kar na lepem pojavil v hotelu še en mlad gospod. Tedaj se je pa zgodilo, kar se v takih primerih navadno zgodi. Junak včerajšnjega dne ie bil naenkrat strmoglavljen in njegovo mesto je zavzel novo ustoličeni iunak. Prestola oropani junak se pa zaradi tega ni preveč razburjal. Morda mu Je prišlo to celo prav da si je lahko malo oddahnil in odpočil. Morda je tudi po- znal žensko srce tako dobro, da jo razumel njegove sicer nerazumljive vrtoglavosti in muhe. Čakal je, da pride njegov čas, da »napoči njegov dan«. In nekega večera mu je sreča kar sama podala roko. Prišla je k njemu ena izmed mladih dam, stanujoča v pensionatu, ki je njen obraz izražal silno napetost, in vprašala ga je skrivnostno: — No, kako vam ugaja? * ^* — Ah, bože moj, ne baš slabo, — je odgovoril. — Toda to je lotionist MHada dama ga je nekam zbegano pogledala, potem je pa brž dejala: — Ne, kaj takega! Kdo bi si bil mislil o njem kaj takega! Potem je pa Šlo tako, kakor je moralo iti. Mlada dama je odšla k neki svoji prijateljici, kjer je napeljala pogovor na novega »boga penzionata«, potem je pa dejala: — Je sicer zelo simpatičen, toda pomisli, slišala sem, da je lotionist... Tega vendar človek ne vidi na njem. — Ne, nikakor ne, — je odgovorila prijateljica. — Ah kako strašno je to! Govorica je šla hitro od ust do ust. Po vseh kotih so si ljudje šepetali: — Lotionist! Lotionist! On je lotionist! Nihče na vedel, nihče slutil, kaj ta beseda pomeni, vsi so pa razumeli, da je to nekaj., kar se ne spodobi m da to ne spada v dostojno družbo. Ljudje so se ogibali tega pokvarjenega in pohujšlji-voga moža tako, da ie ostal kmalu osamljen, kakor garjeva ovca. Celo predstojnica penzionata ga je nezaupljivo gledala tako, da je slednjič sam priznal, da mu ne kaže drugo, nego umakniti se z bojišča. Ko je končno ta pokvarjeni človek izginil, so si globoko oddahnili vsi pod streho penzionata in z občutkom olajšanja so se zopet počasi vračali k str-moglavljenemu vladarju, ki je bil dovoli širokogrudan, da je to razumel in odpustil. Sicer si je pa to tudi lahko dovolil, sai je bil zmagal brez boia. Nekega večera, ko je sedel z mlado damo, ki se je bila nekaj dni prej obrnila nanj z vprašanjem, kako mu je všeč njegov nas1ednik, je pa nenadoma bruhnilo iz dame: —Nemara me boste smatrali za zelo ne:zobraženo, toda prosim vas, kaj ie prav za prav lotionist. Zelo rada bi to vedela. — Ah, — je odgovoril mladi mož mirno, — to je gospod, ki rabi antiseptično sredstvo za lase in temu sredstvu pravijo Francozi lotion. To spozna človek že od daleč po tipičnem vonju. Mlada dama ie ohranila to tajno zase, ni se pa zaljubile v tistega, ki ji je bil to tajno zaupal... Zelo redke ženske namreč ljubijo moške — s humorjem. PP Gosposka ulica štev. %z Telefon Stev. 317*t »7* Podružnice: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD in SPLIT — Ekspozitura v Maribora, Aleksandrova cesta 6 MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Seseda 50 par. davek posebej. Najmanj&J znesek 8 Din Nepremočljive Hubertu se tren č kote m vse vrste dežnih plasčev. oblek, perila L L d. najboljši nakup pri FRESBER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. Sveže najfinejše norveško ribje pije lz lekarne dr. G. PlCCoLlJA v LiubljaAi se priporoča ^ledim In slabotnim osebam. SLUŽBE 50 par. davek posebej. Najmanja! znesek 8 Dio GOSPODINJA poštena, varčna in pridna išče službo pri starejšem gospodu samcu ali vdovcu, event. gre tudi k mali družini. