184. številka.
Ljubljana, v soboto 11. avgusta.
XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Iehaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske d e Ž e!l e za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gl«L. na Četrt leta 1 »Id., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse ieto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne potit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeder krat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvoje v Gospodskih ulicah at. 19. Up ravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari.
V l,jiil»Uuiii  11. avgusta.
Šesta, oziroma sedim velesila, kakor se navadno šaljivo imenuje časnikarstvo, je brez dvojbe velikega pomena za razvoj in napredek narodov. A še večji bil bi časnikarstva pomen, da ni skoro povprek prešlo v seinitske roke, da nam neso kri-vonosi obrezanci pokvarili skoro vsega našega časnikarstva in v javna glasila zasejali lulike podrai-čenja, laži in skrajne korupcije.
Časnikarstvo, kar ga je v židovskih rokah, ne služi več resnici in pravici, ampak izključno le svojemu žepu. Kdor več doje, od ko^ar se je več cvenka nadejati, tistemu je list na razpolaganje in razni „Schmocki", ki uredujejo razne liste, izprijeni so moralično bolj, nego ne baš spoštovane služabnice „Veneris vulgivagae". Posledice te korupcije se že kažejo. Prva iu glavna taka posledica je pač, da so časniki izgubili jako mnogo na zaupanji, na verodostojnosti svoji, ker se je občinstvo le pre-mnogokrat preverilo, da so vedoma pisali neresnico, da so v tem ali onem slučaji bili mastno plačani, da so zagovarjali izgubljeno, nepošteno stvar, da so jim laži in obrekovanje zelo priljubljena sredstva, takorekoč jedina taktika njihova.
V neosnovanih poročilih in v lažeh so semitski listi tako plodni, da ni skoro dneva, da bi kake prav mastne ne obesili svojim potrpežljivim bralcem. Seveda ima vsaka taka laž svoj namen, vsaka proti Slovanom naperjeno ost. Ko so poročali izmišljeno vest, da gimnazija v K ran j i še ostane, porabili so to priliko, da so kričali o pridobitvah naših. Kadar treba javno mnenje malo razkačiti proti Črnigori, skuje kak malopridnež v Belemgradu dopis ter ga odpošlje v „Pester Lloydu. V dopisu se javlja „iz zanesljivega vira", da se je s Cetinja uprizorila velika agitacija proti Bosni in Hercegovini na vaej črti in da 80 za to pridobljeni na Dunaji štirje časopisi, v Pragi dva v Novem Sadu, Zagrebu, Zadru iu Ljubljani po jeden. S tem je hotel podli dopisnik dve muhi ubiti z jednim udarcem: vzbuditi nevoljo proti Črnigori in sumničiti vse v rečenih mestih izhajajoče liste. Seveda je razborit čitatelj pri takem telegramu takoj zagledal konjsko kopito in si uvslil. Ko bi bilo to res, bil bi dopisnik tudi povedal, kateri so ti listi, naznanil bi bil imena, s tem, da tako splošno govori, s ti m kaže, da selaže.
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Mesec julij bil je pristna slika zgodovine naše Dan za dnevom dež, v debelih curkih lila je moča z neba, kakor da bi stari Daždbog ožemal velikansko namočeno gobo. Lepih dnij ni bilo, vsega vkupe bilo jih je jedva petero, da ni deževalo, a še takrat bilo je nebo vsaj deloma oblačno, držalo se je krmiž-ljavo iu zloglasnih pasjih dnij vročina je  za nami.
Ne vem sta li letos v pratiki znana pasje-dnevska psa obrnena drug proti drugemu, kar bi bilo znamenje velike vročiue, katere doslej še nesmo čutili, to pa dobro vem, da se drugi psi, katerih ni v uobeuej pratiki, navzlic proglašenemu kontumacu prav dobro počutijo. Gospodarji tacih psov so toli brezobzirni in tako malo uljudni, oziroma omikani, da vodijo svoja pseta v krčme in kavarne ter jim oudu odvzemajo torbe, češ, sedaj svobodno nadleguj prisotne goste. Zakaj bi tudi ne postopali tako, saj še nesem nikdar čul, da  bi bil kdo kaznovan, ker
Žalostne lovorike drugih listov zapeljale so tudi „Politisehe Corresdondenz" na isti tir. Njena izvestja že davno neso več zanesljiva, kakor naj iz mnogih kaže samo jeden slučaj. Pred malo dnevi javljala je „Pol. Corr." : „Ruski car prevzel je kumstvo pri krstu najmlajšega sina kneza Petra Kara-djordjeviča, ki se bode vršil z velikim sijajem. Car odpotlal bode svojega posebnega namestnika". Da je ta vest prav a la Munchhausen izmišljenu, posname naj blagovoljno čitatelj iz tega, da e knezu Petru — po prvorojenci, drugi sin niti porodil ni. Prav dobro opaža k temu „Glas Črnogorca: „Kad je tako pouzdao vladni list u stvari, koja mu može biti ravnodušna, da koliko vjere zaslužuju tamo ostali listovi u stvarima, gdje im korist zahtijeva, da što pridaju".
Naravno je, da tudi Kijevska slavnost bila take bire listom ugoden povod /a „hbebste Fructi-fizirung". Glodili so in Se glodajo grofa Ignatijeva govor, katerega niti govoril ni, brzojavka Strossmaverjeva pa jim je razgrela seraitsko domišljijo, da na vsa usta trde, da je vladika Djakovski že poklican „ad audiendum verbum imperatoris", akoravno o tem v obližji škofovem nihče nič ne ve.
Tacih in jednacih cvetk nabrali bi lahko še mnogo. Navedene pa že zadostuji-jo, da bode vsak čitatelj oprezen pri čitanji nemških listov. Zlasti vsakdo imej pred očmi, da rečenim listom v slovanskih zadevah ni pripisovati verodostojnosti, kajti našlo jim je in ostane : „Calumniare audacter, semper aliquid haeret."
Politični razgled.
itlotraiu*' <lcžele.
V L i ubij ti ni 11. avgusta.
Nciiiški konservativni in staročeški listi pišejo, da se izjave učiteljev proti verski šoli ne smejo jemati v poštev, ker o tej zadevi imajo govoriti le roditelji. Nad 800.000 očetov in mater je pa že podpisalo peticije za versko šolo. Ko bi se bili učitelji izrekli za versko šolo, bi gotovo konservativni listi drugače pisali.
Tudi gališki deželni zbor bode zboroval letos v septembru. Deželni odbor je sicer prosil, da bi se zasedanje odložilo na december, a vlada je prošnjo zavrnila Vlada bode deželnemu zboru predložila predlogo o odkupu propinncijskih pravic iu se sedaj o tem pogaja z veleposestniki. Mini-
je svojega psa pripeljal na javno zabavišče. Skle-neno je sicer, da se za vsak tak slučaj plača dva goldinarja globe, a globa ostala je na papirji, psi razne velikosti in boje pa po krčmah in kavarnah.
Mesec avgust je nekoliko boljši od prednika svojega iu boljšega vremena upliv kaže se takoj v javnem življenji. Nemški pesnik Heine je trdil nekoč, da je v Parizu ob slabem vremenu revolucija nemogoča. Te trditve dolgo nesem verjel, sedaj se jej pa drage volje klanjam. Jedva smo dobili par malo lepših dnij, je že vse veliko bolj živahno. „Laibacher Zeitung" veselo desno nogo privzdiguje, ker bodemo v šolskem letu 1889—1890 „vielleicht schon" „oder auch nieht, was dasselbe istu dobili drugo gimnazijo v Ljubljani, „Slovenec" jej na malem zvonu pritekava z duhovito varijacijo „haje že", Hohen\vartov klub začel je „tandem deuicme" misliti na nekoliko programa, Gauč io Koburžau baje iščeta preme ceste tja, „kjer muh ni", vsaj ne preveč sitnih, kralj Milan osrečuje s svojim pohodom lepo Gorenjsko, na vse strani prirejajo se velike in lepe veselice in slavnosti, pri katerih se celo blagoslavljajo zastave, kar so meni tem čudneje
sterstvo želi, da se pogajanja skoro končajo, veleposestniki, kateri imajo odločilno besedo v deželnem odboru, bi pa bili radi stvar še za jedno leto zavlekli in je torej odbor prosil, da bi se zasedanje odložilo na december, kajti potem bi dotični zakon pred novim letom ne mogel dobiti sankcije in stopiti v veljavo.
