Josip Korbatu
Kralja sta razveselila
— 2 —
Pred vhodom v lepi kopališki park je imel Invalid Lovrenc svojo delavnico. Zračna, svetla in prostorna je bila.
kakor malokatera na svetu. Košati hrast s svojo veličastno zeleno krono je pokroviteljsko nudil prijazno streho, gosto grmovje visoke kaline in bodečega češmina je tvorilo neprodirne stene, a mehka, sočno zelena trava je bila razkošna preproga, na kateri je počivalo revno okrnjeno telo. Na tem vabljivem prostorčku je invalid Lovrenc ob jasnih solnčnih dneh izrezaval čudovito lepe bele pahljače in golobčke iz mehke li-povine. Pahljače so kupovale bogate gospe, kfldar so šle ob reki na izprehod, golobčke so si pa privoščile preproste kmetske ženice, kadar so se poslavljale od prijaznega zdravilišča-po in nenavadno.
Kaj pa potem, ako vladar ne bo hotel sprejeti njegovega darila* Tudi take neprijetne misli so včasih Lovrencu razburkale dušo. Za tramutek samo. Iz čar
»opisa, kj ga je redno vsak dan prejemal v zdravilišču, je vedel, da je nek seljak iz Orne gore napravil in odposlal na dvor gosli, ki so tudi imele narodne omamen te. če so te gosli imele tako srečo, da jih nj odklonil vladar, zakaj bi je ne imele njegove citre, ki prav za-res ne bodo zaostajale, ne po lepoti in ne po glasu za črnogorskim godalom- • .
Siromaku Lovrencu je v svetovni vojni tpovska krogla odtrgala nogo pod kolenom- Ker grozovita rana ni hotele zaceliti, so mu v bolnici še dvakrat prikrajšali stegno. A še vedno so kljuvale bolečine v nesrečnem udu. Še vedno je s strahom čakal, kdaj bo moral zapet potovati v mesto, na kirurgi čni oddelek javne bolnice. Koliko solz je skrivoma pretočil nesrečni mladi mož! Koliko vzddhljajev s® je utrgalo njegovim prsom! Na bledem, prezgodaj ostarelem obličju je bilo v ostrih potezah zapisano veliko trpljenje. V prijaznih modrih očeh se je zrcalila blaga, otroško mehke duša, očiščena po kruti usodi. Ni preklinjal Lovrenc, invalid. Ni jadi-
ifenAr
koval in ni tožil, marveč je vdano in junaško nosil težki svoj križ-
Tudj prosjačil ni- In tudi ni bilo potrebno. Zakaj, kdor je šel mimo, je segel v žep — a>ko ni bil sum revež, ali človek brez sirca — in je kupil pahljačo, ali golabeka, ali mu je pa stisnil kak manjši dar v roko. Zato Lovrenc cii ravno trpel pomanjkanja v kopališki sezona. Prihranil si je še celo kak dinar za zimo, da je imel za hrano, ko je ple-tel koše v Tomaževi koči.
Kadiar je poteminelo nebo in so začele deževne kapljice pokati po njegovi zeleni strehi, takrat se je pa Lovrenc prešli! v utico za ledenico, kjer je na dišečem snu imel prijetno prenočišče. Ta zapuščena koliba je bila njegova spalnica in — tajna delavnica. Skrit in varen pred rodovedtniimi očmi se je tukaj ie pred dvema letoma lotil nekega posebnega dela- Napravili bo nekaj, o čemer bodo pisali vsi časopisi in priobčili njegovo sliko- To delo mu je edino veselje, edina tolažba na žalostni življen-slki pati. Moj Bog, česa se še naj poprime zidaj, ko bodo v nekaj dmeh izgotov-Ijene te krasne citre in jih bo prejel v dair najvišji gospod v državi, kateremu jih je namenil? Katerega dela se še naj loti s tako vnemo in ljubeznijo?