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod >Staxejsa kuharica«« 2531 J POUK Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. in od H8- do 9 zvečer za začetnike in izvežbance — pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zv. Edinstvena strojeplsnlca, največja v Sloveniji s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov Novost v strojepisnici bo tudi računski stroj. Pričetek pouka 3 novembra, šolnina zelo nizka. — Chri-stofov učni zavod. Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43. 2504 Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din POZOR! Kupujem in prodajam rabljene ievlje Rabim večjo množino moških čevljev — KLAVžER, Vošnjakova ui. 1. 2244 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din JABOLKA štajerska, sortirana, nova pošiljka, dobite po ugodni ceni v zabojih vsake količine. Streli-ška ul. 22, >Gk>st*lna Turk«. 2533 NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI premor brez prahu m ^ KOKS. SUHA DRVA I. POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 80-5B- 24. L* JABOLKA od 30 kg naprej razpošilja : Posestvo Grič. p Maribor. 33, M ŠTAJERSKA JABOLKA veliko zalogo proda po ugodni ceni trgovina Martine, Tvrševa C 17. 2436 Halo: Halo! DANES IN JUTRI VSI V Restavracijo »LLOYD« Sv. Petra cesta. In v Prešernovo ulico 5. — Prispela je nova pošiljka letošnjega odlikovanega šibenlškega vina. —- Pridite in prepričajte se! — Se priporoča Restavracija Lloyd Otroški vozički Dvokoleaa, šivalni najnovejših motorji. stroji modelov tridkU pogrezljlvl . PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA. Karlova** 4 — Aleksandrova 28 MARIBOR. GOSTILNA PRI LOVCU Rimska cesta št. 24 Bleiwei*ova cesta ŠU Z Sprejema abonente za 10 do 15 din dnevno ter niso obvezan; jemati pijač. Vsem cenj. gostom od 6. ure zjutraj na razpolago mnogovrstna jedila, tople pijače itd. Zajamčeno pristna domača in dalmatinska vina, razna žganja in likerji!— Izredno nizke cene! OBIACITE NA NOVO RENOVIRANO 1 KAVARNO CENTRALI Vsak vefer koncert in ideš! I Danes t ponedeljek In jutri na praznik odprto vso noć! Založba »Cesta« je pravkar izdala svojo tretjo knjigo, najnovejše delo Davorina Savijena: ČRNA VODNA Znani pisatelj nam v tej knjigi opisuje usodne dogode, ki so se v zadnjem letu svetovne vojne, to je ravno pred 20 leti, odigrali v Judenburgo. Delo bo gotovo vzbudilo v vsej naši javnosti največje zanimanje, zlasti pa bodo segli po njej vsi oni, ki so bili priča judenburških krvavih dogodkov. Knjiga obsega 120 strani in stane v platno vezana 15 din. broširana pa 19 din (s poštnino 1 din več). Naročilo naslovite po dopisnici na naslov: Založba Cesta, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Po sprejetju naročila vam založba takoj pošlje položnico. Ce še nimate prvih dveh knjig založbe Ceste, tedaj jih naročite skupaj s co tretjo knjigo. Doslej sta izšli v založbi Ceste naslednji dve knjigi: Kavi jen: Zgodbe brez groze? Klabund s Pjotr — Rasputin Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseći ena-kega ucinlta, fcatfSSS • časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako bJSo m govori dnevno desettisocem ^ttateijev. Redno oglašanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša investicija, ki prinese korist NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA |e NAŠ VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na roman, novela, modni pregled, novic« lz radijskega filmska smotra, nagradni jSatoBaJL