V hrvatskih vladnih krogih uič prav ne verjamejo, da bi ban Herdervarv postal minister in na njegovo mesto prišel kdo drugi. To bi pa tudi bil za vladno stranko hud udarec, kajti tt.-žko bi dobili tacega bana, ki bi tako zatiral opozicijo, kakor jo sedanji. Če bi pa na Hrvatskem bilo več svobode, je pa slavi sedanje vladne stranke hitro konec. S tem, da so se v vsem uklanjali Madjarom, so vladni pristaši zgubili vse zaupanje pri narodu. Nemški in madjarski listi se pa vesele, tla bi He-dervarv postal minister notranjih zadev, ker je dovolj energičen, da bi naredil konec panslavističnim agitacijam ter bi zlasti vladiki Str<>ssmiyerju dal čutiti silo svojo.
V nanje «Bržare.
Arnavt8ki roparji so zopet prestopili *rl»Mko mejo in ubili dva mejna stražnika. Taki dogodki se že ponavljajo več let. Srbska vlada se je že večkrat pritožila v Carigradu, pa nič ne pomaga. Turčija je že preslaba, da bi mogla krotiti roparje. — Srbski opozicijski listi mnogo pišejo o izseljevanji mohatmdancev iz Bosne in Hercegovine in jim priporočajo, da naj ostanejo v deželi Razmere se bodo kmalu zboljšale, kajti Avstrija bode v kratkem morala ostaviti Bosno in Hercegovino. Drugi listi pa ne vedo ničpsar o tacem izseljevanji. Mohamedanei tudi nemajo pravega povoda zapuščati deželo, ker se vender vlada nanje najbolj ozira. V Srbiji se nadejajo, da bode prej ali slej Bosno in Hercegovino dobila Srbija. Tega si pa mohamedovci ne žele. Mi ne vemo, kako bi ravnala Srbija ž njimi, a to je pa znano, da so Srbijo skoro vsi ostavili, dočim so ostali večinoma v Bosui in Hercegovini, pa tudi v Bolgariji.
Dela za francosko razstavo se hitro nadaljujejo in se bode razstava otvorila dne 5. maja prihodnjega leta. — Vojni minister bode ogledal razne utrdbe na italijanski meji. Prebivalstvo je jako nevoljno na Italijo, da si j i prisvojila Zulu v Afriki. Nevolja je tem večja, ker se je Nemčija postavila odločno na stran Italije.
Nemški cesar, ki v oktobru pohodi Italijanskega kralja v Rimu, pohodil bode pri tej priliki tudi papeža Leona XIII. Vatikanskim krogom ni prav, da pride cesar v Rim, a si pomagati ne morejo, in se tudi brauili ne bodo vsprejeti nemškega vladarja. Listi, kateri imajo zvezo z Vatikanom, sedaj pišejo, da nemški cesar s svojim pohodom Rima, nikakor ne namerava priznati, da je
zdi, ker še sedaj ne umejem, zakaj je baš pri zastavi „Slavčevi" cerkveni blagoslov .odrekel blagodejno svojo moč. Vrhu tega vrnil se je dr. Kees-bacher zopet s počitnic v belo Ljubljano ter sedaj „cum otio et dignitate" „uro navija" in davi „tra-hom", kateri posel ni mnogo težavneji od navijanja ure, kajti „trahoma" vsaj v javni učiliščih ni bilo, akoravno se to v nekem glasdu prav nepotrebno in neosnovano trdi.
Živahneje je življenje tudi radi tega, ker imamo več vojaštva v mestu. V četrtek došel je 97. peš-polk (kralj Milan) in na Tržaški cesti bilo je vse polno občinstva, ki je z veseljem pričakovalo prihod jako lepega polka in priljubljene godbe njegove, k' pač ni tako kočljiva, kakor mora biti naš t domača, katera se mora dosledno ogibati narodnih napevov, bi'i še tako uedolžni, kakor n. pr:
„Slamnata streha Pomalane duri Notri prebiva Kompi'nov Juri"
Morda porečete, da tako hudo vender ni, jaz pa trdim, daje. Nedavno bi bila skoro jedna skladba
Rim legitimna last Italije. Cesar pride v Rim le iz druzih političnih uzrokov
BelgiJNku vlada storila je obširne naredbe, da zabrani, da se strajk delavcev iz Francije ne razširi tudi v Belgijo. Dosedaj mej belgijskimi delavci ni slutiti nikacih agitacij, a treba je za časa previdnosti, da ne pride  do kacih večjih izgredov.
Ker mej HodnnNkimi rodovi ni prave jedinosti, so začeli premišljevati Egipčani, da bi si zopet prisvojili to deželo. S kakimi tiOOO možmi bi si lahko prisvojili Berber in Dongolo. Več Sudancev bi se gotovo v kratkem njim pridružilo in v kratkem bi se celo lahko polastili Kartumu.
Dopii
isi.
Iz Pofttojiue 9. avgusta. [Izv. dopis.] V nedeljo 6. t. m. obiskali so našo jamo Častniki španj-ske mornarice.
Vsled povabila kontreadmirala baronu VVipplin-gerja pripeljali so se s posebnim vlakom v nedeljo opoludne^španjske eskadre poveljnik Don Corranza s 36 častniki in mornarskim atašejem, španjski pod konzul, poveljnik grške jahte „Amfitritis", grški generalni konzul, dvorni svetnik pl.Reva, predsednik pl. Alber in do 20 avstrijskih Častnikov mej njimi generalni major pl. Kinart.
Na kolodvoru pozdravil jih je c. kr. okrajni glavar gosp. vitez Sclnvarz sam — ker pri nas je že tako, — da bi utegnil gospod glavar srpo gledati, ko bi si dovolil kak član občinskega pred-Btojništva pri Sleče pozdraviti.
Po pozdravu in ko so se došli z jedjo in pijačo v kolodvorski čakalnici okrepčali, odšli so v jamo — in divili so se njeni krasoti. Razsvetljena je bila ulektrično in z 10000 svečami.
Ko so si jamo ogledali, vrnili so se  na ple sišče, kjer je bil pripravljen zajutrek, katerega je priredil „menager" Tržaškega hotela „de la Ville". Odkar obstoji jama menda ni bila še taka pojedina v njej.
Mej obedom napil je kontreadmiral baron "VVippliuger — izbornemu admiralu španjskemu in njegovemu štabu, častitim gostom in prijateljem in celi španjski eskadri, španjski admiral zopet gostoljubnim Avstrijcem, kapitan Czedik v fruncoskem jeziku grški mornarici in poveljnik „Costille" avstrijskim častnikom. Tem napitnicam sledile so še druge in mnogo njih — kajti družba bila je prav zidane volje.
Po obedu ogledali so si še jedenkrat jamo in ko pridejo do lepo razsvetljenega grba s črkami F. J. I. zaorili so veselo španjski oficirji in nazdravljali presvitlemu našemu cesarju,
Ob G. uri vrnili so se izletniki zopet v Trst še vedno očarani krasotami naše jame. Pred jamo pozdravil jih ni v imenu Postojinskega trga nihče — zakaj, ne vem, pa mislim si — zato, ker se je bal žaliti gospoda vitega Schwarza.
Poslednji izrazil se je namreč pred nekoliko dnevi, da so uradniki razžaljeni, ker je stal občinski zastopnik kot član jamske komisije pred uhodom jame.
Po § 7 od ministerstva odobrenih pravih za oskrbovanje jame je pa dolžnost zastopnika občinskega kot člana komisije nadzorovati pred uhodom jame, ako jo obišče večja množica — in čujte, gospod glavar zmatra članovo spolnjevanje dolžnostij kot žalenje uradnikov,
Čudni so taki pravni nazori, katerih baje v Ljubljani izhajajoči sloveuski pravnik ne bo zagovarjal.
prišla na „inilex", ker so v tekstu bile besede „očeša čar" ali kaj jeduacega. „Čar, čar!" to izvestno cika na ruskega carja, torej proč s to Bkladbo!" Še le, ko se je stvar temeljito pojasnila, našla je dotična pesen milost pred odločujočo gospodo.
