TRGOVSK I I icijska knjižnica, juhijana 'ST ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT. SJredntftvo ia Bfwavniitv« j« v Ljubljani, GradtSČe Št. 17/1. — Dopisi se ne vraCajo. — Št. pri čekovnem orada v Ljubljani 11.953. — St. telefona 551 Maročnlna M ozemlje SHS: letno D 90 za pol leta D 45*—, za četrt leta D 22 50, mesečno D 7*50, za Inozemstvo D 120*—. — Plača In to« M v Ljubljani LETO V. LJUBLJANA, dne 9. decembra 1922. Štev. 144. List stane od 1. novembra 1922: 1. za kraljevino SHS: »eloletno Diu. 120,— polletno Din. 60.— žetrtletno Din. 30.— mesef.no Din. 10,— posamezna štev. Din. l,— 2. za inozemstvo: celoletno Din. 150.— Pravilnik o stanovanjih. Ministrski svet je sprejel ter podpisal definitivni tekst novega pravilnika za stanovanja, ki bo objavljen v -Službenih Novinah v najkrajšem »asu. V sledečem prinašamo najvažnejše odredbe iz tega pravilnika, v svrlio informacije naših čitateljev. V prvi vrsti se v tem pravilniku določa, da se najemnikom stanovanj in lokalov (poslovnih prostorov) ne more odpovedati za čas od 1. januarja 1923 do 1. januarja 1925, razen v slučajih, katere predvideva zakon o stanovanjih predstojeei pravilnik. Denarnim zavodom, zavarovalnim družbam, trgovskim, industrijskim in sličnim podjetjem, ki se nahajajo v starih zgradbah, a nosijo značaj veletrgovine, veleindustrije in veleobrata, bo odvzela stanovanjska oblast II. stopnje (sodišče za stanovanja) poslovne prostore, ako si v roku, katerega jim bo določila stanovanjska oblast, in kateri ne sme biti daljši od enega leta, ne zgradijo hiše za stanovanja svojih nameščencev in za pomestitev k vej ih poslovnih prostorov. Izvzeta so ona podjetja, ki so to že napravila in katerim bi grozila zgradba novih stavb obstanek in redni razvoj. V vsakem slučaju se imajo vzeti v obzir vse razmere prizadetega podjetja. Podjetja s EUijalkami se imajo smatrati celokupno kot enote in se ima oceniti v kakem razmerju je njih imetje napram zgradbam za stanovanja, .katere imajo v državi. Stanovanjska oblast I. stopnje (stanovanjska oblast) bo odvzela istotako stanovanja vsem onim najemnikom, ki imajo več nego 1,500.000 Din imetja, ali več nego 60.000 Din rodnega letnega dohodka, a nimajo v državi svoje hiše, ako v roku, ki jim določi stanovanjska oblast, a kateri ne sme biti daljši od 2 let, ne zgradijo hiše za svoja stanovanja. Istotako bo stanovanjska oblast odvzela stanovanja onim najemnikom, ki imajo v istem mestu zgradbo osvobojeno od vseh ograničenj v zmislu odredb o stanovanjih in o najemniških zgradb v obče z dne 8. aprila 1921 in z dne 21. maja 1921. V to svrho morajo te osebe v roku 15 dni potem ko stopi v veljavo ta pravilnik, odnosno 15 dni po dovršitvi nove zgradbe, da predložijo stanovanjski oblasti prijavo o svojem stanovanju, v katerem stanujejo kot najemniki. Stanovanjska oblast bo določila rok za izselitev, ki ne sme biti daljši od zakonitega odnosno običajnega roka za selitve. —* Najemodajalec ima pravico odpovedi pri dodeljenem stanovanju, kakor tudi v slučaju dogovornega najema, ako izgubi najemnik pravico stanovanja po občih zakonskih odredbah in to samo tedaj, ako je vedenje najemnika razlog od- povedi po splošnih zakonskih predpisih v posameznih pokrajinah. Kot tako vedenje se bo smatrala vsaka uporaba stanovanja v očividno škodo lastnika, bodisi da je bila ta škoda povzročena po očividni nemarnosti najemnika ali po njegovi krivici, potem uporaba najetega prostora proti njegovemu