V noči brez s parne a ga je bila prešinila ta srečna miisel, da bi napravil za vViarja citre, kakoršnih še ni nikoli videl svet. Najlepše narodne okraske: nagelje, rožmarinov« vejice in srčke bo ifcral, skrbno sestavil z živo barvamimi koščki dragocenega lesa in jih previdno vioži4 v spodnjo ploskev. Na zgornjo pa pride srebrno bleščeči državni grb iin velSka začetnica velikega gospoda. O, to bo radost, posvetiti svoje sposobnosti in znanje, v vojnem ujetništvu pridobljeno. taki lepi stvari! Natamko je narisal in pripravil.
Počasi, toda vztrajno je napredovalo delo, ki si ga je bilo zamislilo blago, nesebično, paitriotiiono srce. Niti za hipec se ni predal zapeljivi misli, da bi utegnil ta dar prinesti kako ugodnost in izboljšanje njegovega gmotnega položaja- Čudovito prijetna mu je bila edino le zavest, da dela za kralja. In da bo — kakor je siromak brez noge — vendar le mogel počastiti ki razveseli gvojega •vrhovnega gospodarja z darilom, ki si-eer res o« bo dragoceno, aH vendar I*>
Na te citre je tisto jutro mislil Lovrenc, invalid in na težko uro, ko se bo poslovil od njih. Bridko bo slovo, velik kos srca jim bo dal na pot!
Kako naglo se je zasukal čas! Pred nekaj tedni se mu zdi, je vložil prvi rdeči nageljček — a v resnici sta polni dve leti minili.
»Prehitro sem delal«, je vzdihnil. »Taki stvari, ki jo imaš rad, je treba dati časa.«
, Pusto mu je bilo pri srcu. kakor bir-mancu, ki je prenaglo pojedel medeni štrukelj.
Pa še druge težave so Lovrencu kalile dobro voljo. Ali bo res Markec kos tej težki nalogi? Kako bo našel pot do kralja? In če jo najde, ali bo znal iti po nji? Bo zadosti previden in močan, da ga ne ukane jo Ljudje so zviti kot kozji rog- Še vedel ne bo, kdaj in kako so izginile citre-
Zamisel s pokrajinskim sokolskim zletoan res ni slaba. Kraljevska loža na velikem telovadnem prostoru v mestu je že postavljena, pišejo novine. Kralj pride. Pride pa tudi Markec. Ne peš in ne sam, marveč s telovadci, ki jih bo v mesto prepeljal tovorni avtomobil- Prilika torej, da si človek ne more boljše želeti! Toda — kako se naj mladi nje gov prijatelj približa loži, ki bo gotovo dobro zastražena- Ali se mu ne bodo v obraz zakrohotaili reditelji, itad-ur jim poreče: »PaLjite me k vladarju. Nekaj sem mu prinesel.«
Velilke skrbi so se začele buditi v nežni invalidovi duši.
Tedajci pa je počil za grmovjem pastirski bič. In ko je Lovrenc dvignil glavo, je zagledal čudovito človeško postavo. ki se je počasi pomikala proti njemu: V zraku so mahedrale bose noge, roke so pa stopale in tipale po mehki, rosni travi-
»Dobro jutro, Lovrenc!« ga je od spodaj pozdravljaj vesel in jasen glas-
»Bog ga dal!« je odzdravil invalid in se glasno zasmejal. »Veš, da si me prav pošteno prestrašil?«
Vitka deška postava se je po človeško postavila na noge.
»Vidiš, sedaj mi pa ta hoja že ne dela več težav! Če hočeš, ti grem do Dobrave po rokah, ne da bi izgubil ravnotežja-«
Manica:
S pfrhi smo trkali
Velika noč on pirha ... To dvoje je tako tesno združeno, da si prvo brez drugega niti misliti ne moremo. Poleg raznih dobrin, sladkih potic in okusne gnjati, so pirhi vendar le prvo in najvažnejše velikonočno dariilo, ki nudi mladini toliko nedolžnega veselja. Parile smo »sekali«, s pirhi smo »trkali« in se pm tem zabavali, smejali, kregali, včasih pa tudi skočili drug drugemu v lase.