Zadnjič sem se na tem mestu bavil s Posto-jino, danes pa naj stopim par korakov dalje, v vinorodno Vipavo. Kakor čujem prigotavlja par gospodov v Št. Vidu nad Vipavo (par rečem zato, ker se ne da njihovo število z matematično gotovostjo določiti) krasen, ne, krasen ni tu na mestu, recimo rajši bizaren dar visocemu dostojanstveniku, ker neče iu le neče privoliti, da bi Št. Vidski vikarij „prevoshoditeljni" gosp. Ivan Demšar šel v uporno Podr.igo po lanjsko pšenično kolekturo 1
Morda poizvem tajinstveuo vsebino baje zelo skladno in ukusno izbrane pošiljatve ter je li do tičnik izrekel milostni svoj „Biagodarim". Kadar se to zgodi, Vas bodem gotovo pravočasno obvestil.
8.
X Rečice 8. avgusta. [Izv dop.] V nedeljo dne 5. t. m. vršila se je v Gorenjemgradu slovesnost, kakeršne že dolgo v Savinskej dolini ni bilo. Blagoslovila se je zastava Gorenjegraške požarne brambe in ob jednem praznovala 40letnica cesarjeva.
Ko je došlo povabilo na požarne brambe, nesmo bili Rečičani zadnji, vsprejeli smo je radostno. Vedeli smo, da se snidemo z našimi brati, ki nas veže in naudušuje jedna in ista ideja — namreč postavite |se sovražnemu elementu v bran o času nevarnosti, z družeuimi močmi svojemu bližnjemu hiteti na pomoč. Kar posamičnik ne more. to stori sloga, v slogi je moč ! Posebno pa nas je razveselila novica, da se tudi naši sosedi iz kranjske pokrajine te slavnosti udeleže.
Dne 5. t. m. podali smo se proti Gorenjemu-gradu pod vodstvom načelnika g. Jožefa Tischlerja, trgovca na Rečic!. Ne daleč od trga združili smo se z Ljubensko požarnoj brambo in obe sta jo mahnili urno naprej. Že od daleS je bilo videti, da je vse praznično oblčeno, pozdravljale so nas slovenske trobojuice; pokanje možnarjev se je daleč po okolici razlegalo in naznanjevalo začetek slavnosti. Ko dospemo v trg, bili smo naudušeno vspre-jeti. Vse je očito kazalo, da smo zares dobro došli gostje.
Po slovesni sv. maši blagoslovila se je prekrasna zastava pred stolpom za plezalce. Tukaj se je zbralo ogromno število ljudstva. Po dokončanih obredih pokazala se je zastava, katero so podarile Gornje-graške gospe in gospice.
Zdaj poprime č. g. dekan L. Potočnik besedo in poudarja važnost požarnih bramb, navzočo bramoovce pa opominja, da se bodo o času nevar-ščine okrog te zastave zbirali in hiteli svojemu bližnjemu na pomoč. Naposled se spominja z živo besedo prvega dobrotnika vseh požarnih bramb presvetlega cesarja, štiridesetletnice njegovega vladanja in opominja vse ljudstvo, prositi Boga, da bi ga nam še mnogo let ohranil in obvaroval Burni živio-klici dokazovali so udanost naroda slovenskega slav-nej habsburškej rodovini.
Od tod podali smo se z Kamniško brambo k skupnemu obedu k gosp. Fišerju. Pri obedu vršile so se razne napitnice. Gospod Jože Tischler pozdravlja brate od kranjske meje in jim kliče trikratni gromoviti „Na pomoč!"
Vrli Kamničani zahvalijo se mu z krepko in jedrnato besedo, — in kličejo v spomin 40letnice Njega velifastva trikratni „živio 1"
Po popoludanski službi božji vršila se je tombola pri načelniku Gornjegraške požarne brambe J. Mikuši. Tudi tukaj smo bili ivrstno vsprejeti. Po dokončani tomboli pričela se je prosta zabava. Vse e bilo zidane volje. Godci so čvrsto godli in pevci Ljubenske brambe so marsikatero krepko pesen zapeli. Dolgo trajajoče ploskanje je izraževalo splošno zadovoljnost. Mej zabavo je prvo napitnico sprožil Jože Tischler in zaklical presvetlemu cesarju kot glavnemu pokrovitelju požarnih bramb trikratni živio!" kar so tudi vsi navzočni storili.
Preprijetno zabavo je le prehitro pretrgal trombe glas, ki nas je opominjal, da je čas odhoda, Stopili smo v vrste in sedaj nas je g. M. Trobej s krepko besedo nagovoril, zahvaljaje se v imenu Gornjegraške požarne brambe za mnogo število zu nanjih bratov, ki so se te slavnosti udeležili in nam zakliče trikratni gromoviti „Na pomoč!" Z godbo in zastavo spremili so nas vrli Gornjegračani do gosp. FiŠerja, kjer smo se poslovili.
Prodno končam te vrstice, zahvaljevati se imam v imenu Rečiške požarne brambe v deputaciji občinskega zastopa, odborniku tržanov in glavarju g. J. Mikušu za sijajen vsprejem. Nadalje g.? Fišerju za izvrstno postrežbo in slavnostuemu odseku po-Bebno M. Spendeju za trud, ki ga je imel pri pre skrbljevanji nam potiebnih prostorov.
Vsem bratom Gornjegraške, kakor tudi drugih požarnih bramb pa kličem trikratni gromoviti „Na pomoč!", in želim, da bi se še mnogokrat jednako prijetno shajali. L.
I/ Kranjskega okraja (J. avgusta. [Iz. dopis.] V 178 št. cenjeuega Vašega lista bilo je neko poročilo o učiteljski konferenci Kranjskega okraja, kateremu naj tu slede še nekatere opazke, Mej poročevalci so bili gg. Rozman, Jelenec in Ber-gant. Vsi so svojo nalogo častuo izvršili. Pa kaj nam vse to koristi, ker pri nas je že od nekdaj običajno, da se vsi nasveti odobre jednoglasno a ne stori se ničesar. Gospod Jeleuec je poročal 3    „šolskih zamudah" toli prepričevalno, da bi bil
gotovo vsakdo pričakoval, da se bod<j o tej zadevi vsaj sedaj kaj storilo od strani c. kr okrajnega šolskega sveta. A žali Bože, varali smo 8e. Zaman pričakujemo že skoro celo leto kake rešitve o šolskih zamudah. Vsi učitelji tožijo, koliko je to kvarno šoli, veljavi učiteljstva in napredku, ako se malomarni stariši nič ne kaznjujejo zaradi zanikernosti pošiljanja otrok v šolo
V našem okraji se nahajajo celo taki zanikerni otroci, ki celo šole ne obiskujejo, a vender njih starši še neso bili radi tega nič kaznjevani. Pa čemu 8aj pri nas velja gasio: „Kolikor manj storiš za šolo, kolikor bolj si priljubljen pri nasprotnikih na predka, tem več veljaš".
Poročevalec gospod Bergant stavil je nasvet, da bi se tudi v našem okraji ustanovilo učiteljsko društvo v spomin 40 letnega vladanja našega presvetlega cesarja. Nasvet bil je jednoglasno vsprejet kakor že prej rečeno, a s tem je tudi vsemu konec. Kaj pa je temu uzrok, da so ravno v našem okraji vsi učitelji tako popustljivi, da niti jednega društva ne zmoremo? Ali ga morebiti ne potrebujemo? O, da, da! Potrebni smo ga bolj, ko v vsakem drugem okraji Na noge torej tovariši! Pokažimo vender jedenkrat, da je tudi nam mar do napredka, kateri se pa le doseže z združenimi močmi. V nobenem okraji neso krajevne razmere tako ugodne, kakor ravno pri nas. V Kranj pride v par urah lahko več ko polovica učiteljev tega okraja brez vseh stroškov. Pustimo vso bojazen in strankarstvo in pokažimo očitno in odločno, da smo učitelji in — le učitelji, kateri so priprav ljeni vse prestati in storiti za blagor in omiko milega nam naroda.
Kouečno naj omenim še o našem zastopstvu v slav. c. kr. okrajnem šolskem svetu. Gosp. učitelja bi ravno ne bila preslaba, saino iz kakega uzroka je čutil jeden iz mej nju potrebo podpisati prošnjo za „verske šolo-, nam ni znano. Da bi bil to iz storil zavoljo kakega pritiska, potem mu le kličem : Kje je značaj ?!