namenu, kakor tudi v slučaju ponovne težke poškodbe rednih hišnih predpisov. Enako pravico odpovedi ima najemodajalec tudi tedaj ako zamudi najemnik svoje dolžnosti v pogledu plačanja najemnine zaporedno 2 meseca. Lastniki imajo pravico odpovedi tudi v slučaju zgradbe novih stavb na mesto starih, ki se imajo razrušiti. Zidanje novih nadstropij se ne smatra kot zidanje novih stavb mesto starih in se sme samo v izjemnih slučajih dovoliti odvzetje posameznih delov stanovanja v kolikor je to potrebno za prizidavo ali začasno'dokler se prizidan je ne izvrši. Dalje ima lastnik pravico odpovedi, ako potrebuje prostore za lastno stanovanje, in biva sedaj v tujih prostorih kot najemnik. Lastniki lokala za izvrševanje trgovine ali obrti, ki so dali te v najem pred ali med zadnjo vojno, imajo pravico odpovedi, ako je tak lokal potreben lastniku ali njegovim otrokom, da bi v njem delali. (Nas trajanje vojne se računa do 24. marca 1920, t. j. do dneva ukaza splošne demobilizacije. Ako opravlja lastnik ali njegovi otroci na njih lastno ime gotov posel v tuji hiši, se jim bo istotako priznala pravica izselitve v lastni lokal, v tem slučaju pa morajo ostaviti najeti lokal v tuji hiši najdalje 8 dni po vselitvi v lastno hišo. — Po členu 5. stanovanjskega zakona se določa rok za izselitev najemnikov na leto dni od dneva odpovedi ako gre za državne, samoupravne, prosvetne, humane in zdravstvene ustanove in zavode širšega javnega interesa računajoč sem tudi lokalne. V slučajih, da so se lastnik ali njegovi otroci preselili v dotično mesto komaj po 25. juniju 1914 ali da opravljajo pasel v najetem lokalu v novi tuji zgradbi, bo trajal rok za izselitev najemnika Sest mesecev od dneva odpovedi. Za vse druge lasrtnike, kakor turH za lastnike, ki so se priselili po 25. juliju 1914 in so bili v dotičnem mestu pred tem dnevom člani iste občine, določa se rok za izselitev zakoniti rok odnosno obični rok za selitve. Nadalje vsebuje pravilnik določbe glede razpolaganja stanovanjske oblasti s stanovanji. Kakor hitro se katero stanovanje izprazni, je lastnik dolžan v teku 15 dni, odfeir mu je znano, da se bo najemnik izselil, a v teku 24 ur po izseli Ki najemnika, obvestiti o tem pismeno pristojno stanovanjsko oblast. Stanovanjska oblast bo dodelila izpraznjena stanovanja tekom 8 dni po izpraznjen j v, ali odvzetju stanovanja. Prednost pri dodelitvi stanovanj imajo državni nameščenci, osebe, ki se morajo izseliti zbog rušenja starih stavb, in osebe, ki ee bavijo s posli občega interesa. Glede določitve najemnine pri stanovanjih in poslovnih prostorih določa ta pravilnik: Najemniki stanovanj in lokalov — poslovnih prostorov — obdržejo iste od 1. januarja 1923 do 1. januarja 1925 po tedanjih ali .sporazumno določenih najemninah, ali za najemnino, kate ro bo v slučaju nesporazuma lastnika in najemnika določilo izbrano sodišče. Izbrano sodišče bo reševalo spora o višini najemnine z ozirom na lokalne razmere, stanje ni vrednost stavbe, pravično amortizacijo vloženega kapitala, davke in druge stvarne in osebne razloge lastnika, najemnika in oseb,, ka stanujejo ž njim v istem stanovanju a niso člani družine najemnika. Pri oceni stvarnih in osebnih razlogov lastnika in najemnika se bo oziralo tudi na njiju ekonomski položaj. Za člane najemnikove družine se smatrajo njegova žena in otroci ali one osebe, katere izdržuje najemnik po zakonu ali dogovorno. — Osebe, ki stanujejo skupno z najemnikom v istem