UPRAVA: Ljubljana, Knafljeva Masečna samo 12-— dinarja*. Makulaturni papir proda Lfrabljana, Knafljeva tatica Hov« $ ibb Km 9 Ster. 245 Astrologi o nove V prvi polovici meseca zvezde ne obetalo Vplivi popolnega luninega in delnega so: I*i»we <±oi novembra, pravijo astrologi, bodo Se učinkovali kritični koznižni vpli- Vi po neugodnih konstelacijah v zadnjih dneh meseca oktobra. Jutri na prvega v mesecu bosta Venera in Mara v harmoničnem odnesu, kar kaže na podjetnost in uspeh v zadevah ljubezni in umetnosti, sicer pa bodo kozmični vplivi v prvih treh dneh novembra povzročali v trgovini, prometu in v denarnih poslih, motnje in neuspehe. S 4. novembrom se začne precej kritična perioda meseca, ki traja do 16. novembra, V drugi polovici meseca se izmenjavajo slabi in dobri kozmični vpliki. V"splošnem je treba reči, da bo november kritičen mesec, velika viseča socialna, gospodarska in mednarodna vprašanja se v novembru ne bodo resila, šele v prvi polovici decembra kažejo konstelacije na sporazum, ki utegne ublažiti mednarodno napetost Vrhu vsega, bo v novembru celotni mrk lune in delni mrk sonca, oba pomenita po astroloških, pravilih kritično razdobje. Dne S. novembra bosta Sonce in Uran v opoziciji, to bo najbolj kritičen dan v ntnembru. Opozicija med Soncem m Saturnom povzroča nenadne krize. Kozmični učinek te konstelacije traja več dni m ograža življenje in varnost vodilnih ljudi v industriji, znanceti, politiki in vojski. Zračnemu in železniškemu prometu grozi v dneh okrog- 8. novembra nevarnost zaradi požara in eksplozij. Denarnim zavodom groze izgube. Pripetiti se utegnejo elementarne katasTrofe. ki bodo zahtevale Številne človeške žrtve. Finančni položaj posameznikov in držav lahko omaja nenadna kriza. Dne 9. novembra bosta Merkur in Venera v konjunkciji. kar bo nekoliko ublažilo kri'ičen vpliv prejšnjega dne na področju znanosti in umetnosti. V dnevih okrog 13. novembra sledi drugI kritičen vpliv. Dne 13. novembra bosta Mars in Saturn v opoziciji, kamera kaže na prirodne katastrofe večjega obsega in na kupičenje raznovrstnih nesreč v težki industriji in v rudarstvu. V svetovni mednarodni politiki utegne ta opozicija povzročiti nevarno napetost, s katero bodo prizadete številne države in njih vlade, ki booo morale obvladati težko situacijo. Dne 15. novembra se stvorita dva harmonična aspekta: trigon med Merkurjem In Saturnom ter sekstil med Soncem in Neptunom. Nekoliko bosta ublažila prej- šnje slabe kozmiCne vplive, posebno ugodno ju bodo občutili duševni delavci in poslovni ljudje, ki so v zvezi s težko industrijo. Dne 16. novembra sledi zopet kritičen vpliv. Sonce in Jupiter bosta v kvadraturi. Učinek neharmomčne konstelacije se bo pokazal v finančnih poslih in v bančnih poslih. Nadaljnji učinek kvadrature utegnejo biti diskusije in obračunavanja v javnosti v zvezi z vero in cerkvenimi zadevami -sploh. Po 16. novembru nam bodo sijale milejše zvezde, dne 20. novembra bosta Sonce in Venera v konjunkciji, kozmični vplivi bodo harmonični, posebno blagodejni za ljudi, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Slišati utegnemo s tega področja o delih, ki bodo vzbujala pozornost širše javnosti. Dne 24. novembra se stvorita zadnja dva kritična aspekta v novembru, in sicer kvadratura med Merkurjem in Neptunom ter kvadratura med Venero in Jupitrom. Umetnost in umetniki ter delavci na znanstvenem področju ju bodo občutili kot motnje in ovire. Časopisi bodo okrog tega dne poročali o