Zastopnika občin sta pa odločna pristaša nasprotnega nam tabora.
Sploh pa nam okr. šolski svet (oziroma njega predsednik) dopisuje uradno le v zveličavni nemščini. Častno izjemo v vsem dela naš priljubljeni c. kr. okr. šolski nadzornik. On ne pozna nobenega strankarstva. Njemu je mar le korist učiteljstva in napredek šole.
Domače stvari.
— (Vilharjeva slav no s t) je po sklepu odbora „Pisateljskega društva" odložena do prihodnjega leta. Spomeniška plošča na rojstnem domu pa se bode letos uzidala. Ozir na izredno veliko število slavnostij v letošnji sezoni napotil je odbor, da je sklenil, da se Miroslavu Vilharju v spomin namenjena slavnost odloži do prihodnjega leta.
— („Obrtnika",) izšla je 3. številka, z raznovrstno, dobro izbrano vsebino. Na čelu ima ta številka kranjskega obrtnega društva izjavo, da je „Obrtnik" sedaj društveno glasilo. Odgovorno uredništvo prevzel je sedaj g. Matija Kune, ki je ob jednem tudi faktični urednik. List je sedaj v pravih rokah, za to naj se ga mnogobrojno popri-mejo vsi obrtniki, katere ob jednem opozarjamo na „prošnjo na cesarja", priobčeno v 3. številki „Obrtnika".
— (Podoknico) napravi tukajšnji bicikliski klub gospici Franici Lenarčič povodom njene poroke z gosp. dr. V Gregoričem danes zvečer ob 1/fl10 uri. Biciklisti, katerim predseduje g. dr. V. Gre-gorič, vozili se bodo na z lampijoni okrašenih kolesih.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") imelo bode v ponodeljek 13 t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni „pri kroni" (v Gradišči) svoj redni poluletni občni zbor z naslednjim sporedom: 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajni-kovo; 3. Poročilo blagajnikovo; 4. Poročilo revizorjev; 5. Volitev podpredsednika in jednega odbornika; G. Razni nasveti in interpelacije. K mnogobrojni udeležbi vabi vse pevce in podporne dru-štvenike <>d]>ov.
— (Izlet v Kamnik) priredi prihodnjo nedeljo 19. t. m. slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec", ter se udeleži slavnosti 40 letnice vladanja Nj. velečastva in sodeluje tam skupno s Kamniško „Liro". — Odhod iz Ljubljane bode točno
jljdgr   Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemn Narodn" št.
184 11. avgusta
1888.
oh 6. uri zjutraj; v Mengši pri g. Levci zajutrek, v Kamniku pii g. Fišerji ob '/«1 «»*i obed. Vožnja tja in nazaj stan*1 M) kr za osobo, obed pa (10 kr. Dotični listki dobivajo m i proda;alnici g Zalazni k a, na Glavnem trgu (nekdaj eskemptna banka) najkasneje do četrtka ig. t. m, zvečer. Natančne)i spored objavimo v toku prihodnjega tedna.
— (Na sv. L o r e n c a semenj, na Igu) pripeljali so 500 panjev čebel, večinoma iz Kibniške doline in z Blok. Patijevi so precej medeni. Cena za par 2 gold. 50 kr. do 3 gold. Gospod Oroslav Doleuee kupil je 378 panjev, ostale pa čebelar z Gorenjskega. Prihodnji semenj, na Velikega Šmarna dan, pričakuje se veliko blaga in kupcev.
— (Porod na ulici). Preteklo nedeljo ob 11. uri dopoludne porodila je 40 let stara ženska z dežele v Frančiškanski ulici osni ega nezakonskega otroka. Tri ženske prenesle sojo v vežo in poslale po babico, katera je novorojenca (bil je še le v 5. meseci) kar v veži krstila. Mater in otroka odnesli so v bolnico.
— (Iz Kneza k a) došel nam je na dopis v 170. štev. obširen odgovor, katerega bodemo „omissis omittendis" prihodnjič objavili.
— (Vabilo k veselici) katero priredi prostovoljna požarna hramba v Bizoviku v proslavo 40-letnega vladanja Nj. Velečastva Frana Josipa I. v nedeljo dne 19. avgusta 1888. leta. Vspored: 1. Vsprejem društev ob 9. uri dopoludne. 2 Sv. maša v cerkvi bv. Miklavža v Bizoviku ob 10. uri dopo-ludno. 3. Kosilo pri Franu Ferkolu v Bizoviku. 4. Pozdrav došlim gostom po stotniku požarne brambe v B zoviške. 5. Slavnostni govor; govori g. Fran Povše. 6. Vaja požarne hrambe Bizoviške ob 4. uri popoludne. 7. Odi.od društev po lastni volji. K tej veselici najuljudneje vabi odbor.
— (Mestni z as to p Idrijski) sklenil je v svojej seji jednoglasno prirediti slavuost v praznovanje 401etnice vladanja našega presvetlega cesarja Frana Jožefa I- na rojstveui dan Njih. Velečastva t. j. 17. in 18. avgusta 1888, se sledečim usporedim : 17. avgusta. L Ob V98 uii zvečer v c. kr. luduiškem gledališči slavnostna predstava : „Marijana" slika iz ljudskega življenja v petih dejanjih, kouečuo tableaux avstrijskih l|udstov v narodnih nošah z alegorično Avstrijo na čelu pevaje pred podobo Njihovega Velečastva cesarsko pesen. II. Ob uti zvečer razsvetljava se zastavami okrašenega mesta. 111. Po predstavi „11111 uzov 4 rudarske godbo se spremije-vaiijein oddelka rudarjev z jamšaicaini. — .Na glavnem trgu se godba ustavi ter igra 3 tucke. Mej posameznimi točkami poje čilalniški pevski zbor združen s pe\ci brain ga društva dva komada. — Dne 18. avgusta 1888. 4. Butini ca c. kr. rudarske godbe ob 5. uri zjutraj iu streljanje iz topičev 101 krat. — 5. Ob l o. uri dopoludne slovesna sveta maša, katere se udeležijo v paradi, c. kr. rudu.ški, sodnijski, gozdarski in dav-kai.ski uradniki, društva z zastavami i. t. d. rudarji in rokodelci v svojih uniformah. (J. Po slovesni sv. maši defiliranje pred šolskim poslopjem in potem malo okrepčevalo v pivarni „pri Črnem Orlu". 7. Točno ob 1. uri banket v pivarni „pri Črnem Orlu", pri katerem svira c. kr. rudarska godba. Skupni obed, jedila brez pijače, za osobo 1 gld. Ban keta naj se blagovolijo udeležiti mnogoštevilno tudi dame. 8. Ob 4 uri popoludne je ljudska veselica na zemlji s tem usporedom : a) Koncert c. kr. rudarske godbe; b) streljanjema dobitke; c) keglauje za dobitke, serija stane 20 kr.; d) Razne igre za mladino; c) Slavnostni govor gosp. šolskega vodje J. Ingliča. — 9. V mraku umetnini ogenj. 10. Ples v gorenjih prostorih za odlične in v nalašč zato prirejenem prostoru nasproti godce vske hišice za prosto ljudstvo. — Opomba 1. Kdor izraej zunanjih gostov Be hoče udeležiti skupnega obeda, naj se blagovoli najkasneje na predvečer dne 17. avgusta takoj po dohodu v Idrijo oglasiti so zarad ustopnice pri g. Franu Lapnjnetu trgovci v Idriji. Opomba II. Pri neugodnem vremenu izostanejo točke 8. i), iu H), ter se vrši „ples" v nalašč tato prirejeni gosp. Tučevej pi varni gostilne „pri Ornem Orlu".