stanovanju, se bodo piri reševanju vzele samo tedaj v obzir, ako ne plačajo najemniku za stanovanje ničesar. Določena najemnina volja za ves čas zakona o stanovanjih razen v primerih večje spremembe stvarnih in osebnih razmer. Pri dodelitvi stanovanj ne bo določala stanovanjska oblast najemnino, ampak v prvi vrsti stranke same sporazumno, a v slučaju nesporazuma izvoljeno sodišče po predpisih predidooega člena z izjemo, da velja določena najemnina od dneva vselitve. Kar se tiče podnajema določa novi pravilnik, da razen niže navedenih omejitev za podnajeme, ne veljajo nobene omejitve predvidene v stanovanjskem zakonu ali v tem pravilniku. Izselitev najemnikov na kateregasibodi osnovi ima za posledico tudi izselitev podnajmnika. Od 1. januarja 1920 za ves čast veljavnosti stanovanjskega zakona ima lastnik hiše pravico soudeležbe na podnajemnini, katero dobiva najemnik z devanjem v podnajem posameznih delov stanovanja in to: a) pri mebliranih prostorih 153$, b) pri praznih prostorih 30$. Prednje določilo se nanaša samo na one dele stanovanja in \TSte podnajema, katerih uselitev je omogočil najemnik sam, kateremu pripade tudi najemnina za gotove osebne usluge (pohištvo, skupni prostori, postrežba in slično), ne glede na okolnost, kedaj »e* je ta vselitev izvršila. Najemnikova dolžnost je, da v takih slučajih obvesti lastnika takoj po uselitvi podnajemnika z navedbo točnih podatkov o najemnini, katero prejema, in to bodo storili tudi vsi drugi najemniki, ki so že prej oddali poedi-ne dele v podnajem. Za podnajeme, sklenjene potom rekvizicije, kakor tudi za one, sklenjene na katerisi-bodi način, ki se odlikujejo s tem, da tvorijo celoto v pogledu njih uporabe in piri katerih nimajo taki podnajemniki nobenih zvez z ozirom na usluge, način stanovanja ali opravljanja kakega posla, se bo polagala cela najemnina lastniku hiše. Nove zgradbe se oprostijo vseh omejitev, predvidenih v stanovanjskem zakonu in v tem pravilniku. Kot nove zgradbe se smatrajo (razen na teritoriju bivše kraljevine Srbije in Črne gore,, za katere veljajo posebni predpisi): 1. Vse nove zgradbe. ki se bodo sezidale in one katerih zgradba se je začela po 1. novembru 1918, kakor tudi vsa na novo sezidana nadstropja in na novo dozidani deli k že postoječim zgrad-hftm. 9.) Ve« 7CM’Cfdb3 in njih deli. Jn ro KB do rcvVi ovT0Čč..ikonskih parov. Tekom vojne so to navadili kmetski vojaki in vojaki delavci na nove potrebe, kakor na boljšo obleko, obutev, pijačo, jed ter hočejo to ludi doma imeti. Med vojno dobo so mnogi ljudje iz kmetskega, delavskega stanu in iz vrst nadrobnih trgovcev ter malih obrtnikov obogateli. Bili so v stanju vse nakupiti ter so tudi nakupovali vse. S lem so vplivali na vse svoje znance iz prejšnjih vrst, da jih posnemajo ter jih pripravili do nakupovanja, ki je presegalo njih pravo zmožnost. Oživitev bank v Rusiji. Po težkih, mučnih eksperimentih, ki so stali Rusijo nepreglednih žrtev in ki so uničili kulturne pridobitve več desetletij, so morali tudi Sovjeti uvideti, da se komuna ne da uresničili, da se enotno, skupno gospodarstvo ne da lako lahko voditi in priznali so zopet privatno lastnino, prešli so vsaj deloma nazaj k za-sebno-gospodarskemu sistemu. Tako so začeli Sovjeti ludi denarstvo in bankarsko, ki bi se naj po njih mnenju sploh izločilo iz gospodarstva, počasi zopet vzpostavljali ter urejevati po zaseb.iogospodarskih principih. V našem listu smo že pred časom poročali o ustanovitvi nove ruske državne banke, ki je dne 1. avgusta t. 1. sklenila z iznosom 27.3 milijard rubljev, napram 18miljardam pri sklepu v predidočem mesecu. Ruska državna banka je imela namreč tekom meseca avgusta mnogo več posla, nego v vseh prejšnjih mesecih. tedaj bomo likvidirali tudi že našo sladkor io kupčijo, ki vam je povzročila toliko skrbi, in dobiček, ki ga, kakor upam, dobimo pri tem, bo služil za prvo glavnico pri našem kolonijalnem podjetju.