Trkanje s pirhi nam je bilo ljubše nego sekan.ie, kajti pri sekanju je treba nekaj spretnosti, dočim trka lahko vsakdo, če premore seveda vsaj en piirh.
Ta 'igra — pri kateri lahko mnogo pirhov dobiš ali pa vse zgubiš — se vrši čisto priprosto. Na primer, ti in tvoj tovariš vzameta v roko vsak svoj pirh in trčita z njima skupaj, kar ima za posledico, da se eden porhov ubije. Ako je ubiti prh tvoj. si izgubil igro i.n pirh ti odvzame tovariš. V nasprotnem slučaju ti pa mora tovariš odstopiti svoj uibiti piirh.
Dobro se še spominjam slučaja, ki Je med nami otročajli povzročil takšno vpitje in vrišč, kot bi se najmanj Turka priipodiK v deželo.
Na veliki ponedeljek je bilo in otroci smo se zbrali na travniku doli pod vasjo. Vsak je prinesel pirhov kolikor jih ie pač premogel in — cek, cek — tr-
kanje se je pričelo. Vmes pa živahnega
prerekanja — nič koliko!
Ampak tisto popoldne je imel Kopo-šev Ivan čudovito srečo. Vedno je samo dobival, nič izgubljal. Njegov klobuk se je kaj hitro polnil z ubitimi pirhi. Ti presneto Ivan! In čim bolj so njemu v zadovoljnosti žarele oči, tem bolj so se nam drugim daHjšaM kisli obrazi.
Ivan bi nas bil gotovo oskubritl prav do -poslednjega pirha, da tu Anžkov Francelj, med vsemi največja in menda tudi najpametnejši nekaj posumil in v ugodnem trenutku kakor maček skočil k Ivanu, mu vzel iz žepa pirh ter ga z vso močjo treščil ob Hla.
Ali čudo! Ivanov piirh se nttd zdaj nI razbil, pač pa se mu je pri udarcu ob trdo cesto oibdrgnila rudeča barva in prikazal se je — sivi kamen.
»Goljuf grdi«, je zavpil Firancelj in Že se je zakadil Ivanu v lase. Tedaj smo se zavedlti tudi ostala in polni svete jeze smo navalili na mladega grešnika. Med huronskim kričanjem smo ga ščipali, praskali, lasali in vlekli za ušesa. Končno se nas je po velikem trudu toliko osvobodlil, da je začel bežati. Mi pa za nijm, seveda! Toda navihanec je ime! urne pete. Četudi ves opraskan in obunkan, nam je le srečno ušel in se skiriO.
Ko smo se vml: na travnik, so naši razhudeni obrazi na mah zazijali v blaženem veselju. Premislite vendar, tam nas je čakal Ivanov klobuk, napolnjen z našimi ubitimi pirhi, katerega preganjani lastnik ni utegnil vzeti s seboj
Vsi srečni smo posedli okrog klobuka in pojedli .iz njega — razun lupin — vse kar je bilo notri.
Nato smo bili pa spet židane volje.
Za bistre glavice .
Četa vojakov prodira proti trdnjavi, ki je oddaljena od nje 20 km. Vsak dan prehodijo vojaki 4 km. a vsako noč jih vrže sovražnik za 3 km nazaj. Koliko dni potrebuje četa, da zavzame trdnjavo?
Stric Matic razpisuje velikonočno nalogo
za nagrade
Dragi Jutrovčki!