— (Vabilo k slavnosti) katero priredi Starotrška občina združena s čitalnico v proslavljeuje štiridesetletnice vladanja Nj. Velečastva cesarja Frana Josipa I. dne is. in 19. avgusta. 1888. Vspored: 1. Predvečer dne 18. avgusta naklada skozi Stari trg na Nadleški hrib; splošna razsvetljava yu kresovi; na Nadleškem hribu umetaljni ogenj. 2. Dne 19. avgusta budnica. 3. Ob 10. uri dopoludne slovesna sv. maša. 4. Ob 1. uri popoludne banket v
Starem trgu v prostorih gospoda M. Tomca. Banket jedila brez pijače stane za osebo 1 gld. 50 kr. in se mora udeležitev do dne 13. avgusta t. 1. pri go podu M. Tonici oglasiti, "k Ob 3. uri popoludne ljudska veselica I tein-L vsporedom: a) cesarska pesen, poje se jednoglasno, b) slavnostni govor; c) tombola, katere cisti dohodek namenjen je kakemu dobrodelnemu namenu; d) petje in prosta zabava.
Odbor.
— (Na Vrbskem jezeru) je jako veliko tujcev. V Poračah 1041, v Vrbi 8GG, v Krivi Vrbi 377, na Otoku 77, pri Majerniku 37, na Sekiri 108, na Gorici (Loreto) 39, v Ribnici 4.   Vseh 2547.
— (V Beljaku) je v Sountagovi menažeriji velik črn medved stekel in morali so ga v kletki ustreliti.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Beljak 10, avgusta. Kralj Milan in njegov sin s spremstvom dospela popoludne ob 4. uri 50 minut semkaj. Od tu peljeta se na Tirolsko.
Dunaj 11. avgusta. „Fremdenblatt* poudarja povodom jutršnje desetletnice, odkar je Taaffe ministerski predsednik, da je Taaffe s patiijotično po/.rtovalnostjo in vstrajnostjo pri vseh prilikah varoval avstrijsko stališče in državne koristi. Na čelu kabinetu, ki ni bil oprt na nobeno pravo, tesno spojeno vladno stranko, je stalno branil sistemo svojo, to je: bližati se onim smotrom, ki so se v domovine interesu zdeli najboljši in jedino dosežni. Jedino to, da je večkrat stal v ognji mej prija-jatelji in sovragi, da je iz vseh kočljivih položajev vedno našel rešilni pot in da se je vzdržal izven strankaisluh bojev jedino to govori za njegovo sistemo. Dasi je in mora parlamentska večina vladi draga biti, vender ni grofa Taaffea nikdar prisilila do tako daleč sezajočih in važnih koncesij, ki bi se mogle tolmačiti tako, da se je vlada udala jednej frakciji na škodo celoti. Positivne pridobitve Taatlejeve glede polnega parlamenta zboljšanja drž. nnanc, ugodnega razvoja brambene sile in skrbljivosti na socijalnem polji, so uspehi, ki se ne mogo tajiti. Mnogokaj se ni doseglo, mnogo pa se je doseglo in to pravičnega priznanja vredno,
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in  obrtna zbornica.
(Dalje.
Ker je vsekako pričakovati, da bode i mestna občina Liubljanska i slavna  hranilnica pospeševala ustanovitev te strokovne šole, to je gotovo pričakovati, da se ustanovi ta šola, katero je izj»rožila zbornica, še tekom tega leta.
Poročevalec priporoča potem, da se sprejmo naslednji predlogi :
1. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani obveže se, da za vsakoletno nabavo orodja ibdavskega gradiva, učil itd., da vsako leto znesek 50 g!d. visoki naučili upravi v rabo za strokovno šolo za šivanje čipek in umetno vezenje, katera šola se ima ustanoviti v Ljubljani po ukazu Njega uzvišenosti gospoda ministra za uk in bogo-častje od 5 januarija 1888, štev. 17 974, poslanem z dopisom slavnega c. kr. deželnega šolskega sveta od 10. januarija 1888, stev. 34.
2. Za ustanove, katei e naj bi dobivali učenci strokovne šole, označene v točki 1 , določil se bode vsako leto v proračunu znesek 150 gld.
3. Predsedstvu se naroča, da izjiosluje potr-jenje obeh sklepov pri Njega vzvišenosti gospodu trgovinskem ministru.
4. Uloge, katere je zbornično predsedstvo radi donaŠanja doneskov poslalo slavnemu deželnemu odboru, slavnemu mestnemu magistratu in slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice, odobre se in vsprejmo na znanje.
Zbornica je sprejela te predloge jednoglasno III. Gospod zbornični svetnik Vaso Petričič poroča, da so tri predilnice in tkalnice na Kranjskem, namreč tvrdke: Sehvvarz, Zoblin in drug. v Litiji, predilnica in tkalnica v Tržišči in c kr. pri v prediluica in tkalnica v Ljubljani, javile, da se na merja, ne podaljšati znova dnevnega delavnega čaRa za jedno uro, kakor je to dovoljeno z visoko mini-stersko naredbo z dne 27. maja 1885, drž. zak. št. 85, nekateri obrtnim strokam za dobo jednega leta ter z nadaljno visoko lninistersko naredbo z dne 8. februarija 1886, drž zak. št. 27, podaljšano do 11. junija 1888. Ob jednem izročile so lečene tvrdke zbornici spomenico „I)ie Neulielastung der os te it. Industrie dureh den elfstiindigen Arbeitstag". katero je društvo avstrijskih predilničarjev poslalo Njega uzvišenosti gospodu trgovinskemu ministru. Ta spomenica poteguje so za podaljšanje dnevnega delavnega časa za jedno uro.
§ 9G a) zakona z dne 8. marca 1885, drž zak. št. 22, določuje, pa v obrtih, kateri se vršijo po tvorniški sli fabriški, ne sme za obrtne pomočne delavce delavni cal v 24 urah iznašati č^z 11 ur na;več in sicer tako, da se prestanki dela ne štejejo va-nj.
Vender sme trgovinski minister v pora/.uinu z ministrom notranjih stvarij — zaslišavši trgovske in obrtniške zbornice — ukazoma imenovati one vrste obrtov, katnrim je z ozirom na izkazane posebne potrebe njihove vsakdanji delavni čas podaljšati za jedno uro ter je treba spisek tistih od treh do treh let pregledovati.
Z naredbo z dne 27. maja 1885, drž. zak. štev. 85, podaljšalo je visoko c kr. trgovinsko mi-nisterstvo pojedinim obrtnim strokam dnevni delavni čas za jedno uro za dobo jednega leta ter z nadaljno naredbo z dne 8. februarija 188G, drž. zak. št. 27 podaljšalo do dno 11. junija 1888. Iz ulog, poslanih zbornici od domačih predilnic in tkalnic, povzeti je, da visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo neki namerja ne ponoviti tega privoljenja, nego uvesti jednajsturui delawjj^dan tudi za vse stroke tkanin v zmislu rečenoga zakona.
V ulogi, poslani Njega uzvišenosti gospodu trgovinskemu ministru in izročeni zbornici, dokazuje se s številkami, da so bodo podražili obrtni izdelki, ako se skrajša delavni čas, ter se pobijajo trditve, ki nekajo ono podraženje. Potem se natanko primerjajo davčna bremena avstrijske obrtnosti z bremeni zapadnih dežel, osobito Pruske, iz česar vidimo, da mora avstrijski obrtnik o jednakein obsegu obrta in o jednakom dobičku v najugodnejšem slučaji trikrat, poprek pa trikrat in pol toliko plačevati neposrednih državnih davkov, nego njegov pruski tovariš Nato se natanko navajajo večja bremena avstrijske obrtnosti v ostalih delili proizvodnih troškov nasprotidrugim državam evropskega kojiua, od katerih iziinši Švico ni nobena smatrala za umestno sprejeti jeduajsturni delavni dan v zakon, doeiin oblastva v Švici izpieminjajo zakoniti jeduajsturni delavnik po večkratnih posamičnih dopusti lih dejanski malone v dvanajsturni delavnik. Pojasnjujoč nasledke, katere nastajejo iz jednostrauskega obremenila obrtnega proizvajanja v Avstriji nasproti Ogerski, katera ima z Avstrijo vender jednotno carinsko ozemlje ter se trudi z največjimi državnimi olajšili pospeševati razvoj velika obrtnosti v svoji deželi, sklepa ulogo, da se s to naredbo, s katero .-e misli koristiti avstrijskemu delavcu v tvornicah, sicer v prvi vrsti škoduje današnjim podjetnikom, ali da se trajno z oškodovanjem životnih uveiov obrtnosti ovira nadaljnje razvijanje, da, trajni obstoj obrtnosti same v deželi z vsemi nasledki za narodno blaginjo, davčno moč in za izvor zusiužua z;išoite potrebnega prebivalstva.