« in če se stvar udejstvi, kdo bo prevzel na licu mesta vodstvo kolo-nijalne trgovine? . Gospod Fichner sam. Bivališče si bo izbral v Lome in od tam nadzoroval naselbine v Lagos in Kameni m. V Kamerunu poseduje itak že faktorijo z osobjem, dobro izučenim v kolonijalnih zadevah. To so pa dalekosežni načrti, gospod Feldbach! Toda pri izkušnjah gospoda Fichnerja in pri sredstvih, ki mu že stoje na razpolago, kakor tudi pri »asi dobri organizaciji v trgovini, ki omogoča hitri promet kolonijalnih produktov, gotovo ne bo izostal uspeh, zlasti, ker bo podjetje stalo na solidni podlagi. Vaši sinovi bodo gledali, ko bodo čulj o novih namerah! Saj smem o tem z njimi govoriti? Gotovo, gospod Krej! Se celo hvaležen vam bom, ako mi fante ne-kolko seznanite s tem novim poljetn. Zlasti Fric se bo veselil, ki že od nekdaj kar gori za Afriiko in ki si sigurno ničesar bolj ne želi, kakor udejstvovati se kdaj tamkaj. (Dalje prih.) Samo pri izdaji dolgoročnih posojil je v mesecu avgustu zaznamovati 6.7 mil jard rubljev napram samo 3.2 miljardam v predidočem mesecu. Tudi je vredno, da se omeni znatno povečanje kontokorentnega prometa, ki .je znašal dne 1. julija 41„i> miljarde, dasi še vedno niso denarne vsote, ki dotekajo v banko takozvani tuj denar, ampak ga daje država na drug način banki na razpolago, tako da je njegova vsota dne 1. avgusta znašala še 56 odstotkov. Poleg kreditov, katere je dajala državna banka industriji, je dobilo znatne kredite tudi poljedelstvo. Njih vsota je od 1. julija do 1. avgusta narasla od 350.7 milijonov na 427.7 milijonov rubljev. Dasi je to že precejšnja vsota, vendar pa še daleč ne odgovarja zahtevam poljedelstva. K nadaljnim nalogam državne banke spadajo tudi diskonto in blagovna opravila, ki so pa začela polagoma izgubljati vsako važnost, da si je njih iznos številčno zrastel od 2.3 miljard rubljev dne 1. julija, na 3.1 miljarde dne 1. avgusta. Ti iznosi pa pomenijo v razmerju k celokupnemu predmetu nazadovanje in znašajo samo še 11 odstotkov celokupnega prometa. V nasprotju z blagovnimi opravili je pa diskonto znatno zrastel; tako da je tukaj samo iznos pri menjalnih poslih narastel od 19 rubljev na 615 milijonov rubljev. Poleg državne banke obstoja sedaj ludi še banka konsumnih zadrug, ki se ni osnovala s pomočjo posojil, ampak se je predvsem opirala na lastna sredstva. Delniški kapital znaša 3.9 milijonov zlatih rubljev, ki-se je razpisal potom treh izdaj po 13.000 delnic. Do 1. septembra se je še vknjižilo vplačila za 21.941 delnic. Naravno, da spadajo k delničarjem zadružne organizacije, od katerih nahajamo sedaj že nad 300. Poleg državne banke in zadružne banke ima pa Rusija sedaj že tudi privatno banko. Ta prva privatna banka se je ustanovila v Moskvi v obliki delniške družbe pod imenom Ruska trgovska banka . Nova banka ima 10 milijonov zlatih rubljev kapitala (kar bi-znašalo danes približno 5146 milijonov dolarjev), ki je razdeljen na 100.000 delnic. Država kontrolira samo upravo potom zastopnika, ki glasuje