senzacionalnih dogodkih, slišali bomo o sleparijah večjega kalibra, javnost utegnejo razburjati izmišljene ✓es-tL Ti vplivi pa niso dolgotrajni Slede jim boljši kozmični toki. ki bodo ugodno vplivali na mišljenje, čustvovanje in hotenje ljudi do konca meseca. Dne 7. novembra se prične popoln mrk lune, ki bo viden v Evropi. Aziji, Afriki in Ameriki. Luna bo v znamenju bika, ki vlada nad trgovci, igralci in finančniki. Mrk je po astroloških pravilih znamenje za kritične čase. ker so vpade z opozicijo z Uranom. Vodilne osebnosti bodo ogrožene, katastrofe v prometu se utegnejo pripetiti Od 7. novembra do 21. novembra ko se prične delni mrk Sonca, bo trajala kritična doba v mesecu zaradi obeh mrkov, ne glede na slabe ali dobre aspekte med posameznimi planeti v tem času. Delni mrk sonca bo viden v Aziji, na Japonskem in v Severni Ameriki. Sonce bo tedaj v znamenju škorpijona, ki vlada nad obrtniki, inženjerji in vojaki. Mrk se bo dogodil v tretjem polju horoskopa, kar kaže na nevarnost v železniških in sploh prometnih nesreč, pa tudi na elementarne katastrofe, kakor na neurja, viharje in podobno. Za vodilne ljudi na raznih področjih udejstvovanja ta čas ne bo ugoden. Transiranska železnica dograjena Zveza med Kaspiškim morjem in Perzijskim zalivom Stroški so znašali 7 milijard Iranski šah Reza Pahlavi je zadnje dni septembra otvoril zadnji del nove železniške proge preko Irana. Ta železnica veže Kaspiško morje z Perzijskim zalivom. Zgradili so jo tuji inženjerji, toda čeprav so se za gradnjo zelo zanimale tuje družbe in bi bile rade dobile koncesije, je vse Sah Reza Pahlavi stroške v znesku okrog 7 miljard v našem denarju kril Iran sam, ne da bi se potegoval za zunanje posojilo. Delo je bilo razdeljeno tako, da nobena velesila ni do- bila odločilnega vpliva. Načrte je izdelala danska tvrdka. gradnja železnice je bila pa poverjena po odsekih francoskim, angleškim, nemškim, italijanskim in švicarskim tvrdkam, ki so tudi dobavile večinoma svoj materijal. Pobudo za zgraditev te važne železnice je dal iranski šah in zanimivo je tudi to, da ima v severojuzni smeri speljana Železnica gospodarski in strategični pomen samo za Iran. Ta železnica ne gre v načrt . nobene tuje velesile in s tem je postala tudi nekakšen simbol prizadevanja Reze Pahlavija, ki hoče napraviti iz Irana moderno državo v duhu zapadne civilizacije, toda z lastno močjo in neodvisno od tujih vplivov. Prva železnica preko Irana meri 1400 km. Je enotirna in nima zveze z železnicami sosednih držav, čeprav bi jih bili razmeroma lahko zgradili. Gradnja je trajala 11 let. To je razmeroma dolga doba, toda pomisliti moramo, da na eni strani niso imeli v Iranu dovolj izkušenj, na drugi strani je bilo pa treba premagati težke naravne ovire. Nova železnica je speljana preko dveh mogočnih pogorij in inženjerji so morali premagovati s"*lne ovire zlasti v Elbrusu. Tu spominja iranska železnica v marsikaterem pogledu na slovečo sant-gotthardsko železnico v Švici. Višinska razlika znaša 2.000 m in železnica je izpeljana v serpentinah skozi predore in preko mnogih mostov. Na tem odseku je trikrat daljša od ravne zračne črte. Gadutkski gorski masiv je zahteval 75 predorov. Na jugu vodi železnica preko divjega slikovitega pogorja Luristana. Tudi tu je bilo treba premagati težke ovire. Na 60 km dolgi progi je bilo treba zgraditi 150 predorov. Začetna postaja trans'ranske železnice je mestece na obali Kaspiškega morja Bandaršak. železnica vodi skozi glavno