K radosti Velike noči vam letos prispevam prijetno presenečenje. Odločil sem se, da razpišem izvirno nalogo, kjer bo vsak reševalec spoznal, kaj premore njegov besedni zaklad ali koliko pozna svojo lepo domovino, kraljevino Jugoslavijo. Ker me ta reč hudo zanima, sem izbral pet lepih knjig iz mladinske knjižnice »Jutra« za pet reševalcev, ki jim bo žreb naklonil na grado.
Naloga je naslednja:
Najti velja pet samostalnikov Iz slovenskega besednega zaklada afl zemljepisnih hnen Iz kraljevine Jugoslavije (ali od vsake skupine nekaj) ki ustrezajo tem-le pogojem:
1.) vsaka beseda mora imeti vsaj sedem črk (sme jih imeti več*
2-) nit! dve besedi ne smeta imeti iste začetne črke
3.)	vsaka beseda mora vsebovati črki: e, p
4.)	v nobeni besedi ne smeta biti črki: i, t.
Vse druge črke abecede se smejo uporabljati. Crki: e, p — ki morata biti po enkrat v vsaki besedi — in druge črke abecede — razen črk: i, t, katerih uporaba je zabranjena — se smejo uporabljati v po-edini besedi večkrat
Navajam za primer nekaj bese d, ki ustrezajo stavljenim pogojem: koprena, Lepenac, predavanje. Teh besed za rešitev ne smete uporabiti.
Preden pričnete nalogo reševati, dobro preberite pogoje, da vam ostanejo v spominu. Potem pa pogumno na delo! Marsikatere besede se boste domislili, vendar mnog e med njimi ne bodo primerne. Toda če boste vztrajno premišljevali in iskali, boste uvideli, da ni pre-* težavno najti pet ustreznih besed. Rešujte nalogo vsak zase. Možnosti pravilnih rešitev je nešteto, zato bom v primeru, če iz kakega kraja dobim enake rešitve, takoj vedel, da tam nekaj ni bilo v redu.
Rešitve pošljite na naslov: Uredništvo »Mladega Jutra«, Ljub" Ijana, Knafljeva ulica 5. do 26 aprila t. 1. Na ovitku ali na dopisnici pripišite: »Rešitev velikonočne naloge«.
Prijetno zabavo pri reševanju, zadovoljno pričakovane od oddaje rešitve na pošto in mnogo sreče pri žrebanju vam želi
stric Matic.
Stana Vinšek:
Marička, vrag In pirh
Očetu Luzarju je slaba predla. Ka« ko tudi ne — lani mu je toča skoro vse pobila, kar je ostalo, je pobrala huda zima; pri živini tudi ni imel sreče, dav« ki pa vedno večji — in družimca tudi! Osem jih je že bilo, pa je najstarejša, Marička, štela komaj 11 let. Le sreča,
np.IriJp®
da so bdi vsi otročiči kljub pičli hra« ni zdravi in čvrsti, pa tudi pridni — najbolj pa vsekakor Marčika, ki je bi« la za svoja leta tudi nenavadno zrela in bistra.
Vendar — tako ne gre dalje — to je izprevidel oče Luzar, ko je ha teli« ki petek po večerji sedel za mizo in gledal ženo in hčerko, ki sta priprav« Ijali košarico, da jo Marička na veli« ko soboto ponese k blagoslovu. T naj bo »žegen!« Ena sama klobasa, štruca kruha, suha svinjska noga, na kateri je več kosti in kože kot mesa, par pir« hov in hren — o ja, tega pa je bilo dosti, hrena! Kar sam hren bodo jed« li za Veliko noč, pa še pelina naj dasta zraven, da bo boljše!
Od hudega hrena, ki ga je gledal :n od bridkih misli, ki jih je kuhal v se« bi, je v Luzarjr nenadoma zavrelo, da sam in prav vedel, kako je vzkipel in zaklel: »Nai že kar vrag vzame to be« račijo, pa še mene povrh!.