pri sklepih in ki sme vsak čas npogledati v bančno knjigovodstvo. Ustanovitelj banke je neki Šved, Ašberg po imenu, ki poseduje znatne kapitale švedskega bančnega sveta. Nova banka mora položiti v državni banki zlata v vrednosti 10 odstotkov pasivnih operacij in 25 odstotkov osnovnega kapitala. Izvoz in uvoz. Blagovni uvoz v Jugoslavijo. Ves uvoz v našo državo se vrši po dovolje-valnem postopanju. Naši trgovci smejo blago naročiti šele tedaj, če imajo od pristojne oblasti dovoljenje uvoza. Blago, ki pride brez takega dovoljenja na mejo, se brezpogojno zavrne. Ssrote 38ii>ossfjF.e mm Industrija. Velik mlin za mletje soli se je osnoval v Novem Sadu. Z delom se pričti" dne 10. decembra. . Zmlel bo po ti Na- gonov dnevno. Lastnika mlina sla Pi-nič in Tot. Povišanje glavnin* Alpinske montanske družbe. Z Dunaja javljajo, da je izredna generalna skupščina družbe pod predsedstvom podpredsednika Časti oglinija sklenila povišanje glavnice od 200 na 300 milijonov mark. (8rin>>. Uvozno carinjenje bencina, slamnati I* klobukov in železnih blagajn. Glede uvoznega carinjenja bencina, slamnatih klobukov in železnih blagajn je državni podsekretar za finance z odlokom štev. 312 od 2!i. novembra izdal sledeča navodila: 1. Bencin, ki se uvozi v železnih ali lesenih sodih, se carini po tar. štev. 177 toka 1 bruto za neto (brez odbitka tare); državna trošarina pa se plača po odbitku 17 odst._tare. 2. Slamnati klobuki, ki so izdelani na modelu za klobuke in imajo določeno obliko, dno in obode za takojšnjo uporabo, se carinijo pri uvozu po tar. štev. 367n2 b uvozne tarife. 3. Na železne blagajne, ki so na njih ne samo ročice in zaklopci (pokrovi) na ključavnicah, marveč tudi drugi doli in mesta prevlečena ali oploščena z aluminijem, bakrom ali nikljem ozir. z njihovimi legurami, se plača pri uvozu še 50 odstotni dodatek k carini iz tar. štev. 566 car. tarife in sicer analogno pripombi 5. tar. štev. 579. Nove carinske postavke v Italiji. Z novimi carinskimi postavkami je Italija zelo povišala uvozne pristojbine za kemijske produkte. Carina za anilin-ske derivate znaša od sedaj BOO lir na meterski stot (preje 120 lir), za naftalinske produkte naftol, derivate in kar-bola, benzola, toluola, xylola, po 301 lir za meterski stot. Prometne omejitve. l)r/. želez. A. Direkcija Zagreb, 1. Zagreb d. k. loko, Zagreb d. k. tranzit in Sisak tranzit glej toč. 3 in 4. — 2. Sprejemanje in odpošiljanje carinske in necarinske brzovozne in sporovozne robe v vozovnih nakladih za vse postaje in proge v tranzitu preko Karlovca je do nadaljnega ukinjeno. Izjeme 3. Sprejemanje vsakovrstne robe v voz. nakl. v post. prog Barcs-Pakrac, Suhopolje-SIa-tina in Bastaji — Končanica za postaje preko Dugoselo — Novska vsmeri od Novske proti Brodu je do nad. ukinjeno. Izjema. Brzopokvarlijva roba kot br-zovoz: sveže sadje, oglje in pošiljke, navedene v okrožnici štev. 7158-V z dne 10. nov. 1922. 1-1. Celokupni promet preko postaj Beli Manastin, Noskovci in Donji Miholjac je še nadalje ukinjen. Izjeme pošiljke premoga iz Pečuha. 12. Na progi Beli Manastir - Baranjsko Petrovo selo je promet še nadalje ustavljen. 16. Ves promet z Reko čez Bakar je še nadalje ukinjen. 17. Sprejemanje robe, ki se naj ocarini na postaji Bakar je ukinjeno, ker se nahaja carinama sedaj v mestu Bakar. 15. Sprejemanje pošiljli \ vozovnih nakladih za industrijski tir Scagnetti v postaji Ljubljana drž. kol. je tako omejeno, da smejo posamezne postaje dnevno le po 1. voz sprejeti in odposlati za to tvrdko. 