mesto Irana Teheran In se konča v Bandaraapuru pri Perzijskem zalivu. Čudno je, da ne vodi skozi Aha dan, kjer so velike rafinerije anglo-iranske petrolejske družbe, ki dobavlja težko olje za pogon lokomotiv. Transiranska železnica je prav za prav hrbtenica projektiranih novih železnic, od katerih so gospodarsko najvažnejše že začeli graditi. Ena bo vodila iz Kooma preko Haiana t Anarak, kjer so bogata lež-sca rudnin, ki jih doslej sploh niso izkoriščali in ki naj igrajo v bodočnosti Irana važno vlogo. Iran ima tudi mnogo zlata. Nova železnica pa odpira pot se do drugih naravnih bogastev, katerih so izkoriščali doslej komaj iO%. Iran je ena izmed orijentalskih dežel, ki imajo veliko gospodarsko bodočnost S smehljajem si pridobite priljubljenost pravi Coldwyn filmskim igralkam — Vsaka se pa ne zna očarljivo smehljati Eden največjih ameriških filmskih pro-ducentov Samuel Goldwyn vedno svetuje svojim zvezdam, naj se nauče smejati se. S smehljajem si pridobite priljubljenost med občinstvom, pravi vsaki. Smeh vsake hollywoodske zvezde ima svojo zgodovino. Mae Westova. ki je vrnila ženskam žensko mikavnost, je dvignila tehniko smeha na najvišjo stopnjo popolnost L Svoj smeh spremlja z nekoliko ironičnim pogledom, čigar skrivnosti pozna samo ona. Vsak dan dobiva kopico pisem, v katerih ji pišejo zakonski možje, da so jim postale žene zoprne, ker bi jo rade posnemale v njenem očarljivem smehu, pa ne gre. Greta Garbo Smehljaj Dorothv Lamourave vpliva posebno močno na divje živali. Sloveča opica, junakinja iz -meh filmov iz džungle, sedi po več ur pred to lepo filmsko igralko, samo da vidi njen smeh, potem si pa prizadeva posnemati jo. Joan Blondellova Jean Crawfordova se zna posebno očarljivo smehljati. Njen mož pravi, da je ni videl še nikoli drugače kakor nasmejane.- Za njene fotografije se kar trgajo tvrdke, ki z njihovo pomočjo dokazujejo kakovcot in redilnost živil. En nasmeh se sploh ne da posnemati To je smehljaj Grete Garbo, ki ga čuva samo za svoje vloge v filmih. V vsakdanjem življenju se skoraj nikoli ne zasmeje. Zelo redko se posreči fotografom presenetiti božansko Greto pri smehu. Peg-gy Carollova ima očarljiv, toda varljiv smehljaj. Nedavno se je ločila in njen bivši mož jo primerja z demonom, čeprav se smehlja kakor angel. June Langova, najlepše dekle Hollvvoo-da, je tudi igralka z najlepšim smehljajem in za njene fotografije se ljudje najbolj trgajo. VeČina njenih oboževalcev ji piše: Pošljite mi fotografijo, na kateri se smehljate, gospodična Langova, Foxova služba javnosti je razširila po svetu že 25.000 smehljajev June I^angove. Simone Simonova se ne zna nasmehniti na povelje. Nekega dne se med filmanjem sploh ni mogla nasmermiti, čeprav je vloga to zahtevala. Cez dve uri brezuspešnega prizadevanja se je držal režiser za g"tavo, Simonova je pa plakala. Režiser je začel tedaj snemati prizore s solzami in šele tako je pripravil igralko do tega, da se je nasmehnila. Joan Fontamova se zna zelo prikuplji-vo smehljati, t odi. s svojim značajem baje odbija ljudi. Najiskreoejši smehljaj ima Myrna Loyeva. Njen. smehljaj je materinsko nežen, poduhovljen in prijateljski; V zasebnem življenju je vzorna žena in mati, najduhovitejša ženska in najboljša prijateljica. Marjorie VVeaverova je postala filmska zvezda bas zaradi svojega smehljaja. Prikupi ji vost in svežost * obraza skromne manikerke je odkril slavni filmski producent ki mu je lakirala nohte. — Nasmehnite se mi, ji je dejal. Dekle