Daljo prib.)
c u iJu OUlJ G Tj UOuuuiJ u Oy>
prinaša v 15. številki naslednjo vsebino: Kongres avstrijskih Slovanov 1. 1888. — (»bčeslovanska akademija znanostij. — Kijevska slavnost, — Katoličani in sveto-vladiinirska slavnost. — Slovaške „sirote4*. — Psoglavci. Zgodovinska slika. Češki spisal
Alojzij Jinisek.    Poslovenil Vacerad. (Dalje.) _
Dopis. —- Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost.
„Sl.uVANSKi SVETM izhaja po dvakrat na mesce, vselej 10. in 2J>. dne meseca, in se plačuje ali pošilja naročnina upravni.štvu „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. Naročnina znaša: za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld, 50 kr., za četrt leta 7") kr. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr., četrtletno 70 kr.
VABILO.
Ker nameravani lotos izdati
ilustrovani
NARODNI KOLEDAR,
opozarjam slavno p. n. občinstvo, da sem odločil v njeni tudi prostor za anonce. — Gotovo je V „KOLEDARJ1" najprimerneje in-serirati, kajti knjižica ostane vse leto v rabi. Vabim tedaj slavno občinstvo, da se posluži te prilike ter dopošlje vsaj do 30. avgusta svoja Naznanila in Objave. — Cena je primerno nizka.
V Ljubljani, 10. avgusta 1888.
Drag-oiin Hribar.
„LJUBLJANSKI
7
■•toj I (831—181) ^
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. }
rJT tij G i :
K), avgusta.
Tri Klonu : Mamal i/. Trst«. Tanislav il Sterreba. — Poeht r It Dunaja  — llaller is   lier.ia.  —   Germak i/.
Trsta.
Tri H»Hri: Kttobel h Dunajskega Novega mesto« Matejćič iz Kopru. — Haael iz Trate. — Dental ■ Diinsf*. VogeJer i/. Gtonce.
Pri HVfctHshrin <-«'«*Hrjl : Uraižar i/. Sarajevo. — Uohin Z Dunaja
M el eo ro 1 o^i < u o porod i I o.
	Cfts opazovanja	Stanje Ji innnctra v mm.	Tem-•**atura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v i oni
2	7. zjutraj 2. popol. 8, zvečer	7 1.1 - mm. 742*3 mm. 743 1 mu.	17 S" C 90 8" C i9on<;	si. /ah. »t. vzh hI. vzh	d. Jas, jas. jna.	0 OObms. dežja.
Srednja temperatura 20'0n| za 1*0° nail nornialoin.
ZO^n.a.,J£3l5:si borza dne 11 nvguatA t. i.
(Izvirno tele^rahVno poročilo.)
		včeraj	—	danes
		8! Si)	- gld.	SI •!•;-)
		82 .mu	— „	H 2 80
		1 1 1 - -	— „	1 1 1-10
6% marena renta . .		I) 7-45	— (	9VB0
Akcije narodne banke.	n	870 •—		868'—
Kreditne akcije ....		;h<> 80		81(i>(10
		12.1-tr.		iaa*4o
		_ •—	—	—•—
		8-77",	i)	
C. kr cekini ....		5*1	n	5*81
Nemške marke ....		flo-ao		«0 17'/,
4"/  državno srečke iz I.	sr.i	250 gld.	l.l.i gld	• kr.
Drlavne iračke iz 1. l-'t>4         100   , Ui8 ,. 7.">
OgSVska zlata renta 4°....... 101 ,. f»fl
Ogerska papirna renta :'»"/„   .       ... '.M ., l">
f)' „ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 10"> f»l)
Dunava reg. srečke  F>"/0   .    ,     HM ^ld 119 ,. 7;">
Zemlj. ob', avstr. 4'/«0/« »lati zast. listi . Pil ., f>0
Prior. oblig, Klizabet.ine zapad, Seleznice — ,.
Prior, oblig  Ferdinandove sev. žd znice |P0 „ 2.)
Kreditne srečke.....100 gld 18'J „ —
Rr.dolfove srečke.....                             H) ., 21 „ —
Akcije anulo-avstr, banke    .   .    120 „ 10'.» „ .r»i)
Trainmway-drnst. velj. 17o gld,  a v.    . 226 „ 60
Išče SS
domač učitelj,
ki bodo poučeval v večjem in prijetni m slovenskem trjrtl v predmetih IjhiIhKc in spodaj«' sr«»iiiij«' lole«
Ponudbe polljejo naj so ])od ehiiTVo „a. a.** na npravniltvo RSlovenskega Naroda . M' —1)
Hiša na prodaj.
v nekem mostu na \ot ■■iiiijsltcm, za kupčijo ali pa za stroj arijo zelo pripravna  Ona piimi"-no nizka.
Podrobno pove upravnUtvo „Slovenskoga Na roda". r>y7—2j
_ . _
4
Jk ^w Jl Jk A. Ai a. Jk 4k' 4k Jk a±    Ja> 4k ^
4    F. P. VIDIC & CONIP. ►
^  priporočata p. n. občinstvu  m sutone.  Uit turni', w
^        gostilne« privatna stanovanja i. t. il. j£
•jlončene peči^
J po jako niski oenl ter i/, najboljšega i»iaun J*
^ izdelane. (440—l fi) p
4      Zaloga: v Stanovih ulicah št. 9. r
olezni želodca.
***črev, jeter in žolča,
osdrari Lippmann-ov Karlsbadski Ima 61  |ira*ek po
.'{ do 1 tedimski rnbi, pri nfimvndii<pm nakupič nji tolike al. napravljonji kisline pi 4 do 8 tcdenske| rabi. Buba idrnvniiko pnporoČMoa. Dobiva ho v škatljicab po 00 kr. in 2 gld, v lekarnah. 1635—9)
St 5041 de 1388
N
aznau
Zaradi grJnvitegn sua/» nj urjKinih
prostorov OgtanO
a in
51
pa kranjska
<lni .i-.'--.. l~. iai is. nvgliatn i. I. stranki neniu pioinotn
Od deželnega odbora vojvodino Kranjske,
v' Ljubljani, dno d avgusta 1888.
				w
-				
hMSaBi8B3BgHBBWBa;
500 zaaark. v zlat^
če Grolich-ova obrazna oreme iCičnio Orollch) ne Odpravi vseli nečistostij kožo, kakor: pe#, OgTO, Ogorekostl itd. tor narodi polti svetlo bel« in mladinsko čisto. — Ni nikako barvilo (Sclmiiiike). -- Ouna 60 kr. Ulavro ra<polilinlnico Ima J. Grolioh v Brnu i.Moravsko). — V Ljubljani ima snlogo Etl. Mahr, paii'nuier. ^7i I—20,
Pravym pokladem
pro ncfit'astno obeti Beb.oprssnčnl tonnniej :* tajn\ eb p r o h t o p a "ui o s t i jest \ vtiči.t'' dllr>:
. \ Krn SCetiiii-a
uebeoclirana.
(.'tsl^ć vydani po 80**™ vyd:inl'H ć ineekem. S 27 \ yidira/.oninn. Oena 2 ah r. m. (!ti jo každv, kdo trpi str.isiivini i asledky teto nopravosti, ujifnnna po-
nauconi j>bo ahchranufl eo rok na t i sic« n« iiiociij Ii od nedovratno smrti, hza Je dostn'i n nakladntclske flrmy BVerl»gs-Magasln R*F. iii<Ti',> v Lipskn (Saško), Neumarkt .'14", j;,ko/. i v kažpdm kninknpeotivi, (897- 11)
Vozne karte in vozni listi
,a Ameriko.
Kraljevo liflpjski poštni parniki Slar l.im«"- i/ Aulueipcna naravnost
v Nevv York in Philadelphio.