18. Sprejemanje kostanjevega lesa v vozovnih njikladih za tvrdko Kurka in Wildi v postaji Polzela Braslovče je tako omejeno, da sme eden pošiljatelj v isti nakladalni postaji naložiti in odposlati le po en voz dnevno za to tvrdko. B.'Direkcija Sarajevo. 9. V postaji Bosanski Brod so reekspedicije prepovedaie. C. Direkcija Subotica. 10. Na progi Vel. Kikinda Nakovo je ustavljen celo- ^ | Gumijevi napetnlki in podplati Vam ohranijo obuvalo trpelno kupni promet. D. Kninsko indiiKtrijalnu železroc« Dobri ji n - Drvar. 11. Sprejemanje sporovozne robe v vozovnih nakladih za postajo šumsko-hidustrljai-ne železnice Prijedor — Knin in Srne-tica — Jajce in v tranzitu preko teh prog je ukinjeno. V inozemstvu. Italija. 1. Uvoz krompirja iz Jugoslavije v Italijo je popoln, ukiuj. Izjeme krompir iz Pragerskega za tvrdko Orioni Trie-ste Punto franco \vecchio. 2. Reekšpedicije v Postojni in Tarvisio niso dovoljene. 3. Sprejemanje in odpošiljanje goveje živine za Italijo preko Rakeka je samo za klavnice v postajah Trieste S. Sabba, Trento, Torino, Milano, Ve-nezia, Genova, Roma, Firenze in Napoti dovoljeno, ako ima izvoznik uvozno dovoljenje kraljeve italijanske vlade. (Dalje prih.) Vozne cene na madžarskih železnicah. 1. decembrom se na madžarskih železnicah zvišaja vozne cene za potnike za 100, tarifa za prtljago pa 200 odstotkov. Uvedba avtomatične telefonske centrale v Beogradu. Ministrstvo pošte in telegrafa je imenovalo posebno komisijo, ki se bavi s proučevanjem uvedbe avtomatične tefefonske centrale v Beogradu. Razno. Novi pravilnik o Narodni banki. Glavni upravni odbor Narodne banke bo imel dne 14. decembra sejo, na kateri se bo izvršila definitivna redakcija načrta novega pravilnika o Narodni banki, zlasli glede dajanja kredita. Poviianje jamčevine za naročeno vagone. Od 1. t. m. je povišana jamče-vina za naročene železniške vagone v svrho natovorjenja na 200 Din za vsak vagon. Ta vsota pripada železnici, ako se naročeni vagon ne uporabi, za kar je bil naročen. Poštna konvencija z Romunijo. Na prošnjo ministrstva, za pošto in brzojav je podpisal ministrski svet konvencijo o direktnem paketnem prometu med našo kraljevino in Romunijo. Konvencija bo predložena Narodni skupščini, čim se La sestane in bo mogoče stopila že letos v veljavo. Železniške tarife v češkoslovaški republiki bodo znižane. Zadnjo sredo je imel osrednji železniški svet v Pragi sejo. na kateri je železniški minister podal obširen program železniške uprave ter naznanil, da bodo železniške tarfie v bližnji bodočnosti revidirane. Posebno bodo znižane tarife za predmete dnevnih potrebščin in za industrijske izdelke, ki se izvažajo v druge dežele. Nezaposlenost v Avstriji. Koncem novembra lanskega leta je bilo nezaposlenih 28.215, letos jih je 91.237. Od te vsote odpade na Dunaj 85.345. Narastek nezaposlenosti napram lanskemu letu znaša 221 odstotkov. Razven tega je polno industrij; v katerih delajo le po nekaj dni v tednu. Obrati v kovinski industriji se ustavljajo teden za tednom. Število brezposelnih, ki so dobivali podpore, je bilo koncem junija 33.000, koncem oktobra 57.000, v novembru je bilo samo na Dunaju novih 11.000. Prijava t.rjate. i:: dolgov naših državljanov na Čehoiilovaškem. Rok z prijavo terjatev tn dolg. v naših državljanov na Čehoslovaškem je podaljšan do 30 /XII. t. 1. Sestanek tarifnega odbora. Železniški tarifni odbor se bo sestal v januarju 1923 in bo obravnaval vsa važnejša tarifna vprašanja. Na tem sestanku se bodo vpoštevali tudi konkretni predlogi, ki jih bodo stavili naši privredni-ki preko svojih strokovnih organizacij. Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 se priporoča na veliko, galanterija, kravate, srajce, palice, potrebšflne za Šivilje, kroiaie, čevljarje In sedlarje, toaletno In brivsko mile, gumbi, sukanec, svila za vezenje clpk, vezenine. M e *a.a»ma aa*« aa •* a a aa aa *aara um e m a Ali ste že okusili „LUKUL“in naš prvi, edini domafi juhim izvleček (zabela), kateri ■■ prekosi = vsled izdatnosti okusa in cene vse druge izdelke. Izdeluje ,IUKUL‘, d. z o. z., Ljubljana. Zahtevajte v vseh trgovinah! He poSUMe nošeno denarja 9 talino! Erjavec S Turtt =avto ^ w wu bencin, pnevmatika, olje, mast, vsi PRI ,.ZLATI LOPATI” trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hamrnerschmidt (Mfihlelsen) nasproti Križanske cerkve. bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravil* in vožnja. Le prvovrstno blago In delo po solidnih cenah nudi Jugo^Avto, d. z o. t. v Ljubljani. Jadranska banka - Beograd i Ljubljana, Split, Maribor, Šibenik, MetkovK, TržiJ Prevalje, _ ’ Sarajevo, Za9reb‘ PODRUŽNICE; Bled, Jelša, Cavtat, Jesenice, Celje, Korfula, Dubrovnik, Kotor, Herzognovl, Kranj, Amerikonshl oddelek. Haslov za hrzojave: JADRANSKA. Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82, New-York City. Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. Mavec - jips Portland- In romsn-cement. apno, opeko, umetni Skrili, strešno In Izolacijsko lepenko, \vatprof, kar-bollnej, drvocement, razne žeblje nudi po najnižji ceni Rosta Novakovih veletrgovina s stavbenim materijalom Ljubljana, MlkloStfeva cesta Itev 13. Prevzame se tudi izpeljava xylo-tlthnlh tlakov. Um! rOTCKEHIČNS^TOVftRNC mBOH &.INDICO ^mGRflPSKKU •TEV« JTEX€WK LVZORCe BRZOJAVI Priporočamo veletrgovino Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 NajbolJSi Hvalni stroji v vseh opremah, Grltzner, Kaiser, Adler za rodbin* sko In obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme na veliko in nialo. Raznovrstne šolske zvezke za srednje, obrtne In osnovne Sole, kompendije, dnevnike In beleinice, raznovrsten papir In vse Šolske In pisar. potrebSCIne dobavlja najceneje TISKARNA “SAVA", KRANJ. POZORI Za trgovce posebno ugodne cenel m In klobukov ji" d. d. Škofja loka n čašica tega delikatnega likerja Je nepopisen užitek! Priporočamo: Cognac Dalraatia Medicinal in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe. Prva odlikovana dalmatinska parna destDacIla V. Horpurgo, Split Zastopnik: Adolf Kordln, Ljubljana, Beethovnova 9. 11 I SpHilaliftta: vetu Muki. Zahtevajte fii »MEDICINAL KONJAK' z znamko ^ „Alko - modri kriiec“ 1 In najflnejie krem likerje I ^ „ALKO“, Ljubljana-Kolizei ^ /NAAA/S/SA / Veletrgovina \ > A. Šarabon < ^ v Ljubljani ( \ prlporoia / ^ Špecerijsko blago ^ raznovrstno žganje aMi amerlkansll plialul stroj HiaDjoiti / \ / \ ✓ v N. / \ / > > moko in deielne pridelke raznovrstno rudninsko vodo, / Lastna pratarna za kavo N \ im mlin za dlSava / / z električnim obratom. \ \ Conlkl na razpolago. / \/\AA/WV i M IS •« t« <« I« •a •a H razmnoževalni aparat razmnožuje strojno In ročno pisavo potom ne-izrabljlve steki, plošče a« IR a« M aa :s Na debelo! A Glavno zastopstvo za Jugoslavijo The Rex Co. Ljubljana, Graditte 10. Moderno urejena poproollnlcn oseh pisalnih stroje«. »Ji, >BM»sss»sasaniHlSSSM