Uboga mati Luzarica se je skoro sesedla ob teh brezbožnih besedah, pa predno je prišla do sape, že je potr« kalo na vrata. Marička, hitra kot ved« no, je smuknila k vratom, pa že so se pred njo odprla in dolg, suh čk» vek je stal na pragu in prosil za ve« čerjo in prenočišče.
Luzar, ki se mu je bila jeza kar hi« tro skadila, je s trudno kretjo pova« bil poznega gosta k mizi. Ta se ni dal dolgo prositi. Koj je prisedel in v tre« nutku pospravil kos kruha in polič sadjevca, ki ga je bila Luzarica posta« vila predenj.
Z Luzar jem sta bila kaj kmahi v ži« vahnem pogovoru. Kar imenitno sta se razumela, ko sta skupno tožila o sla« bih časih. Ob tem ja je bil čudni gost tako žejen, da je morala mati Luža« rica prinesti polič za poličem in ker tudi oče Luzar ni mogel govoriti s su« him grlom, je mati z vedno večjo skrb« jo stopicala v klet. Ko se je tako tret« jič aH četrtič vrnila v izbo, je v svojo grozo opazila, da sta moška načela »žegen«! Par jajčk sta že snedla, kruh je bil načet in gladni gost je pravkar žvečil doberšen zalogaj klobase. I nto — na veliki petek!!
Materi Luzarici so se zašibila kole« na, da je kar klecnila na klop, solze so ji tekle po licih, oči pa v čudnem stra* bu kar ni mogla odtrgati od čudnega gosta, ki je bil že ves premamil njene« ga moža.
»No, kaj pa gledaš — prinesi nam brinjevca!« se je ta čas zadri nad njo njen drugače dobri mož — in mati Lu« zarica je kakor v sanjah, vs*. omotič« na, odtavala na podstrešje, da poišče zelenko, ki so jo imeli spravljeno sa*
ino za najbolj svečane prilike ali za slučaj najnujše bolezni. —
Za Maričko se ves ta čas nihče ni zmenil, loda Marička se je zmenila za vse — pa še kakol Čudni tujec ji ze od vsega poeetka ni bil vseč, sedaj jo pa je ze pošteno jezilo, kako se je šopu ril m jim snedel že skoro ves »žegen« in še silil v očeta z nekako pogodbo, ki jo bo moral ta podpisati s krvjo — z lastno krvjo — Bog nas varuj!
»No«, si je mislila Marička«, če pa to 111 sam hudobec, potem so pa res vse naše povesti zanič. Ampak jaz mu bom že pokazala!«
In Marička je oprezovala, napeta kot struna, in čakala ugodnega tre* nutka. Dolgo ni bilo treba čakati. Oče se je obrnil v kot in izvlekel pipec, da si rani žilo — Marički je tolklo s rs ce, pa le ni pustila oči od tujca, ki je očeta nestrpno priganjal k večji na* glici, zraven pa metal v široka usta, kar je sploh še bilo užitnega Samo par pirhov je še ležalo na mizi — kar je Marička skrivaj bliskovito enega pograbila, ga pomočila v blagoslovlje* no vodo in koj spet položila nazaj na mizo.	,
Ta čas je že čula, kako je očetu ka* pala kri iz odprte žile in slišala tuj« ca. kako je očetu prigovarjal, ko mu je ponujal pero — a si ob enem vrgel zadnji pirh v goltanec. Toda v trenut* ku je bil kot okamenel — nato pa se je izpremenil v tako strašansko po* šast, da je še pogumna Marička kar zavrisnila*
Sedaj je tudi oče Luzar izprevidel, da si je res sam vrag priselil v nje* govo hišo, da ga, ko mu je bil pomolil mali prst. kar za vso roko potegne s seboj. Kar sesul se je od groze, vrag pa, ki blagoslovljenega pirha v sebi ni mogel in ni mogel prnesti, se ie z groznim pokom razletel — in pirh se je zakotalil po tleh. Ves cel je še bil, samo črn, čisto črn in tako čuden duh je imel — nf. tako čuden duh!