se je nasmehnilo. — Jutri pridite k skušnji. Skušnja je odločila, Bil je prizor s smehljajem. Mae VVest Nekateri smehljaji so pa tudi zelo dragi. Usta Joan Crawfordove so zavarovana za več stotisočakov. Barbara Stanwy-ckova si je tudi dala zavarovati usta. Nekega dne se je ranila v ateljeju in ustnica ji je otekla. Ker je bila pa pozabila plačati premijo, ji zavarovalnica ni hotela izplačati zavarovalnine. Zdaj je prepustila svoja usta usodi. Mesto v pragozdovih V zalivu Carpenteni na avstralski obali vlada živahno vrvenje. Mimo vozijo tovorni parmki, namenjeni k otoku Groote. kjer se je še nedavno ustavljal komaj en parnik v letu. Tja so vozile tudi zelo redke zasebne jahte z lovci. Na otoku je bilo mnogo krokodilov in drugih plazilcev, pa tudi redkih ptic in metuljev. V malone deviško naravo je pa posegla pred dvema mesecema človeška reka. Najprej so na otočku izkrcali 70 mož, ki naj bi poiskali prikladno zemljišče za novo mesto, ki je tudi že dobilo ime Toaxbury, čeprav so se jela dvigati iz tal šele prva poslopja. Teaxbury bo prvenstveno vojaško mesto. Avstralska vlada je zasnovala širo-kopotezen načrt oborožitve in pri tem je obrnil nase njeno pozornost otok Groo-te na katerem namerava zgraditi pomembno bazo za svoje vojne ladje in letala. Praktični Avstralci so pa to takoj izkoristili tudi za gospodarske načrte, ker nočejo investirati denarja samo v strategična podjetja tem bolj, ker bi se brez zasebne podjetnosti znatno podražila nabora oprema, otok sam naj zagotovi gospodarsko preskrbo strategične baze. In tako so stralci sklenili zgraditi novo mesto tatm, kjer so zdaj še pragozdovi. Toaxbury bo čisto moderno mesto. Kateri je starejši? Že dobre tri tedne se vleče v Londonu spor oblasti in sorodnikov dveh novorojen-čkov-dvojčkov, rojenih v noči od 2. na 3. oktobra. Spor še vedno ni poravnan in ju-ridiono ni nobenega sredstva, s katerim bi se dalo dokazati, kateri izmed otrok je bil rojen prej in kateremu pripada pravica starejšega. V noči od 2. na 3. oktobra ob dveh se je v Angliji končal letni čas. Ob dvc-Ji so pomaknili kazalce vseh ur za eno um nazaj. V sanatoriju se je pa ob 1.45 po letnem času rodil bogati materi sinček in njegovo rojstvo so po predpisih točno zabeležili. Pol ure pozneje je prišel na svot drugi deček in ker so bili ta čas vsi k?t-zalci pomaknjeni za eno uro nazaj, so zabeležili v knjigo, tobra ob 1.15. Tako je torej mlajši deček pol ure starejši od svojega bratca, ker so se na kliniki strogo držali predpisov in v knjigah se ne sme nič izpremeniti. Angleški listi so se spomnili ob tej priliki na drug zanimrv primer, po katerem angleški državljan Charles Short v Normantonu v Yorkshirtt sploh nima rojstnega dne. Rojen je bil 1. oktobra 1880, ko so pa zabeležili njegovo rojstvo, se je zgodila pomota, da so namreč zapisali 31. septembra. Kar je za»-pisano. ostane zapisano in mož ni imel «te nobenega rojstnega dne, čeprav je star 58 let. Železnice in letala v Ameriki Dočim se v Evropi bije boj za nadvlacfa v prometu še vedno med železnicami ca ceMami, torej med vlakom in avtomobilom, pri čemer je že skoraj gotovo, da bo ne zmagovalca ne premaganca, ker imata obe prometni sredstvi svoje posebne naloge, je Amerika že davno prešla k borbi med zemljo in zrakom, zaenkrat seveda samo v potniškem prometu. Kljub velikemu pomenu avtomobilskega prometa in kljub razmahu avtomobilizma; v Ameriki so daljave tako velike, da se ja železnica z lahkoto otresla konkurence