Koncesijonirano t»d vis. c. kr. avstrijsko vlado. Pojasnila daje jako rado:
koncesijonirano zastopstvo
na   Dumi j i,   IV.,   Wo,yrin»or» asse I7i
Ludovik VVielich,
ali
ivan lioNin*. gostilničar pri „Bavarskom dvom" v Ljubljani, i'. .lakiiiNcli v Ko$evJI( Josip Btraaaer v Iiiouioslii. (17f>—18)
Gostilnica v Šiški
(548)
SIMONA GREGORČIČA. S
H. zvrzek. -   Založil Josip Dornp.
Dobivajo se samo pri n.oni. BrniimiK) po 1 «;1«1.. 1
i p(.šn> ' kr. \1 <"; 1 legantnti vexan< pa l «i«i. <to i*r., <
i ptiito 6 kr. rer. 439—24) j
Cj- Naročila se najlažjo i.m-rs njej o po poštnih nakaznicah ^
} FRAN DEŽMAN, [
(L        knjigevaz v Ljubljani, St. Petra cesta št. 6. ^|
■i
mam i
Za lovsko sezono!
Največje izbor otosja s jamstvom, da j« dobro
in da dobro Streljli, kakor: Lovske in salonske \ puške, revolverji, ravno tako tudi mnogo /.a HB|   iiiv  piitn-bi.iii priprav  ima po oenl        (081 2)
Fran Kaiscr,
Iffij -]p-£LčilT.£\.x ixi prodajalec orožja,
Iijnbljaiia, deleabargove ulice.
m  Tudi si! popravila hitro iu po eni  t/, vranjo j o.
Ne sme se zamenjati z momentnim, svetlim mazilom ali ličilom za usnje, katerega se tako boje.
Neobhodno za vsacega
za svetienje usnja pri konjsko;   opravi,   vo/.ovib, biSni upravi] čevljih itd. itd., jo uovoi/.umljona po
ki
avstrijski'iu iu ojjim- * ;i V a r o v a n a     p r o t i
ikrin ministerstvu       i -r:l        p o n a r ej an j u
svetla tinktura iai usnje
[tekoČU svetlo m izili:), do sedaj najboljša, ker do sedaj so m so nobenemu lamoj mnoiriti tokočih svttlih mašil ali likov /.a us.Jo dal patent — ('ena Ptekloiila II'. 1. 1 i,'ld., št 11. Iti kr, št. III. 20 kr.; in da ostanejo čevlji suhi pri mor i lil mehki In VOlJnl pri solnem j vročini, o jo le več kot   I«) let <.a dobVO poka/.a'a,   tmli patentirana, ncpre-
močljiva
hranil na mast za usnje.
Da je rea to usnje ' arovalno sredstvo tako izvrstno, do-kuvnjv ESi 28 odlikovanj, £XI na stptilie pr/.nalnih pisoni, Oba -./.diika se nesta udumačila !<• pri o kr. vojaščini, lunpnk si utrla Uhoil pn Nj. Veličastvu iti o. kr. visokostih, b. generalov, ki še slu/.ijo v c. kr. vojski, ho dali nojboljla ipričevola
Po tovarniški ceni jo prodajajo v LJubljani gg. Anton Krisper m Sohusnig & Wcbcr, v KranJl g, Petan, v čkofjl Loki     Kooeli. — Dobiva se » vaali večj '> krajih drlavu pri boljših trgovoih,     2H8 16)
&cspoia B. PICCOLI-ji.
lekarju „Pri nngelju", — v Ljubljani.
N'aŠJi ielodfeva esenea,
kojo sem slučajno spoznal, padravlla moje popolnem nvprenehijive slabotni sti oreves in pro-
lm v n i k a, kakor tudi neznano mučeče trdo tolos-nosti. Dolgo iskal sem teka zoper ro bolezen, ki mi je gotovo malo zadovoljnih m ie v prihodnjo-sti ohočala: vse dru^o eaulivanje lečil bilo je
zaman iu jedino le Vašej m pn eenlji \ ej i'Nenei so imam zahvaliti za popolno zdravje ter Vam ostanem,
predragi gospod Piccoli, aa vse dni življenja zanjo najsrdnejo udan in hvaležen.
Na Dunaj i, 1887.     Kpiridijon l*okrn|a«-,
profesorski kandidat
V steklenicah po lo kr. dobiva se v skoro vseh le-kamnh na Štajerskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, v Istri in DilmaeUl. V dado!-lovom se dobiva v lekarni Riaslnli-jovej«   (208—'J<>)
Čudež sedanjosti!
z ledenico, velikim krčmnrBkim vrtom, pripravna za mesarja,
<><l<l:i    K€*   <><1   1. S<'[)Dmii1m;i   ll<l|>f4^j.
Natančneje se izve pri posestniku K- A<|oJ»IJI M[ayer-jl v Šiški.
FRAN CHRISTOPH-ov '
votli hili za ti
je brez duha, se hitro suši in do'go traja.
Zaradi teh praktičnih lastnostij iu jednostavnomu rabljen j h se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. Sobu se v dveh ur.-.h eopei lahko rabijo, — Dobiva se V raallćnih barvah (prav kakor oljnate barvo) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe so v vseh zalogah
Dobiva ho v ljubljeni pri FRAN CHRISTOPH,
ivanu luckmann-u. Lv:;';:!^ A'^i'v.J; pV^^a1^ .mJkV;;:^:
Najboljša in naj-
moiiioirouli
Same -=3= g-ld..
Mesto gld. 15* -.
ocnejša angleška
ura z Eilaloi!
Mesto gld. 16'-
'1 lelno jlllllSl\0.
.•iiIm'ii K1**'
«1» ura
loit-iao jsniisi vo /.a svetilno
Ta z devetimi »bitimi, srebrnimi in bronastimi svetinjami premi Jovana ura ima poliranu okrožje iz bhkrasto shilokoviae, narejono prav i><» zgornjem narisi s puti minami strokovnoHteklono kazavnico, ki lina čudovito lastnost, da \ cavsera t<Minii noči
JS$£"  svoli svetlo liillioi- ih«-(-i«m*. f/KQ
Pob'« loga Ima švončno budilo, ki »o lahko n sia\i nn kateri eas kdo hoče, ima tlvs bronasta utež-. Ker jej j.- cona, uštovli losenl eabojcek, v katerem so odpo Ije, le i «Id., r, ei: Itili goldinarje, moro VSakdo (miisliti si tako izvrstno, trajno uro, ki jo kras \sd;eiuu stanovanju. — Wa/.pošilja proti gotovpmu denarja
ali e. kr. p' At i.(.'mu povzetju
Exporthaus I., „Zur Kaiserin Nlaria Theresia", Wien, Weissgarber, Kriegergasse II, Partei re, Thiir 5, Wien. ;.n- n
ZBZHKJbV
domaČih zdravil,
kakor jih rabi slovenski narod.
S poljudnim opisom človeškega telesa.
Izdal in založil Dragotin Hribar.
Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnflc usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem.
Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr.
Pri M« li(;maiM-ii v
sprejemalo se
otroci v oskrbo (Pensionat).
13 C. kr. priv. fabrika za izdelovanje E.
^zarezanih strešnikov!
tt Zllsici dolini na ISIor© širena.
priporoča Bvoje (293—1b) |«J
S patentovane vštricne zarezane strešnike,
"m ki   so   najbolj   bili  odlikovani  na  keramični   razNtavi  v l*artzu.
i Slove že daleč po svetu,
1 ker so posebno lah K i. soli«! h i. liv ni. po ceni in kur na j umu j trpe o<l
IsiM'un in mraza. tfttr~ Poroštvo mvk li-i letu. "90
I Ž njimi  krijejo že po Laškem, Švicarskem, Francoskem, Nemškem
i celo po Ameriki.
J Fabrika je v.n  vao avstro-ogersko  državo latttnioa KonKtaiiMkegn
1 patenta za izdelovanje zarezanih slriMiil.i;\, potom vneli paitentov  11
J za izdelovanje Srh ■■■ idhcl u i je\i h zarezanih MtreNiiikov, kakor tudi Uv.
]l*aNNavant-pattknta. tvr* Proti poNuemalceiu In ponarejnleem se bodo po smislu patentnoga  I U
yi zakona najostreje kazenski postopalo. JJJ Fabrika izdeluje tudi najboljše vrate
m zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane stres-rji nike in strešna okna.