Pa Marička ga je vendar koj pobra« la in je vriskala in skakala in se sme* jala in se norčevala iz neumnega vra* ga, ki ga je tako mala deklica potegni* la za nos! Za tisti grdi. krivi nos!
Drugi dan je že vsa vas vedela o tem, tretji dan vsa dežela, četrti dan vsa država, peti dan ves svet! In oče* tu Luzarju se je godilo kot še nikoli.
zakaj Marička je proti mali odškodni« ni dan za dnem pripovedovala ljudem, ki so prihajali od vseh strani, kako je prelisičila samega vraga in vsem lju* dem je kazala pirh — črn, čisto črn pirh!
Še ga ima in še ga kaže vsaki dan, saj radovednih ljudi nikoli ne zmanj* ka. Če ga hočete še vi videti, pojdite kar k Luzarjevi Marički. Stranje v Sta* ri Grabi št. 33, pošta Liboje.
Križanka „01jčna veja"
		3	Z	i	
/I	4				
>					
	6				
	?			ijJL	
Navpične: 1. sovražnik kovm, 2. dre* vo, čigar veje nosijo v cerkev na cvet* no nedeljo, 3. nosijo v cerkev na cvet* no nedeljo, 4. posoda, v katero so nek* daj shranjevali pepel umrlih.
Vodoravno: 3 gozdno drevo, 4 od dela otrdela koža, 5 žensko krstno ime, 6 vodna žival. 7 naplačilo.
Tone Trdan:
Martin in Maruša
Pripovedka iz okolice Velike Doline.
Pri bistrem jezeru sta živela Martin in Maruša. Imela sta majhno, leseno hišo. Martin je bil ribič, Maruša pa uboga predica. Nekoliko nalovljenih rib je porabil zase, druge pa prodajal.
Nekega dne je šel Martin lovit ribe, toda vlovil ni nič. Rekel je: »Se enkrat bom vrgel trnek v vodo.« In ko vrže trnek v vodo, se mu prikaže majhna, pa čudna ribica in ta spregovori: »Jaz sem zakleta kraljeva hči. pusti me, saj od mene ne boš imel velikega dobička-« Ko je Martin prišel domov ter vse to povedal Maruši, ga je ona karala rekoč: »Kaj nisi od nje ničesar zahteval?« Jutri moraš iti spet ter reči, da bi rada imela veliko zidano hišo in okoli nje lepe vrtove.«
Drugi d^11 gre ribič zopet k ribici in reče:
»Ribica brez imena! K tebi me pošlje moja žena; Kar ona od tebe želi. to moja želja ni.«
Ribica reče: »Le pojdi domov, tam boš videl lepo hišo « In ko pride Martin do. mov, res zagleda lepo zidano hišo. okoli nje pa lepe vrtove. Nekaj časa je bilo doma mirno, toda Maruša ga zopet nadleguje naj gre in reče, da hoče imeti lep grad, okoli njega divne vrtove, polje ter veliko živine in vinogradov. Drugo jutro se Martin spet napoti k jezeru in pokliče ribico:
»Ribica brez imena! K tebi me pošilja moja žena; kar ona od tebe želi, to moja želja ni.«
Ribica izpregovori: »Le pojdi domov, tam boš videl na griču lep grad in divne vrtove ter sadno drevje in vinograde.« Ko pride Martin domov, vidi na griču lep grad, okoli polje in vinograde, a ua vrtu v svileni obleki svojo ošabno Marušo, ki se sprehaja v senci košatih dreves. Nekoliko časa je bil mir, toda napet ga nadleguje, da ona hoče biti kraljica, on pa naj bi bil kralj. Toliko časa mu je prigovarjala, da je moral iti qpat k bistremu jeaeru. Toda tisti dam
je bilo oblačno in ni bilo tako lepega jutra, kakor navadno poprej. Ko pride k jezeru, ne najde več tako čistega, bilo je kalno- Pokliče ribico brez imena:
K tebi me r^ilja moja žena; kar ona od tebe želi, to moja želja ni.«
Ribica se zopet prikaže v velikih valovili in reče: »Pojdi domov v svojo staro bajto!« Ko pride Martin domov, je videl svojo Marušo, kako je sedela za pečjo in točila bridke solze.