avtobusov in tovornih avtomobilov na dolge proge. V letalu je pa dobila mnogo nevarnejšega tekmeca, vsaj v potniškem prometu, ker je zadelo železnico vprav po tej strani, da namreč lažje in hitreje zmaguje velike daljave. Ameriške zračne zveze so bile letos temeljito reorganizirane. Najvažnejši korale je storila družba, ki je uvedla zračni potniški promet med New Yorkom in Sam Franciscom. Progo, za katero so rabili tudi najhitrejši vlaki več dni, preleti letalo v 20 urah in s tem je seveda vsaka konkurenca izključena, čeprav je bila hi rost ekspresnih vlakov povečana na 200 km na uro. Na progi New York—San FTancLsco leta vsak dan 44 velikih potniških letal, ki prepeljejo povprečno 400 potnikov dnevno. Železnice skušajo kljubovati nevarnemu konkurentu s tem, da nudijo potnikom večjo udobnost. Ameriški luksuzni vlaki imajo kino. bar, posebne vagone za ples, za kadilce iJtd., imajo pa tudi vago» ne. ki imajo stene skoraj vse iz stekla, da je razgled iz njih tem lepši. Klopi so iz vagonov že davno izginile, umaknile so se naslanjačem Na daljših progah imajo ameriški vlaki spalne vagone, v katerih so potnikom na razpolago prave hotelske sobice s prhami in drugimi udobnes^tmi. Vlom v klavnico škofja Loka, 30. oktobra V loško klavnico je bilo v soboto zopet vlomljeno. Tatova, domnevajo namreč da sta bila dva, sta zlezla v klavnico pri oknu ob tehtnici, potem pa sta odnesla dobrih 50 kg slanine in več kg mesa. ki sta ga odrezala od prašičevega stegna. Slanina je bila last škofjeloškega mesarja Matevža Hafnerja, meso pa gostilničarja in župana Matevža Ziherla. Hafnerjevi so prejšnje popoldne zaklali tri prašiče in vse meso še pred nočjo spravili na dom, razen slanine. Hoteli so namreč, da bi se slanina lepo počasi ohladila. Tatova sta najbrž stlačila slanino in meso v vrečo in jo odkurila. Oskrbnik Krmelj ni opaztl ali slišal ničesar. V klavnici so dobili nekaj sledi. Tla so bila pomazana z blatom in tudi stopinje so našli, škode je okrog 800 din, ki pa je vsaj pri Hafnerjevih krita z zavarovalnino. Vodnikove družbe! Postani in ostani član iRGES OHNET: 88 s ergej PHmn Romun 1 Ta velikodušnost in dobrota sta zdramili v Ivan-kinem srcu čuvstva, o katerih je mislila, da so že davno mrtva. Nekaj časa je stala tiho, potem je pa bridko zaplakala in omahnila v Mihelinino naročje. — Odpusti mi. — je zastokala nesrečna žena. — Premagana sem. Tvoie pravice so svete in ti jih še uveljaviš. Obdrži si Sergeja; pri tebi postane zopet pošten in srečen, kajti če ni tvoja ljubezen večja od moje, je gotovo plemenitejša in čistejša. Obe ženi sta se prijeli za roke in združeni v žrtvi sta hiteli reševat moža, ki sta ga obe oboževali. Sergej je bil ostal v salonu in tolažil se je v upaniu, ki mu je bila Mihelina nanj namignila. Utrujen po prečuti noči je bil ves srečen, da je zopet našel mir. Niti sanjalo se mu ni o strašnem prizoru, ki se je odigraval nekaj korakov od njega med Mihelino in Ivanko. Občudovanja vredno junaštvo njegove žene in Ivankina udanost v usodo sta mu ostala prikrita. Čas je hitel. Minila je bila najmanj že dobra ura, odkar ga je bila Mihelina zapustila, da bi odšla k materi. Sergej u se je zdelo, da se pogovor neskončno vleče. Zato je naenkrat zadrhtel; zaslišal je lahne korake. Nekdo je prihajal po hodniku. Mislil je, da je Mihelina: nato je odprl vrata in ji stopil naproti. Ves presenečen in razočaran je pa obstal, ko je zagledal pred seboj Petra. Od tistega strašnega večera v Niči še nista bila