■^j Glavno zastopstvo in zalogo za Kranjsko, Reko, Trst, Go-jL-Ll rioo, kakor tudi za vso Primorsko, Istro, Goriško in Dal-Cjl mučijo imata [Tj"
% f. p.vidic & Comp., v Ljubljani, v Slonovia ulicah št. 9. g
Za čas stavbe
priporooa
-----
Mestni trg št. 10 trgfMM Z ŽeleZIlillO Mestni trg st. 10
v velikem izhorn in po zelO nizki ceni
okove /.a okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samokolnice, vezi za zidov je, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dach-pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri Btavbab, kjer m vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je moftoce v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in želczoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe iii ventile in železne okove. (334—24)
mt Za poljedeljstvo: a0mm
Vsake vrste orodja, kakor, lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brano in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gvps) za gnojenje polje
C. kr.
priv.
prva avstrijsko-ogerska tovarna za harmonije
Al. Hugo Lhota v Kraljevem gradci
priporoča svoje harmonije, !.i so na najboljšem Klaso., po najnižjih cenah (elegantni harmonij za salon, iz orehovega lesa, 3 sprem.) po 70 in višje ter je razpošilja franko na vse železniške postaje avstro-o^e ske dižave.
VeleeaHtiti duhov*« ini in p. n. raMtitiui ui-iteljeui tudi na mesečne obroke po 5 ul«l.. zadat jm i na obroke) le  lO — Pefuiauenčna razstava nad 100
liarmouijev  najnovejše  konstrukcije. —  Ilastrovani ceniki  gratis   in  trunko. —
Jamstvo za pet let. (507—ti)
i I
* 4 4 4 4
t
4 4 * 4 +
-K
I
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja
je gotovo
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikcrih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavaiovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tutli tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potom, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (o. pr. v 40 , 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej
Vse te načine zavarovanja upeljane ima v*.a jomiio #.u varovalna lian a „S I_iIJ\Au" v l*i'H£i, katere prednost je še to da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%i 25%, celo 48°/p.
Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJi" za življenje zavarovanih 40 497 osob za 22,885.198 goldinarjev.
Vsa pojasnila daje brezplačno (388—40)
glavni zastop banke „SLA.VIJE" v Ljubljani,
v lastnej hiši (Gospodske ulice 12).
i
x
I it
j. & s. kessler v brnu,
Ferdinandove ulice št. t Bil.,
pošiljata proti poštnemu povzetju:
(130—22)
!Važno za dame!
Moje slav neznane
volnene potne podložke
(Wollsoh.weissbla.tter)
brez podlage, ki nikdar Qti puste, tla bi DKStali madeži od potu na obleki, ima je«llni v zalogi % l.jnnljaui gospod
J. S. BENEDIKT, „zm Spinnerin am Kreuz".
Cena: Par :t« kr..     [i.nv «»5 kr. — 1'rodajah-i nadrobno dobe rahat. Fran ko brod na O., v avgustu
(534—2) Robert pl. Stephani.
(338—24
g Ug. šolskim predstojnikom g in učiteljem g
priporoča p^,
I ANDREJA IBUSEOnCA i
trgovina z železnino in orodjem
uši M<isti10111. Li*«»'ii pit. lO
vsa vrtnarska orodja, kanor i odi orodja ^ za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, ►^j in sicer: drevesna strgulja, škarje za go-Z< senice, ročna lopatica, dr.vesna žaga, JU sadni trgač. drevesne škarje, cepilnik, &\ cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarij) ski nož in drevesna ščetka. Orodja so Vi 08 lepo po p lesk a it I leseni j« 1 o ,<n     urejena in po prav  ni/, ki c<
z dt briini spričevali, ki jo spreten p ■ davale «pecerlj in ieTeznine in zna slovensko in een iko, vHprejuie »e.
Kje, pove administracija „Slov. Naroda'.      (5U8—3)
* 4
* TJ"™»ofn«- (152—46 *
j .obe i k zohovja|
^ usravlin brez vsakih bolečin ter opravil plombo« x t                vanJa in vse žolno aperaolje
; zobozdravnik A. Paichel,
J   polo«, Flrsdeckeffa moHtU,  v KohKu-jevi hiši,  I. nad- %
atropje. 4
Jedini slovenski ilu.strovani šaljivi list. iC^T^I
OGAČf
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenice, bolhe, ičurke,  mole, muhe, mravljince,  prešićke,  ptične crviće, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako,  da od tuleUtine zaloge ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri
•I. JkXSBMMj«u,
13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13,
V i-'-ti-ti-O-I.
V LJubljani pri Albinu Slio ar j i, trgovou na
Dunajskej cesti St. Đ. Zaloge na deželi imajo taiu, kjer so naznanjene po plai ailb. ^438—4)
izhaja po dvakrat na mesec m
ter stoji 478—3) WjB
» |rld. 2<> kr. celo iclo, j^j 1 OO kr. pol irtji. Hi
'C^O I redništvo in upravništvo v Narodni Tiskarni. i£jšOfc
SaW   ->aV    \sV ^A/ s±S s^ ts_r
^W ^^k.
i
449—30)
* *
^ ^ w ^ w w w ^ sa^ v,^ w:
^       -"fv ^rv 'Tv ^FC
S
Pivo v steklenicah
}0) prodaja
BIERMAIER v Ljubljani.
I>r. Friderik I.<iu;i<l-o\
Urezov balz^i m.
Ze sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navita njeno deblo, je od pamtiveUa man kot oajlivrttnejie lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim po-,(>m kot balzam, /adobi pa eu-dovit, učinek.
Ako so namaže zvečer ž njim obraz ali drPgi deli polti, ločijo hv že ilr im i dan ne-znatne Inokinc o«l polti, ui postano VHled (»■ti« «-isio l»ela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-
zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode* bije beloto, nežnost iu čvrstost;  odstrani  kaj naglo
pege, loltSVOat, ogeree, DOBOO rudečino, zajedee in
driigo nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred ;;!<l. i.."»o.
Kitloga v            j.«mi  pri  I'. Trn-
U«M-#.t>-ji. lekarji. (745—20^
C. kr. priv. tovarna za
portiandski in hidravlični cement
ALOJZIJA PRASCHNIKER-ja
anovljena leta 185
1 rsi;ni»vi,i<'iiii loia is:,i.|    v Kamniku na Kranjskem.
Glavna zaloga v Ljubljani pri g. F. P, VIDIG-u & Comp..
Slonove -a lice št, 3_
Priporoča p. n. gg, stavbenim ini»JMti'oni, arhitektom, stavlieniin podjetnikom itd. svoj ki-<(i*«i v 1 i<**ui coitient (roman et inent) in portl»t ndMkl Oeinont, po knkavosti vedno izvrsten in Jedn ikotneron, ter junici /a večjo trdnost, kakor je predpisana v pravilih druStva av-strijskili inžei e.jev in arhitektov — Ta cementa sta ti di zaradi tega posebne kori.-iti p. n. naročnikom, ker sta s"ojstveno mnogo iažja, nego izdelki večine ostalih cementnih tovarn, zaradi česar je za jednaku množino cementnega /idovjii ali morta treba veliko manj tega cementa glede teže. — Tudi priporočamo lepe in zelo trajno ltinzajiške plašče, lo-nsene in Ukane, v nuii i/mu rslnej sili oli-ra/.eih, in iediobejnate plošče od pi»rtlaiulskega cementa, črne, mileče, naravnobarvene itd. za polaganje tlaka v cerkvah, po prehodih, vežah, na verandah, po hodnikih, v hlevih itd., klajua korita, »kraške in sohe, cementne cevi itd. (864—18) Blago^rdina naročili se najnatančneje iu n-ijtočneie i/.vršujejo ter jih vspre.jein • glavna zaloga v l.jnhlJani pri g. IT. I*. VI13ICU A Comp.. Slonov«' ulice it. 0.
Priporočamo vsem gospodinjam po nas novo uvedeni in po preskušenej metodi napravljeni
Tschinkelnov"
kavin sdro"b
-I    .,,,11,1 ■
■'cz.
.:,.',,,<J
v <>kusnih, jako praktienili pilAtcuU, (508-4)
m kot najboljši, najkrepkejši in zaradi tega tudi najcenejši dodatek k bobastej kavi.
—EEEE L>obiva se v vsake j specerijskej prodajalniči. ~ —
~J^* fr^Q3aiEx,3xl-^ sinovi.
oraAj. TVfoirn I
UVBUANA. J !
3STa.jststre5ša. t-vrcilsei za kavine surogate cele države.
Izdujatelj iu odgovorni ureduik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
SM