Kdor z malem zadovoljen ni, velikega vreden ni!
Še danes je dobro ohranjen ta grad-Mokrice- Gotovo je star najmanj petsto let. Trdnjava je to, še iz turških časov in kmečkih uporov. Spodaj je malo jezerce, kjer se je zabavala grajska gospoda
Gosti, temnozeleni nasadi vabijo izletnike v svojo blaženo senco pod košatimi. izbranimi drevesi, kjer stoje štirje kipi simboli letnih časov. Vse je tako davno, tudi naš blagopokojni kralj in kraljica sta se sprehajala po krasnem parku...
Kjer je hodila nekoč ošabna Maruša, danes straši »Vuli«, bel, velik, koštru-nast — pes. Pa se ga ni treba bati, če včasih malo preveč gospodovalno pokaže svoje zobe in zarenči, da kar odmeva .. Otrokom ne naredi nič hudega, ne more pa videti postopačev.
Če boste prišli kdaj v Brežice, pojdite debeli dve uri po cesti na dolenjski strani proto Savskj banovini — pa boste za. gledali na majhnem gričku znameniti mokriški grud-
Sestavljalna igra ..Konsfei"
D
Rešitev 5. naloge: »Lokomotiva«.
6. naloga: »Nov svečnik«.
Manica:
Pa jih je
Komajnarjev očka je nekoč niaim, malim sitnežam povedal tudi tole zgodibico.
Neki premožen trgovec je povabil na večerjo svojega prijatelja sodnika, njegovo ženo im starega vpoikojenega župnika, ki je semotaail v neki bormi hišici tam na vasi
Pri večerji je bilo zbramiih pet ljudi: trgovec im sodnik s svojima ženama in iupciik.
Trgovec skrivoma namigne sodniku, da se namuarava z župnikom malo poša-
liti, oziroma ga na kakršen koili način spravitj malce v zadrego.
Ko so v najboljšem razpoloženja, postavi trgovec pred župnika krožnik s štirim^ prelepo ocvrtimi ribami in pravi:
>Gospod župnik, vi ste najstarejši, prosim torej, da tole vi razdelite med nas! Ker ste pravičen, boste gotovo tudi pravično razdelili. Ampak — delite že kakor hočete, zahtevam pa da ribe ostanejo cele!«
—Vsi razun župnika — se naimuzajo, misleč, da bo župnik dal vsakemu po eno ribo sam bo pa moral ostati bree nje- Toda stari župnik ni bil eden od tistih, ki rastejo tam za plotom. Starček malo pomisli, nato pa postavi eno ribo pred trgovca in njegovo ženo, drugo ribo porine pred sodnika in njegovo ženo, ostali dve pa položi predse in reče:
»Storil sem, ka.kor mi je bilo ukazano in razdelil pravično, ne da bi pri tem ribe kaj polovičil. Vi, gospod trgovec, vaša gospa in ena riba ste trije. Vi. gospod sodnik, vaša gospa in ena riba ste spet trije. Jaz in dve ribi smo pa tudi trije!«
To rakši začne starček mimo pomivati svoj najobiLnejšd. ded.
Pa jih je in še kako jih je, vse one, ki so mislili njega.
Križanka „Pisanka"
Vodoravno in navpično: 1 veliko« nočni vzklik 2 loščilo, 3 poljski sadež, 4 mesto v Egiptu ob Nilu, 5 prvi ubi« jalec svojega brata.