sama skupaj. Princ je hotel ohraniti mirno kri, prenesel je srepi Petrov pogled in vprašal, kar se je dalo mirno: — Kaj, to ste vi? — Gotovo me niste pričakovali, — je odgovoril Peter tako osorno, da je Sergeja kar pretreslo. Princ je odprl usta, da bi vprašal, po kaj Peter prihaja, toda mladi mož ga je prehitel. Izzivajoče in trdo mu je dejal: — Ali ste pozabili, da sem vam nekoč nekaj obljubil? Jaz imam dober spomin. Vi ste lopov in prihajam vas kaznovat. — Peter! — je vzkliknil Panin in planil pokonci. Toda takoj se je zopet pomiril: — Ah, bežite no, nočem vas poslušati. — Jaz pa pravim, da me morate poslušati! Rodbini, ki ste se vtihotapili v njo, ste prinesli nesrečo in sramoto. In ker nimate poguma, da bi se ubili sami, sem vam prišel pomagat... Zapustiti morate Pariz do večera, sicer boste aretirani. Odpeljeva se skupaj v Bruselj in tam se takoj spe— nrimeva v dvoboju. Če vam bo sreča mila. boste prosti in lahko boste uganjali svoje lopovščine naprej ... Toda za ta primer sem storil vsaj vse, kar je bilo v mojih močeh, da vas odstranim iz bližine dveh nesrečnih žen. — Vi ste znoreli! — je vzkliknil Sergej in se zahehetal. — Nikar ne mislite tega in vedite, da sem zmožen vsega, da vas k temu prisilim. No torej! Ali vas moram morda oklofutati, da vas opogumim? — se je razjezil Peter pripravljen k udarcu. — Ah, pazite "se! — je zaškripal Sergej z zobmi in ošinil Petra s srditim pogledom. Odprl je predalček in hitro potegnil iz njega samokres. — Najprej lopov, potem pa še morilec? — je dejal Peter s strašnim smehom. — No, bomo videli! Stopal je proti princu, ko so se naenkrat odprla vrata in vstopila je gospa Desvarennesova. Počasi je prišla do Petra, mu položila roko na ramo in dejala z ukazajočim glasom, ki mu ni znal nihče kljubovati: *— Pojdi in počakaj me v moji sobi! To je moja želja. Peter se je molče priklonil in odšel. Princ je položil samokres na mizo in čakal. — Midva se morava o nečem pomeniti, — je dejala gospa Desvarennesova navidez mirno. — To ste morali itak pričakovati, kaj ne? — Da, milostiva gospa, — je odgovoril Panin otožno, — in verjemite mi, da nihče ne presoja mojega početja strožje od mene samega. Gospa Desvarennesova ni mogla prikriti svojega presenečenja. — Ah, — je dejala z zaničljivo ironijo, — nisem se nadejala, da vas najdem take volje. Vi me niste navadili na toliko pokorščino in rahločutnost. Gotovo se bojite, da bi postali taki. Princ se je delal, kakor da ne razume, kaj bi bilo žaljivega v taščinih besedah. Samo nekaj si je dobro zapomnil: Gospa Desvarennesova je izjavila, da se ni nadejala najti ga spokorjenega in otožnega. — Mihelina je vam morala vendar povedati.. ■ — je začel. — Svoje hčere nisem videla, — ga je prekinila trdo, kakor da mu hoče namigniti, da mora zdaj računati samo s seboj. Ne da bi slutil, da se je Mihelina sestala z Ivanko v trenutku, ko je odhajala k svoji materi, da je izpremenila načrt in hitela h Cavrolu, se je čutil Sergej zapuščenega po svojem edinem in močnem zavezniku. Bil je prepričan, da je izgubljen. Zavedal se je, da je njegova hlinjena udanost v usodo brezpredmetna; zato je nehal pretvarjati se, obraz se mu je zmračil in srdito je vzkliknil: — Torej me je tudi ona izdala? No dobro, branil se bom sam! Potem se je pa obrnil h gospe Desvarennesovi: — Najprej bi rad vedel, po kaj prihajate k meni? Urejuje Josip Olg—Mč — t± »Narodno tiskarno« Fran Jem — Za upravo in inseratni del lista Oton Cturtotof — Vsi t LJubljani